slovensko, ljudstvo na fr,
Tiska „Rarodn tiskarna" (cd?or. J. Marušič) v Gorici
LISTEK.
Cvetje z vrtov večnih višav.
Nabral: Jr. Andrej F ar lica.
Skrinja sprave naše ...
..Skrinjo*) naredite iz cedrovega lesu." II. Mo jz. knjiga 25. II).
Vredna si častitega imena, skrinja sprave naše dragocena!
V	tebi Ploščici sti kameniti, ki ju izdolbel Prst je vekoviti.
Spravni prtkrov nad teboj počiva, ki zaklade tvoje svetu skriva.
Skrbno, kakor nekdaj rajska vrata, stražita te kerubina zlata.
Vsemogočni sam te je otvoril, ko rešitve dan je bil zazoril.
Vse, kar nam nebo je naklonilo, v tvoji shrambi prej je skrito bilo!
Vredna si častitega imena, o Marija, skrinja dragocena!
Srca : »O Srce, ljubezni žrtev“. Na marmorja jo tndi izklesan kelih, iz kojega pijeta dva golobca, dasi ju zalezuje satan v podobi kače. Ob straneh oltarja sta Se po dva angela ▼ olepšavo in na vsaki strani en krasen svetilnik. In tako je okrašeno vse svetišče. — Posebno pa jn v okras svetišča še rakev, kjer so shranjeni ostanki blažene device Marga-rite. V krsti, odprti ob strani, je videti iz voska napravljeno obličje, telo, oblečeno v obleko Salezijank, roki prekrižani na prsih, na glavi veličastno krono. Na obraza je videti nebeški mir razlit
Srebrna pozlačena krsta, obložena z mnogimi dragimi kameni je stala 28.000 frankov. Shramba za relikvije je štirivo-glata z mnogimi stebriči in mičnimi obloki in razgrinjali. Na štirih straneh so angelci, ki nosijo napise na zastavicah : „Razlita je milost po tvojih ustni cah — Mrtva še govori — Gospod varuje njene kosti — Veliko moli za ljudstvo/ — Na stropu je več slik iz prikazanj itd., pa dve črki njenega imena: dva M, zapletena eden v drugi. Krsta pa je izpostavljena le za časa romanja od velike noči do 7. oktobra. Dragi čas je j pod velikim oltarjem, vendar tako, da se morejo zagrinjala odgrniti. Odprta oltarna plošča ima napis: „Jezas Kristus, duhovnik in daritev si je pridružil kot
žrtev — za časa njenega življenja na sveta, sestro Margarito Marijo Alacoque, ki je je užg&t sč sveto ljubeznijo do svojega svetega Srca. Vladajoči papež Pij IX. jo je proglasil radostno za zveličavno
4.	sept. 1863.“
V	svetišča je še mala prižnica iz belega marmorja s finimi rezbarijami. V ladiji je videti na desni — v kolikor do-vole premnoge zaobljubne podobe — dve sliki: Kristus dovoli blaženi Margariti isto milost, kot sr. Janeza pri zadnji večerji; na levi pa: Prikazanje srca Jezusovega, okroženega od angelov, in prikazanje Marije Device blaženi Margariti, kateri polaga božje Dete v naročje. Na šestih oknih so slike sv. Frančiška Šaleškega, poveličanje blažene Margarite in sv. Frančiška Asiškega in sv. Ivana evangelista, prikazanje Kristusovo in sv. Avguštin.
Pri svetišča sta na vsaki strani la-dije dve majhni kapeli. Ena je posvečena sv. Frančišku Šaleškemu in ima sliko, kako podaja blažena Margarita redovnicam prvo sliko Srca Jezusovega ; na levi e kapela sv Jožefa, kjer je zopet neko prikazanje Kristusovo.
Blizo svetišča, nasproti kora redovnic je ie kapela Device Marije. Oltar je iz belega marmorja in ima zgoraj kip D. M., spodaj pa Overbeckovo sliko Marijinega darovanja. Da duhovski romarji
V tebi Knjiga našega življenja, našega miru in odrešenja.
V tvoji tihi shrambi se razcvita Palica duhovenska častita.
V tebi je posoda sladke Mane, za življenje večno darovane.
Venec zlat so ti okrog ovili, ko kraljico so te počastili!
*) V skrinji zaveze, ki jo je ukaza! Bog napraviti Mojzesu, so hranili: 1. Plohici kameniti, na kateri je prst Sina Božjega izdolbel deset zapovedi. 2. Mojzesovo knjigo. 3. Aronovo cvetočo palico. 4. Posodo, napolnjeno z mano. Skrinja je bila obrobljena z zlatim vencem in je imela pokrov iz čistega zlata. Nad pokrovom sta klečala kerubina. Vse to je bila predpodoba Marije, v kateri se je včiovečil Sin Božji.
Spomini s pota.
(Dalje.)
Če je pa zunanjost kapelice tako preprosta, je pa znotraj bogato ozaljšana. Najprej se ti ustavi pogled na velikem oltarju, posvečenem presv. Srcu. Zgoraj je velika in krasna slika Capaltija, ki ti predstavlja eno prikazanje našega Gospoda. Ves oltar je iz belega marmorja ; oltarno ploščo nosijo trije olepšani stebri; na tabernaklju je lep šotor (baldahin) iz pozlačene kovine in ima izbuknjene simbolične podobe: dve vejici vinske trte, obložene z grozdjem, in žitno klasje. Na tabernak|-,“vih durih je božje Jagnje z bandercem, okoli njega štiri evangelisti. In okrog so besede iz pesmi v čast preš?.
Izdajatelj in odgovorni arednik: Ivan Bajt v Gorici.
Proč z novim občinskim redom!
Kaj hočo načrt novega obč. reda? Vzeti hoče našim občinam, našemu ljudstvu še to malo pravic, ki jih ima do zdaj !
Novi obč. red hoče zasužniti našo občine, hoče jih izročiti popolnoma v roke tiste nesrečne birokracije, ki jo kriva tolikega zla v našem javnem življenju.
Novi obč. red hoče, naj bodo odvisne naše občine od svojevoljnosti in samoglavnosti deželnega odbora in vlade. Kakor bodo ti žvižgali, tako naj plešejo naše občine! Da se pa ne bo kršilo volje naJih slavnih deželnih in vladnih oblaatij, hoče n o v i obč. red postaviti policaje po občinah v osebi obč. tajnikov, obč. tajniki bodo za to, da bodo mogli natančno in brez strahu izpolno-vati svojo policijsko službo, neodvituii od župana in starešinstva, oni bodo ponižni hlapci dež. odbora.
Plačevati pa bodo moralo tajnike vendar le občine same.
Kako pa? Tako, kakor bo hotel slavni deželni odbor! Tajniki bodo morali biti n č e n i ljudje, zato pa bodo morali biti mastno plačani !
Kje bodo pa vzele občine denar za tajnike? To ne briga sl. deželni odbor nič!
In ako ne bodo mogle občine dobiti sposobnega tajnika, kakor zahteva dež. odbor? Še bodo pa morale občine združiti, ali pa jim pošlje dež. odbor za drag denar posebnega tajnika !	.
Na Bovškem bo potem takem sposoben za tajnika samo g. tajnik v Bovca. Ali naj se torej pridružijo vse bovške občine, 6 po števila, bovški občini? Ali naj g. bovški tajnik upravlja v s e te občine, ko ima že zdaj v Bovca popolnoma zadosti posla ? To ne bo šlo ! In ako bi šlo — ali naj hodijo po obč.
' opravkih in v svojih zadevah iz celega okraja ubogi ljudje r Bovec ? Kdo jim bo plačeval stroške, kdo odškodoval izgubo časa ?! Še lepše pa bo, ako dobita Trenta in Soča posebnega tajnika tam kje iz Gorice, ravno tako Srpenica in Žaga, Če z-S o č a se pridruži Bovct ali Srpenici-Žagi, Log pa — komu ? pa dobi morda tudi svojega tajnika iz Gorice ! Imenitno ! Trenta in Soča imati zdaj skupno stroškov za tajnika krog 250 gld. in plača nobenega tajnika na Bovškem razven v Bovcu ne dosega 200 gld.
Kdo bo pa prevzel tajniške posle v posamnih imenovanih skupinah pod Jctno plačo 800—1000 gld.? Pomisliti moramo, da hoče imeti dež. odbor učene tajnike 1
M o 3 j e ! Samo za obč. tajnike bo treba skoraj polovico sedanjega proračuna !
In pen zija? Preskrbovanje tajnikov in	njihovih družin na starost, v
bolezni itd.? Lnpa prihodnost se nam obeta !
Ovc p, koze in govedo boste redili samo za obč. tajnike, vi pa — živite od zavesti, da imate učenega obč. tajnika ! Možje 1 Davkoplačevalci I Ta načrt	zakona je oseben, nevaren
napad na vašo osebno prostost, to je napad na vaše premoženje !
Kdor plača, naj obrača! Kadar vam bodo plačevali tajnike tisti „lj u d s k i1* zastopniki v dež. zbora, naj obvelja ta zakon — in še tistikrat ne ! Mi upravičeno zahtevamo večje prostosti in oblasti za naše občine, a hoče se jim vzeti še to, kar je imajo I
Kar	ti nzastopnikiu ljudstva
spišejo in sklenejo za zoleno mizo brez vednosti	in odobrenja prizadetega
plačujočega ljudstva, nima nobene veljave ! ! In kdo so ti nzastop-n i k i* ? ti poslanci, ki so sklenili novi skrajno krivični obč. red ? To so možje,
ki sede za bogato obloženo mizo, ki ne poznajo ljudskega gorja, ki se hočejo z našimi občinami, z našim ljudstvom igrati!
Kdo so ti zastopniki, kijih je izbralo ljudstvo, da naj branijo njegove koristi? To so možje, ki nimajo sploh smisla — še man) pa ljubezni za ljudstvo.
Liberalci so ti možjel
Katoliško-narodni ljudski zastopniki so se proti vili tema krivičnemu načrta zakona, in zato — čast jim! Sramota pa liberalnim zastopnikom ljudstva, sramota ! Ako imate kaj časti v sebi, odložite svoje zastopstvo, katerega niste vredni, ker zlorabljate zaupanje ljudstva ! Ti pa, nbogo teptano ljudstvo, dvigni se, zavrni svoje izdajalce, ki ti ponujajo kamen mesto kruha! Občinski možje in davkoplačevalci sploh ! Odlašajte se po vsej deželi !
Vsako županstvo naj pošlje odločen protest proti novemu nameravanemu obč. redu na deželno vlado !
Vsa politična društva naj skličejo shode in naj protestirajo proti vzdržnim napadom na ljudske pravice in njegovo blagoktanje I
Vsi, vsa dežela naj govori in naj zahteva za svoje občine pravice, naj zahteva svobodo, mesto sramotnega jerob-stva ! Zahteva naj čim širšo samovlado, avtonomijo naših občin !	X.
Ministerska kriza rešena.
Naša ministerska kriza je torej rešena. Cesar je v soboto opoludne vspre-jel v avdijenci predsednika najvišjega računskega dvora barona Gautscha, popo-ludne pa dr. Korberja. Potem pa je cesar imenoval barona Gaatscha ministerskim predsednikom. V soboto popoladae sta st> vršili dve posvetovanji ministrov. Najprej se je poslovil dr. Korber od svojih dosedanjih kolegov, nato pa je novi mi-nisterski predsednik baron Gaatsch po-
zdravil svoje kolege. Kakor poročajo listi, ostanejo vsi dosedanji ministri razun dr. Korberja na svojih mestih. Baron Gautsch pa ne bode drugega, nego samo mini-sterski predsednik, kajti mesto juBličnega ministra, katero je dosedaj vodil dr. Korber,''poverjeno je, kakor poročajo isti listi, sekcijskemu načolniku v istem ipi-nisterstvu dr. Kleina, ki pa ni imenovan pravim justičnim ministrom, ampak bo to ministerstvo le vodil. Ministrom za notranje reči pa je postal sedanji zgor-njeavstrijski namestnik By!andt Rheidt.
—	Da se je kriza v takem smislu rešila, vplivali so na to baje najbolj vojaški krogi, katerim je v prvi vrsti ležeče na tem, da se dobi pqtrebni denar za vojne namene, katerega ste delegaciji v zadnjem zasedanju dovolili. Baron Gautsch je bil namreč predsodnik avstrijske delegacije, ki je dovolila za vojne namene 400 milijonov kron. Ker se je torej ta ogromna svota dovolila v delegacijah pod predsedstvom bar. Gautscha, menijo vojaški krogi, da bo znal baron Gautsch, kot načelnik avstrijske vlade, golov • n v j ti primeren pot, po katerem bode tudi za pokritje omenjenih vojnih stroškov preskrbljeno. Sicer pa menijo vsi oni, ki se bavijo z našo notranjo politiko, da bode ministerstvo le prehodno. Ti politiki pravijo namreč, da se to ministerstvo koj umakne dragemu parlamentarnemu ministerstvu, ko se spravijo pod streho razne trgovinske pogodbe in ko bode poskrbljeno za zgoraj omenjene vojne potrebščine. Dunajski listi vedo tudi povedati, da Čehi ne bodo več obstruirali Baron Gaatsch je v tem pogledu baje s češkimi voditelji tudi že konferiral in češki poslanec dr. Kramar je bil baje te dni tudi pri grofa Golu cbowskemu, kateremu je baje povedal, da Čehi po odstopu dr Korberja ne bodo več obstruirali, ampak da ostanejo le še v opoziciji. Državni zbor pa bode sklican baje že 15. t. m.
Xi|i. letnik.
Izliaja vsakičctrtek oh ! 1. uri dopoldne. Rokopisi se nc vra čajo. Nelrnnknvana pisma se ne spre jeinajo.
Cena istu zna5r za celo leto ■) krone, za pol leta 2 kroni. 7..1 in a n j premožne za celo leto 3 krone za pni leta K 1 "50 /.a Nemčijo je cena listu 5 K, za drug< dežele izven Avstrij* rt K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna’ v Gorici, ulica Vet turini 5t. 9.
Naročnino In naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, SemeniSka ulica 5.16 Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) 5t. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po potil vrstah, in sicer: če se tiska enkral II vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
/*' o <7
■h
'V Gorici, dne 5. januvnrjn 1005.	^	>
r r*-
1. Številka.
Baron Gautsch je sedaj že tretji-krat minister in dragikrat ministeraki predsednik. Ko je bil dele 39 let star, postal je naučni minister v Taffejevem ministerstvu. Kot tak apeljal je na srednjih šolah marsikatero novotarijo. Baron Uautsch je bolj konservativno navdahnjen. Bil je naučni minister tudi v Ba-denijevem ministerstvu. Po padcu Bado-nija postal je baron Gantich ministerski predsednik, pa le za kratek čas, dokler mu ni sledil grofThun.— Baron Gautsch je sedaj 64 let star. NemSki listi, kakor „Lokal Anzeiger", „Tagblatt“ in „Mor-genpost" niso posebno zadovoljni z novim ministerskim predsednikom. Zdi se jim predober Avstrijec in premajhen Vsenemec.
Rusko-japonska vojska.
Torej Port Artur je prišel v roke Japoncev. Da so Rosi predali Port Artur Japoncem, prisililo jih je k temu popolno pomanjkanje streliva in pa pomanjkanje živeža. Le še tri tisočRusov jo bilo, ki bi se bili mogli braniti proti sovražniku, ako bi imeli streliva; 18 tisoč pa jih leži v bolnišnicah. Zadnje dni pa je začel razsajati pred Port Arturom tudi mačuh (tilus) in pa neka druga bolezen, kateri pravijo skorbut, ki je imela jako bogato žetev. Steselj je torej uvidel, da bi nadaljno ustavljanje ne imelo zase drugih posledib nego klanje in ubijanje ljudij, ki si ne morejo več pomagati in je zaradi tega poslal zadnji dan leta par-lamentarja v sovražni tabor s pismom, da je posadka pripravljena udati se pod častnimi pogoji V tem, ko je parlamen-tar odnesel pismo v sovražni tabor, so Rusi pognali v zrak vse ruske vojne la-dije, ki so se nahajale v loki. Razstrelili so več utrdb in mnogo javnih poslopij in dokov, tako da ne dobe Japonci v roke drugega, nego razvaline.
Sestali so se 2. t. m. višji ruski in japonski častniki in začela so se pogajanja, ki so se 3 t. m tudi dovršila. Dogovorilo Be je, da se ruski častniki »mejo s sabljo In vzemši seboj svoje privatne reči ter vsak jednega slugo, istotako tudi ruski uradniki, povrniti v svojo domovino, dati pa morajo častno besedo, da se ne vrnejo več k sedanji vojski. 4. t. m. so prevzeli Japonci Port Artur v svojo posest. Torej Port Artur je padel, a padel je častno In slavno, kakor so ga častno in slavno branili ruBki junaki na čelu jim Steselj na tak način, ki nima primere v vseh dosedanjih vojskah. Človeka boli, hudo boli srce, ko mora to poračati, a tolaži ga zaveBt, da je Port Artur dosegel svoj namen a tem, da je na* ato tisoče*:japonskih vojakov zavstavljal| okolo sebe kar|]je imelo za posledico, da se je Kuropatkin ložjo vstavljal japonaki~premoči, dokler mu ni prišla iz Rusije pomoč, s katero bodo prej ali slej gotovo strl sovražnika.
Dopisi.
S Krasa — Kakor so listi žo poročali, traja v Nabrežini pri kamnarjih že več tednov stavka. Veliko število
lože opravijo av. daritev, je na vsaki strani te kapele še po eden oltar: sv. Pavla in sv. Ivana.
Po cerkvi je več lestencev in prepolno avetilnič. Veliki lestenec a 33 malimi svetilnicami gori na čast 33 letnemu Kristusovemu življenju na BVetu. — Tudi zastav in drugih zaobljubnih podob je vse prepolno po cerkvi. Med zastavami naj imenujem te: Poljaki so darovali zastavo i>e sliko zamorske Matere Božje z napisom: „ Kraljica poljskega kraljestva, prosi za nasl*. Dalje so tu darovi Uru-guaja, Ekvadorja, Martiniqoa, Canade itd., pa tudi iz Kine z napisom: „Naša srca so zatopljena v Tebi, sv. Srce Jezusovo. 1900.“ — Na slavoloku pred oltarjem je napis: „Pridite k meni vai. ki ste obteženi in jaz vas poživim," Na ograji samostanskega kora pa je sestavljen iz samih darovanih srebrnih pozlačenih src napis: rSlava srcu Jezusovemu! čast Margariti 1“
Procesije in verski prazniki so začeli la v Paray-ju Sele sept. I. 1864 ko je bila razglašena Margarita za zveličano Večie množice pa se zgrinjajo sem od 1. 1873, kar je gotovo tudi v veliko gmotno korist za mesto. Ali čudno, da niso napravili večje romarske cerkve na istem mesta. Zato pa ao odločili malo oddaljeno župnijsko cerkev za baziliko Srca Jezusovega.	(Dalje	pride.)
delavcev je brez zaslužka, pa tudi brez podpore, lako da morajo trpeti pomanjkanje. Prej so jim socijalno demokratični voditelji vedno obetali obilne podpore iz društvene blagajne, samo da so jih bolj izsesavali, a sedaj ni od nobene strani tistih podpor. Pač nabirajo po svojih listih zanje miloščino okoli delavcev, in kakor je bilo čitati, so nabrali dosedaj vsega skupaj le okoli 622 kron, a da bi iz društvene blagajne — oziroma prav za prav iz judovskega Žaklja, kamor so stekajo delavski groši, prišlo kaj podpore, o tem socijalni demokratje molče. Ni>ki delavec iz Kostanjevice, ki je že več let lepe mosečne prispevke plačeval v društveno blagajno, misleč, da bo ob času stiske vlekel primerno podporo, kakor se mu je tolikrat obetalo, je dobil za ves čas stavke 2 kroni, rcci : dve kroni podpore, neki drugi pa celo eno samo krono. To je res obilna podpora I In vendar morajo ubogi delavci v društveno blagajno — to se prari: t judovske Žaklje plačevati vsake 14 dni po 1 K I Delavci, kedaj boste spoznali, kako vas socijalno demokratični voditelji slepijo? Ko bi vi doma hranili in sami oskrbovali denar, katerega ste plačevali soci-jalnim demokratom, bi bili zdaj preskrbljeni, tako morale pa trpeti pomanjkanje in sline požirati, med tem ko se vaši demokratični voditelji maste pri polnih loncih. Odprite oči in otresite sesocijal-demokratičnega jerobatva I
Prijatelj ubogih delavcev.
Iz Deskel. — Mala, pa prijazna na4a vas je zapuščena in v marsičem zanemarjena. Duhovnika nimamo že dolgo časa. Občinsko starešinstvo se nič ne bfiga v ti zadevi. To je prav žalostno 1 Ali smo kristjani ? Kaj bode z našo mla-dino? Naši otroci so ovce izgabljehe, bo brez pastirja. Dobro, da imamo v vasi izvrstnega g. učitelja, da poučuje mladino in skrbi za lepo vzgojo. Vsa čast in hvala mul Naši očetje se malo brigajo, ker drugače bi poskrbeli duhovnika in še marsikaj dobrega. Tudi v novem letu imamo malo upanja na bolje, ako se no vzbude naši očetje iz dolgega spanja.
Novice.
Umrl Je v nedeljo zvečer ob 8. uri v Rihembergu preč. f. župnik Andrej Brr*zovšček. Pokojnik je bil rojen v Kalu na Kanalskem dne 30. maroa 1826. V mašnika posvečen pa je bil dno
3.	marca 1849 Služboval je na raznih krajih. Ob času kolerre se jo žrtvoval kot kaplan v Kamnjah. Od lam je prišel za vikarju v Štanjel, kjer je ostal celih
19 let, dokler mu ni bila podeljena župnija v Rihembergu, katero je nad 30 let do svoja smrti upravljal. Pokojnik bil je skozi in skozi goreč duhovnik. Z lepim izgledom in neizprosno besedo je vzdrževal nravstvenost med ljudstvom.
V	politično delo se ni spuščal. Tudi so-cijalnega dela se ni udeleževal. V lem oziru je bil konservativen. — Za drugo gostoljuben, živel je za svojo osebo skrajno skromno. Bil je jako usmiljenega srca, o čemur so se prepričali duhovljani vseh duhovnij, kjer je služboval. Posebno je skrbel za revne bolnike,' katere jo vedno gmotno podpiral ter jih tolažil v njih bedi. — Pogreb pokojnika je bil včeraj ob 9.1/* uri predpoludne. Naj počiva v miru in svetila mu večna luč !
Imenovanje. - Sekundarij v ljub Ijanski deželni bolnišnici gosp. dr. Pavel Kanč je imenovan okrožnim zdravnikom v Vipavi.
Za ..Slovensko sIrotlšče“ : P. n gg. Josip Klanjšček, župan 2 K, Nekdo 10 v, monsignor Štefan Kofol 6 K 60 v, A. K. 1 K, IvanTabaj, kn nadšk. kaplan 10 v, Jernej Kopač kot odkupnino od voščil za novo leto 10 K, JoBip Nardin v Bukovici 1 K, Karol Lestan 60 v, Nekdo 10 v, Peter Ferfolja 1 K, Ivan Koršič 20 v, prelat dr. Josip Gabrijevčič
20 K, .Slovenska Beseda" 90 v ; Uršič Ivan v Iderskem 1 K, Valentin Batič, kaplan v Tolminu 2 K.
Bog vsem stotero povrni!
Dar — Uprava „Prim. Lista-1 jo prejela za nŠolski Dom : ^Slovenska Beseda" 90 v. Za „Alojzijevišče“ pa: Otilij Medveš, kurat v Trenti 3 K; Valontin Batič, kaplan v Tolminu 10 K; Frančišek Zucchiatti, župan v Medani lo K.
Za ,.Alojzlj«*vlšče“: V. S. iz M >-dreje 10 K ; F. S. iz Temnice I K; :io imenovana & K.
Bog plati 1
Kot odkupnino od novoletnih voščil je daroval p. n. blagr. g. Jernej Kopač, svečar v Gorici, 10 K za „Siro tiščeu, 10 K za „Alojzijevišče“ in 10 K za pogorelce .v Čepovanu. Plemenitemu gospodu Bog stotero povrni I
Za pogorelce v Čepovnnu je na novo došlo in sicer do 31. decembra : Kuracija Gorenja Tribuša 38 K 48 v; župni urad v Šempasu 19 K; Tomaž Rutar, kurat v Št. Ferjanu 10 K; Franc Zavadlav v Št. Andrežu 3 K; Andrej Štrekelj, župni upravitelj v Podmelcu 10 K; Karačija Pevma 9 K; Janez Kumar, kurat v Pevmi 6 K; kuracija Log 10 K
96 v; Fran Andryšek, kurat v Logu 6 K; kuracija Mavhinje 8 K 42 v; Lovro Juvančič, župnik ▼ Dornhergu 10 K; Josip Šinigoj, posestnik v Dornbergu 5 K; Joško Šinigoj, posestnik v Dornbergu 1 K; prečastni gospod Pre Carleto v Avčah 60 K; vikarijski urad v Avčah 18 K 60 v; župnija Roče 16 K; Jeler Vuk, župnik v Breginju 10 K; Josip Golja, župnik v Kožbani 10 K; N. N. v Gorici
8	K; županstvo v Kobaridu 66 K 42 v; župni urad v Kojakem 20 K; Josip Kosovel, kurat v Št. Andrežu zopet nabral 4 K; kuracija Libušnje zopet poslala 28 K; vikarijski urad v Logeh 16 K; karat in kuracijski urad v Nabrežini 31 K 12 v; dubovnija Srednje 36 K; vikar in du-kovnija v Vipolžah 22 K 36 v; duhov-njani v Lokavcu 14 K; J. Vidmar, župan v Lokavcu 10 K: župnija Velike Žablje 10 K; župnija St. Viška Gora 16 K; gospodarski svet v Svetem pri Komnu 10 K; Andrej Matejčič v Leobnu 6 K; župnija Sv. Lucija 47 K 60 v; JožpI' Ferfolja, kurat v Gabrijah nabral 16 K; gorenjetrebuški fantje poslali 10 K; J. Čigon, vikar na Vojščici poslal nekaj obleke; iz Mirna poslal neimenovani zavoj obleke.
Vsem dobrotnikom kličemo: Bog bovrni !
A. Podgornik,	J. Rejec, .
župan.	župnik.
Občni zbor „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici bo dne 16. t m. v krčmi g. Gorjanca na Kornju. Na dnevnem redu bo zlasti razgovor o novem vladnem načrtu glede bolniškega zavarovanja, glede zavarovanja za onemoglost in starost itd. Ker je ta predmet silno važen, upamo, da se udeleži delavstvo občnega zbora v obilnem števila. Bolj natančno oznanilo objavimo prihodnjič !
Število rojenih, umrlih In poročenih I. 1904 v Gorici. — V župniji stolne cerkve v Gorici je bilo v I. 1904 rojenih moških 137, ženskih 106, skupaj 242, med njimi se jih je rodilo 19 v ženski bolnici; umrlo jih je 309 in sicer 101 moški (med temi je vštetih 18, ki so umrli v mestni hiralnici) in 208 žensk (med temi je vštetih 146, ki so umrta v ženski bolnici); poročenih je bilo 71 parov Izmed umrlih jo najstarši moški dosegel
97 let, najstarša ženska pa 92 lot.
V župniji sv. Ignacija je bilo rojenih moških 79, ženskih 04; umrlih moških 66, ženskih 63; poročenih 46
V župniji sv. Vida je bilo rojenih moških 96, ženskih 94 ; umrlih moških 36, ženskih 37; poročenih je bilo 44.
V	župniji s v. Roka je bilo rojenih moških 44, ženskih 41 ; umrlih moških 18, ženskih 22; poročenih 17.
Zaupni shod županov in podžupanov judovskega okraja in drugih vftbljeucev. — Zaupni shod županov in podžupanov ajdovskega okraja in drugih vabljencev, katerega smo svoječasno v našrm listu že omenili in na katerem se bo v prvi vrsti protestiralo proti novemn občinskemu redu, ki je bil sprejet v zad njem deželnozborskem zasedanju, se bode vršil na Goričici pri Rebku ob 2. uri po-polndne v nedeljo dne 8. t. m.
Naši .napredni" poslanci nimajo sreče pri svojih volilcih. To je skusil g. Štrekelj na znanem shodu v Komnu, zdaj pa dr. Tuma. On je v javni seji deželnega zbora hvalil novi občinski red, češ, bolje je dati la občinski red kmetu v roko, nego molitvenik. Kako se njegovi volilci ž njim ujemajo, nam kaže brzojavka v predzadnji MGoriciu, kislove : .Da nes bovško starešinstvojednoglasno sklenilo prolesl proti novemu občinskemu redu."
Iz Useka nam pišejo, da je ta mošnje starašinstvo v svoji redni seji z dne 26 dec. m I. vsprejelo prot»st proti novemu občinskemu rodu ter da je žu panstvo dotični sejni zapisnik posl.lo c.
kr. namestništvu v Trslu, s prošnjo, naj hi isto vplivalo na lo, da se novi občinski red ne predloži v Najvišje potrjenje.
Potrjen zakon. —• Zakonski načrt, katerega je naš deželni zbor v zadnjem svojem zasedanju, glede pobiranja deželne davščine na pivo, sklenil, dobil je te dni Najvišje potrjenje.
Goriška trgovska zbornica. — V seji goriško trgovske zbornice od četrtka je naznanil lajnik omenjene zbornice, da je trgovinsko ministerslvo postavilo v državni proračun za prihodnje leto stroške za upoljavo telefonske zveze med Danajom-Korminom-Vidmom. Dalje jo naznanil, da je naučna uprava pripravljena dovolili obilen leten prispevek za trgovsko šolo, katoro nameravajo že v prihodnjem letu ustanoviti v Gorici.
Goriški izvozni trg v letu 1904.
— V letu 1904 pripeljalo se je na gori-ški izvozni trg in se je lam prodalo in sicer: marelic kvinlalov 261 v vrednosti K 18.086; sliv kv. 8500, v vrednosti K 731 000; Črešenj kv. 19.608 v vrednosti K 666.941; kostanja k v. 4800 v vrednosti K 100800; fig kv. 706 v vrednosti K 14 277; jagod kv. 29 v vrednosti K 2227; jabolk kv. 4369 v vrednoBli K 48 803; hrušk kv. 6438 v vrednosti K 163.408; breskev kv. 3669 v vrednosti K 180.067; cimbor kv. 1125 v vrednosti K 11.687; renglovov kv. 1720 v vrednosti K 21.660; češpelj kv. 11.134 v vrednosti K 106.908; grozdja kv. 5092 v vrednosti K 186.378; ribežlja kv4 200 v vrednosti K 6914; grozdja sv. Ivana'kv. 136 v vrednosti K 3736; špargeljnov kv. 1436 v vrednosti K 82.191; graha kv. 1676 v vrednosti K 42.997; pomidorov kv. 1233 v vrednosti K 11 333; krompirja kv. 19.842 v vrednosti K 366.692; fižola v stročju kv. 1938 v vrednosti K 27.683.
Pripeljalo se je toraj na goriški izvozni trg zgoraj omenjenih pridelkov vsega Bkupaj 143 690 kvintalov, za kar se je skupilo 2,779.687 K.
Črna knjiga tukajšnje policije.
— V letu 1904 je bilo na tukajšnji policiji prijavljenih 807 areliranj vslod goljufije, tatvin, napadov in drugih jednakih nelepih dejanj.
Sodna statistika. — Na tukajšnjem okrožnem kot kazenskem Bodišču bilo je v letu 1904, 221 kazenskih obravnav. Oseb je bilo obtoženih 280. Obsojohih je bilo 224, oproščenih pa 65.
Zaklana živina v goriškem mestu v letu 1904. — Ubili so v mestni klavnici v Gorici volov 1408, bikov 17, krav 287, junic 465, prašičev 1168, konj, in sicer od 4 novembra do konca decembra 32. Ubili ao torej vsega skopaj 3367 glav.
Število bolnikov v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov v letu 1904.
— V tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov je bilo sprejetih tekom leta 1904 1597 bolnikov. Iz leta 1903 ostalo jih je v bolnišnici 232. Zapustilo jih je bolnišnico zdravih 1417, umrlo jih je 173. Zdravi se jih pa še 2'»9.
Vabilo k veselici, katero priredi dekliška Marijina družba v Podgori dne
8.	prosinca 1905 ob 3. uri popolu(lne v stari šoli pri cerkvi. Vspored : 1. Hribaip Slavospev M.; 2. Dvogovor ; 3. Volarič : Divja rožica; 4. Igra: Zakleta soba;
5.	Volarič: Vesela družba. Vstopnina
20	v., sedeži I. vrste 30 v., II. vsle 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor.
Mraz. — Z novim letom dobili smo tudi novi mraz, kateroga nismo ravnokar pričakovali, a ta mraz je splošen. Pri nas v Gorici padlo je srebro v toplomeru do
9	stopinj pod ničlo. Približno tak mraz so imeli v Trstu. Po Italiji razsajajo hude nevihte s snegom. Na Tirolskem kaže toplomer 26 stopinj pod ničlo, v Švici celo 28 stopinj. V Moskvi pa so imeli te dni 32 stopinj mraza. G 'lo v Nici, kjer jo navadno jako milo podnebje, je letos tako velik mraz, da je pomoril vse cvetlice.
Našla se je v četrtek nova maja in sicer med Št. Andrežom in Sovod-njami. Kdor bi jo izgubil, naj se oglasi v Sovodnjah pod hišno št. 56.
Požar v Petovljah. — V četrtek zvečer ob 8.V.J uri nastal je v Petovljah pri Zdravščini v hlevu, ki je last nakegt Ušaja, ogenj, ki je uničil v kratkem času nele hlev, ampak tudi vse drugo, kar se je v njem nahajalo. Zgorela sta namreč dva vola, jedna krava, jedno telo. 24 ko-košij in vsa krma. V hlevu spala sta tudi neki delavec in pa mlajši t»in kolona Pavletiča, katpra pa sta živa izvlekla iz hleva neki orožnik, ki je bil slučajno pri Pav-letičevih in pa starejši Bin Pavletičev.
Okolu jednttjsle uro prišli so v Polovijo tudi goriški ognjogasci, ki ptt niso mogli nič več pomagati nogo lo paziti na to, da so ogonj omejili lo na lilov tor obvarovali preil njim hišo. — Poroča se nam, da so Skoda ceni približno na 3000 K. Živina v hlevu jo strašno rjovela in on vol je celo verigo od jasli vtrgal.
Ogenj nastal jo, kakor piSejo tuk. listu „Gazzettino Popolaro”, s tom, da je padla vžgana žveplenka nekomu Stefanu Devetaku od Sv. Mariina, ki je ležal pijan v hlevu, iz rok na slamo, ki so je potem užgala.
V	Kostanjevici na Krasu so bode obhajal sv. misijon od 7. do If>. t. m. Vodili ga bodo trije gg. misijonariji lazaristi iz Ljubljano.
Samomor občinskega blagajničarja. — V torek zvečer ob 6. uri vstrelil so je na pokopališču v Gradišču lamošnji občinski blagajnik Peter Macor.
Požar v Plavoli. —V pond. ob 9. predpoludno nastal je ogonj v Plaveh in sieer v poslopju, kjer se jo nahajala pisarna inženerjev bohinjsko železnico. Ob II. uri odSli so iz Gorice na lice požara ognjegasci, ki so dospeli v Plave ob 1. uri popoiudne. Dospevši tje, niso mogli drugega nego delali na to, da se je ogenj omejil le na gorečo poslopje, katero je konečno popolnoma pogorelo. Ker jo razsajal hud veter, bilo se je bati, da se ogenj razširi.
Železniški predor pri Jesenicah.
— Z Jesenic javljajo, da v spodnjem rovu novega predora sedaj nič ne delajo. Žvepleno slana voda priteka s tako silo iz stene, da ni možno delati. Čeravno so podjetniki izjavili, da bo predor dovršen do meseca aprila I. 1906, se to ne zgodi. Pred mesecem julijem ne bo predor dovršen. Sedaj imajo predreti še 426 m.
Lovski bnlaljon št. 20 bode ta mesec premeščen iz Judenburga v Trst. Ta bataljon sestavljen je večinoma iz slovenskih vojakov, Primorcev in Kranjcev.
Predsednikom tržaške trgovske zbornice je bil izvoljen gosp. Demetrio.
Splošna zavarovalnica za slučaj nezgod v Trstu. — Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni nasprotniki Slovencev.
Vremenske nezgode. — Vsled hudih neviht pretrgane so bile v pond. brzojavne zveze med Reko, Budimpešto, Dunajem in Dalmacijo. Prosta je bila le zveza od Trsta do Dunaja. Pri Ilirski Bistrici skočil je v pond. tovorni vlak, ki vozi iz Št. Petra na Reko, s tira. Dvanajst vagonov je bilo popolnoma razbitih. Zaradi lega je železniški promet med Reko in Trstom za dva dni pretrgan. —
V	kvarnem razsaja huda burja ter 07ira parohrodni promet.
Meso v (lelovcu. — V četrtek so prodajali v mestni mesnici v Celovcu meso po 74 do 82 stot, kg.
Slovenska obrt odlikovana v Ameriki. — Na svetovni razstavi v St. Louisu v Ameriki so bili s srebrno kolajno odlikovani predmeti ljubljanske obrtne šole. lstotako odlikovanje je dobila tudi strokovna šola za čipkarstvo v Idriji.
Pedagogični-katelieški tečaj na Dunaju. — Na Dunaju se odpre dne 13. februvarja t. I. pedagogično-kateheški tečaj, ki bode trajal 14 dni, namreč od
13.	pa lio 26. februvarja. Ta čas se bode vršil na Dunaju objednem tudi shod srednješolskih katehetov.
Pomuožitev vojaštva na italijanski meji. — Iz Inomosta poročajo dunajskim listom, da se bo naše vojaštvo y pomladi na Tirolskem izdatno pomnožilo ter da se v ta namen že napravljajo primerna stanovanja. Listi tolmačijo to na razne načine in no mnenja, da so naperjene take odredbe proti irredent'zmu in proti Italiji.
Nadvojvoda Jožef nevarno bolan.
— Na Reki je nevarno obolel nadvojvoda Jožef.
Židovska usiljivost. — »Slove-necu piše : Znana židovska tvrdka Henrik Frank & sinovi, ki ima svoje tovarne v Zagrebu in Linča, kar preplavlja s svojo kavino primesjo slovenske kronovine. Zadnji čas je pričuiu imenovana tvrdka prilagati svojim odjemalcem male barvane sličice, na katerih prikazuje razne dogodke iz rusko-japonske vojske. Napis na slikah se n. pr. glasi : „Potop ruske ladje Jenissej-*, .Japonci napadajo rusko predstražo“, »Rusi poraženi pri Ljao-janu", »Japonski vojaki pokopavajo ruske
mrtvece" itd. Vse slike kažejo le ruske poraze in izgube, japonske zmago in triumfe, dočim niti ena slika ne predstavlja ruske hrabrosti in srčnosti. Namen teh sličic je prav prozoren. Priprosti narod kaj rad sega po njih, posehno so se priljubili šolarjem, ki jih kar po šolskih knjigah nosijo ter shranjujejo med svetimi podobicami. Takšne slike t ostanejo v spominu. Tako si ljudje tedaj . predstavljajo Japonce kot mogočne zrna- j govalce ter dobe antipatijo do hrabrih j Husov. Naš dobri narod slovenski dobi tako mržnjo do svojih krvnih bratov. Ali ni zadosti, da Židje po svojih listih ponižujejo Racijo, zdaj pridejo še ti židovski špekulanti s takim početjem I Izobraženci na deželi, pojasnite ljudstvu to židovsko nesramnost. Kako dolgo bo še naš narod lizal tujčevo peto I Ali ni že krajni čas, da so pospnemo do samospoštovanja, ki je tako potrebno za naš obstoj ? Pokažimo že vendar enkrat tem židovskim izdelkom vrata, oklenimo se naše domače družbe sv. Cirila in Metoda, ki nam proizvaja tako izborno kavino primes, ter podpirajmo slovansko krščansko podjetje Vydre v Pragi. Dolgo že glodajo tujci v našem životu, dvanajsta ura bije I Osvestimo se, drugače nas bodo pogoltnili. Domač denar naj ostane v domači zemlji 1 — to bodi naša deviza.
Beda v Londonu. — Nikjer, kakor ravno v Londonu si ne stojita beda in bogatstvo tako bliža drug drugemu.
V	Londona se nahaja namreč največ milijonarjev, a tudi revežev, katerim primanjkuje vsega, šteje London na tisoče in tisoče. Tako poročajo listi, da se nahaja tam letos nad 20.000 delavcev z družinami brez vsakega dela. Ti delavci imajo po večini svojo družino tako, da se lahko reče. da se nahaja danes v Londonu nad 100.000 ljudi brez živeža in brez zaslužka, posebno sedaj v zimski dobi, ko navadno ponehajo skoraj vsa javna dela v Londonu. Navadno so si ti ljudje vsaj za božične praznike nekaj prislužili, ker je bil promet v teh dneh vsako leto velikansk, a letos bila je 78 ur zaporedoma v Londonu taka megla, da jo bilo mesto ves ta čas zavito v noč. Vsled tega izostal je tudi ves promet, tako da si niso mogli ljudje ničesar zaslužiti in da se ceni škoda, katero je ta megla provzročila trgovcem in rugim, nad 20 milijonov kron.
Nove ornlje Me Zupan v Poljanah.
Župna corkev v Poljanah nad Škof|0 Loko je dobila nove orgije, katere je izvršila tvrdka bratov Zupan v Kamnigorici kol svoj opus 96.
Naprošen, da pregledam in ocenim novo to delo, podajam tu svoje mnenje ter naglašam že v naprej, da morem delo le vseskozi toplo pohvaliti. Uzadovoljile so me nove orgije ne le po plemenitosti in polnosti svojih zvokovih moči, marveč tudi po mehaničnem ter tehničnem sestavu svojega vstroja. Uzadovoljilo me je pa tndi spoznanje, dajo pokazala domača tvrdka tudi pri tem delu svojo resno vnemo, da hoče vzdržali svoj umetni obrt na višini modernih pridobitev in da je tvrdka tudi kos dani si nalogi, da postavi delo, s katerim more tudi v tujini konkurirati. Pohvalo tako izrekam ob dobrem premišljenju, izrekam jo, ker jo tvrdka v svojem poštenem prizadevanju v istini in v polni meri zasluži.
Dispozicija orgelj izkazuje nastopne registre:
I. m a n u a I.
1. principal 8',
2. bordun 16',
3 harmonika, tlavta 8',
4.	gamba 8',
6. dvojna flavta 8',
6. oktava 4',
7. cevna llavta 4',
8. kornet 2/a' (trojen),
9. mikstnra 2' (štirivrslna).
II. m a n u a i.
10. violinski principal 8',
11. Kolina 8',
12 milobni krit 8',
13 voix cčloste 8',
14.	flavto traverso 4'.
lil. pedal.
16. principalbas 16',
16 subbas 16',
17. oktavbas 8'.
Razven teh registrov imajo nove orgije pomožne registre, in sicer manu-alni sklep, pedalni sklep k I oziroma II. manualu ter spperoklavni sklep, na II. manualu pa še znamenje za ruehača. Zbi-
ralniki: za »piano14, „mezzo-lorteu, „forte“ in pa ,.lutli“ s splošnim izlikalnikom
Vstroj orgelj je izdelan na pnevma-tiškem zistei.in skrbno in vestno, zato pa funkcionira tudi vse ločno in lahkotno. Uporabljene so lakozvano relais-sapnice iz zefirjevih membran k, ki omogočajo preciznost pri izvajanju tona, preciznost, katera učinja igro v plenu enako lahko, kakor če rabiš le en sum register.
Praktična razvrstitev registrov dopušča, da je moči izločiti vsako kancelo za-se. [zdelava labijale je lepa, skrbna ter praktična, uporabljeni so premikajoči se šlici, ki olajšajo uglaševanje. Labije lesenih piščali imajo moderna vretenca, one cinastih piščali pa krivce na vijake. Dvojna flavta, bordun in milobni krit so dobili svodne labije (Bogon-Labien), flavte pa so prepihalne v dvojni daljavi in pa vrtane.
Zunanja oprema orgelj je impozantna; uvrščene so piščali v dveh kolonah ob vnožju orgelj in pa v petih linah v cmari nad orgijami. Igralnik je srečno postavljen, ker dobiva svetlobo od okna Kar pa je pred vsem zasluga mojstra Zupana, je ličnost in pripravnost rabe registrov potom sklopenja oziroma dvigne-nja registrovskih gamb, ki so uvrščene v črti nad taslaturo. Lahkota registrovanja potom teh gamb je organistu v veselje, resnično občudovanje pa budi preciznost funkcioniranja posameznih registrov, registrov zbiralnikov, kateri poslednji posebno omogočajo z lahkim pritiskom hipno premeno dinamike. Meh je francoske sestave s tremi pumpami in delaje vzorno ob lahkoti pogona.
Intonacijo orgelj hvalim kot čisto in neocenljivo, hvalim tudi zvokovo us-pelost registrov, ki pogode vseskozi dobro značaj posameznih instrumentov. Prav posrečena registra sta po svoji milobi eolina in voix celeste, lepa je v svoji rezkosti gamba, markantni pa in jasno zveneči so principali. Prijetne miline so flavte in se glasi posebno značilno dvojna flavta. Mogočni so basi in tudi miksture se odlikujejo, ker ne kriče vsiljivo. Posebno posrečen je kornet, ki se glasi ko prava trobenta.
Na svoje lepo uspelo in vse hvale vredno delo sme biti tvrdka Zupan tem bolj ponosna, ko je izvedla orgijo povsem sama s svojimi močmi, vse je domačo delo, nič ni tujega. Cena teh orgelj znaša 6360 kron, svola, katero ie smeli imenovati nizko glede na vzornost in dobroto dela
V	svojih poljanskih orgijah si jo zgtadila tvrdka bratov Zupan reklamno delo najnovejšega zistoma, katero ji moro in mora pridobili zasluženo priznanje in pH renomirano stališče mod graditelji orgelj.
Ant. Foerster.
Zu kratok čas.
Lev in tiger. V neko malo vasico jo prišla menažerija, kjer so lahko videli vaščani najbolj divje zverine za en groš. Neki potujoči, brezposelni mladenič pride k ravnatelju te menažerije, vpraša ga po delu, in ker je znal izborno rjoveti, jo bil sprejet. Dan poprej je namreč poginil ravnatelju edini lev, kateremu sta sedaj oba slekla kož >, v kojo se je zavil mladenič, in s svojim rjovenjem, s svojim divjanjem in s svojimi divjimi Bkoki prepričaval obiskovalce o istiniti prisotnosti divje zverine. Pri nekem posebno divjem skoku pa se je podrla stena kletke in nesrečni mladenič jo zagledal
v sosedni kletki pravcatega tigra. Leva je naenkrat minila vsa divjost, skočil je proti izhodu in začel npili s pravirn človeškim glasom : »Pomagajte, pomagajte 1“ Toda kako se začudi lev, ko sliši tigra govoriti : »Molči osel, saj sem tudi jaz našemljen14.
Loterijske številke.
81. decembra.
Dunaj................14	49	36	44	86
Gradec.............. 84	2	56	26	59
Lir.. A,--.
1'OIIU.S VHUko KOMpO
lltijo jo dobra kava
Kathrsinerjeva Kneippova slatina kava
so no bi amela pogroaatl
veu v nobenem goapo tliiij s tv u, k ud tu* »e napravlja kovina ptjada.
Zahtev?. J te le izvirno zavoje t imenom KATHUE3NKR
Ha prodaj sti dve stolpni uri j
lil sicer ena za kako podružnico, ena pa za kako župno cerkev
pri
Matiji Lenardu,
tzdelov.cerkv. ur, Šmartno pri Krauju
Delavnica cephvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. [eban,
Gorica,
Magistratna ulica Sten. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
W#C
m
»Slikovnim P
svečarna na paro
Gorica - ulica Sv. Antona Gorica
Priporoča preč. duhovščini, cerkvenim o.krb-ništvom. p. n. sla\uemu občinstvu sveče Iz pristnega čebeOiega voska kg. it K 4*20. Za pristnost Jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe, za boi. drevesa, voščene zvitke lit inčd naj finejše vrste pojako nizki ceni.
jgMI
ImmIBBmI
en
&
<3U®
ElilUlEI
laaEfflEraoa
v*
WMQ$AMKA ZADRUGA^ v GORICI
registrovana zadruga v omejeno zavezo
-a.
-tie-
miSm
r%j
BiH
Za jesensko-zimski čas
so došle krasne novosti raznega blaga.
Posebno^omenjamo med temi:	Posebne	novosti	so:
Modne volne, flanele, for- Rumberško belgijsko in šlezgsko platno,
namizni prti, serviete, brisalke, zepm robci.
štajne, sukno za možke
obleke, boržun za blouse. Peril° za °Preme nevestl’
za hotele in restavracije,
za zasebnike in vse druge.
Po tovarniških cenah.
Cene stalne	Postrežba	strogo	poštena.
Vzorci najnovejlie izbere se pošiljajo na zohteuo brezplačno in poštnine prosto.
Preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Steppdecke), žime, volne in perje za postelje.
m
n
©n©} j
T®r\©
1010
Obvestilo.
Vljudno n a ati a nj mn, da sc nalinja moja odvetniška pisarna od 1. jan livarja igo j v prostorih
))
Trgovskega Doma
((
v I. nadstropju (vhod is ulice Corso Giuseppe Verdi).
Dr. Drag. Treo,
odvetnik.
Poklja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.
S'- priporoča v izdelovanje cerkvene posode i n orodja iz zanesljivi* kovino po uzorcih ali Iaminom načrtu po poljubnem sloga.
Stare posode popravi in prenovi. poda ti in posrebri v ognju, postati In di strelovodu e o-sti vse po naj-nižjih cenah.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročal cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s lom da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. I’reč. p. n. na-ročevalec si obroke lahko sam določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Saunig SOeftleua
ulica Municipio št.tl,
Gorica.
Velika tovaruUka zaloga Hvalnih strojev kakor za Jivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno ve/.u nje (rekaniimnjo). V zalogi Be tudi nahajajo anglcJk.i dvokolesa „IIelical Premier" in slamorenni stroji, samokresi in razne pilike. lastna meh. popravljalnima. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.We8tfalla“.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma“.
jfaitorc fon,
! klobučar in gostilničar v Semeniški I ulici , ima bogato zalogo raznovrstnih i klobukov in toči v svoji krčmi prist domača vina ter postreže tudi jako ukusnimi jedili. Postrežba in rone jako solidne.
n ji
♦ ♦ > ♦ ♦♦♦ ♦ ♦ r*J» ♦
! Karol Draščik,
I pekovski mojster na Komu v Gorici
I odlikovan i častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 * zlato svetinjo
• izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. j	Vsa naročila izvršuje točno in na-
tančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom "v mestu in na deželi najuliudneje.
ssusmsoo?™
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4Vi°/,i polumesečno; ne-vidignene obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojilu
udom na onebui Vredlt po #•/, lu na vknjižbo po 57« /.
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
s glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
v*aU ilan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludnr.