PxAUrnkwl mmil iUtrlbatsdl mmd* permit No. 7Z8) avUktr. iy IS« Ad of OctoWr f, lffl7, on Ml# at Um Port Offic* of CkvWmmd, OUo. By order of the freildent, A. 9. Bvletoa, Postmuter Gaou
ONLY ILOVENIAN DAILY I^JWEEN NEW YORK AND CHICAGO
I BEST MEDIUM TO REACH 180,000 ^^VENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.

v.—-LETO V. --
al
.tU"
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese sloyenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS! ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
CLEVELAND, 0., SREDA (WEDNESDAY) MAY 3rd, 1922,
ŠT. (NO.) 102.
Entered as Second Clasc Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
% KONVENCUA ZAKUUČENA.
JE NA ZAKLJUČNI SEJI IZREKLA ŠTRAJKUJOCIM RUDARJEM, ZA-(jL^^ALA PRIZNANJE RUSIJE IN IZDALA NA POZIV, DA OSTANE TRDNO PRI
^ ' oiiH principih.
si.
Vi!®
■
jn"'!
lie, 1. socijalistične stranke Zedinjenih držav, L ^fsila v finski dvorani na W. 25th St. se je zaklju-s J popoldne. Delo konvencije zadnji dan njenega obstojalo iz sprejema resolucij za priznanje r'Ha n	podporo štrajkujočim delavcem in za
da še tudi v bodoče trdno stoji pri svo-
^ je naročila novi eksekutivi stranke, da :z-i Dj. '"aktivno in bojevito platformo, s katero naj ^0'Hlce v jesens:kih volitvah, ter mu je obenem „ ^ da zbere $3,000 za kampanjAe svrhe za
%
v 12
- večjih industrijalnih državah. Eksekutiva sešla 20. maja v New Yorku na posebni
_ Sicgj. : ,
> konvencija formalno izročila nalogo sestavit-% Gksekutivi, vendar pa je že konvencija sama H'ev	resolucije, v katerih se izraža stališče
Ki, poglavitnih vprašanjih dneva, o brez posel-, ^7.,, delavnici, zunanjih zadevah in še več drugih / s ^(^vah.
deleg^acija pred železničarji.
H nrv ^ ^^llquit, new-yorški socijalistični vodja in od-
ki je držal zaključni govor konvencije, ^ je bil največji dogodek konvencije navduše-
jb? & ..^ocijaiistične poslanice, katero je izročila dele-konvencije konvenciji železniških zborujoči v Winton hotelu.
^ naših delegatov ni bila le pra'zna uljudnost
^ _	1	Af«	A>B	V	a 4	^ ■ « «	# ,	f i ^
^nk-^P^^vodnikov," je dejal Hillquit. "V pogovoru s *1 • • ----.1 i_ ' ^ 1-
*%aŠo
%t;. ^^Gvodniki. sem jasno spoznal, da so se pričeli spoznavajo, da potrebujejo n^kaj več.
sme vršiti v Zedinjenih državah nobena ^i, ^'^'^encija, ne da bi bili navzoči socijalistični de-
!»■
smer. Pričeli so spoznavati, da sam unioni-

i*ezultati socijalistične konvencije so sklepi ^ evropslcimi socijalisti, ki niso komunistič-'.Sodelovati z delavskimi in farmerskimi ele-držav, in prizadevati si, da dobi socijali-čim večjo podporo med linijskim delav-
2000 mrtvih v civilni vojni na Kitajskem.
Peking, 2. maja. — Na fronti ki se razteza od Mačaniga pa sko ro do Pekiniga, je še vedno v teku močno artilerijisko streljanje. Na ne'ki točki ob Hun To reki, 30 milj južino od teiga mesta, kjer je 4,000 moiž generala Wu Pei Fu poskušalo prekoračiti reko, je prišlo do hude bitke za kontrolo železniške pr^oge, ki vodi iz. Pekinga v Tientsin. Poznej« je bi-lO' na železniško pdstajo v Hwang stum zaignanih iz zrakoplova več boonlb. Kot se poroča, pošilja general Wo Pei Fu ojačenja proti severu % največjo naiglico, medtem koi njegova armada, sestoje, ča iz 50,000 mož, koncentrirana v Poatinigfu, dobiva še vedno nova ojačenja iz Jantse piWince. Kot se poroča, se nahaja na pohodu na Šantung nadailjnih 20,-000 prostovoljcev, ki se nameravajo navaliti na trdnjavo Cang Tso Lina pri Mačangu.
Kot se poroča, so žrtve bitke pri CaiiSinien v bližini Pekinga, znašale 2000 mož.
Nocoj ima dosipeti v Peking poveljnik ameriškega azijatske-ga brodoja, rear-admiral Joseph Strauss, da se posvetuje z ameriškim polslanikom J. G. Schur-manbv glede korakov za protek-cijo tujdzemcev v meistu.
Kot se poroča iz Tokio, bo japonska vlaida v tej notranji ki-taj'aki vojAi ostala nevtralna, in da ne bo pod vzela nikak« akcije brez posvetovanja z Anglijo in Ameriko.
Italija v tajnem sporazumu s Turčijo.
ITALIJO SE DOLŽI VSLED TEGA NELOJALNOSTI NAPRAM ANGLIJI.
London, 2. maja. — Tukajšnji časopisi poročajo danes, da je I-talija, sledet francosikemu zgledu, sklenila "za! hrbtom Anglije" taj no pogodbo g turško naci j ona-listično' vlado v Amgori.
"Popolno obelodanjen je teiga je prišlo praVkar v javnoist,'' piše Pali Mall Gazette, "aikoravno se je Italijo že dalj časa imelo na sumu. Posledice se lahko izkažejo, izredno resnim."
Omenjeni list pravi, da je I-talija umaknila svoje čete iz dolin Scala, Nova in Meander v Mali Aziji v goglasju s Turfci. Turke se je že tprej dbvestilo o tem, Vsled česar je bilo eno krilo grške armade v Mali Aziji resno izpostavljeno. List pravi, da so Italijani za to dobili 'precejšne konceisije v Meander dolini in v vzhodnih vaseh Van, Bitlig in Erzeruma.
List dostavlja, da se je Italija s tem izkazala nelojalno napram Anigliji, in. da angleška via da sicer najlbrže tega ne bo poslala rim'ski vladi nikate note. da pa ba 'kot posledica zahtevala poravnavo vzhodnega vprašaja v zvezi z visemi silami, ki so ,pod,pi sale tuiišiko mirovno pogodbo in vseh naklonjenih nevtralcev, ki so člani lige narodov.
i
sila je despotično orožje kapitalističnih gospodarjev. Zakon ne nudi premogarjem nikake protekcije, temveč je postal orodje razredne vlade. Rudarji, ki so obtoženi izdajstva so bili krivi le upora proti sistemu privatnega pobijanja, ^katero podpirajo premogovni lastniki, in kafero dopuščajo tudi vladni organi, ki so v službi despotičnih korporaci'j#ih poglavarjev. Mi poživljamo vse delavske organizacije, da nudijo premogarjem, katerih obravnava se vrši v Charlestownu, vso svojo pomoč. Njih borba je naša borba. Njih poraz je naš poraz. Njih zmaga je naša zmaga.
Glede zamorskega vprašanja je bila sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da socijalistična stranka ponovno izjavlja, da so interesi vseh delavcev, brez ozira na barvo ili narodnost, identični, in se obenem odobrava namen Dverjeve predloge, katere namen je preprečiti številna Unčanja črncev.
Nova eksekutiva stranke.
Glavni eksekutivni odbor socijalistične stranke, ki je VI izvoljen včeraj, sestoja iz naslednjih: Morris Hillouitt. m da je celo Amerika pomilost^la vse tu-|New_ York; Emma Henry, Indiana; James Maurer, pred-
'	sednik Pennsylvanske delavske federacije;
..'V pj,'' '^cja za priznanje sovjetske Rusije se glasi:
^^^^čanju, da je nemogoče upostaviti na sVetu, ^Hj'g'^.^^^o^'Saniziranem v veliki vojni, red, treznost ^«^!^0(iij^,.®Ofielovanja 1-^0,000,000 človeških bitij, pripo-OH stranka, da se takoj upo'stavi popolne ^oŠaje z vlado one dežele."
'^Pjitičnih jetnikov.
je sprejela tudi resolucijo, v kateri se za-" o osvoboditev 113 političnih jetnikov, ki se 0^%* ^3^jo za jetniškim zidovjem. Opozarja se na amnestijo proglasile že vse druge civilizirane
jK	ki so bili obsojeni tekom vojne.
I H fJ ^ Hfl !5fy»oV»/^T7lri/^r\ om\rAiQcf\rQ
'la strahovlado ameriškega vojaštva na oto-v resolucija, da tvori eno najbolj sramotnih Shi- ,®^erni zgodovini, kar se godi edino v interesu h)D.., bankiriev.
'"Solucija obsoja i.nperijalistično politiko Ze--	Mehiki in južno-an eriškim drža-
(loK ' zadnji dogoditi, na Haiti podajejo ab-. 4	naše kapitaJistične klike pritiskajo k
:.|i% ^ n zapadno-indijskega otočja in centralne \,Vp tf^^^^notstjo, ki bi delala čast najbolj caristični
predsednika rudarjev, John L. Lewisa - poslala brzojavko, v kateri se izraža upanje, kot posledica tega štrajka še bolj utr-
rt., ^ DrpnviX—:____---
je sprejela glede izdajniškega procesa v
ZAVEZNIKI IZROČILI RUSOM SVOJE POGOJE.
I	-
BELGIJCI NOTE NISO MARALI PODPISATI, FRANCOSKA DELEGACIJA PA ZAHTEVA PRIDRŽEK. DOKLER SE NE IZVE STALIŠČE PARIŠKE VLADE.
A
rudarjem resolucijo, ki se deloma glasi kot
^	politične, socijalne in izobraževalne in-
"^6 Virginiji so popolnoma pod kontrolo pre-^arhije. Človeško življenje ni varno. Vladna
George E.
Roewer, Mass.; B. C. Vladeck, New York: Victor Berger, Wisconsin in Edmund T. Melms, Wisconsin.
Hillquit je bil obenem izvoljen mednarodnim tajnikom stranke. Eksekutiva bo'imenovala tudi delegate, ki bodo zastopali stranko na dunajski internacijonali.
Ruthenberg na konvenciji.
Na popddanski seji konvencije je bil navzoč tudi C. E. Ruthenberg, nekdanji socijalistični vodja v Clevelandu, ki je sedaj tajnik komnustične "Workers' Party''. "Socijali-stična stranka je mrtva, toda se tega ne zaveda," je dejal Ruthenberg, "to pa je bil njen pogreb."
Na popoldanski seji je govoril tudi zamorski socijalistični vodja. Chandler Owen, ki je dejal, da je tekom svojega nedavnega potovanja po zapadu spoznal, da je soci-jalistična stranka vsled vojne histerije veliko trjjela, da po je komunistična stranka popolnoma mrtva, akoravno :'e tega sama ne zaveda.
Apel, katerega je izdala konvencija na članstvo stranke, se zaključuje:
"Živel socijalizem! Živela socijalistična internacijo-nala! Naj vsaka borba prinese zmago, vsaka zmaga pa naj kaže pot h končni zmagi za osvoboditev vseh delavcev sveta!"
iLomlon, 2. maja. Glasom poročila genovskega korelsiponden-ta ''Exdiainge Tele'graipha" so za vozniki nocoj predložili ruski delegaciji svoj memorandum, katerega pa Beligijoi niso marali pod pisati, meditem ko je francoska delegacija iziposlovala mridržek z ozirom na 6. člen, doikler ne dobi Tiadaljinih naročil iz Pariza.
iPariz, 2. maja. — Ministrski predlsednilk Poincare je danes br. zojavil francoskim delegatom v Genovi, da naj si prizadevajo pregovoriti ostale zavezniške predstavnike, da svoje spomenice ne izroče ruski delegaciji, dokler fraincoski kalbinet iste ne vizsme v uradno razmotrivanje.
Izročitev spomenice se je imelo fzvršiti jutri, toda francoska vlada še ni prejela uradnega besedila, katero je vzel s seboj načelnik francoske delegacije, L. Barthou, ki se nahaja na poti v Pariz.
Genova, 2. maja. — Angleški predstavniki na genoVski konferenci so danets pcQ)oIdne podali naznanilo, v katerem je rečeno, da memorandum, ki ga izroče zaveznišike sile Rusiji, predstavlja najveič, kar so sile priipravlje ne dati ruski vladi in najmanj, kar so sile pripravljene sprejeti v zameno od Ruisije.
"Akb sovjetska delegacija zavrne spldšne predloige tega dokumenta," je dejal neki član an-glelške delegacije, "tedaj je gotovo, da se bodo za nekaj časa prenehala vsa pogajanja g Rusijo, mogoče pa celo za toliko časa, da pride v Ru'siji na površje druga Vlada."
Angleško nazinaniloi tudi pravi, da je imel Lloyd Geonge z L. Barthou-om, načelnikom francoske delegacije, "izredno zadovoljiv pogovor," predno je eledni bdipotoval v Pariz.
Kot se poroča, je že več držav podipisalo precejšnje .svote za u-stvariitev predlaganega mednarodnega konzorcija ali konpora-cije, ki naj bi pomagala vtsem e-vropskim deželam, ki potrebujejo zunanje rfomoči ^a rekonstruk cijo. Zatrjuje se, da so Oehoslo-vakija, Holandiska, Japonska, Norvelška, Švedska in Švica pripravljene podpisati za tako pod-vzetje po 500,000 in 1,000,000 funtov šterlingov. Anglija, Fran cija, Belgija, Italija in Nemčija so že tudi podpisali pa 3,000,000 funtov šterlingov. Ako pristopi zraven še Amerika, ,bo skupni kn pital narastel preko 20,000,000 funtov šterlingov. Vse suibskrip-cije za ta mddnarodini konzorcij morajo biti odobrene v teku 30 dni, in pri odboru istega bodo imele zastopatvo vse one dežele, ki so podpisale vsaj pol ms-lijona funtov šterlingbv.
Zaveizniki izjavljajo, v svoji noti, da je ta konzorcij edina me toda, po kateri je mogoče priti Rusiji na pomoč.
Oljni interesi se pogajajo z Rusijo.
Genoviski korespondent "Lon-
EVROPSKI DIPLOMATJE SO SE NAUČILI SPOŠTOVATI RUSKE DELEGATE.
Genova, 2. maja. — Največje presenečenje za Genovo niteo bila le ignemadenja, katere so povzročili ruski delegat je na konferenci, temveč njih zunanjost.
Svetovni! diplomat je, ki so prišli v Genovo, so pričakovali videti divjeglede ljudi z dolgimi la^-mi in zmršenimi bradami, z noži med zdbimi in hlačami za šte-bali. In fili so sila izneiUčleni, ko so videli, da ruiski delegati niso nikaki naduti prismojene!.
Prve dneve po iprihodu ruskih delegatov v Genovo se je slišalo mai'sikako šalo na njih račun, in po nekaterih krogih je vladalo razpoloženje, da se jih sploh ne more jemati resnim.
Menda ni potreba še posebej povidarjati, da se je stališče napram njim izza onega časa že po. polnoma sipremenilo. Od trenot-ka, ko so naznanili sklep pogodbe z Nemčijo, so kanali največje diplomatske sposoIbnOsti, in so dokazali, da ima j g pravico, da se postoipa napram njim kot popolnoma enakim v eni največjih diplomatskih iger, kar se jih je še kdaj iigralo v Evropi.
Ruski delegatjf niso prav nič podobni 'fanatikom, kot so si jih preds-tavljali nekateri, temveč se po svoji zunanjosti in obleki lah. ko primerjajo z najboljšimi delegacijami. Skorb brez izjeme so iako ieipo oblečeni, in se pri vseh formalnih iprilikah strogo držijo pravil družabne etikete. To samo na sebi je napravilo jako velik vtis, kajti upoštevanje kon-vencijalnositi šteje veliko v e-vropskih uradnih krogih.
Voditelji sovjetske delegacije, Cičerin, Kraisin, Lit vin ov, Joffe in Rakowlski, so vsi možje najvišje izobrazbe in omike. Njih jezikovne zmožnosti gb narav-
d on Evening News" je danes popoldne poslal na svoj list brzojavko, v kateri zanikuje vesti, da se je med anigleškimi oljnimi interesi in sovjetsko delegacijo podpisalo poseben industrijalen sporazum.
Reutefjev koreispondent ,poročaj da tudi sovjetska delegacija zanilkuje vse tozadevne vesti, toda. Leonid Kras in, sovjetski trgovski minister, je vendar priznal, da so razni angleški oljni interesi pričeli pogajanja s sovjetskimi oblastmi, ki pa niso prišla do nikakega zaključka, ker je sovjetska vlada nasprotna koncesijam splošnega značaja. Kraisin je Obenem izjavil, da ae a meriška oljna družba. Standard Oil Co., dozdaj ni predložila še nikakih ponudb 'za koncesije. Kot se poroča, so angleški oljni interesi predlagali, da bi tse oljne vrelce izročilo upravi Angleš. kih družib, da ise vsi profiti razdelili na dva enaka dela med sovjetsko vlado in družbo, da bi se ta pokovarala ruskim zakonom, in da bi ne upoteljevala več kot 50 procentom tujezemskih delavcev. Ruska deleigacija te ponudbe ni hotela sprejeti.
Washington, 2. maja. — Kot se poroča iz adminitetracijskih kroigov, nima vlada nič proti temu, ako Taft, predsednik najviš joga sodišiča Zedinjenih držav, sprejme povabilo genovske konference, inamreč, da imenuje prechednika poseibne komisije, ki naj bi rešila vprašanje dolgov med izavdzniki in sovjetsko Ruisi.
jo.
nost presenetljive. Vsi govore rus-ko, nem^ško, francosko, italijansko in angleško, in še po več drugih jezikov. In o"i gbvore vse te jezike s popolno pravilnostjo.
Cičerinova angleščina je bre® vsake hibe. Na otvoritveni seji konference je naji^rej prečital svoj govor v ruskem jeziku, nato pa ga je prestavil še v francoščino, angleščino in končno še v italijanščino.
Vsi so okrog 50 let stari in iz-redno odlične zunanjosti. Cičerin je bil pod carlskim režimom ple-menitaiš ter nekaj časa celo v diplomatski službi. Izobraževal se je v Rusiji, v Berlinu in Pari'zu in je doktor pravoslbvja. On je eden izmed najmogočnejših članov sovjetske vlade. Izmed vseh pet delegatov je edino Cičerin neoženjen. Je velik in se drži nekoliko sklonjeno, ima kratko ,pri sti-ižene brke, kratko brado, in iziglekla kot kak vseučeliški profesor.
Kraisin je bil 25 let eden izmed prvih električnih inženirjev Evrope. Rojen je bil v Sibiriji. Ko je bil poslan tjakaj radi svojih političnih aktivnosti, je piSmagal pri gradnji preko-sibirske železnice. On je bil eden izmed usta-novitelljev boljševiške stranke v letu 1903, in je bil aktwen član %% skbzi. Tudf Kratrin je visoke posttave, ima kratko pristriženo sivo brado, in ni nič bolj po doben "rdečkarju", kot ameriški državni tajnik Hughes.
Rakowski, eden izmed najbolj zanimivih osetonolsti v skupini, je bil rojen na Bolgarskem, vzgojen na švicanskih, nemških in fraincosikih univerzah, ter je pre jel naslov doktorja prava na pariški univer^zi. Bil je aktiven v socijalisti&iem gibanju izza 15. leta, in je bil radi svojih aktivnosti izignan iz Bolgarije, Nemčije in Rusije. Bil je eden izmea voditeljev rulske revolucije v letu 1905, in je bil leta 1917 zaprt rodi boljševizma na Romunskem. Reišila ga je skupina 35 rulskih vojakov, ki so .ga vzeli s seboj v Rusijo, kjer je postal e-den izmed sovjetskih voditeljev.
Litvi nov je po poklicu univer-zitni profelsor, in je dolgo, vrsto let poučeval v Berlitz School ol Languages v Londonu. On je e-den izmed najznamenitejših jezi kbslovcev v Evropi, in govori skora vse jezike. On je običajne zunanjosti ter nima niti brk niti brade.
Jaffe je odvetnik izredno visokih zmožnositi. Naslov doktorja prava je prejel na univerzi v Monakovem. Nijeigova brada je izvanrednb gosta in bela k^t sneg. Lit vin ov in Joffe sta judov skega pokoljenja, ostali trije pa so pristni Rusi.
-o
"Svoboda" v Penn-
sylvanii.
PREPOVEDANO JE VSAKO ZBOROVANJE STAVKAR-JEV.
Uniontown, 2. maja. — Šerif L I. Shaw je odredil, da je vsako zborovanje Strajkujcčiih rudarjev v Fayette okraju aibsolutno prepovedano, in obenam se je Se. rif obrnil na državno konstabler-sko silo iS iprošnjo, da ee mu pre-
<DaUe na 4. strani.)
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
& 1	KM * ■ = =	9^9
ISSUED EVERT DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned amd Pablished by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
B'aaineM Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
.............1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00
Newburch by mail.......1 year $6.00. ti mo. $3.50
subscription rates:
By Carrier .........
Cleveland, CoUinwood.
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. S2.00
Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0
posamezna Številka 3.__single copy sc.
Lastuie in izdala ga Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 st. clair ave.	Princeton 551. 6418 st. clair ave.
Za yiebino cglaaov ni odgovorno no uredništvo, ne noravnlitvo.
CLEVELAND, 0., SREDA (WEDNESDAY) MAY 3rd, 1922,
MAY 3nl, 1922'■
DEBS 0 DELAVSKEM POLOŽAJU.
vorili resnico, so šli v ječe, medtem ko se je njih razred iz.|ra.zumem, da se tudi vladne dajal sovražniku.
Zdaj pa se vse vrši natančno tako, kot so oni povedo-vali. Vojna je končana, in obljube, dane delavstvu, se iz-polnujejo tako, kot jih kapitalizem vedno izpolnjuje. Toda to je končano, in opominjam na to le vsled tega, da ne pozabimo na nauk, oziroma, da vse žrtve ne bodo popolnoma prazne in zaman.
V	industrijalnem oziru so delavci, v koliko so sploh organizirani, razdeljeni med seboj v brezštevilne bolj ali manj neharmonične, ako ne celo sovražne, strokovne unije.
V	političnem oziru je pretežna masa delavnih mož in žena neorganizirana, in oni maloštevilni, ki so organizirani, mečejo proč svojo moč z medsebojnimi prepiri, mesto da bi združili svoje sile za konstruktivno akcijo, ki je tako nujno potrebna.
Jaz se popolnoma zavedam, da bi bil vsak moj poskus,
da zedinim in harmoniziram osnovno nesoglasne elemente, več kot zastonj; toda navzlic sporov, ki so nastali med temi skupinami, pa ostane dejstvo, da so interesi vseh identični ,in na tej podlagi moremo zaupno pričakovati,
da se bodo vsi ti nesporazumi premagali, in da bomo vi-doli konsolidacijo ekonomskih in političnih sil delavstva,
brez katere mu je usojeno popolno usužnjenje, a s katerim mu je na drugi strani mogoče zavladati ves 'svet.
Opaziti je odločno dobra znamenja počasnega pone-hanja tega trpkega antagonizma, ki je nastal, ko je vojna odtrgala gibanje iz pristana, in je pognala kot vse drugo v divji vrtinec kaosa in uničevanja. S padanjem blaznosti in povračanjem treznosti se prikazujejo zdrava znamenja, da bodo spori, ki so pognali socijaliste narazen in (ih postavili v medsebojen boj, kmalu poravnani vsaj v toliko, da bo mogoče skupno delo pri gradnji revolucijonar-nega gibanja za izpolnitev njih velike misije.
Zakon o administrativni razdelitvi države.
Stari boritelj za pravice ameriškega delavstva, Eugene V. Debs, je ob priliki praznovanja Prvega Maja napisal za new-yarški socijalistični dnevnik "The Call"' naslednji nad vse pomemben clane'k:
To so kritični dnevi v ameriškem delavskem vpra šanju. Delavstvo se opoteka kot da je izgubilo svojo moč,
gospodujoči razred pa mu grozi z uničenjem.
Ko 'SO vladarji na Wall Streetu in njih zavezniki ter pomagači tulili za vojno, je bilo delavstvo čisto pripravljeno zapeljati se, in dati vse svoje moči na razpolago pod obljubo, da se bo po končani vojni njih patrijotizem poplačal z najbogatejšimi darili. Nobena stvar ne bo tedaj preveč dobra za žulja ve ameriške patrijote, so jim pripovedovali.
No, darila že prihajajo, in če si jih delavci malo bližje ogledajo, bodo uvideli, da njih bogata plačila za delo, ki so jo doprinesli v vojni, ki je imela napraviti svet "varen za demokracijo", obstoja iz divjih poskusov, da se uniči njih unije potom odprte delavnice, iz injunkcij, ki jih izrekajo zvezni sodniki, glasom katerih se prepoveduje delavcem nada'ljno organizovanie njih sil, iz breposelnosti v tako ogromnem obsegu, da je človek, ki ima delo, predmet zavisti in oibčudovanja, iz na daljnih napadov na-osebno svobodo, iz nadaljnega zanikanja svobodnega govora v industrijalnih okrajih, kjer je najbolj potreben, in iz skoro splošne stagnacije in pomanjkanja, katero spremljajo še vse druge slicne nadloge.
Prva stvar na programu je bilo splošno trganje plač;
potem se je pričelo z zapiranjem tvornic in z omejevanjem delavnih sil do skrajnosti. Ta program so podprle in oja-čile trgovs'ke zbornice, zveze fabrikantov, razne meščan ske organizacije in še 18 drugih posameznih mogočnih kapitalističnih zvez, za katerimi je stal Wall Street skupno z mednarodnimi bankirji, ki so napovedali odprt boj vsemu delavskemu gibanju, in so čisto brez sramu izjavili,
da so se namenili, da je uničijo.
To je ono zlato plačilo Wall Streets in njegove administracije v Washingtonu ameriškemu delavskemu gibanju za njegovo "patrijotično" delo v mednarodni klaynici.
Oni maloštevilni delavski voditelji, ki so vedeli, da se kapitalisti lažejo delavcem v krizi, pred katero so stali,
in ki =0 bili toliko pogumni in zvesti, da so vstali in go-pet ustava, namreč po naravnih, I sedaj pred situacijo, v kateri
(Govor soc. poisl. Etbina Kristala na seji Zakonodajnega odbora dne 27. marca 1922.)
Gc!%tp'odje! Pred sabo imamo tisti zakon, ki najibolj trpi pod onimi določbam; ustave, proti katerim smo nastopali, ko so izid ovali ustavo. Danes naj bi v praksi izvršili razdelitev v oblasti, in k'o je treba to storiti, še le vidimo, kakšne ogromne težave dela ustava, ko zahteva, da' ne sme nobena oblast meti več kakor 800.000 prebivalcev, in ko zahteva na drugi strani, da se mora Bosna s Hercegovino ohraniti v njenih sedanjih mejah.
Gospodje, če vzamemo samo zemljevid v roke, vidimo takoj,
da ni le skrajno nespametno raz deliti Bo'sno samo zase, ampak da ne morete niti tistih dežel, ki meje na Bosno in Hercegovino,
ra7.d;liti tako, kakor zohteva zo-Ipodarskih razmerah.
gospodars^kiih in socialnih razmerah. Kolikor koli je prej port-ddlbor delal na tem vprašanju, nI mogel najti rešitve, ki bi ustrezala tej zahtevi ustave. Vzemite na primer Dalmacijo, ki naj se bre^ Bcike Kotcrske razdeli v dve 'dblasti; od teh bo dubrov-niška tako majhna, da bo kortiaj presegala velikost, kakšneiga dobrega okraja. In to naj tedaj živi kot oblast le zaradi tega, ker ji ne smete dodati tega. kar bi se resnično v jemalo z naravnimi razm?,rami, ker se za Dalmacijo vprašanje ne sime vzeti njeno naravno zaledje iz B'osne in Hercegovine.,
Tako imamo na iprimer tudi kra.
jiško oblast, ki bo nenaravna,
ker ji ne smete, dodati, kar ji naravno pripada od Besne. Tako ne morete napraviti naravnih ou lasti v Si'biji, ker se moratfe Ktro^o držati meje Bosne in Her-cf.gcvine.
In potem imate določbo maksimuma 800.000 preibivalcev za eno oblast. Tudi ta- ovira v mnogih slučajih ustvaritev oblasti po geografskih, socialnih in gos
Talko smo
stranke same ne morejo spora'zu meti, kako da naj izvrŠe, kar jim je ustava naložila.
Bojim se, ker je že zelo pozno, da se izvrši bay pri ter\ najvažnejšem zakonu to, da ga Naroidna skupščina ne bo mogla pravočasno rešiti, in da ga pri-ne,se vlada z naredbami, in bojim se tudi, da bo to imelo posledice, ki nag bodo teple ne le nekoliko mesecev, ampak nemara dolga leta. Zakaj, gospodje, bila bi velika razlika, če bi prišla raz. delitev v oiblasti iz Narodne skup ščine, če bi jo podala volja narodnih zastopnikov, ne pa da se bo lahko dejalo, da je vlada ok-troirala to razdelitev.
No, gospodje, da ne bo napačnega razlaganja, moram povedati, da se, v načelu povsem strinjam g tem, da se dežela razdeli v samupravne edin ice brez obzi-va na tiste meje, ki so obstajale d*oslej. Od .gvoje strani bi moral celo nasprotovati taki konservativnosti, ki bi hotela ohraniti neke meje le zaradi tega, ker so baje hifSitorične. Meni ta beseda "historično" prav nič ne impo-nira. Historično, gosii^odje, je na. posled vse, kar je kdaj obstajalo in kar obstaja, ampak naposled ni zgodovina nikakršno stalno stanje, ampak proces, ki ustvarja, ipa tudi uničuje in ustvarja zopet novo. Vse te historične me. je, ki slučajno olbstajajo danes, so se neštetokrat i'zpreminjale, in jaz ne poiznam razloga, zakaj naj bi se ohranile le zaradi tega, ker obstojajo baš dane^. In, gospodje, moral bi nasprotovati temu, da bi se naša država delila po današnjih mejah in da bi se posamezni deli v teh "historičnih" mejah postavljali na podlago, ki bi iz njih napravila male di-žavice, ker bi živeli v te,h mejah, in škodo zlasti tudi za tis-ti razred, ki ga tukaj zastopaih.
Gospodje, če se tukaj govori o parcelaciji, naj mi bo dovolje-ali nismo bili v preteklosti dovolj pai'celirani ? Ali ni že čas, da se odpi'avi ta parcelacija in da se iz posameznih delov naipravi celota?
Zdi se mi, da se ne more ni-nikdar ustvarjati kaj novega, če se ne odstrani tisto staro, ki je novemu na poti. In to je tudi tukaj potrebno, če nimamo poguma, da porušimo, kar ovira to celoto. Moja stvar ni naglašati državno potrelbo; t'o je naloga tistih, ki so danes poklicani varovati državo. Naglasiti pa moram, da se stališča interesov delavskega razreda ne more prenašati ti&ta parcelacija, ki jo za-
hitevajo nekateri gospodje, zagovarjajoči V eni državi nekoliko posebnih držav.
Gosipodje, jaz mislim na delavca. Delavec ni kakor kmet, ki se rodi pod eno streho, prežižvi pod njo svoja leta in umre, pod njo. Delavci so deloma potomci drugih delavcev, v naši deželi pa ponajveč kmečki sinovi, ki niso mogli najti življenja na kmetih, pa so si morali poiskati drugega zaslužka in postati delavci v mestih in industrijskih krajih. In to, gospodje, ipJom'e,ni, da je delavec odvisen od industrije; on je takorekoč v6čen po,potnik, ker mora živeti, ne tam, kjer je zanj delo in delavfc hiti tja; industrija se odstrani ali propaide, in on m'ora zapusititi ta kraj. Dovolj izkušenj smo imeli v pre. teklostti v tem pogledu. Naši delavci so se morali seliti ne le v mejah svoje države, ampak tudi daleč o-krog po svetu. Naš premolar je navadno prišel iz vasi. Začel je delati v rudniku v Trbovljah, v Zag'orju, Hrastniku i. t. d.; število se je množilo, produkcija je padala, in on je moral dalje. Odšel je, proti severu, na Gornje Štajersko in prišel pcfl Nemce. To mu je bila postaja, odkoder jo je potem mahnil na Veteitfalsko, in Nemčija mu je bila postaja za Ameriko. Pa tudi v Ameriki se ni ustanovil. Dobil je morda začetkoma delo v kakšnem rudniku v Kansasu; tekom par let se je premcfe izčrpal, in on je moral v Ohio ali Pejinsyl-vanijo, i. t. d.
In, gosipodje, če je stvar taka, če vidimo, kako se mora delavec seliti, morda seliti vse svoje življenje, ne morem soglašati s tistimi, ki zahtevajo tako ureditev, da bi se za nase slovenske delavce, čim prestopijo Sotlo, lahko reklo, da so prišli v tujo deželo, ali pa da bo delavec Hrvat nekakšen tujec, če pride v Srbijo ali v Slovenijo; zlasti se pa na noiben način ne bi mcigel strinjati s tistimi, ki zahtevajo v vsaki taki deželi posebno zakono-daj'stvo in da/naj delavec v vsaki pokrajini najde druge zakone. To bi pomenilo podk'opati naj vitalnejše interese delavskega razreda. Na ta način bi se v nekaterih pokrajinah ustvarjali najbednejši proletaiTi, ki oi jih brezvetsen kapitalizem ob vsaki priliki lahko izrabljal, da bi z njimi tepel tiste delavce, ki so v svojo organizacija, s svojb boiibo že dosegli kaj us,pehov.
Goispodje, naša doba zahteva, da se ne gre od velikega k malemu, amipak od malega v veliko. Tak je razvoj v vsem g'ospodar-
stvu, tak je razvoj tudi^ ki, in mi moramo,
proti taki struji, iti 23 tem, da sipclznaw® ne in da ge po njih rav ša država ibo kaj P""" bo naroidno edinstveni bo, če bo razkosana. N* in skupnem teritoriju ^ ko razvijalo ■gcsipodar^'^''; derni smeri; v tesnih ^ to nemogoče. Tako bo t stvo, ki gre kot razred 2' zedinjenjem, imelo "r pogoje za svoj 'boj, ^ ^ voj in napredek, če ena, če bo moglo živeti edinstvenem narodu To, gospodje, so ri silijo, da nastoipim . ^
tistim sentimentalnim
cijam, ki lahko jo barvo, s svojim zv# varajo. Mislim,
da me bodo razumeli nizirani delavci, . to razumeli tudi še indiferentni;
di če bi se »zavedal, zaradi tega iziguibit^ dat, če bi morala vsa ka ostati brez. mand^ .
n»^'
li

di tega ker na'sftcpa edinstvo in z edin&t^"'^ da bi rajši izigubil vs^ kakor pa zavedno ® ^ škodo razredu, ki

Gosipodje, kolikor strani za to, da se nizira na taiki podM''^ ram na drugi strani da se je tukaj ustvar' na kateri je nenio?"*;®^ zakon tak, kakršen ti, če bi resnično hot®' ^ tisti določbi ustave, ^ j da baizira razdelitev ^ pravzaprav izključno^ nih, socialnih i" razmerah.
G'ospodje, ja:z bi, Slovenije, če ne bi določbe o 800.000 pr naj reprezentirajo
ni8
to'
oblasti, želel, da bi ^ sama oblast. IzjavU^^ ^ bil za to iz plemens '
zakaj če bi nam
abli®
pripadlo tisto slove"^^ slovansko ozemlj® ki nam je bilo zahteval edinstvene s
blasti, ker so
in gospodarske raZ 3k-:ga Prim'orja na Kranjskem _ . sestavljajo dana^"^ in ne bi zaradi teg^ no dbla,st. Jaz teda^' .»t val, da naj bodo njeni v eni obl^'^^'' Slovend. Tudi te o
(Dalje na '
ne' glove^''
str«"



NOTARJEVA SABLJA
SPOMINI STRAHOPETNEGA JUNAKA.
Francoski spisal; Louis D'Hurcourt v Preložil: Vladimir Svetek.

■I •IIIIB

151 9#
e
Ri
Nosil je desno roko radi rane, 'ki jo je bil dobil v Španiji lela 1812. se vedno v obvezi, kljub temu na je je bil ves čas, dokler je trajala vojska, vsem drugim, bodisi na konju ali pa peš v izgled kar ste tiče poguma in odopora proti utrujenosti. Obraz je imel popolnoma o-, brit; precej kratki, a la Titiis postriženi lasje so ga obdajali. Velike črne oči so bile zelo žive, nad njimi pa je štrlelo dvoje dolgih in nemirnih obrvi, skoro brkam podobnih. Govoril je z jasnirp in močnim glasom, ki je prevpil vsak bojni hrup.
Soulaines leži na dnu doline. Ko smo zapuščali vam, smo zagledali pred nami številne čete, razpostavljene po vrhovih, ki so dominirali cesto. Naš bataljon se je ustavil za maršalom, ki je gledal s svojo lornjeto na vse strani ter naježil od časa do časa svoje velike obrvi.
Debelo sem gledal, ko sem opazoval sovražne mase, ki so nam prihajale vsak trenotek nasproti. Vojaki so imeli kratke suknje višnjeve barve z nasivi vseh barv, roza, rumenimi, rdečimi itd. Plašče so nosili zvite na-vskiž nad vrečo, na glavi pa so nosili velikanske čepice iz prdkuhanega usnja z bakreno garnituro in velikimi črnimi šeniljami.
— To so Bavarci Wredskega kora, mi je dejal Bu-chery na tihem, dobro smo jih namahali pri Hanavu, toda danes jih je za has nekoliko preveč.
Kmalu so začeli za nami in okrog nas topovi zopet
grmeti in v galopu prihajajoči pobočniki so naznanili maršalu, da je bila naša arjergarda, ki smo jo pustili v Mon-tierenderu poražena od Vorških Prusov, ter da se pomikajo Wittgensteinovi Rusi proti našemu levemu krihi. Pred nami so se pripravljali Bavarci za resen napad.
— Vjeti smo kakor podgane v luknji, mi je dejal Buchery med tem ko je otresal pepel iz svoje pipe, toda drago bomo prodali svojo kožo.
Jaz za svoj del mislim, da bi jo bil dal zastonj, tako sem se bal.
K sreči je pričel hipoma padati tako gost sneg in pihati tak veter, da smo videli komaj štiri korake pred sebe. Naši sovražniki so se morali ustaviti, mi pa smo morali odkorakati kljub vremenu, da smo ušli preko goi dov, ki jih ni hotelo kiti konec, iz te hude soteske. Udirali smo se do kolen v sneg, tako, da do se mi napolnili škornji od zgoraj z vodo. Tako smo se umikali do ene zjutraj, dokler nismo prišli do Morvillierja, kjer sme si strnili s francosko armado.
Tam me je čalfalo zelo neprijetno presenečenje. Do tedaj smo vedno spali, če že ne v posteljah, vsaj v hišah to noč pa smo morali taboriti. Pri takem vremenu sc mi je zdelo to še posebno hudo. Buchery je dal zažgati ognje, okoli katerih smo sedeli na šotorih ter se spredaj pekli, zadaj po zmrzovali. Bil sem pa tako utrujen, da se me je polastilo nepremagljivo poželjenje, da se vležcm in zaspim, toda nisem se upal vleči v sneg, boječ se, da zmrznem, kakor sem čul večkrat Buchery j a pripovedovati o njegovih tovariših v ruski vojski.
Takrat sem videl, da je imelo to staro godrnjalo v resnici dobro srce pod raskavo odejo. Poslal je dva vojaka v sosedno vas. Kmalu sta se vrnila z vratmi, ki sta jih J?ila snela iz tečajev ne vem kateri lopi. Buchery j;h je dal položiti na štor pred ognjem, tako, da so bile nekoliko nagnjene in razleknil sem se z naslado, zavit v svoj plašč. Toda zeblo me je v noge, da nisem mogel zaspati.Takrat mi je prišla genijalna misel.Vzel sem svojo službeno čepico, ki sem jo nosil, kakor je bilo predpi-
sano, zloženo na prsih pod« uniformo, potisnil sem jo na glavo do oči, potegnil kraje preko ušes, iz kožuhovinaste čepice pa sem napravil lepo vrečo za noge, s tem da sem jih utaknil do meč vanjo.
Cez nekaj minut mi je začela v udih kri zopet redno krožiti in zospol sem spanje pravičnega, ki je trajalo približno do sedmih zjutraj. Ko sem se prebudil, sem opazil, da je bil Buchery vrgel svoj plašč z velikim ovratnikom name. Prečul je noč v suknji, pušeč in pripovedujoč si bojne povesti z nekim tovarisem od 32. lahkega, ki je bil ptej gardni podčastnik kakor on, kljub temu pa se mi je zdel zjutraj tako svež, kakor da je bil prebil noc v dobri posteli. Ti ljudje so imeli telesa od željeza. Čakal je do zadnjega trenotka, da me zbudi, ter mi je dal piti mo^n požirek žganja, ki je vrnil mojirr od rhiaza odrevenelim udom nekoliko moči in prožnosti.
Ob osmih j o prišlo povelje, da moramo odriniti in zasesti Chaumesnil. Korakali smo na sredi kolone, pri brigadi Joubert. Za nami je bila vsa naša artilerija, štirideset topov, krdelo, ki ga je bilo težko eskortirati tako malemu številu mož, kakor smo bili mi (kvečjemu tri-tisoč!.. hipoma, ko je zapuščalo topništvo vas, smo za-čuli veliko upitje za seboj. Obrnil sem glavo in videl sem prizor, ob katerem sem dobil kurjo polt. Eskadrone ' sovražne konjenice so naskočile bliskoma našo artilerijsko kolono od strani. Jezdeci v zeltnih suknjah in hlačah. s karmezinastimi naSivi, pokriti z velikim, s povoščenim platnom ovitimi čakami, sedeči na konjih, pokritih z rdečimi pcdsedlicami, so prihajali sklonjeni naprej, vihteč svoje širokokline sablje z masivnimi branili od jekla, ,ter kričali: Hura!
Skušali so priti med posamezne topove, da bi jih obkolili, presekavali so s sabljami podveznice, izstreljevali iz neposredne, bližine svoje pistolete na nesrečno spiemstvo trena, ki oviranO od bičev in konjskih uzd ni imelo niti časa potegniti svoje slabe infanterijske sablje. Vozni topničarji so poskakali raz svoje topničarske vozove in zavarovani za svojimi lafetami pod topničar-
r
skimi vozovi so streljali s karabinami ^

nili, kakor so se pač mogli, z bajonetom.
hajali izven streljaja puške in bilo nam
seči vmes.	,
. ]jh*'
Kakor bi trenil so posekali bavars''' ' i branitelje kakega pol tucata topov.
kali na sedla in mesta pobitih, in že s" pjii" svojim plenom, kar je padel kakor blisk P , ki je prijezdil v galopu ob artilerijski so bili posekani s sabljami, Marmont P® dva topova, iz katerih se je vsula toca jj, ^ dece, ki so peljali naše vzete topove morali vsled tega pustiti.
To je približno vse, kar sem Rothieru, ki jo je bil tega dne Napolc" in v kateri smo tvorili mi skrajno armade. Med tem, ko je nadaljevala ^
svoj pohod proti Chaumesnilu, je poklic^ i' taljon v Morvillier nazaj, kjer smo ost®''
I 0^ "1
zervi.	^ ,^i f
Vas leži na osamelem griču s je podoben krhetu sladkorja. Spredaj j® plato, na katerem je bila postavljena	'
neprenehoma streljala na bavarske Chaumesnilu je bila živahna fizilada.
nisem bil tam. Buchery pa si je grizel o<J č
Okoli tretje ure so se gube na njcg dile. Bavarski stielci, ki so se bili P°® jjrmovje pred vasjo, so se umaknili k
f
aP"
P*
ki so se približevale od vseh strani,
— Vendar so se enkrat odločili k " Buchery.
Toda v tem trenotku je nastal in uporabili smo ga za to, da srno >^P jft' tem ko sovražnik ni mogel naprej	fcg^.
Prišli smo v trdi noči, ne da bi bili	ifi
Brienne, do razhajališča ceste v Brienne.
■^AY 3rd. 1922.
. DR, L. E. ŠIEGELSTEIN
iu-vnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. iC'^anent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lh St.
>fadneure
■ zvečer.
v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
Dr. IVAN L,AH
. Podpisani se
in in
'•nrti naše nepozabne hčerke
prav iskreno zahvaljujemo vsem pri-sorodnikom, ki so prišli iskazati njih soža-
MARY PENKO
Q
Igpv.	je kruta smrt ugrabila dne 24. aprila v naj-
življenja v 14. letu njene starosti.
*ot ^ij^pša hvala dr. "Lipa", št. 129 SNPJ., ki ji je otroškega oddelka darovalo krasen venec in ®°sestricam, ki so jo spremile na njeni zadnji tU •' ^ tudi bratom J. Avsecu, J. Jadriču, Fr. Kisov-
^^stri M. Kisovec, ki so vse to preskrbeli. Pol "	zahvaljujemo za številne vence, ki so bili
njeno krsto od družin Joe Barbiš, Fr. Penko, y HiiJ ..Anton Vehar, Mrs. Verhovec, Max Cešnik, in	Ml s. Sintič, Mike Dolonc, Viktoria Babnik
■	Edwards Co. Zahvala gre tudi vsem sosedom
ta,, J ^^^JŽnjcga bivališča na E. 140 Str. in učencem 8
So
)0
>or High šole, kamor je zahajala pokojna, jo prišli obiskati na mrtvaškem odru in ki ^'^'"etnili k večnemu počitku.
I °*®t>no se zahvaljujetno Mr. in Mrs. Barbiš ki sla t(jj	pomagala in nam bila v toliko tolažbo ob
tli	Urah. Najlepša hvala tudi Mr. Anton Grdine-
'^)®gov trud in vodstvo pogreba, in gos. župniku
Sk
Ki
'j V;
in cerkvenim pevcem za ganljive žalostinke. najlepša hvala vsem, kateri so se spomnili.
^ Doolaca.
-iic|jcii:ciuiiu xiccxfwa iičtj uu
Počivaj nftlado srce blago ♦Veseli se z angeli Nam si rekla z bogom dragi •y	Ti nepozabna hčerka si.
ostali
TaWo je prišel Dore k županu' in je delal vse poletje.
Nato pa je na'stala jesen, mrzli vetrovi go zalbrili od severa in po hribih je zapadel sneg. Ljudje so stikali glave in so se po-g;:ivarjali čudne reči. Pore jih ni razumel; govorili so.-fieipetaje in če se je Dore priibližal, s'o utihnili. Pri žuipanu je Ibilo vedno polno ljudi, a župan je zmigoval z ramami in ni hotel govoriti.
Nekoč ise je Dore približal domači hiši in je videl, kako stoji žalostna in zapuščena. Spbninil se je besed svojega očeta in milo se mu je storilo v srcu. Kje je hiša, kje so črede, kje je bogastvo, ki je o njem cče govoril? Vise je ostalo kak'or pozabljeno, en pa dela prj tujih ljudeh!
Kmalu nato je prišla v vas na griču čudna novica. V dolino so se vrnili ranjeni vojaki in so pravili ratne stvari. Ljudje so. si šepetali in so gledali Dorčta. Zvečer je uistavil Doreta župan in mu je rekel;
"Dore, ako bi se oče ne vrnil, ostaneš čez zimo pri meni."
Do-re ni adgoVoril ničesar, am. pak je odšel iz hiše na gr%. Noč je bila mi"z]a.
"Kaj podmeni to: če se oče ne vrne?" je govoril Dore sam pri se;bi. "Kaj je hotel reči žuipan?"
In Dore je ipremišljal in postalo mu je tesno, da je zajokal.
IL
Kmalu nato j s sneg padel (po valsi. Zima je nastoipila.
Dore je molčeč posedal po hi-ŠEih in poslušal pogovore ljudi. Vedno so govbrili o vcjski in o i ranjenih vojakih. Mnogi so bili med tem v mestu in so vedeli marsikaj ipovedati. Nekateri so dobili pisma in so se veselili spo.
Charles in Marijana Penko, starisi Emma m Rosie, sestrice
Si^ajtp
E V "ENAKOPRAVNOSTI"!
iiiiiiiitiiiiniiiiiiiuiiiinimiiuiiiMiiiMKEriiiiiiiiiiiuiiiiuiifiiiuuiiiiiniiitiiitiiiHiiiiuiiiiiiiuiiitJiitiiiiiiiiiciMiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiMiitiiiiuiinijunciiiiiiiciii
ZATO: ZATO: ZATO:
Ker hočete dnevnik, ki se bori za vase interese m ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov
dohod
ker pomeni vsak oglas kov za vaš list —
vasem
ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Ena kopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno
ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim vec oglasov
oglata jo
Vpoitevajte dnevniku
trgovce
najprvo
ENAKOPRAVNOST
In naročajte se nanj.
Vedno najnovejče vesli, povesti itd.
. ^"nccton
CLAIR
AVE.

"><>>.iiiiiiini'iMmniwuiiuoiiiiiniiMti:intuiin«]iiiiniiuin>iiuiiiiiuii]iiiiiiiiii;iut:

2 u Eiiuillii IMlIIiIIliHlIillj
_______
ročil. Dore pa ni dobil od očeta niti pisma niti sporočila. Ako sq kje govorili o njem, so mahoma utihnili, ako se je Doi'e približal. Tako, je Dore prežižvel viso zimo do božiča. Kq pa se je približaj božič, je vedno bolj vstajala misel v njegovem grcu:
'Pojdem v mesto in pozvem o njem."
In o tem je sanjal cele noči: "Mesto, mesto ! Hiša pri hiši, množice ljudi, vozovi, vojaki, Bog ve, kje najdem med njimi očeta!"
Vedel je, da je za mesto treiba denarja; zato je spravljal vsak krajcar, ki ga je dcibil od župana. Visak večer je premišljal o svoji poti; ipon,c,či je ganjal o mestu in zjutraj je bila to njegova prva misel.
Tako je prišel tisti dam pred božičem. Dore se je zbudil v hiši pri županu in je pomislil:
"Danes pcijdem!"
In odleiglo mu je prj tej misli, kakor da se je odvalilo ad srca vse, kar ga je težilo od onega dne, ko je vlak odipejljal očeta. Oblekel je prazniško obleko in je odšel. Od nikogar se ni poslovil: kaj bi ge polslavljal od tujih ljudi? Odšel je za hišo in je zavil po vapi navizdol in ,po cesti nalprej. Zunaj vasi se je še enkrat ozrl, da je videl streho domače hiče — ipotem je pos,pešil korak, kajti daleč je do mesta.
Srečal ga je ,berač Bogomil, ki je pobiral božične potičice-. "Ka:m pa ti. Dore?"
"V mesto, za očetom.^'
Berač je gledal za njim, kakor da bi mn hotel nekaj povedati, toda okrenil se je in je odšel naiprej.
Dore se ni oziral, šel je dalje, koder ga je vodila cesta.
Srečal ga je sosed Milčlaj "Kam, Dore, s tako naglico?"' ''V mesto pdgledat za očetom.* Sosed Miklaj je hotel nekaj reči, pa mu je beseda zastala. "Pa srečno pot, Dore."
Dore je hitel naprej.
Ob rdbu gozda je dohitel staro Vrlbanovflio. Šla je Msa skljutče na in nadložna.
"Kaj grelš, Dore, v dolinp?" "Po, cesti naprej v mesto." "Kaj boš zdaj v mestu, ko ge bliža prafzmik ?"
"Očeta poiščem."
"Kaj ga boš iskal, sirota, ko ga morda ni več!"
Dcreta je zabolela ta beseda in je rekel:
"Kdo je rekel, da ga ni?" Starka je sklenila roke: "Bog ve, Dore, nihče ne ve, kako je."
"Boig z vami, mati," je rekel Dore in je pospešil korak.
"Hočem vedeti," je govoril sam pri sebi, *'hočem vedeti, kako je ž njim." Dobrp, je razumel, kaj {)omenja ono skrivnostno šepetanje ljudi, dobro je vedel, zakaj ga pogledujejo sosedje tako pomilovalno^ zakaj je rekel žu-^ pan: ''ako bi se ne vrnil.. ."
Dore je prišel na grič, od koder se je videla postaja. Od tam so se odpeljali. Postal je in ;po-mislil: "Ko bi imel denar, bi se pCljal z vlakom." Toda vožnja po. železnici je draga, njegov denar pa ibo komaj za kruh v mestu. In čemu voziti se! Daleč je še do večera! In zavil je ipo dolini, po cesti tik ob železni progi v oni smeri, koder je takra<t vc,zil vlak. Njegovo srce pa je Ibilo polno lepih sanj.	J
Dore j£ hodil ves dan. Koder je šel skczi vasi, je videl, da se pripravljajo na praznik. Bhgoi-njim, ki imajo tqple hiše in g)-rak zaipeček. Ti ge lahko ipriprav-Ijajo na ibožič. A kaj 'bi on; hiša je mrzla, ipeč <nezakurjena in vse prazno, Ikakor mrtvo. In kako 'bi presta^ doma, ko ni niti očeta niti matere! Kakšna bi bila nje-
gova ljubezen, ko bi ne šel 'za njimi'...
Tako je mislil Dore in je šel naiprej. Cesta je bila polna, izvožena, blatna. Težki vozovi so šli po nji. Vmes Bq stopali potniki 8 težkimi koraiki.
Dore jih je ustavljal in igpra-ševal:
"Ali je še daleč do mesta?"
"Daleč, daleč..."
In hitel je naprej.
Ko se je dan nagibal, se mu je zdelo, da je lačen. Zavil je v prvo hišo in si kupil kruha.
Otroci so ga gleidali čudno in gospodinja ga je vprašala; "Kam pa greš po tej cesti?' 'Dalje prih.)
J. S. Widgoj
SLOVENSKI FOTOGRAF
489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD
Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja.
VSE DELO JE GARANTIRANO!
ZAKON O ADMINISTRATIVNI RAZDELITVI DRŽAVE.
(Dalje Iz 2. strani.)
bi zahteval jz plemenskih razlogov, ampaik enostavno zaradi tega, ker je to povsem naravna, socialna in gospodarska celota in ker bi bila uprava v eni taki dblasti mncigo cenejša kakor pa v dveh. Ne bom se sicer zaradi te razdelitve razgreval, Ker nam ie ustava v t:m viprašanju vezala roke, se osebno lahko pomirim z razdelitvijo v ljubljansko in mariborsko oblast, ki je danes pcigoj, da dobimo, samoupravo. Lahko se pomirim tudi s tem, da se nekateri okrajni oziroma deli oikrajev iz nekdanje Štajerske preneso v novo ljubljansko oblast. Moram pa naiglasiti, kako nag ovira določba glede na onih 800.000 prebivalcev tukaj, in kako nais ovira tudi na drugih krajih. Ce ne bi bilo teh 800.000 pre bivalcev, bi oibe slovenski bblasu lahko ostali ena oblast; če ne bi bilo te klavzule, ne bi bilo. takih težav z razdelitvijo Bačke in Ba-nata; če ne bi bilo teh 800.000 prebivalcev in bosanskeiga paragrafa, ne .bi bilo talk i h težav z razdelitvijo Dalmacije, in tudi" ne bi bilo takih težav z oblastmi v sami Srbiji.
No, g'osipodje, ta predmet jo tak, da bj zahtevali veliko bolj obširno diskusijo; toda ker vidim, kako je ipotzkel čas, ne po moji krivici, jrl lahiko pravim, da sploh ne po krivici opozicije, in ker bi želel, da pride ta zakon vendar iz akutpl^ine, se odrekam jxxlajanju drugih argumentov, za katere bi sicer želel, da bi se slišali. Želel bi pa tudi, da bi stranke večine, ki gO v prvi vrsti odgovorne za, te zakone, od svoje strani vsaj zadnji čas še storile, kar je potrebno, in da se ne bi zaradi kombinacij z ozirom na nekoliko ma,ndatov toliko prepirali, da mine še zadnja ura, in da potem res ne bo več mogoče, da bi ta zaikon izšel iz skupščine.

'
i
šE
e3e=
Vabilo na veliko vrtno veselico
katero priredi
DRUŠTVO CVETOČI NOBLE
št. 460 SNPJ.
dne 14. maja 1922
Na Metz Farm! E, 25580 St. Clair Ave., Noble Ohio.
Vljudno vabimo vse občinstvo tukajšne bližnje in dalne okolice in vsa sosedna društva, da nas poselijo v največjem številu. Igrala bo izvrstna domača godba iti vršilo se bo srečkanje za dobre dobitke. Se mnogo drugt pripzQste zabave. Za vso dobro in točno postrežbo bode skrbel veselični odbor.
Začetek veselice bo točno ob 9. ur! zjutraj.
Pridite Vsi in se zabavajte z nami!
Vabi ODBOR.

'
I
30
a
v
D
O
4
D
O

Slovenski Dom,
COLLINWOOD,
Direktorske seje se vrse vsak drugi petek, delničarska seje pa vsak drugi četrtek v mesecu.
Priporoča svoje krasne in prostorne dvorane društvom za seje, za veselice, igre in razne druge prireditve. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo ob priliki ženitovanj, botri j, za razne druge zabave kakoi" tudi za shode, ker s'o dvorane jako pripravne za take in enake prireditve. Slovenski Dom ima tudi jako izvrstno urejeno kegljišče, katerega priporočamo rojakom v obilen poset. Slcfvenski Dom je vas dom in tu naj bo središče vsega društvenega in družabnega življenja. Slovenski Dom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali in delovali v lepi vzajemnosti za procvit in napredek naše collinwoodske naselbine.

W
Gcisp'odje, če so na kocki tako važjii interesi, kakor tukaj, kadar se dežela poatavlja na novo pcdlaigo, tedaj ne bi smelo biti tako majhne im malenkostne ar-gumenftacije, toliko prepira za-raidi vasi, 'kjer naj bi bil sedež te ali one Oblasti, zaradi te ali one oiboine, ki naj gre v to ali ono oblast. Goapodje poslanci bi se morali vprašati, kako naj se oblasti urede, da bo ustrezalo na ravnim, sccialniim jn g'o-spodai-akim ra'zmJsram, kako pravi u-stava- ne pa kako naj bedo posamezne oblasti omejene, da bo ta ali oni posameznik bolj gotovo ,prišel do mandata .pri prihodnjih volitvah. Ce se bo pri vsakem zakonu postopalo s tako ma lenkastneiga .stališča, ne bo mogla gkupsčina rsSiti nič velikega, in tedaj se ne smemo čuditi, če bo narod jz.gi&il &e tisto malto zauipanja, ki ga še ima v to skup ščino.	'
Zaključujem z željo, da store stramke večine .svojo dolžnost, sebi in svoji stranki ipa rezerviram — naj i^ipade ta zakon kakorkoli — pravio'o, delati v bodočnosti na to, da ge iz,premeni oziroma odtstrani ig njega kar je škodljivega, in da se mu doda, kar je dolbro in potrebno in kar sedaj ni prišlo vanj.
i
i
Ravnokar je izšla
Razkrinkani Habsburžani
katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjevima Rudolfa.
Knjiga je jako hiteresantna in priporočamo rojakom, da ai jo takoj naročijo.
Cena Icnjige je samo 60c

<fV>— JE>
za zabavo in pouk
— čitajte —
močvirju velemesta''
Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50f.
Natočite pri Am«rliko-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. OLAIR AVE.
Vabilo na prvo vrtno veselico
katero priredi
SLOV. IZOBR. IN DRAM. DR. "PLANINSKI RAJ" na farmi John Cimpermana
dne 7. maja, v West Pafk, O.
Pričetek veselice ob 2. uri popoldne.
Ker je to prva veselica našega mladpga društva, upamo da nas bode slavno občinstvo posetijo v velikem številu, za kar se že vnaprej zahvaljujemo. Program bode jelko zanimiv tako da bode zabave za vse mnogo. Na veselici bode igrala godba ''Bled" iz Clevelanda.
Za pijačo ter prigrizek bode vsestransko preskrbljeno, — V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. — Torej še enkrat Vam kličemo na svidenje v prosti naravi na prvo majniško nedeljo v West Park, O.
ODBOR Dr. "PLANINSKI RAJ".
Clevelandske novice
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
MOŠKI IN ŽENSKE
PRIDITE K MENI DANES
Ne bodite bolni. Ce bolehate že dolgo časa ali ste ravnokar oboleli In niste še našli olajšave, pridite k meni. Preiskal vas bom natačno ter vam povedal kaj lahko ,naredim za vas. Mnogo bolnikov je že našlo olajšavo, ker so prišli k meni. Kar sem storil za druge storim lahko tudi za vas. Ne boste
razočaram.
Jaz sem zdravil uspešno
Nervazno oslabelost. Nervozno nepreba-vo. Rdktalne bolezni, nervozno onemoglost, boldčine hrbtu, izpahke obrazu.
Ali
trpite radi
krvnih neredov, kožnih bolezni, jetrnih in j
želodčnih nadlog, revmatizma, osleJbe-lega srca?
Urad. ure od 9 dop. do 8. zv. Ob nedeljah od 10 dop. do 1 p.
Dr. KENEALY
647 Euclid Ave.	Cleveland, 0.|
nasproti, REPUBLIC BLDG. vshodno od taylor aBkadi	nadstropje guardian bankk|

»liilHliilflliilaliilBliiiBliilaiiHBliiialiiiBltiiBliilBliMiTiiiBiiiiBliiTiTiiTeriiTiriiWiniTiiia
PEVSKI ZBOR "lADRAir
COLLINWOOD, O.
ponovi
KONCERT
v NEDELJO, DNE 7. MAJA
v STANESiC dvorani, Calcutta Av.
Začetek točno ob 7 uri zvečer.
Vstopnina za osebo 50c.
Zadnji Koncert "Jadrana je bil vsled neugodnega vremena slabo obiskan, zato se je s'klenilo, da se koncert še enkrat ponovi. Cenjeno občinstvo ima sedaj priliko, da se gotovo tega koncerta udeleži, ter stem pripomore zboru za nadaljno gojenje slov. pesmi.
Za otbilo udeležbo se priporoča
Odbor.
IžflISing th6 Fflrnily'ipa's Ooat began to Wanderl
—	Dramatično društvo "Lilija" iz CollinwocxJa priredi v nedeljo dne 14. maja svoj letni pik nik na L. Reoharjevi farmi. Vspored bo jalko zanimiv vsled čdsar se občinstvo že sedaj opozarja, da se tega izleta vdeleži.
—	Železniški sprevodniki proti vladnemu vmešavanju. Da je unija železnišikiih (sprevodnikov proti temu, da se vlada vtikuje v njih mezdne in delovne sipore z železniškimi družbami, je bilo Včeraj jasno povedano, ko je Ob-
državal predsednik bratovščine, L. E. Sheippard govor pred konvencijo, ki se vr'si v Winton hotelu. Pols varil je politiikase, naj pazijo i^rake, kajti delavstvo in ne kapitalisti imajo večinoi na vo lilni dan. Rekel je, da hoče delav stvo le priliko, da se odprto pogaja z delodajalcem, vlada pa naj pusti delavske sipore pri miru. V govoru, katerega je oibdr-žaval na javnem shodu v Pro-sipect .gledaliifiiču pa je reikel: "Mi ki gmo ibiili ■za čaisa vojne junaki, smo sedaj dobili ime raAojniki, to pa zato ker ge nečemo odreči stvarem, 'katere smo si pridobili. Poleg teiga pa se sprevodnikov« plača ne more določiti kar tako kot kakemu bla'gu, kajti siprevod niik ima v svoji služibi mnogo odgovornosti." Nato je dodal v hu-moriističnem tcfiu: "Biti mora zigovoren, (biti mora diplomat, zdravnik, prerok, ženski strežaj in, oh, pa saj ni konca ne kraja, ka-i vise mora znati." Nato je zopet nafkljeval: ''Kadar zastav kamo, škodujemo jevnosti — to je seveda reistiica. Ce bi ne bilo resnično, bj bilo boljše da ostanemo pri delu. Sklenili smo že mnogo komlpromisoiv, toda sipre-videti ne moremo tega da bi delavstvo, ki odide na stavko, storilo kaj hujšega kot stori delodajalec, ki zapre vrata svoje tovarne. Ali navizlic temu je on "hrbtenica naroda", nas pa kličejo 'Ibolševike". 0(b zaključku je dejali: "Upajmo, da se kaj kmalu ustanovi na svetu resnično bratstvo, božje kraljetvo na zemlji." Na tekoči konvenciji se bo razmotrivaloi tudi, če se prestavi glavni stan iz Cedar Rapid's, la., v Cleveland in pa kakšno stališče bodo zavzelj sprevodniki napram gtavkujočim pre mogarjem.
— Jutri zvečer se vrši redna melsečna seja Slov. Nar. Čitalnice v Collinwoodu. Vsi člani so p'ozvani, da se vdeleže.
Damm in Eohler. Kohlerjeva administracija je odsilovila 1% St. clairskega kopališča Slovenko Mrs. Joihn Sintidi, ki je poučevala tam razna ročna dela. Odšlo vilo se jo je že enkrat preje,' in sicer jo je spravil h slu&be Koh-lerjev nečak Fred Kohler, ki je bil tedaj pomožni enSinir pri pocestni železnici. Ker pa ravno tedaj župana ni bilo v mestu, m bila odlslovitev veljavna in na delovanje Damma je dobila Mrs. Sintidh službo zopet nazaj. To je prišlo na dan v pondeljek, ko se je spustil Kohler j ev nečak v razgovor ter povedal, da je bila ta stvar ena izmed glavnih vzro. kov, da je položil resignacijo. Po vedal je, da je odslovil Mrs. Sintidh, da pa so olstali navadno službi vsi uslužbenci, kar jih je on odslovil Kohlerjev nečak pravi: "Damm je šel k pravdnemu direktorju Lambu, k finanC-
neimu direktorju Gesellu in ti sp jo postavili nazaj.
To je eden izmed vzioko\-, zakaj sem resigniral. Mrs. Sintich je dobila svojo službo nazaj, Damm pa je obljubil z?, to uslugo, da bo podpiral administracijo, kadar pridejo na površje proračuni. Jaz tega nisem mogel zapopasti, kajti Kohler je bil izvoljen, da pomete stari "bunč" ven. Naj povem, kako se je cela stvar v resnici dogodila. Jaz sem povedal Georgeu Stanley, nadzorniku kopališča, naj napravi seznam vseh uslužbencev, katerih ne rabi. On mi je izročil imena treh žensk in dveh moških, ki niso delali v harmoniji z njim, nakar so bili odslovljeni in med njimi tudi Mrs. Sintich. Njej ni treba delati. Njen mož je foreman v neki tovarni in poleg tega imata pa še gotovino. Ona je dobivala po $90 na mesec za dve uri dela na dan." Ko je sedaj Kohler Mrs. Sintich v drugo odslovil je navedel isti vzrok kot ga je navedel njegov nečak, da ker je omožena ženska, katere mož ima delo in da ji vsled tega ni treba delati. Ko je Damm protestiral, češ, da je bila na mesto Mrs. Sintich zo pet postavljena poročena ženska, mu je bilo pojasnjeno, da je Mrs. R. E. Emfield udova in da je njen položaj popolnoma drugačen od Mrs. Sintich, ki je.v primeri z njo v dobrih razmerah. Damm pravi, da je sedaj z republikandco administracijo gotov. Nekateri mestni možje mislijo, da zna to Kohler-jevi vladi se marsikdaj naprej priti v njenih razmerah z mestnim svetom. Kot znano, sta bila Kohler in Damm še predno je bil Kohler izvoljen županom, precej na-prčnjena drug proti drugemu toda, ko je bil postavljen Damm za predisednSka 'finančnega odpaka. pa sta prišla z direktorjem Gesel-om do nJcakega sporazuma. Damm pravi, da se je odslovilo Vlrs. Sintich v drugo samo zato. cer je on odglasoval proti Lam-Dovemu predlogu, da se reši pli-novni spor izveH sodni je.
748, kar je nekoliko manj kot v marcu, toda veliko več kot v februarju. — Žuipan Grall je bil v soiboto na common ipleas sodniji v Elyriji spoznan krivim kriminalnega obrekovanja, nakar ga je sodnik Thomlpson oibisodil na $5 denarne kazni. Sodnik je ob naznanitvi izjavil, da je naložil tako nizko kazen, kar jemlje v poštev, da je bil pregrešek izvršen v raziburjanju politične kampanje. — Sodnik Strenick je obsodil na $5 globe Rudolfa Peru-šek, 1677 E. 29 St. na pritožbo Veronike Stroksak, da jo je u-daril. — V soboto sta ,se poročila Miss Anna Pleisivac. 2500 E. 32 St. in Anton Jurčič. 2403 E. 30 St,
RAZNE VESTI.
i i!
MALI OGLASI
STANOVANJE s 4. sobami želi dobiti družina brez otrok, od 55 do 75 ceste. Ponudbe naj se odda v uradu tega lista.
TRGOVINA IN POSESTVO
se proda ali odda v najem. Pripravno za brivnico ali candy store. Več se poizve pri lastniku na
937 E. 140 Str.	(102)
PRODA SE
konj in 2 voza. pripi^^^ k:— PrOli'
vazanje grocenje. »' . " ceni. Pokličite po tele^®'
473-W.
(Dalje Iz 1. strani)
skrbi še eno strojno puško in večjo količino municije.
Pred pair dnevi je prišlo tu do resnih gipo(padov med konstabler. ji ali iko^zaki ter, rudarji. Ranjenih je bilo več rudarjev in štirje konstablerji, toda iamed islednjih bodo vsi okrevali, medtem ko bu rudar Tony Rose najbrže podlegel zadobljenim ranam. Po spopadu je konstablerska sila aretirala in vrgla v okrajni zapor 50 mož in žena.
Šerif se bo posvetoval z načelnikom kozakov.
Draga nesreča s konji. Svoje-časno smo poročali, da so se po-sesitniku Francu Wagner ju iz Ceršaka sipllašili v Mariboru konji in v diru podrli na tla dve ženski. Mariam Wollner (Žid. pokol j en ja) je vložila proti Wagner ju tožbo in se je vilšila včeraj raziprava. Zahtevala nič manj kot 90.000 kron otlšikodnine .za bolečine. Pretirana ^ahteva je Iz zvala splošno začudenje. Razprava je bila preložena.
Zagonetna smrt. Kakor nam ■pbročajo ia Zagi-eba, se je predvčerajšnjim izvršila sodna obdukcija trupla trgovskega akademika Vladimira Metzigerja, ka terega Sq dan poprej našli mrtvega pod nekim vaigonom v bližini dijaškega doma. Obdukcija ni ugotovila nikakih znaikov zastrupi j en j a, marveč je Metzger umrl vsled vnetja reber,nice in general je srca, vsled česar je mogla smrt vsak trenutek nastopiti. '
Novorojenček na pokopališču.
Na katoliškem- pokopališču pri Sv. Ani v Trstu so našli te dni v škatlji mrtvo truplo novorojenčka. Policija je ^dredila takoj pre. iakavo.
Obsodba zdravnika dr. S.ece-dova. Sodni stol v Velikem Beč-kereku je otosodil dne 6. aprila tam^ojšnjega zdravnika dr. Seče. rova na dve leti težke ječe, ker je zlorabil svojo uradno oblast ter neki ženski, ki je 'bila obtožena detomora, izdal izpričevalo, da aploh ni pogodila. Mati umorjenega otroka je bila obsojena na 9 mesecev ječe.
GOSTILNA NAPRODAJ.
Proda se poceni in takoj. — /t'a6iti se je v ni«em uradu.
(115)
V sv. Alojzija far! E. 109 Str.
Krasen velik dom, na lepi cesti, velik lot in garaž se mora prodati do 15. maja. $8,000 ostalo na dolge obroke po 6^% . Izvrstno za zdravnika ali kiroprak-torja. Se vam razkaže vsak čas, Lastnik na 520 E. 109 Str.
(102)
H

Ci
KUPI SE 2 ali tri biljardne mize. Naslov pove uiprava tega li'sta.	(103)
ŽENITNA PONUDBA.
Rad bi se seznanil z dekletom ali vdovo brez otrok, staro od 20 do 25 let. Za denar se ne ozira. Jaz sem rojen Hrvat, star 27 let, in imam tudi nekoliko denarja prihranjenega. Pošlje naj se sliko, katero vrnem na zalnevo nazaj. Tajnost strogo jam-5ena.
Mr. J. ŽENIN, R. F. D. Box 37 Tonawanda, N. Y. (102)
TO
STANDAR^HirCi
Circlet Je bolJ31 W I navaden modro. mo nataknete si preko glave, zapnw_ ob pasu In pod duho pa se vas prime. — Ca ga	■
trgovec nima, P"®"' ie nam vaSe i"i®.'nio '' $1. Poslali vam 1"""
"DRUŠTVO SLOVENI.IA"
Predsednik Louis Tomšič, 3017 St. Clair Ave., ipodipred'sednik John Perušek, 14222 Westroip Ave., tajnik John Germ, 1089 E. 64th St., rač. tajnik Frank Ko-čevar, 1371 E. 52nd St., blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St. Seje so vsaiko iprvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Podrobnosti se pozvedo pri predsedniku ali tajniku. Za sprejem novih članov je zdravnik Dr. Kern. (x
5Uu34to48-
Nemo Hygienic-F^Y^'' »20 EMt leihSt.."**
SUPERIOR SODI
^ HO^
Za
DOBROr
je potreba nas
Uniontown, Pa., 2. maja. — Šerif je danes popoldne odpotoval v Brownsville, kjer se nahaja središče premogovnega okrožja olb Monongahela reki, da se po svetuje g načelnikom pennsylvan sikih kozakov, maijorjem Adam-som. z ozirom na njegovo odredbo, ki prepoveduje vsa zborovanja rudarskih delavcev.
O	—
LORAINSKE NOVICE.
Na dan prvega maja je v Lo-rainu zaistavkalo 300 ladjedelniš-kih delavcev. Zjutraj so prišli na delo kot olbičajnoi, ko pa se jim je nazhalnilb, da se jim bo plača znižala od 5 do 22 procentov, bo kot en moiž zapustili delavnice. — Promet lorainskih bank tekom meseca aprila znaša $1,128,
best^yct
iOnoew#^
Gospodinje!
če hočete imeti
belo perilo
rabite
BULL DOG BLUE
Zelo gosto plavilo. 20 krat močnejše kot navadno. Ne pusti pack in načrt po perilu.
DOSEDAJ SE NAJBOLJŠE. Treba je le par kapelj
BULL DOG BLUE
Po vseh grocerijah!
Slovenska Banka
Zakrajšek & Cešark
•gmuiiiiiiuiiiiiiiiitniiiiiniiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii 70 Ninth Ave. New York, N. Y
pošilja denar v stari kra] potom svojih lastnih direktnih zvez z zanesljivimi bankami in pošto, kar ji omogočuje točno postrežbo in nizke cene;
prodaja parobrodne listke za vse važne linije za v Evropo in od tam sem;
opravlja vse druge posle, spadajoče v to področje.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov.
Tishof
jBUhKlj
5njP«(% iVtPKrt IME RCCT WORD SHE.'S LEfsRN&O ■ SMC Doe^Mr eve>j
PuroN YOUAE ABUNKI/ DUOS CK«io 6fr|'-^
iBUMKll
"7----
RONT VOO
I SAM (M GO'N'TO \WOBK (XT 1H OFFICE ON(4Wr C|a.wr ou evER. LEARf^
THVP<6
OUTPs HERE.
IT s euNK PuRe BOHte?
KNOW M ^
uiwKObS^ , MCANyjNt:'!—
euNjt
NOTHm-
MEAftlNG:
n

tureHNATIONAL CARTOON CO.N. Y
■■■■■■■■■■■■■■■■■■umiHii
■ I SLOVENSKA POPRAVLJAL- I NICA AVTOMOBILOV |
Ml varimo In ravnamo vaeh i B vrst železne In kovinaste pred- = — mete. Zaloga oI]a, gasollna, gumijevih obroCev !n drugih potrebščin. Ako rabite pomofl, pokličite nas po telefonu, princeton 1372.
Odprto tudi ob nedeljah.
ELYRIA AUTO REPAIR & WELDING
6512 St. Clair Ave.
llWmmmmiiiiiitiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitmiimii
gM
■ MmmnniiiiiriiiiiiiinnuuiiiiiiHiiiiiuiniiiiiiiiiininiiiiiiiinniBiininiK'B
■■■■■■■■nnnnnammf
MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VAŠE POSESTVO.
Farme v zameno:
Farma 72 akrov, 8 krav, 2 konja, mnogo kokoši, vse orodje, 2 akra trte ob tlakovani cesti, blizu Paincsville. Druga: 60 akrov, 25 akrov trte, 4 krave, 2 konja, vse v dobrem stanju ter v bližini tlakovane ceste. Tretja: 68 akrov, 10 grozdja, 6 krav, 2 konja, vse orodje, vse v dobrem stanju. Oglasite se pri
Collinwood Realty Co
J. KRALL
15613 WATERLOO RD.
Imamo tudi več drugih posestev naprodaj.
HMELJ. Uspeh vsei Dobi se
P"-
Frank
6401
Super''^

I06th St. Clair M«' 8704 Buckeye
Anto 15617 Waterloo ,
Frank
61 17 St. Clair
Ni
Bnevn* , Enako#®
ki
odjemalci *
Oglas
dospe na s«5„»-ceno most'
gram.
% S
Naročajte