Poštnina plačana t gotovini. št. 14. V Ljubljani, dne 2. aprila 1QJ Posamezna štor. Dla W Leto XIX. Upravnlštvo „Oomovine" v LJubljani, Knaflova ulioa 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnin ta tizemtao: Četrtletne I Dla, polletno It Din, celoletno SI DIi; zemstro razen traerlkei te triletno II Dla, polletno 14 Din, celoletno < Amerika letno I dolar. — Račna poštne hranilnice, podrožnlce • L|nbl]anl, it a IM| M DSJ Beseda o malih vrtovih Zadnja leta opažamo po predmestjih in v območjih industrijskih kraljev po vsej naši deželli, da se zmerom bolj množijo mali vrti ali pa celo samo gredice, na katerih pridelujejo v prostem času najrazličnejši sloji od uradnika do brezposetoika razno zelenjavo za lastno potrebo. Ze navsezgodaj vidiš pridne nofce pri delu, večerni hlad jih pa spet privabi ma njihov košček zemlje. Slič-ni .pojavi niso prav nič novega, njihovi vzroki pa so različni. Ze pred vo(jno se je zavzemal za takšne vrtiče po delavskih predmestjih velikih nemških mest zdravnik dr. Schreber, ki je videl v tem pojavu poleg ne-oporečenega gospodarskega pomena zlasti velllk zdravstveni pomen tako za duha kakor za telo. Delo na svežem zraku v zgodnih Jutrnih urah okrepi kakor kopeli telo in spravi človeka, ki ga je stroti odtujil naravi, spet v stik z materjo zemljo. Med vojno se je število teh Schreberjevih vrtičkov spričo hudMi časov zelo raeširilo zflasfi po fndustriskih državah. Človek bi sodil, da bodo v boljših časih ta vrtiči izginili. Toda dogaja se prav Obratno. Po vsem svetu je čedalje več teh z vso skrbjo in ljubeznijo obdelanih vrtičkov. Težko bi se našel kdo, ki bi se nad tem nedolžnim in za narodovo zdravje tako koristnim pojavom zgražal. Sicer imajo vsake oči svojega slikarja, vendar sem nam je naravnost čuden zdel nedavni članek v »Pohodu«, ki pravi med drugim: »Ustvarjajo se nekaki vrtički za domačo potrebo, nastajajo vrtnarsko obdelovane njivice za pridelovanje krompirja, repe, zeilja, sižola in podobnih za dom potrebnih reči. Ma teh malih koščkih obdelovanje ni poljsko, temveč vrtnarsko, ki sicer zahteva več dela, a omogoča tudi mnogo večji pridelek. Ali je ita pojav dobro znamenje? Ni! Na prvi pogled bi pojav utegnili človeka razveseliti. Ce pa pogleda, kdo so ti pridni pridelovalci, in skuša dognati, zakaj so tako pridni in kaj jih nagiba k vrtanju po sicer neizkoriščeni zemlji, ga zaboli in zaskrbi. Saj so zlasti naiiskromnejšemu gospodarstvu najnuijneje potrebni živežni pridelki, kakor krompir, repa, zelje, stročji fižol in podobno na trgu tako zelo poceni, da se jih skoro ne izplača pridelovati, posebno ne v malem. Toda premnogo jih je, ki nimaljo zaslužka, in dosti jih je, ki ga imajo premalo, da bi si mogli nakupovati dovolj živeža, ki ga trg nudi v preobilici in malo manj kakor zastonj. Tudi tem malim ljudem se lastno pridelovanje ne izplača. Ce bi računali svoje delo, bi jih last- ni pridelek stal več kakor tuji, ki je na trgu naprodaj. Ali se izplača alti ne, ni važno. Denarja ni, da bi mogli nakupovati in zato streme z delom ustvariti si, česar si ne morejo kupiti, odnosno, česar ne morejo plačati. Se več. Ti siromaki menda podzavestno čutijo, da zanje prihajajo še slabši časi, pa se v zaskrbljenosti za življemski obstanek lotevajo preskrbovala s pridelki, ki jih ustvarjajo z lastnim delom. Ni torej pridnost tisto, kar jih priganja k lastni proizvodnji, niti ni varčnost, to sta siromaščina in strah pred lakoto, ki bi jo morali trpeti kljub obilici cenenih živil na trgu, ako si sami na pomagajo. Denarja pač ni.« K tem »Pohodovim« besedam bi pripomnili še zlasti to, da je pridelovanje zelenjave na lastnem vrtičku za uradnika in delavca že zato naravnost potrebno, da se z lastnim trdim delom naučita ceniti danes tako slabo plačano kmetovo delo, da ne bosta kdaj na trgu trgala krvavo prisllužene dinarje kmetu. Res e, da so danes živila, zlasti pa povrtnina, tako poceni, da se pridelovanje ne izplača, če imaš dovolj denarja. A večkrat je treba tudi upoštevati, da je mnogo industrijskih krajev, kjer ni naprodaj ne zelenjave kakor tudi ne zgodnjega krompirja in sličnega. Kdor hoče imeti te reči na mizi, si jih mora pač sam pridelati. Niti oddaleč nam ne prihaja na um, da bi sledili izvajanjem »Pohoda«, ki se je postavil, ne verno iz kakšnih nagibov, na povsem trgovinsko motrenje tega vprašanja. Nikjer in nikdar še ni bilo namreč tako na nepravem mestu takšno gledanje kakor prav danes, ko tepe ves svet in vse stanove bič gospodarske stiske. Še več, naravnost pozivamo vse uprave mest In industrijskih krajev, da naj, če že ne s silo, pa vsaj z dobrohotnim prigovarjanjem napotijo lastnike raznih zanemarjenih parcel, zlasti stavbnih, do tega, da prepustijo svet, ki jiin prav nič ne nese, pač pa je v grdo sramoto lepoti krajev, v brezplačno izkoriščanje pridnim rokam našega uradništva in delavstva. Ti-sočeren sad bo imel od tega ves narod, ki ga je treba, kolikor se je oddaljil od rodne grude, privesti sipet v stike z zemljo. Pa še nekaj. Kdor zna res ravnati z zemljo, ima naposled tudi od tega koščka zemlje razmeren dobiček. Kadar ni denarja, je vsak pridelek važen. V tem primeru se pač ne sme toliko tehtati čas, zlasti ker je tako delo v prosti priredi povrhu vsega še prav zdravo za uradnika in delavca, ki ne prideta mnogo na zrak. Gasilsko delo za bližnjega V nedeljo so se pri M/ikliču v Ljubljani zbrali poslanci gasilskih čet in društev iz vse dravske banovine, da na skupščini zajed-nice pretreseuo enoletno delo in začrtajo smernice za bodočnost. Namesto zaslužnega starešine zajednice g. Josipa Turka, ki je kljub bolezni prihitel med svoje soborce, a hi mu bilo vodstvo zborovanja prenaporno, je zbor otvorii prvi podstarešina g- Cerer iz Kamnika- Izčrpno poročilo o delu zajednice je podal tajnik Pristovšek, ki je med drugim navajal, da je banska uprava dovolila za zdravljenje gasilcev v Rogaški Slatini skozi vse leto 50 odstotkov popusta. Veliko škodo, je doživelo naše gasilstvo z ministrsko uredbo o prispevkih zavarovalnic, ki so znižani od 6 na 4.5%, kar pomeni za zajednico okrog 400.000 Din manj dohodkov na leto- Ker ministrstvo za telesno vzgojjo ni dovolilo obnove enoodstot- nega gasilskega skilada v podporo pri požar j rih ponesrečenih gasilcev, za poškodovano/ orodlje, obleko in obuvalo in za mesečne pod« pore vdovam in sirotam pri požarih pone» srečenih gasilcev, bo treba misliti na dopol* nJtev člena 79. zakona o organizaciji gasilstva. Za vnašanje letnih podpor v občinsko proračune bodo po naročilu pristojnega mi«t nliistrstva skrbele vse banske uprave in jih ne bodo krčile ah celo črtalle. Vsaka občina« ki je četi podelila podporo, pa ima pravico vpogleda v njene račune, da se prepriča a načinu, kako se daniio uporablja. Obenem j® ministrstvo gasilcem prepovedalo nastopati pri volitvah in na političnih shodih v kroju in zabratijuje zborovanja in volilne sestanka po gasilskih domovih- Zavarovalnice na ozem* lju naše banovine so za leti 1934. in 1935. vplačale v gasilski sklad po uradni izpovedi, nad 2 in pol milijona d;nariev ki se porazdeJ« tako, da prejmejo gasilske čete 60, gasilska zajednica 20, gasilske župe in zveza po 10%. V letu 1925. je začelo delovati 22 novih če*, tako da jih je zdaj v celem 910, ki štejejo 27-129 rednih. 16368 podpornih in 1299 častnih članov. 2up je 25. O denarnem gospodarstvu zajednice je poročal blagajnik g. M;kuš z Brezovice, predsednik nadzornega odbora g. Kopač iz Slo** venjgradca pa je predlagal razrešnioo odbora s posebno zahvalo blagajniku in tajniku, kar je skupščina soglasno sprejela- Inšpektor zajednice g. inž. Dolenc je v imenu strokovno-teh.ničnega odseka med drugim poročal, da je bilo lani v banovini 783 požarov. Razen pri požarih je gasilstvo pomagalo tudi pri teh treh poplavah in treh drugih nesrečah. Vseh 910 čet poseduje 407 motornih, 815 ročnih brizgaln. 201 berglovko, 110 avtomobilov in okrog 600 domov in orodišfi- V naši banovini pride na 40 prebivalcev pa en gasilec. Predsednik samaritanskega odseka mestni fizik g. dr. Rus je poročal, da pravih samari-tan§kih odsekov naše čete prav za prav š« nimajo, pač pa ima skoro vsaka po nekaij saw maritanov. Čete razpollagajo z osmimi sanii tetnimi avtomobili, ki so posebno zgrajeni zj|i prevoz bolnikov in pončsrečenoev- Pcdežel« ske čete 'imajo še 14 gasilskih avtomobilov, ki se dado s pridom uporabiti tudi za prevor ponesrečencev. Gasilske čete in samaritanski odseki so lani pomagali v 6244 primerih in so prepeljali skupno 5778 bolnikov in ponesrečencev. Iz preglednega poročila, ki ga je podal predsednik kulturno-prosvetnega odseka g. Bulo iz Mirne, povzemamo, da imajo gasilske čete na področju naše zajednice (brez podat-' kov za župe Kočevje, Kranj, Litijo, Maribor levi breg, Metliko in Novo mesto, ki še niso prispeli) 208 prosvetnih odsekov in 60 gledaliških odrov, ki so v preteklem letu priredili 338 gledaliških predstav. Pevskih zborov je 37 s 467 pevci, ki so nastopili 134krafr Raznih godb, med katerimi prevladujejo tam^ buraški zbori, je 85 s 462 glasbenimi instrumenti, ki so last čet. Te godbe s» lani na-, stopile 1481frat. Raznih predavanj je bilo 312 in 1536 raznih proslav. Svoje knjižnice ima 44 čet z 2696 knjigami. Kamniška četa ima tudi svoi kino Gasillske čete so lani priredile skupno 733 veselic in raznih zabav, med katerimi pa ,-e bilo samo 37 takšnih, da se pri svoji sestavi povsem neprikladen za praktično uporabo. Prav hi bilo, da bi vse zajednice po svojih izkustvih in potrebah predložile lastne osnutke, kakšen naj bo vežbovnik. Podpredsednik Samopomoči g. Fajdiga iz Kamnika je orisal težavni položaj, v katerega je ta zavarovalna ustanova gasilcev zašla spričo gospodarske stiske, in je stavil predlog, naij zajednica uvede obvezno članstvo v Samopomoči ali pa naj se ustanova ukine. Po kratki razpravi je skupščina predlog o obveznem zavarovanju z vsemi glasovi proti enemu odklonila, kar pomeni, da bo morala Samopomoč postopno prenehati- Avgusta bo v Zagrebu vseslovanski gasilski shod, na katerem bo častno zastopana tudi naša zajednica. volitev sedmih občinah stva (nosilec g. Pesek) pa 193 glasov. Volilna udeležba je znašala 63.7 odstotka. Št. Vid nad Ljubljano. Vložena je bila samo lista JRZ. ker je bila druga lista onemogočena. Volilnih upravičencev je bilo 963. Za edino listo JRZ je bilo oddanih 615 glasov. Št. Jernej na Dolenjskem. JRZ 695 glasov in 22 mandatov, gospodarska lista 195 in dva mandata. Dobrna pri Celju. Volilnih upravičencev 486. Samo lista JRZ 258. Udeležba 53 odstotkov. Ihan. Volilnih upravičencev 268. Samo lista JRZ 182 glasov. Udeležba 68 odstotkov. V treh občinah, kakor vidimo, ni bilo ne-klerikalne kandidatne liste, ker so bili dosedanji občinski odbori razpuščeni po členu 129. zakona o občinah. Zato njih člani niso mogli vnovič kandidirati. V podeželskih občinah je pa po večini nemogoče sestaviti kandidatne liste, če je tolikemu številu uglednih volilcev kandidatura nemogoča. V teh treh občinah so bile zato postavljene le liste JRZ, ki so bile izvoljene. Bolj zanimive po so volitve v ostalih štirih občinah, kjer so bile poleg list JRZ postavljene tudi opozicijske liste. V dveh občinah je zmagala JRZ, v dveh pa opozicija. Povsod so nastopile skupno vse neklerikaine skup ne. Pregled volitev v teh štirih občinah nam pokaže nastopno sliko: Vseh volilnih upravičencev je bilo 4531, od katerih je glasovalo 2909 aH 64 odstotkov. Od oddanih glasov so dobile liste JRZ 43, JRZ skupaj 1249 glasov ali 28 odstotkov, ne-klerika!n2 liste pa 1660 glasov ali 37 odstotkov skupnega števila volilnih upravičencev. Od odanih glasov so dobile liste JRZ 43, opozicijske liste pa 57 odstotkov. Zaslužno delo Hmeljarskega društva V Žalcu je bil na Marijin praznik 56. redni občni zbor Hmeljarskega društva za dravsko banovino Predsednik žalski župan g. Rudolf Lorber je v uvodu pozdravil narodnega poslanca Ivana Prekorška in zastopnike tiska, nato pa sporočil, da je društvo prejelo odlok banske uprave, s katerim se razveljavljajo sklepi občnega zbora iz leta 1933 in vsi nadaljnji sklepi občnih zborov in glavnega odbora. Odltok rezrešuje 1. 1933 izvoljeni glavni odbor. Proti sklepom občnega zbora iz leta 1933. ie bila že svojexasn^ vložena neka pritožba, ki jo je sresko na-čelstvo v Celju zavrnilo. To zavrnitev je potrdila tudi banska uprava. Glavni odbor bo vložil pritožbo proti sedanjemu odloku banske uprave. Do rešitve pritožbe bo glavni odbor opravljal posle kakor doslej in tudi vsi sklepi ostanejo v veljavi. . Iz letnega poročila društvenega poslovodje g. Petrička posnemamo: Hmeljarsko društvo ima 15 poverjeništev, v katerih je včlanjenih 668 hmeljarjev. Društvo je objavilo brv I? poročil o stanhi hmeljskih nasa- nfrh niso točile alkoholne pijače. Te številke pa pričajo, da veselice počasi izginjajo s programov gasilskih čet, kar je vsekakor pohvalno. Naposled je predsednik g. Bule poročal še o gasalski razstavi na lanskem velesejmu, ki je dosegla prav lep uspeh in sprožila pobudo, naj bi se prirejale manjše razstave tudi po župah in četah. Na posamezne čete je pri tej priliki naslovil poziv, naj shranjujejo orodje, ki prihaja iz rabe, a ima svojo starinsko vrednost, in slike požarov, ker bo vse to gradivo dragocen prispevek za gasilski muzej, ki se namerava ustanoviti. G. inž. Dolenc je dodal še kratko poročilo o obrambno-napadalnem odseku in se odločno izjavil proti drugemu delu gasilskega vežbov-nika. ki ga namerava zveza izdati, a je po Izidi občinskih v V nedeljo so se vršile le v nekaterih občinah, v katerih je banska uprava razpustila dosedanje občinske uprave, nove občinske volitve. Izidi so nastopni: Vitanje. Lista JRZ je dobila 115 glasov, gospodarska lista pa 382 glasov. Na gospodarski listi so se združili vsi stanovi in vsi sloji prebivalstva, ki odklanjajo strankarsko politiko v občinskem gospodarstvu, med tem ko je šlo za listo JRZ vse, kar so mogli spraviti na noge, pri čemer niso izbirali sredstev. Gospodarsko listo je vodil dosedanji župan g. Marko Kranjc, ki je dobil pri teh votitvah pač najlepše zadoščenje. Studenci pri Mariboru. Volilnih upravičencev je bilo skupno na obeh voliščih 1644. Postavljeni sta bili dve listi: lista JRZ, katere nosilec je b:l g. Schreiber, in lista delovnega ljudstva pod vodstvom dosedanjega dolgoletnega župana g. Kaloha. JRZ je dobila 149, lista delovnega ljudstva pa skupaj 890 glasov. JRZ dobi en mandat, lista delovnega ljudstva pa 23 mandatov. Volilna udeležba je znašala 632 odstotka. Radvanje pri Mariboru. Volilnih upravičencev je bilo 758. Lista JRZ (nosilec g. Pri-st*yvniik) ie dobila 290 Msta delovnega liud- Ivan Slivnlk: 19 y§@d](fi)D SdODD Niti zaslutila ni, da se je izpremenilo Vik-torjevo vedenje proti nji od tistega trenot-ka, ko je zvedel, da ga je nalagala zaradi slike. »Nu,« je rekla Janiku. »le imej svoj svetli vzor! Najbrže je goljufiv kakor vsi drugi.« Brat ni odgovoril. Vedel je, da govori Beatrika le zato tako posmehljivo, ker čuti. da je postal stric Viktor napram nji hladnejši m umerjenejši. Marljivo se »e poglobil v svojo nalogo, in ko Beatrika še vedno ni šla, ampak je radovedno ogledovala to in ono, je dejal bol odkrito nego vljudno: »Izgini že vendar, Beatrika. saj vidiš, da me motiš pri učenju.« Udarila ga ie po ramenu. »Radovedna sem-kdai se naučiš tega. da je treba kazati v ob-Čevaniu z damami boljše mamire.« »Vrag te nesi!« je osorno odgovoril Janko. »Sirovina!« je vzkliknila ona ter šla. »Raglia!« ie vlkmfl brat za njo. V občevanru s sestro so mu bile mamire res deveta skrb. 16. POGLAVJE. Viktor Trtnik se je bil vrnil s Kaluto s svoje poti. Niegov obraz je bil zelo resen, skoro mrkel. Poznalo se mu je, da ni doživel mč prijetnega ta dva dni. In Kaluta ga je gledal s svojimi zvestimi očmi, kakor bi nosil z gospodarjem vred vse breme njegovega turobnega razpoloženja. Obdajal ga je s podvojeno skrbjo in mu izkušal čitati sleherno željo v očeh. Viktor je to videl. Z dobrodušnim nasmeškom je nekoč položil roko na služabnikovo ramo. »Težke so nama bile ure, moj dobri Kaluta,« ie dejal. »Malo je manjkalo, da nama ni počflo srce. ko sva gledala obup uboge ženice. Kaj ne?« Kaluta je sklonil glavo. Oči so se mu vlažno zasvetile. »In dete, sahib — ubogo dete — kako }e plakalo!« Viktor je pokimal. »Zato, Kaluta. ker je videlo plakati mater, ne zato. "ker bi bilo čutilo težo svoje izgube,« je dejal resnobno Čudno se je godilo Viktorju. V pobitem razpoloženju, ki ga je bil prinesel s poti, ga je vleklo nekaj tem silneje k Romani Severjevi. Ni je bil videl, odkar se je vrnil. Prišel je pozno zvečer, in drugo jutro je našel p-i zajtrku samo gospo Sibilo in njeno hčerko. Romane ni bilo; velela si je prinesti zajtrk v sobo. Gospa Sibila in Beatrika sta se mu zdeli nekam napeti in hladnejši nego po navadi. Smatral je to pri Beattniki za posledico slabe vesti in pri gospe S Ubili za zadirego. vedoč, da ji je Beatrika priznala, kako jo je Kaluta zalotil pri pisalni mizi. Velikodušno je izkušal prezreti to vedenje in se je drža! prijazno m neprisiljeno kakor sicer. Beatrika ga je nekam posmehljivo vprašala. kako je bilo na potovanju. Obe sta videli, kako se mu je pri tei besedi stemnil obraz in kako je nagk) preskočil na drug pogovor. Takoj po zajtrku sta se dami poslovili. Opravičili sta se. da imata obilo posla z veselico, ki bo zvečer. Ker je bH Janko v gimnaziji, je ostal Viktor sam in ni vedel, kako naj prebije čas. Najrajši bi se bil peljal spet v tovarno, ako se ne bi bil bal. da se utegne zdeti vsiljivo. Kaj mu je bilo storiti s tem dopoldnevom? Še bolj nego sicer je danes pogrešal svojega dela. Brez resnega posla mu sploh nI bilo dolgo obstanka. Nekaj ga je vleklo na torišče Romanine-ga delovanja. Tam je bilo dela v obilju. Tudi zanj bi se bilo našlo pri nji kaj opravka. Lehko bi se ukvarjal s svojim novim izumom V tovarniškem laboratoriju mu je bilo na razpolago vse, Česar je potreboval Ce bi šel tja, bi se tudi lehko resno pomeni! z Romamo o izkoristenju svojega izuma Saj mu je nedavno rekla, da bi se rada zavzela za to stvar, od katere si je obetala mnogo uspeha. Ali ni bilo potemtakem najbolje, da se pelje k nji? Ze naprej si je predstavljal blagodejni mir, ki ga navda, kadar ji spet pogleda v oči. Počasi in zamišljeno Je krenil po veži In po stopnicah. In glej, Romana mu Je prišla nasproti, kakor bi jo bito priklicalo njegovo hrepenenje. Po obleki se je videlo, da je namenjena z doma. S čudno radostnim čuvstvom jI je pogledal v obraz, ki ga je pokrila ob njegovem po;avljeinju rahla rdečica. »■Dobro jutro, gosoodična.* »Dobro jutro, gosood ihženjer. AH ste se srečno vrnili s poti?« ga je vprašala t rah- £chichtov Mamica, učiz menoj.. Najlepša dolžnost matere je vzgoja otrok. Prav tako pa mora skrbeti, da je tudi njih pe* rilo vedno čisto. Ali je pa potrebno, da se muči ure in ure in s tem zanemarja svoje otroke? Nikakor ne — kajti danes ima Schichtov R a d i o n, ki brez truda opere perilo. In kako preprosto je to: najprej raztopi Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. dov in o hmeljski kupčiji v tujih strokovnih časopisih. Zaradi neugodnega pomladanskega vremena so bila lani prva dela v.nasadih končana šele ob koncu aprila. Letos smo v tem pogledu precej z godni. Obiranje hmelja je trajalo od 12. do zadnjega avgusta, izmed škodljivcev so se pojaviM bolhači, uši, rdeči pajek, stenice.in peronospora. Društvo je dajalo članstvu 'pouk o zatiranju hmelj-skih škodljivcev. Množina lanskega hmeij-skega pridelka se ceni na 20.000 metrskih stotov. Hmelj je bil prodan po 15 do 33 Diu kg; povprečna cena je znašala 23 Din. Ves kosmati dohodek se ceni na 46 milijonov dinarjev. Ta vsota je nekoliko izboljašala položaj Savinjčanov in sosedov. Na pobudo Sreskega združenja trgovcev v Celju in po protestnem shodu v Žalcu, ki so ga sklicali nekateri mladi hmeljarji zaradii prenizkih cen za rjavi hmelj, je dobila hmeljska kupčija v korist hmeljarjev trdnejšo podlago. Urejena je bila zadeva zloglasnih tekačev. Trgovci so se med seboi zavezali opustiti nakupovanje na vzorce zahtevali' i>a so tud' od hmeljarjev vso poštenost pri prodaji. Naj-izdatneje pa je pripomog.a k uravnavanju linijske trgovine upostavitev posebnega tržnega nadzornika; to mesto je t>i'o poverjeno sreskemu kmetijskemu referentu gosp. Wernigu, ki je izvrševal svojo hudo nalogo v popolno zadovoljstvo hmeljarjev m tudi trgovale. Narodni poslanec g. Ivan Prekur-šek je bil Hmeljarskemu društvu v vseh zadevah na razpolago in je priporočal društvene težnje v ugodno reševanje Za pregledovalca računov sta bila spet izvoljena gg Jošt st. iz Gotovelj in Kopriva iz Arje vasi. Članarina ostane neizpremenje-na in znaša 10 Din do 2000 sadežev. 20 Din do 6000, 30 Din do 15.000 in 50 Din nad 15 tisoč sadežev. Predsednik je izrekel g. Pe-tričku iskreno zahvalo za vzorno, požrtvovalno delo. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je naglasil, da se je po odpravi hmeljarskih podružnic leta 1933. razvilo v društvu mirno strokovno delo in so Mi doseženi veliki usopihii. Tako društvo izdajo oblastveno potrjene uzanoe za nakupovanje hmelja, izdaja že tretje leto potrebno strokovno gia-silo »Hmeljarski vestnik«, izdalo je v 10.000 izvodih angleško knjižico o jugoslovenskem hmeljarstvu in izdalo je tudi štiri reklamna zemljevide hmeljskega okoliša v slovenskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. doseg,o je tržno nadzorstvo v hmelj-ski sezoni, izdelalo in predložilo je pristojnemu ministrstvu zakonski načrt za omejitev hmeljskih nasadov, ki naj omogoči našim hmeljarjem hmeljarstvo kot dobičkanos--no gospodarsko panogo. Društvo se mora za vsako zadevo trdo boriti. Tako se je moralo boriti za uvedbo hmeljarskega tržnega nadzorstva. Vloga Hmeljarskega društva za odobritev polovične voznine za hmeljske obiralce je bila zavrnjena, pač pa je bila polovična voznina dovoljena nekemu društvu. Na brzojavno pritožbo odbora Hmeljarskega društva in poslanca g. Prekor-ška je prispela rešitev, da se lahko vsi hmelj-ski obiralci poslužijo polovične voznine. V zvez' z gori omenienim odlokom banske Ii!. nasmeškom, ki ga je v:del zdaj pogosteje. Silno mu je ugajal njen smehljaj. »Da, dospel sem snoči, pozno zvečer, in davi sem vas z obžalovanjem pogrešil pri zajtrku. Mislil sem, da ste že v tovarni?« » je sestaj v Ljutomeru odposlanci podružnic Pmetijske družbe iz ljutomerskega. lendavskega in murskosoboške-ga sreza in ormoškega sodnega okraja. Na sestanku so obravnavali položaj kmečkega človeka. Sestavljen je bil odbor, katerega namen je voditi nadzorstvo nad cenami živine in določiti cene, urejevati prodajo kmetijskih pridelkov, posebno vina, pšenice in krompirja, priskrbovati prebivalstvu, in ■ to članom podružnic Kmetijske družbe oenene kmetijske in druge življenjske potrebščine, opozarjati državna in samoupravna oblastva na nujne potrebe kmetovalcev in zahtevati odpravo krivic, ki se kmetu gode. V ta namen so se postavili zaupniki v vsako občino, ki bodo obveščali prebivalstvo o ukrepih, ki jih bo izvršil odbor v korist kmetovalca. Kmetovalci pa se bodo morali strogo držati njegovih navodil, sicer ne bo uspehov. Zaupniki morajo posebno paziti na mešetarje, prekupčevalce, na trgovce s hranilnimi knjižicami, na oderuhe in podobno. V najkrajišem času bodo sporočene prebivalstvu cene živine, pozneje pa tudi drugih pridelkov. Cene se bodo razglašale pred cerkvijo, imeli pa jih bodo tudi zaupniki. Zbor teh odposlancev se je zaključil s pozivom na vse, naj se strogo ravnajo po zaupniških poročilih, ker le tako bo deto deležno uspehov v korist vsakega kmetovalca. Ptuj, v marcu. Selekcijsko društvo za ormoško cikasto govedo pri Sv. Marku niže Ptuja je imelo pred dnevi za člane in, nečlane sestanek, na katerem je društveni tajnik objavil sejmske cene goveji živini. Prti tej priliki se je razvil med kmeti, ki jih je prišlo izredno mnogo, razgovor o položatjiu kmeta in o cenah živini in kmetijskim pridelkom. Naposled so zbrani kmetje enodušno sklenili resolucijo, ki nam odkriva hude razmere, v katerih živi danes kmet. Resolucija se glasi: »Kmečki stan propada. Sjx>znali smo, da nam nihče noče pomagati Delamo, trpimo in garamo več kakor nekdaj. Pridelamo sicer več toda kljub temu slabše živimo. Ne zmoremo več davkov, zavarovalnin in obresti za dolgove. Naši domovi in gospodarska poslopja propadajo. Ne moremo več nabavljati in ne popravljati orodiia, vozov in strojev. Ni nam več mogoče, da bi se primerno oblačili. Naša hrana je slaba in nezadostna, ker moramo vse boljše pridelke prodati. Svojih domačij ne moremo izročati otrokom, ker ne zmoremo desetka in prevzemnih stroškov. Mnogo kmečke mladine tako propade ali pa je vTžena na cesto med brezposelne. Mnogo naših bolnikov mora prezgodaj umreti, ker ni, denarja za zdravnike in zdravila. Zimske večere presodimo v temi, ker ni denarja za petrolej. Jedila solimo z rdečo živinsko solijo. Nezdravo gospodarstvo je krivo, da je prenehala ljubezen med otroci lin starši, brati in sestrami. Mali posestniki, kočarji in vinrlčar-ji nimajo prilike za zaslužek, s kaitei+im bi se mogli človeško preživljati. Z godrnjanjem ne bomo opravili ničesar. Spoznali smo, da cene našim pridelkom niso v pravem .razmerju s cenami potrebščin, katere kupujemo. Da ne propademo, smo sklenili: 1. Pri prodaji žlivine se držimo cen, ki so fih določili kmetje za sejme v Ptuiju. 2. Določijo se naj najnižje cene tudi drugim kmetijskim pridelkom. 3. Mešetarjertje z živino in kmetijskimi pridelk; naj se zabranli. 4. Zahtevamo, da se nemudno ustanove kmetijske zbornice, ki bodo vplivale na zaikomodaiio v korist kmečkega stanu. Trpke so te besede, ki so jih morali kmetje izpregovoriti. Stanje naših kmetov je nevzdržno, pa vendar ni nikogar od ntikode.r, ki bi se resno lotil zdravljenja kmetijske stiske. Po Sloveniji gre glas: .Domovina4' ie za nas! Časa za takšne misli, marveč jo je zapletel takoj v živahen razgovor. Cuvstvo mu je jasno govorilo, da je pre-lest kramljati s tem umnim dekletom, ki izžareva tako nenavadno notranjo harmonijo. Čedalje bolj je pozabljal v Roinanini navzočnosti, da pravzaprav niti ni po njegovem okusu: resne in gostokrvne ženske so mu bile vse dotlej neznosne. Slutilo se mu je, da bi bila največja sreča, hoditi po poti življenja z ženo, ki bi mu bila zvesta to-vairišica in razumna sopotnica. In čedalje jasneje je videl takšno ženo vteflešeno v Romani Severjevi. Bolj in bolj se je prepuščal temu novemu čaru, in prekrasno se mu je zdelo, da more govoriti z žensko o svojem delu in stremljenju, o svoijh namenih in načrtih. Za vse to je bila Romana polna umevanja in pozornosti. Nič več ni razumel zdaj, kako mu je mogla še nedavno ugajati Beatričina feiravost in koketno komedijantstvo. Čutil ;e da tiste strune v njegovi notranjosti, ki so zvenele doslej ob dotiku ženskih rok. niso bile baš najboljše. Z eno besedo, Viktor je bfil na poti, da naveže svoje srce na Romano. Ko sta dospe'a v tovarno, ie Romana nagajivo velela Viktorju: »V katerem oddel-Iru naj vas zdaj nastavim?« Njegove oči so se zasvetile malone pre-Serno. Morda potrebujete tajnika "ali osebnega slugo. Na.lraiSi bi se odllikoval pred vašimi t>5m?. taiko da M sie mogli prepričati o moji sposobnosti.« Romana je malce zardela. »Nu — zares — flko vam Je prav, stopite z mano v kontor. Tja lehko pokličeva Hojana in prerešetava vašo zadevo tudi ž njim, kadar bova sama že domenjena.« Naklonil se je ter šel za njo v kontor. Tam je govoril ž njp obširno in brez ogi-banja o svojem izumu ter razložil načrt, kako bi se ga dalo najbolje izkoristiti. S stvarnim umevanjem mu je sledila Romana v najmanjše podrobnosti. Na zadnje je rekla: »Vse pojde. Naš obrat je zdaj hvala Bogu zelo sposoben. Drugo leto mislim zgraditi za tovarniškimi posilopji še velik laboratorij. Zaradi povodnji, ki smo jim izpostavljeni tu ob reki, bo moral stati na visokem temelju. Pomanjkanje razpoložljivih sredstev me je zadžavalo vse doslej, a k letu bomo nepreklicno zidali. Kasneje vam pokažem kraj. In potem bomo mogli izkoristiti vaš izum v še večjem obsegu. Ako hočete, lehko zdaj prerešetava kupSjsko plat stvari. Samo — ali me ne boste imeli potem na-tihem za skopuljo ter mislili, da se hočem po tej poti odškodovati za svojo gostoljubje?« Pogledal jo je jasno in odkrito. »Prav se mi godi, da mi otipavate srce in ohisti. Zakaj pa sem bili tako kratkoviden in toliko slab poznavalec ljudi, ter sem verjel, čeprav le za malo časa, da je Romana Severjeva skopulja?« Cuvstvo vroče radosti jo je prešinilo. Burno je zardela in se ozrla vanj s pogledom, ki mu je čudno geni! srce. »Ali zdaj ne verjamete več?« je vprašala tiho. Stala sta in si gledala v oči. Jasno mar-čevo solnoe je sijallo skozi okno ter jima svetilo v obraz. Prijel jo je za roko. »Ako sem kdaj verjel — zdaj gotovo ne več.« »Bodite prepričani, da sta mi skopost in pohlepnost najbolj tuji,« je dejala Romana z drhtečim glasom. »Verjamem vam, saj vem, da ste veliko-miselna, ponosna in odkrita natura.« Obrnila se je od njega, da bi skriila drhtenje na svojem obrazu, ter stopila k pisalni mizi. Janko me je opravičil pri vas. Njemu se imam zahvaliti, da imate zdaj boljše mnenje o meni.« Nasmehnil se je. »Da, Janko se je potegnil za vas z vso hrabrostjo in navdušenjem. A tudi brez njega bi Mlspoznal, da v vas ni greha in laži. Imam namreč čairodejno sredstvo, ki mi odpira srca ljudi ter kaže, ali so poštena ali ležniva.« Nejeverno se je ozrla vanj. »To je seveda šala.« Smehljaje je pogledal na čarobni prstan, ki se je jasno in čisto lesketal na njegovi roki. »Ne, prav zares govorim.« Zmajala je z glavo. »Ako bi imeli res tako čarodejno sredstvo, bi bili vendaT spoznali - « Ustrašila se je in premolknila. Malo }e manjkalo, pa bi ji bilo ušlo: »Da sta Beatrika in njena mati ležniva in nepoštena značaja.« Toda o pravem času se je spomnila, da mu tega ne sme in niti noče povedati. »Nu — zakaj ne govorite do kraja?« je vprašal on. Romana je burno zmajala z glavo. »Ne — 0 ne _ velika neumnost mi je bifei na jeziku.« ^ „ Dalle Politični pregled Kot uvod v razpravo o proračunu svojega ministrstva je podal notranji minister g. dir. Korošec poročilo, iz katerega posnemamo: V notranjem ministrstvu je izdelan Predlog za izpremembo zakonov o podeželskih in mestnih občinah. Za obe te vrsti občin se namerava uvesti tajna volilna pravica. V mestnih občinah pa bo poleg tega uvedena tudi sprememba, da se bodo volili vsi člani mestnega sveta in ne samo dve tretjini, kakor velja to po sedanjem zakonu. Letos oktobra poteče v zakonu določena triletna delovna doba za občinske odbore, izvoljene leta 1933. Pričakovati ie zato. da bodo oktobra splošne občinske volitve. Razmere v mestih pa še niso povsod tako urejene, da bi se že moglo rti na vol.tve. Venaar se tudi tu približuje čas volitev. Ker botio ietos splošne občinske volitve devet.h banovinah, oas bržkone ne bo ugoden za volitve v narodno skupščino. Vouim zakon je že gotov, vlada ga pa še ni predložila dei-no zato, ker se je morala boriti z narodnim predstavništvom, da bi dobila njegovo zaupanje, delno zavoljo tega, ker mora počakati, da bo v času, ko se bo izdal volilnj zakon, v vsej državi ozračje primerno za volitve. Novega volilnega zakona za senat vlada n izdelala. Z volilnim zakonom je tesno zvezan društveni zakon. Ta dva zakona se ne moreta izdajati ločeno, zato bo zakon o društvih in zborovanjih, ki ureja tudi vprašanje l/,litičroili strank. izč.» i skupaj z volilnim zakonom. Zdaj veljavnega tiskovnega zakona ni izdala sedanja vlada, marveč ga je podedovala. Zakon je strog, toda je kljub temu zakon in se ga moramo vsi držati. Dokler se politične strasti v našem javnem življenju popolnoma ne pomirijo, je treba še počakati s predložitvijo novega tiskovnega zakona. Obširno je minister g. dr. Korošec govoril o cenzuri. Rekel je, da cenzura v pravem pomenu besede sploh ne obstoji. Tako zva-na predcenzura je le v korist listov, ki se (Je zato tudi prostovoljno poslužujejo. Ona je nekaka posvetovalnica za liste, da se izognejo zaplembi. Noben list ni siljen in ne obvezan, da se podvrže predceozuri. Ko je minister g. dr. Korošec končal svoj govor, je bil proračun njegovega ministrstva sprejet brez obravnave. Zadnje dni se je obravnavaj v senatu finančni zakon k proračunu in je bil sprejet z izpremembami. Na zadnji dan razprave sta govorila le dva senatorja, ministrski predsednik g. dr Stoja-dinovič in pa g. dr. Albert Kramer, ki je v daljšem govoru obrazložil upravičenost iz-prememb v finančnem zakonu. Za izpremem-be je glasovalo 41. protii njim 37 senatorjev-Državni proračun sam je bil sprejet. Od senata izPremenieni finančni zakon je moral ponovno v narodno skupščino, ki ga je po kratkem postopku obravnavala v ponedeljek. Vsa naša javnost je z veliko napetostjo pričakovala, kakšno stališče bo zavzela skupščina, ker je bil to prvi primer, da ie bil finančni zakon v senatu izpremenjen. Pa je vladna večina izjavila, da bodo vsi trije vladni klubi (Poslanski klub JRZ, Klub vladne večine in Narodni seljaški klub) glasovali za izpremenieni finančni zakon, češ da je neodložljiva državna in narodna potreba, da se sprejme proračun, in se tako onemogočijo dvanajstine. Le zato da odobrijo iz-oremembe- Govorniki za Jevtiičev klub. Neodvisni nacionalni klub in Radiikalski klub so se izjavili so se izjavili za izpremembe. Pri glasovanju ie bil nato državni proračun končno sprejet, in sicer soglasno z vsemi izpremembami, ki iih je bil sklenil senat. Seio je nato zaključil predsedujoči podpredsednik skupščine g. dr. Režek in napovedal, da bo prihodnja skupščinska seja sklicana po pismenem potu- V nedeljo so se vršile V Nemčiji državnozborske volitve, pri katerih je dobila Hitlerjeva lista 99 odstotkov glasov. V vseh ,35 volilnih okrajih Nemčije se je izmed 45,431.107 volilnih upravičencev udeležilo volitev 44,954.937. Od teh je dalo glasove H;tlerhi 44.411 Qi 1 volilcev. ta 9'iajna na- rodnosocialistična zmaga, kakršne tujina ni pričakovala, pomeni, da ves nemški narod odobrava Hitlerjevo politiko. Tujina z različnimi očmi gleda na te volitve. Mnogi francoski listi pišejo, da se je s temi volitvami zaključila vrsta uspehov, ki jih je Hitler sploh mogel doseči v Nemčiji, angleški listi, med njimi »Times«, pa pravijo, da teh volilnih izidov v Angliji ne smatrajo za resne in da drugačnega izida spričo hudega pritiska nI bilo pričakovati. Zadeva zaradi nemške vojaške zasedbe Ponenja, v katerem Nemčija ne bi smela imeti vojaštva, še zmerom ni rešena. V torek je nemški zunanji minister Neurath po-setil angleškega poslartika v Berlinu Phippsa in mu izročil nov odgovor nemške vlade na predloge lokarnskih držav, ki je sestavljen v obliki spomenice in ki zdai po Hitlerjevi zinagi v Nemčiji bate natančno obravnava nemške mirovne načrte in Hitlerjeve zahteve. Kakor zatrjuje, je po tem odgovoru pripravljena Nemčija podati slovesno izjavo, da se odpoveduje vsem zahtevam po ozemllju v Evropi. Ne pristane pa Nemčija slej ko prej na to. da bi njeno vojaštvo moralo spet zapustiti Porenje, češ da bi to pomenilo neenakopravnost Nelčije med državami. Gori omenjeni nemški odgovor je ponesel v torek poslanik Ribbentrop z letalom v London. Po vesteh iz Rima se pripravlja v Abesiniji odločilen spopad. Italijani računajo, da bodo v kratkem zavzeli Gondar. Sokota, ki je že v italijanskih rokah, bo ena izmed najvažnejših postojank v tem spopadu. Abesinska vojska, ki je zbrana pod poveljstvom cesarja pri jezeru Ašan-giju, šteje okoli 100.000 mož in se bo borila proti italijanskim četam pri Ambi Alagiju in v Sokoti. Na somalski (južni) fronta vrši itar lijanski general Graziami priprave za odločitev. Češkoslovaška vlada je predložita poslanski zbornic1 dva važna zakonska načrta za obrambo češkoslovaške republike. Prvi ima dodatne določbe k zakonu o zaščiti republike ter odreja med drugim za hude primere vohunstva smrtno kazen. Dru- 18 »Ali je mar gospod Fabry kaj napačnega ukazal?« »Ne vem.« Povedala mu je, da je tolmačila angle« škim strojnikom, ki t>o postavljali v tovarni nove stroje. »Kako? Ne veš? Kakor vidim, si zelo oprezna in premetena.« »Jaz? Ne!« »Seveda si, ker mi ne poveš vsega. No* češ, kaj ne? Toda ne pozabi, s kom govo« riš. Kaj sem jaz tu v tovarni?« »Ravnatelj.« »To se pravi: gospod, ki mora vse zvedeti in vedeti. Kdor me ne uboga, leti skozi vra* ta.« To je btf človek, ki so ga delavke ime* novale Judeža in Sušca in ki je hotel gospo« dovati v vseh tovarnah gospoda Vulfrana, ne samo v Maraucourtu. In vsako sredstvo, pošteno ali nepošteno, je uporabil, da je svoio moč ohranil. »Še enkrat te vprašam,« je ponovil s pri* dušenim glasom, »kakšne neumnosti je po* čenial gospod Fabry?« »Ne morem vam ničesar reči, ker ničesar ne vem. Ponovim vam lahko samo opombe ki jih je rekel gospod Vulfran in ki sem jHi morala strojnikom prevesti.« In povedala mu je vse, česar se je še 6po* tnnila. »Ali je to vse?« jo je vprašal, ko je spet umolknila. »Vse.« »Ali si morda morala prevajati kakšna pisma za gospoda Vulfrana?« »Ne. Samo kratke gospodarske vesti sem mu prevajala iiz časnikov.« »Prav. Toda ne pozabi, da se ti bo slabo godilo, če si me kaj nalagala. Vse bom zve« del in potem gorje tebi Zapodil te bom.« »Zakaj naj bi vas bila nalagala?« »Nič. Samo moj opomin si zapomni.« »Ne bom ga pozabila, gospod. To vam obl'ubijam.« »Zdaj pa ostani tu. Če te bo gospod Vul* fran potreboval, se bo že spomnil, da te je naročil in te bo velel poklicati.« Skoraj dve uri je morala Perina še čakati na verandi. Komaj da se je upala ganiti, do« kler je videla ravnatelja Talouela v bližini Še potem, ko je že šel. je dolgo negibno se« dela. Čutila je, da se ga mora bati. Razu« mela je, kaj je od nje zahteval: da bi po« stala vohunka, da bi vohunila zanj pri go« spodu Vulfranu. In da bi mu povedala, kaj bo v pismih, ki jih bo morda gospod Vul« fran narekoval. Tako je torej nehote uganila, zakaj jo je prav za prav dal poklicati gospod Vulfran. Pisati hoče pisma, o katerih ne mara, da bi sploh kdo zanje vedel. 2e petkrat ali šestkrat je videla Perina tovarnarjevega kočijaža, gospoda Vulfrana pa le še ni bilo od nikoder. Enkrat je prišel v spremstvu treh delavcev, ki jih je vodil v tovarnarjevo pisarno. Za njimi je šel tudi Talouel. Dolgo je spet čakala in slišala med tem obilo glasnega, razburjenega govor je* nja, ki ga pa ni razumela, ker je prihajalo od daleč. Očitno je imel gospod Vulfran zdaj dovolj drugega dela in se ni utegnil z njo pogovarjati. Naposled so prišli spet delavci in sprem« Hal jih je Talouel. Ko jih je prej videla, so biili odločni in so korakali zravnano Zdaj pa so bili videti vsi potlačeni ki poparjeni. Prav blizu verande jih je Talouel ustavil in jim rekel: »AH vam je gospod povedal kaj drugega kakor jaz? Ne, saj vem Samo da vam on ni odkril resnice tako prizanesljivo kakor jaz.« Delavci so še bolj povesili glave. »Da, tako je,« je nadaljeval Talouel. »Vi« dite, jaz sem med vami in med lastnikom. Zato ne vlečem ne z vami, ne z njim, am» pak stojim na sredi. Če imate vi prav, vam povem, če nimate prav, vam pa tudi rečem. In danes nimate prav. Svojih zahtev ne bo« ste mogli uveljaviti. Drugi so vas nahujskaM in sami ne veste, kam vas utegne vaše po« čet je privesti. Pravite, da vas gospodar iz« rablja, toda ljudje, ki so vas nahujskali, vas še bolj izrabljajo. Gospodar skrbi za vas in vam daje dovolj kruha za vas in za vaše družine. No. storite, kar hočete. Sami si bo» ste skopali grob, če boste tako nadaljevali Doslej ste lahko doma delali platno za to« varno. Če se boste upirali iin zahtevali večjo plačilo, bom pač naročil nekaj strojev, ki bodo opravljali vaše delo ceneje in bolje. In če boste prišli potem ponižno prosit, da bi vas sprejeli na t'elo v tovarni, bodo vrata zaprta. Denar, ki ga bo tovarna izdala za stroje, se bo hiti? obrestoval. Tako je in bastal« »Toda . . . « Ki zaikon.sk1 načrt ima ukrepe za državno obrambo. Vrhovni svet za diržavno obrambo, ki mu bo načeloval ministrski predsednik, bo vodil vsa dela za obrambo države. Poleg tega se bo ustanovilo vrhovno ob-lastvo za načrtno gospodarstvo s proizvod1, ki so potrebni za državno obrambo. DOPISI LJUTOMER. (Smrtna kosa). Tu smo v nedeljo pokopali posestnico Ivano Šremcjako-vo, staro 84 let. Rajnka je bila poštena, narodna, skrbna, postrežljiva in usmiljena soseda, zato jo bomo težko pogrešali. Znak dobrega srca je pokazala tudi s tem, da je s posebno vnemo negovala cvetlice. Mnogo let je bila gospodinja pri rajnem župniku Petru Skuhali znanem prteškem pesniku in pisatelju. ki je bil po rodu s Cvena. Kot kuharska umetnica je svoječasno rada pomagala pri raznih gostijah in drugih prilikah. Naj bo dobri ženici zemlja lahka. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so biiie za kg žive teže nastopne cene: debelim volom 3.50 do 4, poldebelim volom 3 do 3.50 plemenskim volom 3.20 do 3.60, bikom za klanje 3 do 3.50, klavnim kravam debelim 3 do 3.60, plemenskim kravam 2.50 do 3, krave za klobasarje 1.80 do 2.50, molznim kravam 3.25 do 4, brejim pravam 3.25 do 4. mladi živini 3 do 4.80, teletom 5 do 6 Din Mesne cene: volovsko meso I. 8 do 10, II. 6 do 8,meso od b%ov, krav in telic 5 do 6. telečje meso I. 8 do 10, II. 5 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 12 Din. SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so prodajali prasce, 5—6 tednov stare po 65 do 100, 7—9 tednov po 120 do 145, 3—4 mesece po 170 do 230, 5—7 mesecev po 245 do 340, 8—10 mesecev po 370 do 510, 1 leto po 540 do 900 Din, kg žive teže pa po 6 do 7 in mrtve po 7.50 do 9.50 Din. JAJCA. Na mariborskem trgu je bila zadnjo eoboto taka ponudba jajc, da je cena precej »Če me niste razumeli, si poiščite koga drugega, ki vam bo vse še razločnejše povedal. Jaz ne utegnem več tratiti časa«. Po teh besedah so delavci šli, Perina pa ■ je še nekaj časa čakala, da je prišel kočijaž | Viljem po njo. Odvede! jo je v prostorno pisarno, kjer je opazila gospoda Vulfrana za široko mizo. Vsa miza je bila polna pa* pirjev in zemljevidov. Pisma so bila pisana z izbočenimi črkami, da jih je slepec lahko z rokami otipal. In od mize je teklo več žic z raznimi električnimi napravami. Viljem je zaprl vrata za njo, ne da bi jo bil tovarnarju prijavil. Čez nekaj časa se je Perini zazdelo, da bo le dobro, če pove, da je prišla. Jaz sem, Avrelija,« je rekla. »Spoznal sem te že po hoji Pridii bliže in poslušaj! To, kar si mi povedala o svoji usodi, zlasti pa tvoja odločnost, me je pripravilo do tega, da sem ti skleni' pomagati. Krv itm te uporabil pri tolnačenlu, sem tudi odkril, da si prav razumno dekle. Ker sem zaradi bolezni oslepel, potrebujem nekoga ki bo namesto mene gledal in ki me bo lahko opozoril na .vse pomanjkljivosti pri delu. Upal sem. da bom dobil vse to pri Viljemu, toda zmotil sem se. Preveč se vdaja pijači in tli več za rabo. Ali ga boš znala ti nadomestiti? Za začetek boš dobivala po devetdeset frankov na mesec, če se boš dobro izkazala, ti bom pa seveda plačo še povišal.« Perina je mislila, da se ji sanja. Se davno ni mislila, da bo doživela kaj takega. Srce ji je od hvaležnosti kar prekipevalo. »Nič ne odgovoriš na moje besede?« padla. Tri jajca so se prodajala za dinar, na-ziadnje so pa kmetice ponujale že devet jajc za dva dinarja. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo: 1 nizozemski goldinar za 29.66 do 29.81 dinarjev; 1 nemško marko za 17.49 do 17.63 D'in; 1 angleški funt šterling za 216.34 do 218.39 dinarjev; 1 ameriški dolar za 43.44 do 43.80 Din; 100 francoskih frankov za 288.61 do 290.05 dinarjev; 100 češikoslov. kron z 181.12 do 182.22 dinarjev. Vojna škoda se je trgovala po 359.50 do 360 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 80 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 9.27 Din in nemške klirinške marke po 13.95 Din. Domač® novosti * Romunska kralj.ca v Beogradu. V torek je prispela v Beograd ruiuiuuska kraljica s svobo sestro princeso liobeniohe. * Proračun je stop 1 1. aprila v veljavo. Kraljevi namestniki so 31. marca podpisali državni proračun za leto 1936.-37. s finanč-nim zakonom, kakor ga je odobrilo narodno predstavništvo. Proračun je objavljen v »Službenih novinah«. * Konec dražbe v Prevaljah. Na Marijin praznik se je zaključila javna dražba nepremičnin leškega rudnika pri Prevaljah, ki je kakor znano šel v konkurz. Doslej je biio prodane posesti za poldrugi milijon dinarjev in prevladuje mnenje, da bo mogoče z izkupičkom kriti terjatve Prve hrvatske štediu-nioe, ki je vknjižena na posestvo za okroglo dva milijona dinarjev, in terjatve davčne uprave zaradi zaostanka 345.000 dinarjev. Konec leškega rudnika je hud udarec za leske rudarje m za. vse prevaljsko območje. * Prošnja vojnim dobrovoljcem. Oni vc-j-ni dobrovoljci. ki se spominjajo Gostiše Karla, po rodu iz Ornega vrha nad Idrijo, in kaj več vedo o njem in posebno o njegovem dobrovoljstvu. se naprošajo, da to iavHo srt*- »Iščem odgovora pa ga ne najdem«, je ganjena odvrnila Perina. »O. nikari ne mislite, da sem morda nehvaležna . . .« Segel ji je v besedo: »O, saj ti verjamem, saj po glasu poznam, kako ti je pri srcu. In vesel sem tega. To občutje mi je najboljše jamstvo, da boš svojo nalogo vestno opravljala Čakaj še nekaj: ali si svojim sorodnikom že kaj pisala?« »Ne, gospod. N;sem še. Saj še papirja nisem imela«. »Prav. Zdaj boš to lahko storila. Dokler se ne bo gospod Vendit pozdravil, boš lahko uporabljala njegovo pisarno. Piši svojim sorodnikom, kakšno službo imaš zdaj. Ce ti bodo lahko kaj boljšega ponudili, ti pustim proste roke. drugače pa je bolje, da ostaneš pri meni.« »Naj bo karkoli, tu bom ostala . . .« »•Morda bo res to naibo'iše«, je čez nekaj časa odvrnil gospod Vulfran. »Tako imaš vsaj zaneslji v zaslužek in nisi od nikogar odvisna. Ker boš v pisarni boš prišla mnogo v stike z uradniki in drugimi ljudmi, ki jim boš sporočala moie želje, ne boš mogla več nositi obleke, ki jo imaš sedaj. Saj mi je Benoist povedal, da je že precej slaba . . .« »Da, skoraj v ounjah je že,« je v zadregi priznala Perina. »Toda boljše si še nisem mogla kupiti . . . Verjemite mii pa, gospod, da se ni raztrgala zaradii moje lenobe . . .« ».Nikani se ne brani, saj vse saim dovoli razumem. To se bo popravilo. Pojdi potem v pisarno k blagami, kjer ti bodo dali nakazilo, da si boš lahko kupila v trgovini vse, kar boš potrebovala.« Perina je poslušala, kaikor bi stala pred skii organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljul> Jjani. * Zdravniška preiskava vajencev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja obrtna združenja, občine in de« iodajalce na določila obrtnega zakona o preiskavi vajencev. Po razpisu ministrstva in obvestilu banske uprave preiskujejo vajence namesto zdravnikov okrožnega urada za zavarovanje delavcev pristojni šolski zdravniki, kjer pa teh ni, sreski ali občinski sanitetni referenti, in sicer vsak za svoje področje. Prepise zdravniških izpričeval pošiljajo zdravniki tudi okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Obrtna združenja in delodajalci naj v bodoče pošiljaoo osebe, katere nameravajo zaposliti kot vajence, na preiskavo šolskim, sreskim ali občinskim zdravnikom. * Veliko obrtniško zborovanje v Ljutomeru je bilo na Jožefovo. Zbor sta posetila narodni poslanec za ljutomerski srez g. Lu-kačič in zastopnik Zbornice za TOl g. Iglič. Po otvoritvi je povzel besedo g. Iglič, ki je v obširnem govoru obravnaval pereča obrtniška vprašanja. Govoril je o stiski obrtništva, o vedno večjih dajatvah, o tujem kapitalu, ki uničuje natega malega obrtnika in o vedno večjem šušmairstvu. Organizacije obrtnikov so v vseh teh vprašanjih predložile na odločilna mesta svcve zahteve, a vse je zaman. Obrtniki zahtevajo čimprej zakon, ki bi rešil vsa do danes nerešena vprašanja. Poleg tega je g. Iglič pozival obrtnike, da se v teh resnih časih, ko je edino organizacija tista, ki se bori za pravice obrtn kov, čim bolj oklenejo organizacije in da skrbe za dober obrtniški naraščaj. Nato je povzel besedo burno pozdravljen narodni poslanec g Lukačič. ki je v uvodu s primeri clcikaz?'!, da je res, da živi naše obrtništvo v težavnem položaju. Onenil je, da .ie bilo črtanih v dravski banovini .3410 obratov. Poleg tega na se je dvign la davčna obremenitev od 27 na 34 milijonov dinarjev. Gospodarskih vprašani je danes mnogo, a so vsa tesno med seboj povezana, da nI mogoče rešiti enpga. da se ne bi pri tem reš;lo tudi drugo N-->v; - ne zmanjšuje davčnih bremen naših obrtnikov. Pr°d'ogi v odboru, sproženi od r.incianco b4 bilo, če bi vzela pri Rozalijini teti posebno sobico. Zdelo se ji je. da bo to najpametnejše. Da bi se vrnila v tisto sobo, kjer je spala prvi dam po svojem prihodu v Marau-court, to misel je takoj zavrnila. Po poti, ki jo je taiko dobro poznala, se je napotila proti hiši. Ko je prišla do vrtnih vrat, je srečala Rozalijo, ki je priskakljala iz hiše. »Ali greš na travnike?« jo je vprašala. »Da. In ti? Ali si danes že prosta?« je odvrnila Rozalija. Naglo sta se pomenili. Perina je povedala, da bi rada dobila sobo, Rozalija pa ni mogla iti fcakcij z njo k stari, materi, ker je morala hitro oditi v Pic^u!igiiiy, vas, kjer je imel gospod Vulfran del svojih tovarn in kjer je Perina služila angleškim strojnikom za tolmača. ^Ije) Ii in pri tam zažgali gospodarsko poslopje posesuuee rrano.AKe Kažmahove. * Og^nj pit iVicuihi. lNedavno noč je Lon-čartce^inii v Rosainucau požar uničil domačijo. Lončančevi unajo nesrečo, saj jim je ogenj ugonobil pred leti vse zgradbe. Ni bi-k> s cim si postaviti novega uunia, pa so sa vzeta, v najem Hišico, Katero je zadnji požai upepelil. * Požar v Podvriiu pri Brasiovčah. Ne davno je postaia žrtev požara hlša pose-stmce Marije rristovnikove v Podvrhu pri Biraslovčah. Ugotovljeno je, da je začelo goreti pru dimniku na podstrešju. Zgorelo je vse m je ostaio samo go„o z. do v je. * Pogorel je hlev. V zgounjin ju trnih urah V nedeljo je na Vivki pri Naklem začel goreti hlev pri gospodarju Skofcu. Vsi vaščam so hiteli sosedu na pomoč, da mu pomagajo rešiti živino, a bila je že rešena. Kljub pomoči gasilcev iz Nakla sta pogorela hlev in b.ižnja Supa. Le pomoči gasilcev se je zahvaliti, d se ni vžgala katera izmed biižnjih hiš. * Skedenj je zgorel. V Dolenji vasi pri Ribnici je nastal pred dnevi požar. Pogorel je skedenj posestnika Bajta Franca. Ogenj je po vsej verjetnosti zanetila zlobna roka. * Pri požaru se je ponesrečil. Nedavno se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Ajdiča v Podgori pri Šmartnem ob Paki in zgorelo do tal. Pri gašenju je dobi' 38 letni brezposelni mesarski pomočnik Anton Bizjak, član gasilske čete v Šmartnem ob Paki, hude opekline po nogi in prsih. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. _ * Požar pri Naklem. V noči na nedeljo je v gospodarskem poslopju posestnika Goloba na Polici pri Naklem nastal požar, čudno je pri tem požarni to, da je začelo goreti na vrhu strehe. Domačini so rešili iz poslopja vse orodje in druge premičnine. Gasilci so prišli na kraj požaira, ko jih je Slo neko dekle klicat v Naklo. * Dve gospodarski poslopji v ognju. Na Selah je pogorel posestnik Jožef Kotnik. Ogenj mu je uničil dvoje gospodarskih po- s10™- « , . . . * Ponočni požar. V Somarski pri Veta je zgorelo ponoči gospodarsko poslopje posestnika Simona Zašlerja. Komaj so rešili živino. Le ena svinja in več kokoši je zgorelo, dve svinji so pa zaradi opeklin morali zaklati. Gospodair Zašler je dobil pri gašenju hude opekline na glavi ter so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Samomor. 251etnii brezposelni krojaški pomočnik Srečko Rep v Mariboru je pil ocetno kislino, pomešano" s kvasom. V splošni bolnišnici so mu nudili pomoč, vendar je umrl. Vzrok samomora ni znan. * Obešeno v kleti je našel sinček 35-letno posestnikovo ženo Vilmo Podleskovo v Bodon-cih. Zapustila je listek, v katerem navaja, da je šla prostovoljno v smrt zaradi neozdravljive bolezni. * Drava izroča žrtve. Januarja je skočil z mariborskega dravskega mostu v reko 26-let-ml krojaški pomočnik Emil Pevec. Šele zdaj po dveh mesecih je Drava njegovo truplo naplavila v Strmcu pri V&raždinu. V truplu je prepoznal pokojnega Pevca njegov stric, in sicer samo po čevljih, ker je bilo vse drugo že razpadlo. ♦ Najdena utopljjenka. Ob koncu lanskega leta je skočila na Špici v Ljubljani v Gruberjev prekop Manija Stuzzijeva, žena zobnega tehnika iz Kamnika. Zdaij so pa potegnili iz vode na Fužinah neznano žensko truplo in ugotovili, da je utopljenka pogrešana Stuzzijeva. * Izgnan iz Avstrije se je pri nas obesil. Avstrijci so izgnala 641etnega Lovrenca Šef-ika, ki je v Avstriji iimel službo. Prišel je v domovinsko občino Sv. Trojico v Slovenskih goricah, kii jo je zapustil kot mladenič, Zdaj je kot oslabel starec padel v breme občine in so ga pošiljali od posestnika do posestnika. Te dni je prišel k posestniku Janezu Erjavcu. Erjavčevi so šli vsi od doma iin je ostal Šefko sam v hiši. Ko so se zvečer domači vrnili, so zaman iskali Šefka. Šele drugo jutro so ga našli na podstrešju obešenega. n * Otrok v vrelem lugu. V Gornjem Vrap-ču je družino Ivana Boirana zadela huda nesreča. Lolianova žena je na štedilniku grela lug. Kraj matere se je v kuhinji igral njen dveletni sjnček. Boifanova je za trenutek po opravkih odšla iz hiše. V meni odsotnosti se je dete skobacalo k štedilniku in zgrabilo za posodo z vrelim lugorn. Posoda se je prevrnila in vrela tekočina se je razlila po otrokovem životu. Cez malo časa je Lojzek zaradi opeklin v hudih mukah izdihnil. * Vinlčariia je zgorela. Žrtev požara je postala viničarija Jožefa Španringa v Hoš-nici. Njegova sestra je kurila v krušni peči. Vnele so se saje v neometanem dimniku in ogenj je prišel nao zgradbo. Sosedje so komaj rešili otroke, živino i nekaj obleke. * Bik ga Je usmrtil. 521etni Premelč Janez s Sedlarjevega je služil za hlapca pri nekem večjem posestniku za Bežigradom pri Celju. Pred dnevi je šel Premelč v hlev in se mudil nekoliko pri domačem biku. Hlapec je bika najprej nekoliko razdražil, nato pa šel k njemu za ograjo in ga začel malo gladiti. Toda žival je bila še preveč razburjena in je v tej razburjenosti hlapca na-bodla na noge. Premelč, ki je postal žrtev lastne neprevidnosti, je zaradi hudih poškodb na mestu izdihnil. * Nevaren nočni požar. V nedeljo zjutraj je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Breznika Jožeta v Podvincih pri Ptuju. Domači so komat rešili živino, med tem ko so morali vozove in drugo gospodarsko orodje prepustiti plamenom. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gabernika, Dor-nove in Spuhlje. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je primanjkovalo vode. Domneva se, da je bi' ogenj podtaknjen. * Velik požar na Mali Loki. Nedavno noč je silen požar uničil vsa gospodarska poslopja Jožeta Pevca na Mali Loki. Zgoreli so skedenj, dve šupi in hlev, vse pod eno streho, trije svinjaki, drvarnica in sušilnica. Zgorela je tudi vsa živina, to je šestero glav in zraven še pes, ki je bil priklenjen na verigi. Rešili so samo štiri prasoe. Zgoreli so dalje dva vozova, slamoreznica, plug in vse kmetiiško orodje. Na pomoč so prišla štiri gasilna društva s svojimi brizgalnami, kii so vsaj rešila hišo in omejila požar, da se ni razširil na sosedna poslopja. Kakor se sumi, je bil ogenj podtaknjen, ker je začelo goreti gospodarsko poslopje naenkrat na dveh konaih. * Požar v Dolenjem Gradišču. Pri posestniku Matiji Pavliču v Dolenjem Gradišču prti Št. Jerneju na Dolenjskem je nastal ogenj, ki je uničil kozolec dvojnik, seno, slamo, tri vozove in kmetijsko orodje. K požarišču so prihiteli gasilci iz Vrhpolja. Dolenjega Maharovca, Bete cerkve, Oreho-viice in Št. Jerneja. Gasili so nepretrgoma dve uri in preprečli nadaljnjo škodo. * Na mrtvaškem odru okradena. Ko je ležala pečarjeva žena Antonija Kropejeva v Mariboru na mrtvaškem odru, so številni kropillci opazili, da so ]i drugi dan 'zginili lepi zilafci uhani, ki jih je zmerom nosila, ko je bMa še živa. Okoli pokojnice se je smu-kala neka mladenka, ki je najbrž izrabila ugoden trenutek, ko je moral mrliški paznik Stepihar k pogrebu inž. Ogrinca. Verjetno je, da je takrat pokojnici odvzela uhane. O tem obveščeni orožniki so žensko aretirali, a uhanov pri njej niso našli. * Cigani so ga okradli. Domačija posestnika Jožeta Arha stoji samotno na Okrogu pri Vačah. Zaradi hud1!! časov teži Arha neki dolg na posestvu. Zato si je te dni pri nekem prijatelju izposodili 6000 Din, da b1 nevšečni dolg v Ljubljani poravnal. Ko pa je zvečer gospodar prešteval denar, so ga skozi okno opazovali cigani in so vedeli, kako je Arh shranil tisočake v predal kuhinjske omare. Ko je gospodar legel k počitku, so se cigani polasrti plena in vzela jih je noč. O tatvini so bili takoj obveščeni orožniki !n komandir Kurnik je razposlal patrulje, toda za cigani ni bilo več sledu. Vlomilsko tolpo vodi poglavar Janko Niko-lič. * Pogonsko jermenje mu je bilo všeč. Brezposcini ione Aukuš je star znanec zaporov. Sde nedavno je bul izpuščen na svo-oodo. 'le dni pod noč pa se je pritihotapil do bmiičevega posestva v Bodovaijsik1 grapi in snel na žagi pogonsko jermenje. Toda hlapci so ga opazili, se pognali za nuru in ga prijeli. izročili so ga orožnikom, ti pa okrožnemu sodišču v Ljubljani. braaeško v skofjelošmn gozdovih, Škofjeloški varulii reda imajo vedno poine roKe dela. Te dni so bil1 orožniki obveščeni, da se potiKa v Poihograjskih Dolom.tii zio-giiasni vlomilec Jože Bradeško, ki ga tudi v Lubljani dobro poznajo, saj si je pred mesec1 sam priboril prostost z begom iz zapora. Bradeško je ziogiasen tip svedrovca, ki krade, kar mu pride pod roko. Orožniku so napeli vse sile, da ga izslede. Vso noč so bili na preži v Hrastnišk' grapi meneč, da se bo zglasill pri katerem izmed svojih znancev, kn jih ima tod. Toda ni ga b'10. Nemara je zaslutil past in izginil kakor kafra. * Požigalčeva roka. Bistrica, ki stoji ob banoviniki cesti un postaji Mokronog-Bi-strici je imela v zadnjih dveh letih kar šest požarov. Na praznik 25, marca zvečer pa je spet gorelo. Pogorel je posestniku Sirnon-čiču še ne dve leti star kozolec dvojnik. Vse kaže, da je kozolec zažgala hudobna roka. * Oče in sin v bofn šnico. V Tržič že deij časa zahaja neki Vičan, ki ima tam svoje dekle. Zaradi tega sta se postrani gledala s 30!etnim delavcem Primožem Smolejem. Na praznik zvečer se je vračal Smolej domov in srečal Vičana, ki je bil v družbi Antona Mežka iz Tržiča in dveh žensk. Med družbo im Smolejem je takoj nastal prepir in so se tudi stepli. Smolej je tekel domov, kjer je roklical na pomoč očeta. Oborožila sta se s koloma in počakala družbo. Med pretepom je Mežek potegnil nož in sunil najprej mlajšega Smoleja trikrat, nato pa še očeta v hrbet Oba Smoleja sta morala poiskati zdravnika, nato pa sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Sin je lažje poškodovan, med tem ko je očetova poškodba precej resna. * Smrt po dveh zaušnicah. V mariborska bolnišnici je umrl 551etni Gregor Draksier. V nedeljo je onemogel prišel v bolnišnico, kjer so ugotovili pretres možganov. Izpovedal je, da se je na Pobrežju spri z neko žensko, ki mu je prisolila dve krepki zaušnici, da je obležal v nezavesti Vzrok smrti je možganska krvavitev. Zdaj iščejo orožniki dotično žensko. Pokojni Draksier je bil božjasten. * Kovačnica denarja v gozdu. Na Jože-fovem sejmu v Studencih pri Mariboru so se pojavili 20dinarski ponarejeni kovanci. Orožniki so uvedli preiskavo in prišli na sled Kovaču Slavku od Gornje Sv. Kungote, ki je po daljšem oklevanju vse pr;znal in so orožniki našli v gozdu v zemlji zakopano pripravo za ponarejanje denarja. Model je napravil iz bakra. Na sejmu je skušal fant spraviti v promet prve svoje izdelke, pa ni imel sreče, ker so ga takoj izsledili. Izročen je bil sodišču. * Bogoskrunski zli^ovec. Nedavno so imeli šolarji v Špitaliiču pri Kamniku spoved. Po končanem obhajanju sta župnik in cerkovnik zapustila cerkev. Priložnost pa je porabil neznan potepin, švfcgmi'1 v zakristijo, vzel kiljuček in izpraznil ciborij. Potem pa je še nesnago naredil v klopi. Ko je v nedeljo med sv. mašo hotel župnik obhajati ljudi, je našel ciborij prazen. * Ženska s 40 kaznimi. Ljubljanska policija je aretirala neko 35 letno potepnko, ki ima za seboj že 40 kazni. Zdaj je bila zasačena, ko je spet beračila po ljubljanskih ulicah. 2enska je doma z Dolenjskega. * Kmetice so napadli. Vsako sredo in soboto je v Kočevju tržni dan, na katerega prineso kmetice iz okolice pridelke. Kmetice pridejo po 20 in še več kilometrov daleč, da vnovedjo, če tudi za majhen denar, svoje pridelke. Tako so prinesle pred dnevi jajca na kočevski trg od Hinj. Pa so se šele po- zno popoldne vračale domov. Proti večeru so prišle v samoten gozdič, kjer so jih naenkrat napadli trije okrinkani roparji. Zahtevali so od preplašenih žensk denar. Najpo-Kumnejša med njimi se je branila, pa so jo napadalci vrgli na tla in jo neusmiljeno pretepli. UbožiCe so bile okradene za ves denar, ki so ga krvavo zaslužile. * Vlom v cerkev na Kalvariji. Te dni proti poldnevu so opazili sprehajalci na Kalvariji v Mariboru, da so vrata v cerkvico sv. Barbare vlomljena. Tudi v cerkvi je bilo vsi v neredu O vlomu so takoj obvestili orožnike v Košakih. Vlomilci so razbili pu-šico, kjer pa najbrže ni bilo kaj več denarja, ker so jo pred dnevi izpraznili. Razen te$5a so seveda tudi stika': po zlati cerkveni posodi, ki je pa ni bilo. Shranjena ie namreč v stolnem župrišču 111 jo prenese;.o v cerkvico samo ob slavnostnih priVkah * Za kolo eno leto robije. Pred malim senatom v Ljubljani je bil obsojen na eno leto robije zaradi tatvine kolesa delomrzni in že 13krat kaznovani France Žagar, stanujoč na Kodeljevem. Novembra lani je ponoči odpeljal iz kleti šolskemu upravitelju g. Viktorju Jenku na šoli v Mostah kolo, ki ga je potem prodajal v kavami »Central«, pa ga je stražnik zasači L Žagar se je proti previsoki kazni pritožil. * Dve žrtvi sirovih napadov. Na praznik je neznan moški napadel v Dobju 32-leibnega dninarja Marka Lesjaka iz Jezerca pri Planini z nožem in mu zadal globoko rano v levo stran prsi. V Vojniku pa je neznanec udaril 57-let-nega delavca Franca Lavrinca iz Ljubljane s kotlom po glaivi, da mu je prebil lobanjo. Obe žrtvi sirovih napadov sta v celjski bolnišnici. * Vlomilci so prekopali zid. V Radvanju Je bil izvršen drzen vlom v mesnico mesarja Mihaela Medveda. Zllikovci so prekopali zid z železnim drogom ter napravili široko odprtino skozi katero so se splazili v notranjost. Odnesli so razno mesnino in 490 Din gotovine. * Uboj v skrivnem vinotoču. V Piršen-hregu v občini Globokem pri Brežicah je bil pred dnevi ubit Petančič Miha, star 33 let in ooe treh otrok. Ubijalec je znan pretepač Edvan Grmovšek„ kt je lani ubil nekega Cizla in bil za ta zločin obsojen na sedemmesečno ječo, toda je bil 9. marca letos pomiloščen. Do uboja je prišlo v nekem skrivnem vinotoču. Ze vinjeni sta se začeli prepirati Grmovškova in Petančičeva družba. Tudi Petančič je bil prepirljive narave. Naenkrat sta skočila Grmovšek in Petančič drug v drugega. V tem trenutku je Grmovšek zabodel nasprotnika z žepnim nožem v vrat, da mu je prerezal žilo odvodnico. Petančič je silno krvavel in mu ni bilo več pomoči. Izdihnil je v teku 10 minut. Orož-ništvo iz Dobove je zločinca aretiralo. * Četrte božje zapovedi prav n;č ne uva-žujeta sinova 61 letnega posestnika Ivana Majcna iz Polja, občina Tržišče. Oba sinova sta se napotila pred dnevi v sosednjo vas, kjer sta čez dan delala pri nekem vinogradniku, zvečer pa sta se vtrnila na očetov dom in pri prihodu zahtevala, da jima pripravi večerjo. To pa jima je oče odbil s pripombo, naj gresta na večerjo tja, kier sta delala Čez dan. Očetov odgovor je oba sinova tako razjaril, da sta nenadno skočila nanj z nožem. Ubogemu očetu sta sirova fanta prizadejala po vsem životu nešteto hudih ran. Poškodovanca so morali pripeljati v bolnišnico usmiljenih bratov. * Velika tatvina usnja. V pitujski trgovini g. Jožefa Piriha z usnjem so že delj časa opažali, da izginjajo cele kože boksa in velike 'količine podplatov. Te dni pa so orožniki dobili ovadbo, da neki delavec imenovane tvrdike prodaja usnje nekemu posestniku v Cvetlinu. Orožniki so zadevo zasledovali ter ugotovili, da posestnik Car Avgust iz Cvetlima razpe&uva po Halozah med Mudi usnje po zelo nizkih cenah. Ko so orožniki posestnika trdo prijeli, je ta priznal, da je dobrval usnje od delavca Egidija Rudolfa z Brega. Oba sita pod težo dokazov kmalu priznala tatvino. Dognalo se Je. da je delavec v kratkem času odnesel iz trgovine 25 kož boksa in 150 parov podplatov. Oba sta bila aretirana in oddana v sodne zapore. * Vrat mu je prerezal. V neki zidanici v Malem Vinjeni vrhu se je znašlo več kmečkih sinov. Dobršen del razgovora se je sukal okrog deklet. Pri takem pomenku je prišlo med fanti do prepira in pretepa, katerega žrtev je postal 271etni posestnikov sin Rodič Franc iz Tomažje vasi. Eden izmed njegovih tovarišev je skočil Rodiču za vrat in mu ga prerezal. Z veliko zevajočo rano so prepeljali hudo ranjenega mladeniča v bolnišnico. * Napad brez povoda. Te dni je šel po cesti proti vasi Malinam pri Semiču lSIetni posestnikov sin Vulič Štefan, kateremu so prišli nasproti kopači. Brez povoda je eden izmed njih udaril ubogega fanta s kopačico po glavi, dia mu je presekal lobanjo. V brezupnem stanju so pripeljali podivjančevo žrtev v bolnišnico. * Uboj v pijanosti. V Novi gori pri Draši-čih je bilo v petek večje število kopačev, ki so se potem ponoči vračali precej vinjeni po drašički oesti proti domu. Kmalu pa sta se sprla 17letni Ivkovič Martin in 241etni Majhen Jože, brezposelni 'kovaški pomočnik, oba iz Jurovskega Broda pri Metliki. Med prerivanjem je Majhen zamahnil z motiko in udaril Ivkoviča po nogi, da mu je preseka! čevelj. Osumljeni Ivkovič trdi, da ga je potem s pestjo odrinil od sebe, gotovo pa je, da se je poslužil noža in z njim zadal Majh-nu več ra.n, od katerih sta bili dve smrtno nevarni, iker so bila ranjena pljuča. Proti polnoči so pripeljali hudo ranjenega Majhe-na v M'etliko, kjer pa je zjutraj umrl. Ivkoviča so aretirali. * Vlomilci na delu. V zadnjem času je bilo v okolici Ptuja izvršenih več vlomov, predvsem v vinske kleti, iz katerih so odnašali vino in žganje, pa tudii vinogradniško orodje. Te dni so Obiskali posestnika Cuča Lov-ra v Gerlincih. Ko je bila družina odsotna, so se vlomilci splazili v stanovanje ter vlomili v omaro v sobi, iz katere so odnesli več oblek, čevljev, zlaio zapestno uro in verižico, za popotnico na so vzeli s seboj še šest litrov žganja. Orožniki so vlomilcem že na sledu. * Stroge kazni za ubijalce. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal Gašper Murko oz Gornjih Jablan cev pri Cirkovcah v ptujskem okraju. Obtožen je, da je z nožem sunil Martina Vuka, ga zadel v srce in na mestu ubil. Murko je izvršil dejanje v vinjenosti, zagovarjal se je s silobranom, kar pa sodišča ni moglo omehčati. Izreklo je strogo kazen: pet let robije in tri leta izgube državljanskih pravic. V utemeljitvi sodbe je predsednik senata g. Lenart izjavil: »Ker se je dejanje izvršilo v kraju'(ptujski okraj), kjer so uboji na dnevnem redu (samo na pustni torek je bilo v tem okraju pet ubojev) je sodišče odmerilo izredno strogo kazen, da bi na ta način iz-kušafo preprečiti nadaljevanje takih divja-štev. — Drugi je prišel na obtožno klop 23-letni posestnikov sin Martin Jerebič iz Go-imi7ce. Obtožen je, da je zabodel z mesar-skm nožem Franca Raščana in ga usmrtil. Razprava se je morala preložiti, ker je obtoženec pri privedbi v ratzipravno dvorano izgubil vsako razsodnost. Ko so mu pokazali ključ, je misŠil, da je to samokres, 50 dinar-ki kovanec je smatral za desetak, prepoznal nii nobene priče in se je ves čas tresel ko šliba na vodf. Sodišče je pozvalo dr. Zoriana. ki je ugotovil, da trpi obtoženec zaradi zmedenega duševnega razpoloženja, ki ga je zakrivil zapor in da ni sposoben za razpravljanje. Zaradi tega je senat 'razpravo preložil, obtoženca pa je izpustil na svobodo, da se pozdravi. * Sleparstva z električnim tokom. Škofjeloška elektrarna je imela v zadnjem času mnogo opravkov zaradi nepravilnih motornih električnih števcev, zaradi katerih so mnogi odjemalci toka preveč plačevali. Ta pomota se je pooravila in se preveč vplačani denar vrne. Elektrarna Je tudi dognala, da nekateri odjemalci taka niso plačevali. Pri nekem okoliškem posesfcnniku se je ugotovilo, da je s spretnimi manipulacijami dosegel toliko, da vse leto ni ptlaoal skoro nič toka, čeprav so pri njem 'gorele luči dan za dnem. Taki in slični prestopki so se dognali tudi v Škofji Loki sami, še več pa v območju starološke občine po posameznih vaseh. Takim brezvestnežem stopajo zdaj odločno na prste, da se vzpostavi red, kakor ga zahteva poštenost. * Zločin duševno omejenega hlapca. V Črnem grabnu pod Trojanami je napadel okrog 35 let stari Lojtra Ivan, o katerem pravijo ljudje, da nima v glavi vseh koles, nekega Kamnika in ga s sekiro tako vsekal v prsi, da mu je izsekal kar kos mesa. Ranjenca so še ponoči odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Po zločinu se je napotil s sekiro in še nekim drugiim ostrim orodjem po glavni državni cesti proti Vranskemu. In med potjo je skoro kar po vrsti obsefcal vsa mlada drevesa, ki jih je dala vsaditi državna uprava. Najhujše razdejanje je napravil na Vranskem pri posestniku Javoršku. Temu je dobesedno posekal ves sadovnjak (okrog 50 dreves). Tudi cestnemu nadzorniku Lukma-nu je posekal nekaj dreves. V ranih jutrnih urah pa je prirohnel pred hišo, v kateri stanuje najemnik Kavčič. Tu je začel razbijati in tolči po oknih, šip k sreči ni razbil, pač pa je obsekal s sekiro okenske okvire. Ko ga je Kavčič pregnali, je odšel z Vranskega proti Bistrici, kjer je nadaljeval svoje divjanje pri Liviku, kateremu je tudi posekal veliko množino dreves. Od tam je šel na Osredek, kjer je izlil svojo jezo nad sadovnjakom posestnika Bresekarja. Vsi prizadeti imajo ogromno škodo na sadnem drevju. Zločinca je šla iskat onožniška patrulja. Ljudje pravijo, da je fant bolj hudoben kakor pa prismojen, vendar ni verjetno, da bi mogel v glavi zdrav človek početi take reči. Bil je že ponovno zasačen pri raznih tatvinah. Tudi drevesa ob državni cesti je pred leti že enkrat posekal in bil zaradi tega obsojen. Na Vranskem pa je že prej enkrat pobil na neki gostilni vse šipe. Ves divji in nerazsoden postane zlasti, če se napije, kar je b'0o najbrž tudi tokrat. Lojtra Ivan je doma iz Zagorja ob Savi. Zdaj je služil neke na Trojanah. Grozil je tudi, da mora pet ljudi ubiti, med njimi dva z Vranskega in enega iz Ločice, potem se bo pa sam obesil. Takega ljudem in imetju skrajno nevarnega Človeka b; bilo treba za stalno spraviti v blaznšco. * Obtožen umora, obsojen pa zaradi uboja. Lani se je pripetil na starega leta dan v Laporju strašen dogodek. Posestnik Franc Kašelj je z dvema udarcema z motiko ubil svojega sorodnika, upokojenega fiinancarja Velesliava Milutinoviča. Te dni je sedel Kašelj pred sodniki velikega kazenskega senata v Mariboru. Državni tožilec ga je obtožil umora. Leta 1926. se je porodil pokojni Milu-tinovič s sorodnco obtoženca. Zakonca sta živela nekaj časa v Št. Ilju, po Mrilutimoviče- vi upokojitvi pa sta se preselila k posestniku -Kašlju v Laporju pri SI. B strici. Milutinovič se je vdal pijači ter je tako zapravljal, da je žena skušala izposlovati njegov preklic pred sod5ščem. Zaradi tega so v družini nastali prepiri, ki so škaM tudi razmerje med Kašljem in Milutinovičem. Milutinovič je dan za dnem pijan razgrajal okrog hiše, kar je gospodarja zjezilo. 31. decembra lanskega leta je MHutinovič zvedel, da ga hoče dati njegova žena preklicati. To ga je tako razjarilo, da je razbijal okrog hiše. V tem trenutku je prišel iz gozda Kašelj. SkočriJ je v drvam-co, zgrabili za motiko ter planil z njo nad svaka. Milutinovič je bežal, Kašelj pa ga je dohitel ter mu z dvema udaTcema razbil lobanjo. Ko so Kašlja zaslišali, je priznal, da je že prejšnji večer razmajal, da bi bilo Milutinoviča naibolje ubiti. Tudi pri napadu z motiko je računal z možnostjo, da bodo udarci smrtni. Pri raizpravi je obramba dokazala, da Kašelj dejanja ni izvršil naklepno ter je bil zaradi tega obsojen samo zaradi uboja na dve leti zatočenja In izgubo častnih pravic za časat prestajanja kazni. Obsodbo je sprejel Franc Gorlčan: Peš po Franciji pred 40 leti (Dalje). PREKMURSKI GLASNIK Nesreča pri delu. V Puconcih se je pripetila v tamkajšnji žagi huda nesreča. Delavec Franc Herboj je prišel po nesrečnem naključju v transmisijo i.n ga je vrglo s tako silo na cementna tla, da je obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. Nesrečnega delavca so prepeljali v bolnišnico. Računal sem, da dobiini denar v desetih dneii. v žepu sem imei sauno se en franit m štiri solue, vsega SKupaj torej -uxel les; Francija: St 1117-04. ParU; Holandlla. štet 1458-66. Ned Dierost; Luksemhurg: št 5<*>7 Lu jcembourg. — Na fahtevo pošljemo brezplačn~ naše čekorne nakaznice. 56 Domač kaviar. Dva slanika dobro izperi, da odstraniš sol (položi slanika v vodo, vodo pa večkrat menjaj). Nato očisti in prav drobno sesekljaj. Primešaj dve trdo kuhani sesekljani jajci, eno naribano čebulo, dve žlica gorčice, dodaj tudi dve žlici kisa, pa precej olja in malo popra. Vse skupaj dobro zmešaj. En dan staro štruco kruha razreži v kose za prst debele, pomaži vsak kos s sirovim maslom, nato s slanikovo zmesjo In daj s čajem na mizo. Praktični nasveti Če so v stanovanju vlažna tla ali zid, jih pomaži s tole mešanico: Na 5 kg živega apna mešaje vlivaj dva kg vode (vodo stehtaj). Nato prilivaj mešaje 5 kg vrelega stopljenega gumija, dobro mešaj in prilij še 5 kg la-nenega firneža. Vse skupaj taiko dolgo mešaj, da dobiš srednje gosto mešanrico. Nato precedi skozi gosto krpo in pustli, da se zmes shladi. Pred uporabo spet segrej. po potrebi prilij še malo fiirneža in namaži (kakor z oljnato barvo) zid aJri tla s to zmesjo, ki se v dveh dneh posušii. Ko se je posušilo, z:d pobeli, tla pa pobarvaj in tako ne bo stanovanje več vlažno. ZANIMIVOSTI X Najstarejše ia»ce na sV". Celih 135 milijonov let so ležale kosti dinozaunov in čakale na pnhod letala, ki jih je z njegovo pomočjo odkril ameriški raziskovalec dr. i>rown v \Vyomingu. Dr. Brown je pripeljal s seboj domov 30 zabojev okamenelih kosti in potreboval dobri dve leti, da jih je preučil in sesitavil v okostnjake. Ze zdaj je gotovo, da se bodo dali iz teh kosti, ki so prjpadaHe okrog 20 dinozaurom, v celoti sestaviti trije ali štirje okostnjaki. Našli so tudi kamne, ki so jih požirale te orjaške živali podobno, kakor zob 1 jejo kokoši pesek, da si olajšajo prebavo. Pred dvemi - leti je bilo najdeno dinozaurovo jajce, ki je veljalo za najstarejše na svetu. Njegovo starost cenijo učenjaki na 100 milijonov let. Znanstvena družba, ki se je vrnila nedavno v Haward, je prinesla s seboj novo dinozau-novo jajce, najdeno v Texasu, staro okrog 225 milijonov let. Znesla ga je najbrže samica oriaškega kuščarja. X Priklenjena mlada žena. Pred kratkim je vdrla policija v dom mladoporočenega para v Krystinowu pri Krakowu. Na uho ji je namreč prišlo, da je mladi mož često odsoten. da pa ni mlada.žena od poroke sem nikoli zapustfla doma. Ker so slutili kaj hudega, so sklenili, da zadevo preiščejo. Oboroženi policisti so s silo odiprli vrata stanovanja Soba rn kuhinja sta bili prazni. Preiskali so vse in na zadnje so vdrli v klet. Tu se jim je nudil čuden pogled. Mlada žena je bila k eni izmed sten prikovana z verigo. Namesto, da b svOje »rešitebe« sprejela z veseliem. pa fh ie samo grdo pogledala in iim dejala: »Kai hočete? Ljubimi svojega moža in on ljubi mene. Toda on je ljubosumen, zato me vsakikrat priklene z verigo k steni, kadar ostavi htišo. Ker ga ljubim, ne vidim v tem ničesar slabega«. In tako so morali policisti odiffi, ne da bi smeli prismojeno ženo rešila spon. X Amerika spet proti alkoholu. Ko je padel pred dvema letoma protialkoholski zakon in so smeli Američani spet pit1 pivo afi vino, je kazalo, da je vprašanje alkoholske zabrane rešeno. Izkušne iz suhih let za Ameriko niso bile spodbujajoče. Prepovedi alkoholnh pijač se ljudje niko'l niso strogo držali. V senci piroh^icije so se pojavile tolpe tihotapcev alkohola, a policija jiim ni mog'a do živega. Iz teh tolp so nastale sčasoma zločinske tolpe, ki so strahovale cela mesta in delale tud1 državi občutno Škodo. Na drugI strani so se pa tihotapile slabe alkohole pijače, kar je tudi škodovalo narodnemu zdravju. 29 kongres zveze proti točenju alkoholnih pijač pa je pokazal, da se gibanje proti alkoholu v Ameriki spet širi. Glavni tajnik zveze Scott Mac Bride je v svojem poročilu izjavil, da se bo Amerika v desetih letih spet vrnHa k prohibi-cjii. Za svojo trditev je naštel razloge, izmed katerih je glavni, da nasprotniki počiti-bicije niso izpolnili obljube in ne poskrbel za omlljenje pijančevanja. Pijančevanje in po-žrešnos sta v Ameriki čedalje hujša in edini izhod je povratek k pirohibiciji. Toda ob-lastva bodo morala poskrbeti, da se prohibi-cjjski zakon ne bo več tako kršil, kakor se je posebno zadnja leta pred odpravo prohi-bicije. X Vztrajen pešec. Leta 1910. je neki madžarski inženjer s kraljem ameriških železnic Astorjem skleni stavo, ki je prav zan miva. Inženjer je rekel, da lahko peš prehodi vseh 182.000 km. kotikor so dolge Astorjeve železnice. Bo ga tli Astor pa je rekel, da rad plača inženjerju 100.000 dolarjev v gotovini, če se mu bo do leta 1940. to res posrečilo. In inženjer je šal na pot. Ko je leta 1910. začel svojo dolgo popotovanje, je štel 25 let Danes jih Šteje že 50 let ter je v teku četrt stoletja prehodi že 173 000 km in 56 dežel. Pri tem se je naučil 14 jezikov, bal štirikrat povožen od vlakov ter je enkrat padel z železniškega mostu. Na tem svojem popotovanju je porabil 815 parov čevljev, kar prav za prav niti mnogo ni. Zdaj se je vkrcal iz Italije v Južno Ameriko, nato pa se povrne v Severno Ameriko po tistih 100.000 dolarjev. X Poljska bo gradila majhna letala. Neko industrijsko podjetje na Poljskem namerava izdelovati maljhna letala, ki bodo dvosedež-na in bodo žeto poceni« cenejši kakor avtomobili. Ta lleihaja bodo na sto km porabila največ do 10 litrov bencina. X Električne rokavice. Neka nemška tvrdka je začela izdelovati rokavice, ki se električno grejejo. Pod'oga teh rokavic je zvezana z električno baterijo. Rokavice so namenjene predvsem šoferjtem in delavcem, ki delajo v mrazu. X Častna predsednica angleških moha-medancev. Mohamedanci na Angleškem, ki imajo svoje društvo, so izvolili za častno predsednico staro vdovo Hamiltonovo. V mohamed&nskem svetu, Uljer še danes ne uživaiio žene posebnega ugleda, je izvolitev Hamiltonove zbudila veliko pozornost. Ha-miiJtonova je dobra poznavalka korana, pa je svojim častilcem sama izjavila, da sve- ta knjiga Islama njene izvolitve ne odobrava, pokorila pa se bo vendar volji vernikov. X Posledice brezposelnosti. V Londonu je izšla zanimiva knjižica o vplivu brezposelnosti na zdravje. Izkazalo se je, da delavci, ki so tgubili delo, kmalu izgube tudi na teži. Normalno razvit, 21 let star delavec tehta 59.7 kg, če pa dalje časa ne dela. tehta samo 56.6 kg. Čim starejši je, tem večja je ta razlika.. 45 let star delavec tehta povprečno 64.4 kg, če je pa dallje časa brez dela, pade njegova teža na 63.2 kg. Poleg tega vpliva brezposelnost tudi na rast. Mladeniči in dekleta, ki še rasto, čutijo posledice brezposelnosti v tem, da ntjihova rast zastane. 21 letni delavec meri povprečno 1.70 m. brezposelni po 1.68. X Kako }e v gozdu orjaških dreves v Kaliforniji. Čudežna kaliforn.jska pokrajina dreves mamutovesv je najnovejše narodno zabavišče. Orjaški iglavec mamutovec je zanimiv ziasti zato, ker ne rase nikjer drugod kakor v ozkem pasu vzdolž Tihega morja. Mamutovci so pognali v času, ko so gradile p.raimide in so torej t« častitljivi gozdni samodržci potrebovali več tisočletij, da so dosegi« današnjo višino in širino. 97 odstotkov vseh marnutovcev na svetu rase na tem mamutovskem ozemlju. Debla tega drevja so docela ravna, njihova skorja pa je skoro škrlatne barve. V rožnatem sijaju tonejo mamutovski gozdovi im po pravici so jih pogosto primerjali z ogromnim! cerkvenimi ladjami. Velikanske gmote praproti, kaiterih stebla so debela kakor človeško telo, rasto ob vznožju teh gozdnih samodržcev, med njimi pa so pomešane druge divje cvetke raznih barv. Prva izmed njih je mamutska lilija, znana kot najbolj dišeča. Hlija na svetu. Ta lilija zrase nekaj metrov visoko in vsaka njena mladika ima od 45 do 78 popkov in cvetov. Cvetovi so sprva čisto beli in škrlatno pegasti, kmalu pa dobijo rožnato barvo, ki polagoma prehaja v temnorubiinaist škrlat. Listnica uredništva Nasova — Sv. Ana v Slov. goricah. Fotografijo takoj dobite, samo moramo pregledati vse slike, da vidimo, če je še tudi ona dnuga slika poleg. obvestOa. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Verdi: Re^uiem — za soli, zbor in orkester (prenos iz MarJbcra). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Potovanje od zapada pro-oi vzhodu (radijski orkester). Sreda, 8. aprila: 12.00: -Orkestralni in re-pnoducirani koncert. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila.. — 13.15: Slavni virtuozi; (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Pasionska procesija v stari Ljubljani (Rudo® Dostal). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudoif Kolarič). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenos iz ljubljanske operne, vmes vremenska napoved, poročila, objava sporeda. Četrtek, 9. aprila: 12.00: Orgelski koncert (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Rusike duhovne pesmi (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00 Resna glasba (ra-diliski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročna, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Branje iz sv. pisma, nato petje psalmov (ljubljanski bogoslovci). — 20.40: Instrumentalni dueti (klavir — Melita Gnjezdova, harmonij — Dimitrije Kaškarov). — 21.20: Pesniti in spevi (sodelovat bodo Franja Bernot - Golobov a, profesor Marjan Lipovšek in radijski orkester). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. Petek, 10. aprila: 18.00: Wagner: Parsifal (prenos iz Zagreba). — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Branje iz sv. pisma. — 20.00: Prenos žalostink iz ljubljanske stolnice. — 20.30: Koncert radijskega orkestra ifc plošče. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. Sobota, 11. aprila: 12.00: Bach: Čredo iz Blachove maše v h-moiu (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, ohjava sporeda, obvestila. — 13.45: Koncert žalne glasbe (plošče). — 14: Vremensko poročilo. — 17.30: Vstajenje in procesija pri Sv. Petru v Ljubljani. — 18.30: Nacionalna ura. — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 19.30: VVagnerjeve skladbe (piošče). — 19.50: Zunanji politični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.10: Velikonočne pesmi. — 20.40 Koncert radijskega orkestra. — 21.30: Vaz-menica (narodni običaj iz hrvatskega Zagorja — prenos iz Zagreba). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila objava sporeda. — 22.15: Čajkovski: Šesta sinfornija v h-molu (plošče). Za smeh in kratek čas SAM JE KRIV Petletni Jakec vleče psička za rep. Ma» mica ga pokara: »Jakec, to je grdo, da ubo« gega psička vlečeš za rep.« Jakec pa pojasni svojo nedolžnost: »Ma« mica, saj ga ne vlečem za rep. Jaz rep 1• držim, vleče pa kužek sam.« NI ČUDNO Zdravnik: »Dolgo ste potrebovali, preden ste mi plačali račun.« Bolnik: »Le pomislite, koliko časa sem moral čakati jaz, preden ste me ozdravili.« BERAČ Gospodinja (beraču): »Tako znani se ml rdite. Ali vam nisem že oni teden podaril* en dinar?« Berač: »Seveda ste mi ga. Pa mi gotovo ne boste mogli verjeti, če vam povem, da sem ga že zapravil.« REŠILNA DESKA A: »Ali je res, da s« misliš oženiti z Jo. ro? Kako moreš ljubiti žensko, ki je suh« kakor deska?« B: »Zato pa ima denar.« A: »A tako? Torej rešilna deska.« ŠE NE GRE DOMOV Stražnik pijančku zgodaj zjutraj: »Morata lepo mirovati in nič razgrajati, če greste • plesa domov«. Pijairtčeflc: »Huk, huk, gospod stražniki huk, huk, kdo pa, pa pravi, huk, da giremo že domov?« V SOLI Mlihec: »Prosim, gospod učiteU, alti je č*>-vek lahko kaznovan za nekaj, česar ni naredil?« Učitelj: »Nikakor ne, Mihec.« Mihec: »Zato vam pa povem, gospod učitelj, da računske naloge nisem napravil«. RADIO LJUBLJANA Nedelja, 5. aprila: 8.00: Telovadba (15 iiu-nut za ženske, lo minut za moške; profesor Dobovšek). — 8.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 8.45: Akademski pevski kvintet; vmes plošče. — 9.40: Postni govor (dr. Mihael Opeka). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice. — 11.30: Velikonočne pravljice (Vinko Bitenc). — 12: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 12.15: Radijski orkester. — 13.15: Kar imamo, to vam damo (piošče po željah). — 16: Solate kapusnice (Štrukelj). — M3.20: Prenos koncerta gorenjskih sokolskih pevskih zborov iz Kranja. — 18.20: Dr. France Prešeren: Krst pri Savici (recitirali bodo člani ljubljanskega gledaVšča). — 19.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Večer angleške glasbe (izvajala bosta Orkestralno društvo Glasbene Matice in godalni orkester državnega kon-servatorija). — 21.00: Napevi iz priljubljenih oper (plošče). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Operetna giasba (radijski orkester). Ponedeljek, 6. aprila: 12.00: Nekaj reči za vesele ljudi (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Zdravniška ura: O prebavnih organih (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Pleme G.: Ramunt-cho — sinfončna pesnitev. — 18.40: Kulturna kronika: 100 letnica »Krsta pri Savici« (profesor France Vodnik). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Glasbeno predavanje. •— 20.10: Liszt: Kristus — oratorij za zbor Ln orkester (izvajala bo Glasbena Matica v Ljubljani). — 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila. objava sporeda. — Torek, 7. aprila: 11.00: Šolska ura: Velikonočne legende (P. Juvamova). — 12.00: Uver-tire (plošče). - 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Operna giasba (radijski orkester). — 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva (univ. profesor dr. France Veber). — 19.00: Napoved časa, vre- . menska napoved, poročila, objava sporeda, ' ZIVCNO OSLABELIM Sodobni človek živi v prilikah skrajnega živčnega napora: depresija, nespečnost, predčasna oslabelost, živčna izmučenost, — vidite, na čem trpe danes mnogi. Med tem je znanstveno ugotovljeno, da regulira eks-trakt iz želze močne in zdrave živali (»Kale-fluid«), ko preide v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5.— Miloš Markovič »Kalefhiid« se dobiva v lekarnah in drogerijah. — S. br. 10537-33. VSI SI ŽELIMO KONCA NEPOVOLJNEGA STANJA na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! POMAGAJMO SI SAMI! Vlagajmo svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI. VSE DENARNE ZADEVE TERJATVE V HRANILNIH KNJIŽICAH VSEH DENARNIH ZAVODOV, VREDNOSTNE PAPIRJE (Vojno škodo) NAKUP IN PRODAJA. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. IZPOSLUJE IN VNOVCI vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu. VLAGATELJI IN DOLŽNIKI OBRNITE se v gornjih zadevah na spodnji naslov. ZANESLJIVE NASVETE glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih. ALOJZIJ PLANINŠEK, bančna poslov, pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 14TI., telefon 35-10 BaaRDiKBnnHaBnnngiii^^Bi ŽIVINOREJCI. Citatj'te 3. številko Kmetovalca, ki obravnava na 28 straneh prvenstveno pridelovanje krme poleg ostalih poučnih člankov. Posamezna št. stane 2 Din; letno naročilo 25 Din, uredništvo. Kmetovalca: Ljubljana, Novi trg 3. »JABLUS« _ JABOLCNIK Snov iz katere napravite dobro pijačo brez uporabe naravnega jabolčnika! S poštnino za 40 1 32.— Din, 1001 64.- Din, 150 1 89.50 dinarjev. Glavno zastopstvo Fr. Renier, Podčetrtek. KDOR POŠLJE 10 DIN V ZNAMKAH, dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo s stojalom, katero je izdelano s vložkom za sliko ali fotografijo. D. Stucin, tovarna ogledal« Maribor. NOw ^ST ? (amo Oin 49*50 9t.62.S00i Ankar-ro Pravt irtcar. itrof Dobra krilite«*, lop k ro m I r a o oknrr S pUmena g&ru«ij« Oin 49-50 91 9S.301 lat* I oareUjenlml lataM ta Številčnic«. (Radf um) Oin 29 50 lahtevajte cenik. H ram ooSlJe M* -t ral ia poStnin« prost«. K. SUTTREK LJUBLJANA 6 Lastna protoko-lirana tovarna ur v Švici