Glas Zaveznikov Leto I - St. 13 Dneonik P. W. Cena 2 Mri TRST, sreda, 4. julija 194S UREDNIŠTVO IN flPRAVA: Via Silvio Pellico o. 8. — Telefon at »3864, 7863, 98861. OGLASI: Cene za milimeter viitne (Sirokost ene kolone): trgovski I* 7. Mrtvaški L. 16 (Zatavata* obvestila L. 36). Porodila L. 9. Finance, pravni oglasi L. 12. V vsebini časopisa L. 12. Davčni dodatki. Plačuje se vnaprej. iJnione PubbMcfiA Ttaliana S. A. Trst, vla Silvio Pe-Uteo it 4. — Telefon St. 94044. Cena voske itevMke L. 2 (zastanki L, 4), VOJHA JD A.TLJF JEJMl V2KJBI.OOU Ameriške veletrdnjave ne dajo oddiha Japonski T7laqocni napadi na pristanišče Smotsu - Vlnogo sovražnih letal uničenih - Potopljeno brodovje Washlngton, 4. julija Oddelek 60 veietrdnjav je včeraj zvečer napadel dve Industrijski napravi v SmotSku, važnem pristanišč« In železnlSkem središču, na otoku Honshu, ki je eden izmed štirih otokov, ki tvorijo matično Japonsko ozemlje. Lezi okoli 80 lem VSfitodno od Kobeja. Napad sl|dl v manj kot 24 urah po mogočnemu napadu, ki ga je izvršilo 600 ve-Mrdcnjav nad japonskim ozemljem. Moštvo veietrdnjav, ki so so vml' ta la vderajšnega napada na japon-4°a Industrijska mesta, je poročalo, Prisostvovali SnutJr °rganl*a0,3e UNRA, kHe . r°r ^^».lie UNIRA rib vJes r^nd.i7' T0Pn,kov ^ Nova radijska oddajna postaja v Berlinu 4. julija ' *Pres'' Itocoriporated*, imeriSka družba s sedežem v Berlinu, ki stoji v radjiski zvezi časopisi in z ameriškimi poročevalskim) agencijami, je včeraj javite, da Je bite v nemškem glavnem mestu postavljena posebna premična radijska oddajna postaja, da pošilja v Združen* vratno fo- tografije. Francoskonorvežko druitvo v Parizu Pariz, 4. julije Francosko-norvečko društvo je imelo danes v Parizu svojo prvo sejo, ki ji je predsedoval član posvetovalne skupščine začasne vlade Andr« Honnorat, Tajnik društva, ki ima namen pospeševati razvoj duhovnih, kulturnih in gospodarskih odnošajev med obema državama, je častni član akademije znano«t» vi Q*tu B«)*, Jean Lescon- fler, Pod sovjetsko okupacijo London, 4. julija Radio Moskva javlja, dk so sovjetske <5*te zasedle Schvrering, Halle, Llpsko, Welmar, Erfurt, ln Plauen, ki pridejo pod Sovjetsko okupaojo v. Nomči#. Operacije premikanja eovjetahlh Set so se začele 1. julija. Francdski vojaki ? Berlinu Pariz, 4, julija Radio Pariz je javil, da ho prispelo v Berita poleg ameriških ta angleških edtato tudi W00 francoskih vojakov. val od svojih lutaietrov pojasnila tajnega značaja, toda od začetka sedanjega volilnega boja smo izvedeli trame stvari, ki prej niso bile znane, o dejanski moči izvršnega odbora, zaradi česar lahko sklepamo, da bi v reenici izvršni odbor vodil delavsko vlado. Attleejev odgovor Altlee je odgovoril na pismo, ki mu ga je poslal Churchill, takole: »Novi položaj, ki se Je, kot to vi trdite, zdaj pojavil, obstoja samo v vaši domišljiji. Delavski poslanci niso Odgovorni narodnemu izvršnemu odboru niti za odločitve vsakoletne skupščine stranke, niti za ka. terokoll ustanovno določbo stranke same ter se na noben način ae nahajajo pod njegovim vodstvom*. Kar se tiče zunanje politike, dodaja Attlee, da bo labouristična vlada delovala v skladu z načeli, v katere veruj« in na osnovi katerih so bili Izvoljeni njeni člani v poslanko zbornico. Dejstvo, da so bili vsi člani vseh strank v prejšni vladi sporazumni o osnovanih lfnijah naše zunanje-politike, ne spreminja na dejstvu, da bo poslanska zbornica kot celota odločala o bodoči politiki, kot je to delala pred vojno ko se niti i ntti jaznisva skladala s politiko konservativne stranke. ?,al mi je, zaključuje Attlee, da vas mučijo takšne skrbi, ki izvirajo iz dejstva, da niste dovolj na tekočen o postopnih demokratičnih strank v splošnem in delavske stranke 5e posebno. Včeraj večer so prispeli z letalom v Veliko Britanijo prvi glasovi britanskih čet, ki služjo na otokih Rokovskega preliva. Obrazci bodo nemudoma poslani v razna volilna okrožja. Danes zjutraj je prispelo drugih 96 vreč glasov jz Lueherga in iz Bnixellesa. 16 milijard mernikih vlog v Švicarskih bankah Washington, 4. julija Ravnatelj oddelka za kontrolo tujih fondov pri finančnem miniatr-stavu Schmidt je danes izjavil, »da obšimost nemškega gospodarskega vpliva na nevtralne dežele dokazujejo predhodna raziskavanja, ki kažejo, da nemxka Industrija kontrolira okoli 66 družb V raznih nevtralnih deželah, kot na Portugalskem, v Španiji, v Švici, v Turčiji In v Argentini. Schmidt je rekel, da znaša samo v xvicarskih bankah celokupna vsota nemških vlog 16 milijonov švi. carskih frankov. Schmidt je opozoril na švicarski zakon, ki prepoveduje, da se objavijo imena vlagateljev komur koli in celo državi sami, ter je rekel: »Ta zakon je bit za Nemce jasno vabilo, da isko-ristljo švicarske banke, v katerih 90 lahko skrivali svojo lastnino. Zdi se, da ne bo švicarska vlada niti zdaj podvzela potrebnih ukrepov, ki bi prisilili švicarske banke, da Izdajo imena svojih vlagateljev.* Dolge vrste nemških in rum« us kih vojnih ujetnikov korakajo po ulicah Stalingrada, ko so sovjetske šefe /»trobite pred vrati, Stalingrada 330.000 mož nemških in romunskih čet Žalosten je pogteH na dlotge vrste nekdaj ponosnih vojakov, ki m zavijajo v odeje, da m vsaj ne koliko zavarujejo preed ostro rusko zimo. Vojna nevarnost v Evropi KRATKE VESTI trdi ivedski kralj London, 4. julija Sfcokhol ruski radio je včeraj prenašal govor švedskega kralja Gustava in ministrskega predsednika Han mo on a, ki oba izražata težko skrb, da evropski mir še ni zagotovljen, «Vojna v sosednih državah je dejal kralj Gustav, *je zagnkrat končana, vendar pa ne vemo veliko kaj bo v bodočnosti. Izmučeno človeštvo -upa v hpljšo bodočnost, toda tisti, ki so trpeli v nesreči, vedo, kaj pomeni biti brez obrambe. Vprav pred svojimi vrati smo videli strahotno resničnost; takšne izkušnje zadoščajo, da čuvamo svojo hišo in držimo v pripravljenosti Bvojo obrambo*. »Nikomur ne leži posebno na srou, da bi videl našo obrambo takoj razoroženo. Svoboda narodov 9e ni zagotovljena*. V nagovoru, ki ga je imel predsednik mehiške republike Avtla Camacho pred kadeti vojaške šole v San Jeronimo, je najavil popolno preureditev vojaške službe. Rekel je, da bo preureditev vojaške službe, katero je doslej ovirate vojna, kmalu objavljena v vseh svojih podrobnostih Poroča jo, da bo v tekočem tednu vzpostavljena civilna letalska služba med Prago In Bratislavo. Pred, videvajo tudi, da bo služba med Prago in Parizom začete delovati v teku desetih dni. Iraški regent se nahaja v Kanadi ta je po svojem obisku pri petrolejskih grelcih izjavil zdaj da bo proizvodnja Iraškega petroleja, ki je že- prekoračila sti-ri milijone ton na leto, porasla v naslednjih dveh letih trn letno deset milijonov ton. jugoslovanski sindikalni kongres Beograd, 2. julija Beograjski radio je danes naznanil, da se je sestal prvi sindikalni kongres v Jugoslaviji. Poleg političnih ta gospodarskih zadev bo najvažnejša razprava o socialni uredbi. nemškega naroda Frankfurt ob Meau, 4. julija Brew Middleton, poročevalec lista «New York Times* pravi v svojem vierajSnem poročita o prebujenju nemškega naroda in vračanju v realno Hvljenje: «Komaj zdaj, po dveh mesecih brezpogojne predaje, nemški narod pričenja spoznavati svoj položaj v svetu leta 19^5. Večji del Nemčije in to posebno oba dela, ki sta jih zasedla Združene države in Velika Britanija sta popolnoma uničena, kjer samo vasi in polja še spominjajo m Nemčijo is leta 19SS. Nemški narod se pričenja prebujati od dolgega spanja, v katero ga je spravil Hitler leta 1933. Do konca meseca maja je bilo ie mogoče srečati razne letalske pilote, grenadirje, tankiste, ki so zatrjevan, da niso bili premagami in s tem vlivali civilnemu prebivalstvu pogum in ošabnost. V enem mesecu pa se je položaj spremenil. Ko so stopiti is kamionov, so se znašli u novem svetu. Ločeni od svojih starih tovarišev t« skupne slavo-hlepnosti so pričeU pripovedovati svojim sosedom in ženam, kaj se je zgodilo. Na svoji vrnitvi domov, ako so sploh našli svoje hiše Se pokoncu, so se jim predstavile zelo spremenjene. Zavedajo se, da so bili premagani no hujši način, kot se je to dogodilo leta 1918 in ta zavest predstavlja prvi korak k psiholoSki revoluciji, “ki mora nastati med Nemci preden bodo mogli postati člani družine narodov. Kar bi še morali vedeti je, da je NemMja izgubila svoje starodavno mesto v svetu, a tega ne morejo razumeti. Večina, s katerimi sem govoril, smatra sedanji čas zasedbe kot kratko kazen, ker so izgubili vojno. Ne morejo si predstavljati, da jih je svet postavil izven zakona. Najbolj čudno pa je, da se Nemci sploh ne zanimajo za obnovo svoje porušene domovine ali za denar, ki ima stalno manjšo vrednost jih skrbi le življenje is dneva v dan. Apatijo nemškega naroda si lahko razlagamo s tem, da narod prav tako kot mesta, ceste in železniške proge trpi na mate rialnih posledicah vojne. Nemški narod je Sivel M let v cisto novem svetu. Naučili so ga misliti, da je nemški narod izbrano pleme, kateremu, je poverjena naloga braniti evropsko civilizacijo, in da je nemški narod najbolj inteligenten, srčen in zmožen med vsemi narodi na svetu. Nemci si predstavljajo, dU so še veliki, čeprav premagani 4n zato, ker so Nemci, je samo pc sebi umevno, da so narod, Tei je vreden pomoči. Tekom dveh generacij so se Nemci predstavljali kot narod, za katerega so odpadli vsi posvetni in božanski zakomi. Tega prepričanja se oklepajo in dokler se ta položaj ne spremeni, ostane nemški problem nespremenjen*. Grilja se nahaja v vojnem stanju z Japonsko Washington,4. Julija Grško veleposlaništvo je izjavilo da se Grčija nahaja v vojni ■ Ja ponsko. Vojno napoved je Grčiji poslala v Tokio preko švedske;; poslaništva v japonski prestolnic, Grške vojne ladje že sodelujejo britanskim brodovjen v Indijske« oceanu. Dao imnlvisnosti Danes praznujejo v Združenih državah in v vseh delih sveta, kjer se nahajajo Američani, fkaz%> kakšnih *>ptl se mprajo je naslikan »Pogreb*. Njegove »like v glavnem predstavljajo jesen. sko viharno ,vreme. Cesar uporablja močne, izrazit^ in sive barve. Posebno dobra je slika »Golgota*. Cesar je pravi umetnik v slikanju cvetite. Iztožil je tudi akt, ki je bil edini na celi razstavi. Geic Toni je razstavil 22 lesorezov, Mled njimi so posebno uspeli »Otroci*, «Bolečina» in «Portra,ti». in Gliere nista (najvažnejša St.elnbergova dela so njegova četrta simfonija to Turk-slb, medtem ko se od Gličra navajajo njegov balet cRdeči mak) in opera «Sah-Senem*. Važnost teh umetnikov je bolj ha vzgojnem polju kot pa v njihovih skladi- h%H. Najboljši Budanj 1 aovjeteki *ia- abenlk soslakovič in laponn so Sili učenci Steinberga; KašaturLan, iSe-baita in Kabalevaky #0 bili učenci MjaskdvBkija; in Mosolov, avior skoraj pozabljene »Jeklarne*, se je ki razvijajo sicer veliko vročino, je | ® v korist Škotov. Igralci so bili mogoče hitro pogasiti, oe se pra vooasno prične z reševalnimi deli. Strokovnjaki ameriške vojaške uprav«, ki so »tikali za boljšimi proizvajalnimi postopki, ki bi omogočili hitrejšo in cenejšo proizvodnjo, so iznašli novo bombo M-69, katero je izdelala in preizkusila družba Standard Oil Dcvelopment Co v Nem Yorku. Prvotna oblika »Esso* je bila približno S kg težka, pol metra dolga, šesto glata oe v, v kateri je bila želatinasta zgoščena nafta, po barvi podobna malinovemu soku; tej snovi je bil prmešan prašek, katerega sestava je zaeknrat še vojna tajnost. Takšna želatinska bomba je dala dvoj mo količino toplote kot magnezijeva bomba enake us-likosti. Uničevalna sila j« bila mnogo veoja, ker se je ogenj hitreje in bolj nezadržno širil. Spuščali so jih v »grozdih.* po H ali celo 38 naenkrat. Vžgal jih je skupen vžigalnik štiri do pet sekund po dotiku z zemljo. Pozneje je bomba M-69 postala majhen metalec plamenov, ki je bruhaš žgoče plemene, katerih M moglo nobeno obrambno sredstvo zadržati, na razdaljo do 30 mm od mesta eksplozije. Kar koli »o ti curki zadeli, je bilo mahoma pokrito z velikimi — — za domače moštvo: C. De Carli, 3. Caltffi, T. Paperella, P. Luscoro, L. del Pino, G. Valgimigli, M. Angelino; v škotskem moštvu so igrali. ! ln razvoj major Findlay DSC, kapetan Hol- | umetnikov Na razstavi sem imel priliko vzgajal pod vodstvom Mjaskovskija spoznati osebno sl!karto Cesarja, 1 J 1’~1“ ki ml je razkazal in tolmačil svoja dela. Pritok«val se je, čud9yan0e in pokazala začetek nove dobe sovjetski operi. Vzhodni motivi m Gltčera. Vsak izmed teh skladateljev, kar se tiče vzgojnega dela, se vrača k tradiciji Rlmekj-Korsa-kovega in na ta ali na drug način nadaljuje »klasično* rusko tradicijo. Država po posredovanju Zveze sovjetskih skadateljev Jim izroča v Izvršitev dela, ki jih sijajno plačuje. Razen tega uživajo skladatelji avtorske pravice. Državne založbe jih plačujejo, kadar so njihova dela objavljena. Ce sovjetski akadate-Ij zboli, ga zdravijo -,na državne stroške; če je na dopustu, vlada plača del njegovih stroškov, v kolikor mu je to potrebno. Razen tega država včasih preskrbi skladateljem po posredovanju Zveze sovjet«, h skladateljev tudi stanovanja Pred nekaj leti je sovjetska vlada izdala 2 jn pol milijona rubljev* na zgradbo Dornta skladateljev v Moskvi. To poslopje ima Koncertno dvorano, knjlžnloo, siprejemioe in sobe * i siliranimi stenami proti zvoku. Stavba nudi zavetje 160 glasbenikom in njihovlni družinam. Doba NEP*a Od tedaj, toda tudi še preje, mora hiti kateri boli sovjetski skladatelj, ki prisluškuje melodijam, katere gibljejo vzpodbude moderne glasbe, zelo pazljiv, da ne pade pod njen vpliv. Ce se samo v najmanjši meri prepusti nazladem harmonična muzike, je takoj obdolžen formalizma, najbolj uničujoče izmed vseb obdoliitev. Toda dober sovjetski skladatelj ne prisluškuje tem glasovom, vsekakor mnogo manj nežnim od glasov ^lren. Bodisi, da piše pesmi za ljudstvo, pesnitve ali koračnice za rdečo armado, himne za mladinske organizacije, simfonije za zbore ali godalne kvartete, on hoče skladati za ljudstvo, za svoje ljudstvo, za ljudstvo Sovjetske zveze, četudi mu jih ni treba Igrati ali peti, ga vendar zabavajo in navdušujejo. Pred vojno niso sovjetski glasbeniki, če so hoteli pogedati kam drugam, obračali svojih oči na »meščanski in kapitalistični svet* zahoda, so se obračali kavkaiške-mu ljudstvu in k narodom azijskih »ovjetskih reptfblik. Vsako izmed teh plemen Ima svoje narodne običaje — Uzbeki, Tachikl, Turkomenl, Armenci, Baškirl in drugi; krajevne vlade, ki sledijo glavni vladi, zelo podpirajo domačo umetnost, nikakor pa ne skušajo vsiliti oblik ,ske kultvjre iz Moskve. Ta naru -----------— , .Lcuske Okrog leta 1920-ife j« htla ru^ka ] slih plemajh sovjetske zveze imajo 1; sv« Ja Ideali sorjeiakeaa skladatelja Razen tega zanimanja za neruske narode Sovjetske Unije Je ena najbolj značilnih potez sedanje so. vjetske glasbe eplčna in obsežna oblika koralne simfonije, ki Ima duhovno sorodnost z Beethovnovo IX. simfonijo, z Berliozovo «Sympbonie funebre et trlompbale* ln Mahle-rjevimi sinfonijami, ki so bile med vojno zelo priljubljene v Rusiji. 8a-porinovft »Simfonija*, Knipperjev »Daljni Vzhod in Konpeomol*, 8e-ballnov »Lenin*, Šostakovičev« »Simfonija Leningrada* in druge podobne skladbe ne moremo primerjati z bleščečo mladostno dobo Šostakovičev«., amipak naito mnogo bolj | prikazujejo vsakdanje ideale sedanje sovjetske glasbe. Epika, ju*a-tve ta veličastnost, to so ideali, ki ;»l Jih postavlja sovjetski skladatelj. Co so mu nedosegljivi, se zadovoljuje z liriko. Tukaj doseže najv«ty; uspsih, če se drži preproste ln melodične smeri. Očitno je, da se rafi nirani skladatelji kot so Šostakovi; j ln Knipper, ki so bili prisiljeni onv jltl svoje intelektualne zmožnost znajdejo pod takšnimi pogoji v r prilikah. Med staro generacijo lmf 3» v«č uspeha Gličre, MJaskovs . ln Baporfh, medtem ko ss med mlaj širni uveljavljajo Šebalin, Kabale -I sky in Džeržlnuky — avtorji, kot sc j pripoveduje, da je rekel sam o sebi Richard Strauss, ko je pisal »Alpsko simfonijo*, da »hočejo' dati glasbo tako kot daje krava mleko*. Ko je Šostakovič sledil tej poti v svoji »Peti simfoniji* m v nekaterih novejših delih, se mu je pripetilo, da j? bilo v skladbah precej ponarejenega mleka. Naj bo doMg sli slabo, mnogi strokovnjaki zahodna Evrope in Amerike so se naveličali takšnega mleka. Želijo si močnih pijač ta zato Jim je sovjetska glasba bolj po njihovem okusu, kadar ji avtor na skrivaj prillje nekaj kaplic pra-ye ruske vodke. Greh Je, ne toliko zato, ker imamo nezadostno razvit naš okus, ampak zato, ker nas naša prenaslčenost za izvestnč vrste glasbe ovira ceniti novejšo glasbo naroda, katerega je za nas važno spoznavati tudi na njegovem glasbenem polju. «General Electric Company», vodilna družba v ameriški električni Industriji izdeluje elektronke, ld omogočajo proizvajanje vtapkofrenk venčnih radijskih valov velike jakosti. glasbena tradicij^ igpčstaVljsna j syi napadom borbenega "ln zmagovite - ČUDEŽNI RAZVOJ MODERNE TEHNIKE ELEKTRONI V INDUSTRIJI nam je omogočila pojasniti sestav vseh 92 elementov. Nekatere elemente so odkrili šele potem, ko so njihove lastnosti ie določili na podlagi atomske teorije. Ta teorija nem je obenem pokazala, da bi Mio mogoče izpremlnjati elemente drug v drugega. Na podlagi te zamisli o atomih je nastala druga velika ids- Elektront so najmanjši sestavni deli snovi. Vkljub temu bodo tvorili letos osnovo trgovskih poslov, katere oenijo na štiri milijarde der Jarjev. To je več kot vrednost celotne predvojne avtomobilske prote. vodnje v Združenih državah. Ameriška industrija je izdala milijone dolarjev za reklamo, ki nam ja kazala čudne futuristične barvne slike, ki so prikazoval« bodočnost kot dobo vede o elektronih. To znanost imenujemo elektroniko. Elektronika je postala mahoma zelo razširjena beseda, ki je vzbujala mnogo presenečenja, občudovanja IO navdiute-aja, ne da bi ljudem veliko pomenila. Toda moramo znati ločiti trgovsko reklamo od resničnega napredka, katerega smo stvarno dosegli v tej novi panogi tehnike. Res srno prič« nove nekrvave revolucije, ki nastala v izkoriščanj* naravnih sli, novih postopkov v medicini, v Industriji in v znanstvenem raziskovanju novih možnosti pri radijskih, televizijskih in drugih vrstah brezžičnih prenosov. Trenutno je dosegel ta razvoj svoj višek v napravi radar, ki ugotavlja položaj ladij to letal na velike razdalje. Z njim je nastala prava revolucija v načinu vojevanja. Nova pota, ki prekašajo vsako domišljijo, so odprta razvoju mirnodobne poročevalske ln prevozne službe. Elektronika nam pomaga prekoračiti brez težav prepad, ki je ločil do sedaj snov in silo. Dve veliki ideji sta nam pomagali napolniti to praznino v našem znanju. Prva Je atomska teorija, ki gleda na atom kot na zelo majhen sončni sestav, ki ga sestavljajo elektron^ Ti ee sučejo — kakor planeti okoli aonca r- okoli jedra, l|i B sestavljeno iz protonov in i»rtro*»ov, Ta ideja Ja, ki razlaga vse pojave sile v na- ravi, toploto, svetlobo, radijske valove, rentgenov« žarke In se mnoge druge valove, ki jih ne moremo zaz-natl kot učinke, kateri Imajo Isti Izvor: valovito gibanje prostih elektronov, protonov in nevtronov po prostoru. Vsaka vrsta sile ima svojo značilno valovno dolžino, tako de Je z lzpremlnjanjem te valovne dolžine končno mogoče tzpreminjiotl sile druga v drugo. To je svet, ki ga Izrablja novodobna fizika. Pot vanj so odprli veliki raziskovalci devetnajstega stoletja ravno ob pravem' času, da so mogli začeti njihovi nasledniki na začetku dvajsetega stoletja z velikimi raziskovanji. Novodobna fizika je uspeh znanosti, kt ima »voj Izvor pri starih Grkih, ki so bili odlični misleci ln opazoiBlol narave, ter se Je grjpadila vse do trenutka, ko so nastopili današnji fiziki in matematiki. To je nov svet, poln najlepšega reda; lepote ln pestrosti od matih vrtečih se eteJeirontov V sestavu atoma do valovanja, ki se razteza preko širokih meja časa lr. prostora. Končno smo dosegli e-snlčno enotnost v naravi. Snov to sila sta se nam pokazali kot dve obliki istega pojava, tako da bi bilo mogoče izpremlnjati silo v snov ln snov V silo. Mafstkdo bi mogel ai-oer trditi, da nimajo vse te domneve nobene praktične vrednosti. Nekateri »praktični* ljudje še vedno mislijo, da so to le prazne marnje. Toda te zamisli so postal« ogre je in temelj koristne znanesti, ki se Imenuje elektronika. Tisoči mladih mož se učijo danes v vojaški službi sgpznavati pote novega sveta. Ključ, ki je odprl vrata v ta novi svet, je bila brezzračna elektronska oevka. Dokler Je bil elektron zaprt v svojem atomu ali Je valovil neopazno skozi prostor, je bil svet še vedno stari Aristotelov vidljivi svet. Ko pa je povzračlla elektrika — tek elektronov po žici — velike spremembe v tehniki in gospčdarstvu, je bil elektron še vedno navezan na žico m podvržen fizikalnim ln mehaničnim zakonom. Slednjič se je fizikom posrečilo ostvaritl tok elektronov v brezzračnem prostoru, tako da niso bili elektroni več navezani na žično omrežje. S tem so dosegli znanstveniki novo svobodo ta nove možnosti razvoja. Le De Fonest je zbral 1907 V brezzračni stekleni oevkl tri najbolj navadne predmete, ki so postali temelji novodobne elektronske znanosti: katodo — kovine ko mrežico, anodo — ploščico — jn med obema majhno kovinsko pregrado ali «m-režje, ki j« najvažnejši del cele naprave. Kadar segTeje električni tok katodno mrežico, struji tok negativno nabitih elektronov iz kovinskih atomov katodme mrežice »kozi pregrado k pozitivno nabiti anodirl ploščici. Pregrada, ki je v zvezi s posebnim izvorom električnega toka nizke napetosti, je bistveni kontrolni elament, ki deluje kot električna zapornica, ki odpira, zapira, pospešuje ali zmanjšuje prebod elektronov. To lahko izvrši tisočkrat V sekundi, kakor se spreminja električni tok nizke napetosti, ki je v zvezi » to pregrado. Elektronsko žarnioo — elež^ron-ko — so najprej uporabljali, v radijski tehniki. Elektronka j« prav za prav temelj radijske tehnike. Nobena maha nična naprava ali električni stroj ne more delovati dovolj hitro, da bi povzročal, Ugotavljal ali ojačeval neizmerno različne napetosti in frekvence električnega toka; vse to vrši elektronka, Toda njena uporaba ni omejena le. na radijsko tehniko. Elektronska cev more spreminjati izmenični tok v isto-»mernega. Služi lahko tudi kot stl- narodna. gledališča, njihovi prvi slavni umetniki so dobili ista kot ruski pevci, igralci I; vlada podpira njihove --------------------------- DIREKTOR Poročnik ALFRED L. GRIGIS častnik za tisk v Trstu Glavni urednik: VTTTORIO ZANABONI kal©, ki trični tok stopnjevano, nična naprava. Nadalje more meriti čas. na tisočimi« sekunde točno in izmenični tok v deiloih posdlne period«. Nova naprava ima dv« veliki možnosti uporabe. More ugotavljati pojave energije v kateri koli obliki, naj bodo že tako nevidni, neslišni ali nezaznavni za človeške čute •— tako kot so nezaznavni električni znaki, katere Oddaja radijska antena v ozračje; elektronka J|h nato ojači v takem obsega, da Jih morejo ugotoviti in uporabljati tudi druge električne naprave. Lahko pa nadzira stotlsoče vvattov električne energij«, to struji skonl njo. Za to porabi le majhen del watta energij«, ki glre skozi pregrado. Elektronika, ki *e'b«v! s 'femelj-no energijo na svetu, postaja del vseh panog znanosti ln tehnike dvajsetega stoletja. Elektronika že obvlada novodobno fiziko, stopa v območje kemije, biologije, metalurgije, medicine ln drugih znanosti. V svojih elektronskih cevkah uporablja vse snovi na svetu, od tako navadnih aoovl kot so tungsten, ni-kel m zlato, do teko nenavadnih »novi kot so bor, barij to stroncij. Velika število elektronskih naprav uporabljajo za nadzorovanje prote. vodnje ln aa pregled Izdelanih elektronk. ega stoletja je M* tekma med pristaši i-to-toka, ki ga je zagovarjal Edison, in zagovorniki Izmeničnega toka, čigar uporabo je razširjal ln razvijal Jurij Westlnghouse. Isto-amerni električni tok j« elektrika, ki se giblje »talno- v lati Smeri po žloi; izmenični električni tok pa je elektrika, ki menja večkrat v sekundi smer gibanj« naprej in na-aaj. Izmenični tok je končno zmagal, ker je bila njegova proizvodnja v elektrotehnični I Ob koncu tretjega desetletja j«1 cenejša in dovajanje v oddaljenejše Vi kraje zvezano z manjšimi izgubami na poti. Toda uporaba Istosmernega električnega toka Je še vedno najbolj ugodna v nekaterih panogah proizvodnje kot so jeklarne, alt pa ja neObhodno potrebna kot n. pr v elektroHtični proizvodnji aluminija in magnezija. Električno omrežje, ki je nastalo kot posledica tega spora, je bilo neenotno, ker je ostal v nekaterih starodavnih predelih v uporabi istosmerni tok ali 25 oziroma 60 periodični izmenični tok, medlem ko je V. večjem delu Amerike v rabi 60 periodični izmenični tok. To j* zahtevalo mnogo transformatorjev v nekaterih industrijah Združenih držav, ki so morale spreminjati istosmerni tok vi. šoke napetosti v tok nižje napetosti. načel nadomeščati Živosrebrnl transformator stari Up, Sedanja vojna p« Ja prinesla elektronsko oev, katera, bo, kakor Je videti, dokončno rešila spor. Ta elektronska cev se Imenuje Ignltron, izdelala jo je družba Westinghou»e pred približno desetimi leti. Ravno v začetku sedanje vojne se je začela v velikem obsegu uveljavljati. Industrijski krogi il niso preveč zaupali, ker se jim "je zdela cevka preslabotna za velike nalo-l ge v težki industriji. Toda Ignltronj ni slaboten. Ima jekleno prevleke, l.i umetno ga hladijo v vodo. V , su, ko je bilo treba neizmerno raz-1 Širiti proizvodnjo aluminija in magnezija za vojne potrebe, se je izkazal kot režtelj poizvajalne'* načrta, ki je zahteval velike količine istosmernega električnega to-; kft. To se je zgodilo v času, ko jf bila proizvodnja običajnih transformatorjev zaradi uporabe bakra I druge vojne namene zalo težavna Tedaj se je ignltron v polni mer1 Izkazal. V primeri z dotedanjim* transformatorji je zmanjšal izgub" toka za 16 do 25 odstotkov. Iste časno -pa je pokazal vse prednost* > elektronskih cevi — večjo amoglj*' v ost, boljše nadeorovanje. nobeni11 gibajočih se delov, nič hnupn škod zaradi loma. (Nadaljevanje prihodnjič)1 i>>