SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi !|i Za oznanila se plačuje od navadne ver-poli in volja za eelo leto 3 gld., za pol I stice, če se mit4sne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 pid. (JO kr.	Ul	14 kr., trikrat 18 kr.
Štev. 6. V Mariboru 20. marca 1877. Letnik V.
Šolske knjige v deržavnem zboru.
V 23. seji poslauiške zbornice bile ste na versti prošnji avstrijskih knjigoteržcev, da bi se c. kr. šolska zaloga ne raz-širjevala, ampak skerčila. O tej prošnji se je učni odbor posvetoval in po poročevalcu dr. Beer-u nasvetoval sledečo resolucijo: „Z ozirom na to, da razširjevanje c. kr. šolske zaloge čez njen sedanji obsežek ni primerno, naj se prošnji avstrijskih knjigoteržcev odstopite vladi v temeljiti prevdarek".
Proti temu predlogu so govorili dr. Vošnjak; za predlog dr. Dittes. dr. Hoffer in Umlauft. Govor dr. Vošnjak a se glasi:
Resolucija, katero je odsek za poduk predlagal, se mi ne zdi dosti obširna, ker se obrača le proti daljujemu razširjenju zaloge šolskih knjig, dočim pravo zanimanje šolstva sploh orne-jeujc ali popolno odpravljenje zaloge šolskih knjig zahteva. Glasoval bodem torej proti resoluciji, akoravuo rad priznavam, da se s tem majhen korak do poboljšanja stori. Pa tudi druge resolucije ne bom predlagal, ker vem, da ako pride od te strani (desne), tako ne dobi zbornične večine; ker mi je dalje osoda, katera je take resolucije od vladne strani doletela, iz poprejšnjih Časov znana, da so namreč taki sklepi poslanske zbornice, ako nijso vladi po volji, vselej brez vspeha.
Tak monopol z zalogo šolskih knjig ne obstaje, kolikor jaz vem, v nobeni drugi državi, ker so popred uvideli, da se potom privatne konkurencije lagljcje in boljše oskrbč šolske knjige.
Poročilo prav omenja, da se vzdržanje samostojne zaloge šolskih knjig daje teško opravičiti, in da razlogi, ki se navajajo od strani uprave, nijso veljavni.
Ako pa poročilo ta svoj izrek omejuje le na učilnice z nemškim učnim jezikom in glede uenemških učilnic hoče vzdržati
še dalje c. kr. zalogo šolskih kujig, moram ravno temu tcrjeuju, ker je v protivji z obstoječimi razmerami, kot nepravemu proti-staviti se.
Nobenega naroda nenemške narodnosti v Avstriji nij, ki bi ne imel toliko inteligentnih močij, da bi bil v stanu, oskrbeti knjige, ki so za ljudske šole potrebne. Ne ta nezmožnost je uzrok, da zaloga šolskih knjig nenemške ljudske šole skoraj izključi ji vo preskerbuje s šolskimi knjigami, uzrok je marveč v monopolu, ki ga vlada vzderžuje, vsled česar so ravno one knjige, ki iz te zaloge prihajajo, v šoli pripuščene, one pa, ki so se po privatni konkurenci preskerbele, se ne poterdijo, ma če so še tako dobre.
Hočem samo opomniti na ravnanje vlade in štajerskega deželnega šolskega sveta gledč slovenskih in slovensko-nemškib ljudskih šol na spodnjem Štajerskem. Za slovenske ljudske šole se je, kakor kaže poročilo c. kr. naučnega ministerstva od leta 1875, nad 108.000 šolskih knjig iz šolske zaloge leta 1875 izdalo; vendar izdaje zaloga šolskih knjig skoraj skozi in skozi le šolske knjige za eno ali dvorazredue ljudske šole, a na več-razredne in na meščanske sole se niti ne ozira ne. Ker torej za te nazadnje imenovane učilnice učnih sredstev večjidel manjka, so nekateri marljivi učitelji nekaj iz lastnega nagiba, nekaj pa na prigovarjanje učiteljskega društva za spodnje Štajersko prestavili v slovensko in na svoje stroške dali natisniti nemške knjige, ki so poterjene in tam vpeljane. To se je zgodilo z več knjigami profesorja Netolička v Gradci, z njegovo „malo fiziko“, „malim naravoslovjem1*, „zgodovino za ljudske šole**, „liziko in kemijo** od Deckerja, dalje s „pripovestmi iz štajerske zgodovine** od profesorja Kronesa itd.
Štajerski deželni šolski svet, oziroma vlada, je izvzernši ene same teh knjig drugim odrekla dovoljenje za učilnice in je njih razširjenje v ljudskih šolah prepovedala.
Tukaj imamo torej čudno resnico, da na eni strani c. kr. zaloga šolskih kujig potrebnih knjig ne podaje, na drugi strani pa vlada take knjigo, ki jih podaje privatna konkurencija na podlagi nemških knjig v dobrej in rabljivej prestavi, za šolsko rabo ne dovoljuje. Zastonj sem iskal, kaj bi bilo pač vlado nagnilo do takega ravnanja, ki šolstvu očividno škoduje. Ne morem misliti, da sovraštvo vlade proti sl o venske j narodnosti tako daleč sega, da se šolam celo učna sredstva jemljd, da so slovenski narod na ni ž jej stopinji olike o bde rži. Najpervo nam gospod minister za n a u k in bogočastje s p o s m o h o v a n j c m o či t a, da nemarno učnih sredstev in učnih močij za naše slovenske šolo; pre-skorhimo si potem iz lastnih žertev učnih sredstev za ljudske in za srednje šole, ker jo, kakor znano, kranjski deželni zbor dovolil 10.01)0 goldinarjev za izdauje knjig za srednje šole. Zdaj
pa pride vlada in prepovč razširjenje ta kili knjig na ljudskih šolah; dalje pa je odvisno od čudi gospoda naučuega ministra, da li se nema vsak dan kak profesor srednje šole, a k o j c S1 o v e n ec, predstaviti iz domovine, bodi-si v Dunajsko Novomesto, bodi-si v Videnavo v Sleziji, kakor se je to te dni zgodilo profesorju iz Kranja, pravijo, da iz službenih obzirov.
Kje drugje bi vodstvo poduka zadovoljno in veselo bilo, ko bi marljivi učitelji svoj čas v to vporabljali, da učna sredstva, ki še manjkajo, z lastno pridnostjo preskerbč. Pri nas pa je to ravno narobe.
Ukaželjui in v službi goreči učitelj sme se zanašati, da bo vlada — tukaj mislim posebno štajerski deželni šolski svet — kovarila proti njemu, ako svoje moči vporablja za narod, kateremu pripada in mej katerim deluje. Štajerski deželni šolski svet je menda pozabil, da na Štajerskem poleg treh petin prebivalstva nemške narodnosti živi dve petini Slovencev, zato tako navdušen deluje proti slovenskej narodnosti, da ue ovira samo uvedenja takih knjig v šole, nego celo z direktnimi ukazi učitelje svari, da takih knjig zase ali za učiteljsko bukvarno nemajo kupovati. (Klici: čujte! čujte!)
Pred menoj leži tak več ko čuden ukaz štajerskega deželnega šolskega sveta, ki opominja na na j lep še čase bi m-kratično- polici jskega uadzorovanja. Ta ukaz od 11. jan. t. 1. št. 326 prinaša po okrajnih šolskih svetih krajnim šolskim uradom na spodnjem Štajerskem niinisterijalni ukaz od 25. marca 1873, ki se tiče rabljcuja učnih kujig na ljudskih in meščanskih šolah na znanje; štajerski deželni šolski svet je baje zvedel, da se posebno v spodnjem delu dežele poskuša razširjati nekaj samostojno spisane,	nekaj pa	prestavljene knjige,	ki	postavno
nijso privaljene, in	da se učitelje	javno opominja	—	kakor sc
je to zgodilo v štev, 24 „Slovenskega učitelja11, ki je list spodnještajerskega učiteljskega društva — naj od nadučitelja Ivana Lapajne predstavljeno „zgodovinou od prof. Netoličke za ljudske šole za-se in za svoje učence kupijo. Ker jo tako vsiljevanje knjig nepostavno in	sposobno,	da	šolstvu škoduje	—	vprašati
moram, zakaj še nemškemu šolstvu škoduje, kjer je knjiga uže tako dolgo v rabi — in ker nek učitelj z nedovoljenim izgovorom — s katerim, uij povedano — svoje literarične proizvode hoče poprodati, in s tem celo učiteljski stan onečastuje — štajerski deželni šolski svet je zares neizrečeno skerben za dostojnost spodnje štajerskega učiteljstva (veselost) —je deželni šolski svet, da avtoriteto postave varuje — kakor da Iti se uže revolucija začenjala —	primoran,	da	opomni šolsko	vodstvo na
omenjeni niinisterijalni ukaz in še posebej na §. 3 tega ukaza, da se po njem ravna in daje za vsako zanemarjenje odgovoren. Gospoda! dokler bode tako enostrausko in ozkovestno stališče
pri voditeljnih organih našega šolstva merodajno, se ne da upati posebnega napredovanja pri šolstvu.
Iz takega postopanja se vedno le vidi, da voditeljstvu poduka nij za povzdigo poduka, nego le za politične strankarske namene, katere pri nas Slovencih hoče in upa doseči z germanizacijo.
Toda pri ljudskej šoli je takovo strankarsko gospodstvo najmenj na pravem mestu in je le v stanu, da celo ljudsko šolstvo do pogina tira. Omenjene, in še boljše, odpravljenje sedanjega monopola c. kr. zaloge šolskih knjig bi ne le vsi strokovnjaški krogi z veseljem pozdravili, nego tudi vse prebivalstvo bi jo z zadovoljstvom sprejelo.
Iz teh razlogov se ue morem ogreti za zatemnelo in brez-barveno resolucijo podučnega odseka in bom proti njej glasoval.
Poslanec dr. D ittes je go,voril nekako tako le: „Zahtevauje avstrijskih knjigoteržcev je izredno primerno in utemeljeno; oni bi na temelju njih prošnje še celb več zahtevati mogli in terjali, da se po malem vsa c. kr. šolska zaloga odpravi. Tega pa iz same ponižnosti storili niso, da ne bi so jim sebičnost očitati mogla. Jaz sem pač tega prepričanja, da je vložena prošnja iz objektivnih razlogov ueovergljiva, kolikor je tudi osebnih interesov z znano šolsko zalogo združenih. (Klice: čujte!) Kar zadeva materijclnih dobičkov, katere ima baje ljudstvo pri tej zalogi, je v spomenici knjigoteržcev dobro dokazano, da teli materijelnih dobičkov celo ni, ali da so le navidezni. To strani pri prošnji ue bom torej dalje omenjal, dasiravno jo to pre-zanimivo, da se zavoljo malih in celč le navideznih dobičkov, ki jih baje ljudstvo ima, veliki stan obertuikov, namreč bukvarjev tako zel6 škoduje. (Klici: res jel)
Zanimivo je to, da se je enaka šolska zaloga, ki jc zunaj Avstrije, opustila vsled boja knjigoteržcev, namreč ona na Bavarskem, katera se je bila pred 30 leti skerčila in je že pred 10 leti nehala.
Ker je bilo pa obilo inventara, dala se je vsa zaloga v najem bukvarju. Sedaj ima bukvarsko šolsko zalogo v najemu kujigar Oldenburg, ki pa nima čisto nič privilegij. Ako preidem na stališče učnega odbora, moram konštatirati, da razume on to zadevo ravno tako, kakor knjigoteržci, in da bi tudi on daljui obstanek c. kr. šolske zaloge težko zagovarjal, ako bi šlo samo za nemške knjige. Učni odbor pa je dostavil: Pa na Avstrijskem je primerno nemalo število šol z neuemškim učnim jezikom, za katere je edino dajala le šolska zaloga učna sredstva in samo ta okoliščina opravičuje daljui obstanek c. kr. šolske zaloge. To je pa jako slabo dokazovanje, to jc marveč tcrditev, za katero se nima dokazov. Iieče se, da za nenemške šole naj se obderži šolska zaloga, ki jim edina knjigo daje, in privatim sc mi je od nekega uda učnega odbora reklo: Ako bi deržava no
dajala knjig slovenskim, liervatskim, runmnskim i. dr. šolam, bi jih nič ne imela.
Za, te šole je deržavna šolska zaloga največja dobrota. Ako imajo neuemški narodi to za sramovanje, imajo po mojem prepričanju čisto prav. Najpervo se jim s oficijelno zalogo za-branjuje, da sami knjige pišejo in izdajajo, a potem se jim še reče: Vsaj je dobrota, da ta zavod obstane, ker bi sicer nič knjig no imeli. (Klici levo: Prav dobro.)
Prašal bi za to učni odbor, da imenuje narode — pa pri tem naj bo previden, — kateri so nezmožne, za-se šolske knjige izdelovati, ali kateri nimajo političnega zaupanja, da bi šolske knjige brez deržavnih spletkarij spisovali. Dokler se pa ne dokaže, kateri so ti narodi, se nima pravice, vzderžavanje tega zavoda za nenemške narode zagovarjati. Stvar je torej taka le: Po poročilu odboru se glasi: Nemci so tributni (davku podložni) in morajo ostati tributni, da se bodo za nenemške narode knjige izdelovale. To je jasno; nenemški narodi pa morajo od deržave šolske knjige dobivati, zato — vzrok a v poročilu ni, a privatno se mi je reklo — ker nenemški narodi niso zmožni, šolske knjige pisati, ali ker se jim ne zaupa da bi brez vtikanja v politiko šolske knjige pisali.
Na vsak način je dokazovanje učnega odbora slabo. Če so se tudi te knjige (pa se niso. Ur.) samo iz šolske zaloge dobivale, iz tega ne sledi še, da bodo tudi v bodoče tako biti moralo. —
Kakor sem že povedal, ne obstoji tak zavod nikjer več, kajti tudi na Bavarskem so ga odpravili. Č. učni odbor pa se je spomnil v svoji motivaciji tudi Saksonskega rekoč: „Pogled na sl »vanske šole na Saksonskem, ki imajo brez tipljiva vlade izverstne kujige, ue velja pri posebnih razmerah avstrijskega šolstva “.
Kaj takošnega bi nam učni odbor vendar ne bi smel reči. To je vendar samo terditev, ako se reče, da si Slovani na Saksonskem sami knjige delajo, da pa to pri posebnih avstrijskih razmerah nema pomena, da se na to ne more pri nas ozirati (Veselost — klici: čujte!)
Rečem kar odkrito, da te posebnosti, na katere se na Avstrijskem še celo od liberalne stranke sklicuje, niso nič, kakor predsodki. (Dobro! dobro! na skrajni levici.)
Razmere na Saksonskem poznam gotovo tako dobro, kakor malokateri v zbornici, kajti živel sem med njimi okoli 30 let, in reči moram, da ne razumem, kako si morejo saksonski Slovani, katerih je samo 5^.000, sami knjige narejati, med tem ko si drugi avstrijski narodi, od katerih vsak najmanj dvakrat toliko duš šteje, ne bi mogli svojih knjig izdajati. Ali so mar nemški gospodje, nemški birokrati, kateri pišejo kujige za
Slovence, Hervate in Runi ime? Vsaj so pisatelji teh knjig le domačini dotičnih narodov.
To je torej sama sofistika, da šolska zaloga je noobliodno potrebna za druge narode in zavod, ki se s takimi sofističnimi razlogi zagovarja, stoji gotovo na slabi podlogi. (Klice: res!)
Opozorujem na Prusijo, in tu se 110 more reči, da so pruske razmere z našimi ne dajo primerjati. Toda ljudem se večkrat pravi, da je Prusija nemška doržava, in ne treba torej takega zavoda. Gospoda moja! je li to res? Na Pruskem so razen nemške še druge narodnosti:	1.	Poljaki, ki štejejo čez
2 miljona, 2. Sloveni (Wendi), katerih je več nego na Saksonskem, 3. so Čehi, 4. Litavci, 5. Danci in 6. Francozi. Reče naj se torej, ali so pri nas bistveno narodnostue razmero drugačne uego na Pruskem. Pa ako bi se izračunih), da je na Avstrijskem 7 narodov, a na Pruskem samo 6, pa bi se že morda uteguilo reči, da za 6 ni treba, a 7 nandov jo pa že treba šolsko zaloge (Veselost) Gospoda, znano Vam je, da je pruska deržavna vlada stroga in da ue terpi rogovilenja in splotkarij, in da je več narodov ondi, n. pr. Danci, Francozi in tudi Poljaki, gotovo v taki opoziciji, kakor naši ncuemški narodi, in vendar se jim ne zdi potreba, da bi si iz takih vzrokov osnovala der-žavuo šolsko zalogo. Reče so sicer: Ja, deržavna šolska zaloga je velika dušovua dobrota za našo mladino, za bodoči narod, kajti nam daje direkten vpljiv na notranji razvoj šole. Pa da bi le bil ta vpljiv dobrodejen. Ali on je škodljiv (klici: resnično). Pred vsem je škodljiv, da zabranjuje razcvetanje važne oberti, kujigoteržstva. To so bili tudi knjigarji v svoji spomenici dokazali, kajti šolske knjige dajo podlogo knjigarnam. Lipsika ima trikrat tako veliko kupčijo s knjigami, kakor vsi avstrijski knjigotoržci, Pa deržavni upljiv na šole, na ljudsko omiko je po mojem prepričanji škodljiv. Cesarska zaloga šolskih knjig je bila zavora ljudski omiki. S temi šolskimi knjigami je bil združen vedno ta namen, da se je mladina in učiteljstvo v ozko, gotovo zistemo stiskalo. (Klici; prav dobro!) in prejšnje omikovanje učiteljev jo bilo tudi v tem, da so se bodoči učitelji na to privajali, kako bi fabrikate šolske zaloge med mladino spravljali (Klici: Prav dobro!)
(Dalje prih.)
O slovnici o narodnej šoli.
Marsikateri bi utegnil vprašati: je-li slovnica za uarodne (ljudske) šole pobobna? Se ve da, slovnica obdeluje formalnost jezika; ona je prav za prav logika, ki išče, uredujc, pogovarja besedoslovje, stavkoslovje, postave, katere sc v jeziku nahajajo in po katerih jezik svoje misli in oblike obderži. Slovnica nas
uči sklanjati sainostavnike, pridevnike, zaimke: naR uči spre-gibati glagole, nas uči stavkoslovja itd. Ona nas tudi uči, kako da naj pravilno pišemo, a snovi in misli za stilistiko, vendar nij v njej iskati. Zarad tega so pedagogi o slovnici v narod-nej soli raznega mnenja. Nekateri so hoteli slovnico kar čisto iz naroduih šol izpodriniti, rekši da dosta ljudi so slovnice nij nikoli učilo, a vendar dobro in pravilno piše; dosta drugih pa, ki slovnična pravila dobro poznajo in vedč, vendar jih ne znajo rabiti. Drugi pa obdelujejo slovnico na uarodnej šoli kot predmet, ter se ne zmenijo čisto nič za (snov) štilistiko. Zopet drugi so, drugega mnenja, da se slovnica podučuje, a ne tako, kakor v klasičnih jezikih (v gerščini ali latinščini). Oni reko, da slovnične vaje se morajo naslanjati na berila, kajti slovuica nij nikoli namen, ampak le sredstvo, s katerim so jezika naučimo. Tudi pri takem učenji nij treba, da bi se vsako slovnično pravilo znalo. Zadostuje uže, da učenci poznajo nekoliko slovničnih oblik in postav, ki so neobhodno potrebne. Kaj nam koristi, če kateri še toliko besedij ve, a če jih ne zna vezati! In kaj nam pomaga, če nam kateri še toliko dobrega in koristnega hoče povedati, a če no vemo, kaj da govori. Da nekoliko slovnice je potrebno, tega ne more nibče tajiti, kajti s to sc učimo gladko iu čisto govoriti, in zraven tega se tudi um bistri. Skušnja nas uči, da ljudje, ki uctuajo nobenega pojema o slovnici, da tudi nobenega znanstvenega napredovanja ne razuuio. Se celo pridige so jim jako težko razumljive, če pridigar v uarečji (dija lektu) ne govori. Jezik ima poseben nameu. Ta namen se pa doseže, če tako napreduje, da otroci besedo o naravi iu o božjem kraljevstvu razumo. Zarad tega je dobro, da uže mladež dobi nekak pojem o samostavuikih, pridevnikih, glagolih itd.
Če se ozremo na literarno polje, našli bomo dosta slavnih mož, ki so sč svojimi deli ueumerljivi postali, a ti so se gotovo slovnice učili. Vsak pesnik in literat se jc moral slovnice učiti.
Mej slovnico samo pa mej slovničnim podučevanjem je velik razloček. Slovuica kot sistema iu znanost ne spada v narodne (ljudske) šole, kajti vsaka slovnica ima kaj posebnega. V narodno šolo tedaj nc spada sistematična slovnica, ampak le pregled, kojega naj učenci pri razlagi Čitanja, pri kakem sposobnem berilu spoznavajo.
Pri slovnici se učenci zraven slovnice tudi v stilistiki vadijo. Pri vsakej slovničnej vaji, mora se paziti, da otroci šolske in domače naloge dobč. S temi nalogami se otrokom slovnična pravila v spomin vtisno, in zraven tega se tudi urijo v pravopisji in v štilistiki. Uže vsak vč in spozna, da vsemu človečanstvu je jezik uajdražji zaklad ; jezik je sredstvo, po katerem se omika in znanstvo po celem svetu mej vse narode trosi. Od dne do dne nahajamo nove zuajdbe. Kaj bi nam vse to koristilo, ako bi ne bili v stanu jih drugim razodeti? Iz
pravega stališča človek govori, ker je v stanu misliti. Ravno jezik je špecijelna lastnost našega duha; ta je podlaga naše moči in omike.
Ko vstopi v šolo nezaveden in nevkreten otrok, vse mu je še neznano in potuje. Treba ga je tukaj siliti, da misli na osobe in reči. Osobe in reči zaznamujemo pa z besedami. Prisiljen je torej otrok vezati besede. Nekateri učitelji so tega mnenja, da le v slovnični uri se mora slovnično govoriti; a to nij tako. Vsaka ura, pri vsakem predmetu mora biti slovnična ura. Na ta način v pervem razredu, tudi v I. oddelku, ker nij še nobene ure za slovnico odmerjene, bi se otroci nič slovnice ne učili. A to nij tako! Uže pri nazornem nauku se učenci dosta slovnice nauče. Pri tem nauku mora pa učitelj paziti, da mladi učenci na dan a vprašanja v celih stavkih odgovarjajo. Na ta način se vadijo v nazornem nauku in v jeziku. Učitelj mora učencem kratka in razločna vprašanja staviti. Tudi ne sme učitelj nikoli rabiti besedij, ki so uže ostarele; v šoli ne sme učitelj nikoli rabiti narečja (dialekta) ko takrat, če učenci kake besede ne vedč, ki se rabi v pismenem jeziku. Tudi pogreškov zoper slovnico naj se vsak učitelj v šoli varuje. V šoli naj bo učitelj živa slovnica.
Ko z velikim trudom dospemo do čitanja, ne smemo pustiti, da otroci mehanično berč. Vsako besedo, kojo otroci ber6, če ue vedč pomena; naj jim učitelj razlaga. Posebno na pov-darek besedij je treba paziti, kajti pri otrocih so organi še ue razviti, zarad tega otroci nekatere besede tako povdarjajo, da nemajo nobenega poihcna. V pervem letu nij dobro, če se loči pisanje od čitanja. Oboje mora v najložji zvezi ostati, zarad tega sc zove tudi ta metoda pisalna — čitalna metoda. V viših razredih (oddelkih) se pa pozneje morajo deliti vsi predmeti.
Ker je denešuja naloga le o slovnici, hočem še spregovoriti, kako da se podučuje. Slovnica se podučujo v treh metodah, formalncj, logičuej in aualitičnoj ali modernej metodi. Formalna metoda je naj stareja, in se začenja z obliko, ter konča z zaderžajem; prične se samostavnikom, pridevnikom itd., in se konča s skladnjo (sintaksa). S to metodo so se sicer učila pravila, a praktično se nij nič vadilo. Logična metoda se pa začenja ravno nasprotno. Ta prične z zaderžajem, ter iz tega se verne stoperv ua obliko, t. j. slovnična pravila se izpeljujejo iz jezika samega. Analitična ali moderna metoda začne pri celoti ter konča z deli!
Najbolja metoda v ljudskih šolah je združenje logične metode z analitično.
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
II- Oddelek:.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Daljo.)
A. V deržavnem zboru zastopane dežele.
18. Nad v oj vodstvo Avstrijsko pod Anižo ali Dolenj e-A v stri j a.
360 □milj (108 □miriam.) in 1,990.700 ljudi.
Ta dežela obsega podonavsko dolino od Aniže do Litave in Morave. Na desnem bregu Donave so doleuje-avstrijske Alpe, od katerih se D u n a j s ki gozd in Litavske gore do Donave razprostirajo. Med tema gorstvoma je novomeška (kamenita) ravan. Največje gorske kupe so Oetscher (5970' = 1887 m.), severozahodno od Marijacelja, Snežnik (Schneeberg, 1)570' = 2076 m.), Rax alpe (6338') in Wechsel (5497') na štajerski meji. Severna polovica na levem bregu Donave je v zahodnem delu obgozdena gorska planjava, na kateri je v vzhodu Mauhartska gora. Na vzhodu je malo berdje in rodovitno moravsko polje. Dalje ob Donavi je tulnsko polje in Vagrarn.
Prideluje se v tej deželi veliko dobrega vina, in sicer najboljše sorte v Klosterneuburgu, Weidlingu, Gumpoldskirchen-u in Viislau-u. Obertnija ali industrija je piav razvita, posebuo je od Dunaja do Novega mesta mnogo tovarn ali fabrik.
Dolenja Avstrija se razdeluje razen glavnega mesta na 18 okrajnih glavarstev.
1.	Dunaj ali Beč je glavno in vladarsko mesto in ob onem največje in najiinenitniše mesto našega cesarstva. V znotranjem mestu in v predmestih je 630.000, v okrožji mesta 200 000, skupaj 820.000 ljudi, t. j.,1) skoro toliko, kakor cela Gorenja-Avstrija in več nogo Salcburško, Koroško, Kranjsko, Istra, Dalmacija, Slozija, Bukovina. Vseučelišee (univerza), tehnika, imenitna cerkev sv. Stefana. Pervo kupčijsko in fabriško mesto v cesarstvu, že od davnih časov središče mnogih evropskih cest. Na tem mestu je stalo rimsko mesto Vindobona. V 5. stoletji umaknili so se Rimljani preseljevalnim narodom; Hugri, Goti, Lombardi in Obri so imeli zaporedoma to mesto v oblasti.
Od Karola Velikega ima Dunaj isto zgodovino z „vzhodno marko", katero glavno mesto je postalo. Spremembe v najnovejšem času, razšir-jevanjo notranjega mesta, nova poslopja in novi lepi verti (parki) so mesto kaj lopo ozalsali. Najnavadniše poletno sprehajališče je prater. Scchs-haus je na zahodni strani mesta. SchSnbrunn, cesarski grad s parkom, zverinjakom in rastlinjakom. Hernals je na severno-zahodni strani, severno od tukaj Kahionberg in so dalje Klosterneuburg (6000 lj.) z vinorojsko šolo; blizo tu Weidling z izverstnim vinom.
Bruck na i.itavi; Ilainburg (4200 lj.) s tovarno za tabak; Sehvvehat z največjo pivovarno v Evropi.
Dunajsko Novo mesto (19.200 lj.), vojaška akademija, velike fabrike; Pottendorf z največjo bombaževo predilnico.
Baden (10.000 lj.), tople žveplene toplice; VOslau, dobro černo vino; Gumpoldski rchen, izverstno vino; Modling; Laxenburg, cesarski grad z vertom.
') Zdaj jih šteje že 1 milijon.	Ured.
Neunkirohon, obertnijski terg; pri Glognic-u so vzdiguje železnica na kvišku čez Somernik.
2. Sv. Ipolit, sedož škofa, Scheibs, Waidhofen (Bidov) na Ipsi imata z železom obertnijo.
3. Korneuburg (4200 Ij.); v njegovi okolici sloveča vino- in sad-jereja. Stockerau (5000 Ij ), Mistolbach, La a, Oberhollabrunn.
4. Kroms (S150 Ij.) razvita obertnija in kupčija z žafranom, goršico in vinom; Langonlois, Horn, Zwottol, Bidov na Diji.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Maribora. (Prijazna beseda vsem narodnim odgojiteljem nježno slovensko mladine.) Da-si so novo sole v marsičem tudi po-mankljivo, vendar se mi vidi, da je po vsum škodljive, ako so grajajo nasproti prostemu ljudstvu, čemu slovenske, v mnogem oziru še nodovolj razburite kmete begati, ter jim dan za dnevom premlevati o škodi novih šol (kar poprečno tudi ni popolnoma resnično), ker nam naši tiže od davnih časov kruti sovražniki Nemci, itak s vsemi mogočnimi srodstvi1) in povsod, tor koliko največ morejo škodujejo? Spametimo se enkrat, tor tudi na videz ali resnično slabo reči se okoristimo kolikor jo močil Duhovniki in učitelji delajte skupno za blagor naroda povsod in vselej! Sicer v resnici narodnemu svečeniku in učitelju to prošnjo ni niti treba; itak jc potrebujejo nekateri prenapotnoži (ki so pa hvalo Bogu redki) in še mlečno liberalni „lerarji“.
Čemu treba na ves glas kričati: glejte, kako naglo zori „žlahni“ sad novodobnih šol, in sicer zarad enega ali dveh neumnih pobalinov, ki sta baje v Ameriko (kodo se ne smeje?) namenjena?—Kmet, čitajoč tako neumnosti, obsodi vse sole, katerih pa vendar imamo precoj dobrih s poštenimi narodnimi učitelji, ki so ob enoiu tudi verni kristijani, znajoči dobro, da se švabskim laži-liberalizmom ni moči nikoga osrečiti, najmanj pa otroke dobro odgojiti. Sicer pa naj učitelj dela kargod, vendar mu se le redko posreči dobro vzrediti otroke slabih starišev, ki so pa do zdaj še vsi iz prejšnjo šole.
Ne nasledujmo svabskih listov, bodi si kakohte boje. Loliko je Švabom boriti so, ker jim jo zagotovljena	narodnost,	ki	je najporva in
poglavitna podloga narodovega blagostanja	in	omike;	oni	naj	pišejo, naj
lažejo (to delajo, n. pr. pisalo so jo nekje, X, učitelj v Y, ustrelil je sobo in svojo ljubico; a česki šolski list „Posel z Budčo“ jo konstatoval, da dotični X ni bil učitelj, nego nekov klati vitez, ki jo samo začasno obav-Ijal službo učitelja), kakor jim drago. Slovenci pa, rajše ko psovati, podpirajmo narodno učitelje v njih teškem poslu. Poznam nekega izverstnoga in pobožnega kateheta, ki se z domoljubnimi učitelji prav ilobro zastopi. Naročil je „Vrtoo“ in veliko drugih slovenskih knjig, katero učenci z veseljem čitajo. Seveda tudi učitelju treba katehetu z bratovsko ljubeznijo
') Neki slavni pisatelj dubrovniški pravi:	„U Nicmacah iste su
krieposti pogrješke“. Oni so zlo rabili vero	in	znanost,	da s	temi druge
narode podjarine. — Slovanska apostola . .	.	Pis.
pomagati v vsem, kar je dragemu nam narodu v korist Pri tej priliki bi še pa posebno priporočal „Vrtec“, naj bi ga č. g. svečeniki in vsi drugi domoljubi prav obilno podpirali in naročevali našej mladini; posebno še velja to tamkaj, kjer je učitelj neračur, ki slovensko deco samo sč švab-ščino kermi. Kateheta lahko pridnemu učencu ali učenki1) „Vrtoc“ ali drugo kako slovensko knjigo podari, tega mu ne more zabraniti niti deželni niti drugi kakov „svot“. Neodpustljiv greh jo pa, ako kedo pravi: „Vrtec ni mnogo prida", rad bi znal, zakaj n ki ne? Taji-li morto kake verske resnice? Ali je v slabej slovenščini pisan? Kar se jezika tiče, je gotovo mej pcrvimi v slovenskem časnikarstvu, ki piše prav tako, kakor staroslovenski korenjak „Izt.eklosem“.. Čemu ga tedaj bolje ne podpirajte oni, ki vam je mogoče? Vsak narodnjak, ki se v katerem koli oziru peča z odgojo mladeži, bi moral imeti -„Vrtec“, ako se samemu morti i „preotroški“a) (kakor mi jo nekdo pravil) zdi; naj ga pa otrokom dajo, saj je jim tudi namenjen.
Prepričan sera, kor iz izkušnje vem, da bi bilo moči bodisi še v tako zagriznjenem nemčurskem gnjezdu s posojevanjem slovenskega berila (čemu je seveda mala knjižica potrebna, ki bi pa največ do 20 gld. stala) v nekaterih letih ljudstvo popolnem pridobiti milej naščini. Knjige so lahko posojujejo ne samo šolarjem, marveč tudi odraščenim ljudem. S časoma dobijo do čitenja veselje, in človeku ki vidi, da jih je le n«kaj pridobil narodnosti, serce radosti igra. „Zerno do zerna pogača." Perva in glavna reč je slovenščina. Poznam nomčurjov, ki bi z voseljem čitali „81. G.“, ko bi ga umeli, t. j., ko bi se bili nekedaj več v materinščini učili, in bi potem bcrž ko ne ob priliki tudi narodno volili, ter se ne široko-ustili sč socialdemokratizmom, liberalizmom itd., kratko rečeno bili bi pošteni narodno-katolški ali katoliško-narodni (da bodo vsem prav) slovenski domoljubni možaki!
Tedaj združenimi močmi delajmo katoheti in učitelji v slovenskih šolah, da bodemo razne drakotičuo „erlasse“ (n. pr. ouega od 11. januarja 1877 št. 32t>. od dež. šolskega sveta, v katerem se zabranjuje vaba slovenskih knjig v slovenskih šolali!) laglje suzbijali. Ne poslužujmo » se raznih uičevih sredstev, ki ne koristijo niti Petru niti Pavlu, a najmaujo slovenskemu ljudstvu. Privajajmo narod k poduku (ergo: tudi v šolo), a ne — obljavljamo — kakogod ničevosti, ki tudi poštenim narodnim učiteljem škoduje, ter jim poleg neomenjenega vladinega terorizma še bolje preči narodno delovanje v šolah — vsem Slovencem na škodo. Sevoda nemčurske učitelje treba s primernimi in dopuščenimi sredstvi povsod in vsikedar pošteno oklesti ti — brez pardona — itak pametno se oziraje na to, tla. slučajno morti tudi narodnim učiteljem in šolstvu ne delamo škode.
Kjer se učitelj in katehet ne pogajata, tamkaj gotovo manjka čistega narodnega duha ali eneinn ali obema. Tertium non datur. Na-
•) Zlasti se treba ozirati na otroke roditeljev nemškutarjev! Pis.
*) Sicer pa mnogo „otroškega“ izhaja tudi v nemščini, na kar so pa žalibože tudi mnogi — Slovenci naročeni!	Pis.
roden slovenski duhovnik fn učitelj bosta izvestno vsi k d ar in povsod z združenimi močmi1) delovala za blagor milega nam naroda, kar je perva in sveta dolžnost vsakega Slovenca! Kodo to dolžnosti no ume, on je slovenski Efijalte! Pereat! —	Nodeljko.
Iz Ljutomera. 1. marca jo imelo učiteljstvo ljutomerskega okraja občni učiteljski zbor. Toga zbora udeležili so so vsi učitelji iz našega okraja, razen dveh. Eden je nekoliko bolohon. Prišel je bil tudi g. dr. Berks kot komisar politični.
Pervo je govoril g. Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru o lepopisji. G. govornik je teoretično in praktično razlagal, kako naj so po najnovojših predpisih pisanje v narodnej šoli podučuje. Povdarjal je posebno, da so učitelji na vočrazrcdnih šolah porazumč, da se po vseli razredih enako podučuje. *)
Druga točka dnevnega roda so je preskočila, ker je bil g. pervo-sednik Kryl, učitelj realko zaderžan; kor jo ud okr. š. sveta, bil je pri seji okr. š. sveta, za to pa je podpisani govoril o metodični obravnavi slovenske slovnice v narodnej šoli. Mej tom časom prišel jo g. Kryl. Po dokončanem govoru podpisanega pozdravil je g. predsednik vso nazoče učitelje, ter potem jako razumljivo razlagal in eksperomentiral o kaleiji. Končali smo še le popoludne. Proden smo se razšli, zahvalil se je g. pervo-sodnik Kryl vsem učiteljem in učiteljicam, ki so so zbora udeležili.
Klanjšček.
Iz teržaške okolice. Plače okoličnih učiteljev so na 600 gld. in nekatere na 650 gld. povikšane. Petletne doklade po J 00 gld. Pri vsem tem so so novo imenovani učitelji gg.: Bunc, Maligoj in Klanjšček službi odpovedali in novo kreirani tretji razredi stojč mirno, pričakujoč učiteljev. Poglejmo toraj bolj na taujko učiteljske službe v okolici. Dolžnostij mnogo, pravico nobone, predstojnikov kot listja in trave. Vsak mora italijanski jezik znati, v kmetijstvu dobro podkovan biti in (če zna) orgij ati za 60 gld. na leto, med tem ko drugim neučiteljem za orgljanjo 120 gld. plačujejo. Piskati morajo po »pragmatiki11, ki jo prav umno skovana. Noben nižji uradnik magistratov ne smo ničesar višjemu storiti, nižjemu pa je, orgo: Županu ne smo nobeden nič, on pa sme. Za vsak prestopek kazni: 1. svarilo; ‘2. grajanje; 3. preiskava; 4. odstranjenje. Kodor jo bil svarjen ali pismeno grajan, skozi 3 leta no dobi petletne doklade, ali kako pomoči, uo more avanzirati in če drugo službo prosi, dobi jo njegov verst-nik. Kako lehko pa je, da zopot v treh lotih drugo svarilo dobi, tedaj jo zopet na 3 leta obsojen kvinkvonja čakati tako, da če bi katerega na uosu imeli, mu lehko skozi vsa službena leta niti ene petlotno doklade ne dajo.s) Dalje vsak učitelj, ki iz drugo provincijo pod Trst pride, izgubi vsa prejšnja službena lota za ponzijo in za kvinkvenijo, toraj začne še le z nova služiti. — Pozor! Okoličan učitelj ima 54 mestnih poslancev, vso
')	Tukaj nam naj bodo vzorom naši bratjo Horvati!	Pis.
*) Posebno tam, kjer se ne alternina, in kjer eden učitelj morda po 15	let	v onem in istem razredu ostane. *	Pis.
’)	Enake določbe so tudi v postavah druzih dežel.	Ured.
magist.ratove uradnike, vasne glavarje (capovilia) okrajne glavarje (capo distrettuale) okrajne zdravnike, vasne duhovne, mežtiarje in cerkvene sta-rašine za svoje predstojn;ke.‘)
Tudi so učitelji premakljivi, če so prav definitivni. Danes sem tukaj, jutri pa moram naravnost tija kamor mi povelje voli, če je prav daleč od mesta, neprijeten, samotom kraj ali kaj druzega. Vsi okolični učitelji razen 3 so v zadnjih 8 letih bili že po večkrat prestavljeni, nekateri so prosili, drugi so bili prisiljeni. Nobeden ne sme v časnike pisati. Edino dobro imajo okolični učitelji, da si z magistratovim koksom meso kuhajo, če ga imajo in da so po sili laščine učč. Tudi v šolskih zadevah nijmajo besede, kar in kakor magistrat predpiše, tako se morajo ravnati. S prošnjo pač dosežejo kaj, ali da bi rekli, to je potrebno tako in tako prenarediti, je „niente tedesco“.
Iz Velenja. Včeraj 6. marca dopoldne smo pokopali vpokojonega učitelja, gospoda Josipa Begunta. Rojen je bil v Skaleh lota 1801, v juniju, umeri je v potek 2. marca ob dveh. Uže v svojih mladih letih je kazal bister ura, radi česar so ga dali stariši v šolo v Colje, kjer je moral veliko revščine, lakote in hudega prestati, kajti bil je revnih starišev sin in zravon toga bile so tudi slabo letine. Pri vsotn tem izdelal je tedajšnjo normalko in vstopil v gimnazijo, tukaj pervo polovico izveršil, ter so na učiteljsko pripravnico podal. 1819 bil jo uže pomožni učitelj v Celji, potem je bil prestavljen v nemško Bistrico, kjer je do 1829 učiteljeval in mladino v vsem lepem in koristnem gojil. Ravno tega leta je bil prestavljen v svoj rojstni kraj Škale, kjer je do zadnje ure ostal. Učil je čez 40 let samo v Skaleh, ter popolnem onemogel, na zadnje v pokoj bil je dejan z 200 gld. Zadnje 4 leta jo bil bolan in so ni mogel še pregibati več. Reven, bolan samec — nikogar nij imel, ki bi mu bil olajšal prehudo osodo ali ga vsaj tolažil! — Zapuščen od vsih, čeravno je mlado in staro, skoro vse prebivalstvo Škalsko in Velenjske fare k njemu v šolo hodilo, in si vse znanje izključljivo le od njega pridobilo, pričakoval je edine le dobrotnice in rešiteljice — smerti.
Posebna sazluga gre ranjkemu za pomologijo in petje. Napravil je tak pomologičon vort s toliko in tako dobrim žlahtnim drevjem, da so le težko kjo drugod na deželi na celem Štajerskem enacega najde. Bodi mu toraj zemljica lehka! Sprevod bil je jako lep in ginljiv. V prav obilem številu prišlo jo staro in mlado od prav daleč po 2 uri hoda ranjcomu zadnjo čast skazat — le kolegov so ni veliko vdeležilo. Navzoči bili so samo gg.: Škoflek, Bronco, Troha, Kunstič in domač g. Matekovič. Tem naj bo priserčna hvala; pa tudi Škalski duhovščini, ki si je vso prizad-jala, da je bil sprevod slovesen, posebno g. župniku, ki mu je iz lece pridigoval.
Za dopis „iz laškega okraja" nam jo zmanjkalo prostora, Ured.
') Nam se zdi, da gosp. dopisnik pretira.	Ured.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). Seja 1. marca. Med drugimi rečmi soje dovolila ustanovitev tovarne šole pri Ribnici (Josefsthal). Nekemu podučitolju (g. Mikl-nu v Ljutomeru) soje odgovorilo, da ne more od učiteljstva odstopiti, ako takoj no plača nazaj prijetega štipendija, katerega je bil kot učiteljski kandidat proti temu dobil, da bode 6 let v javni učiteljski službi. '— Nekemu krajnemu šolskemu svetu s e je odbila prošnja, da bi bile 2. novembra in zadnja dva pustna dneva šolske počitnice. — Enorazrednica pri sv. Duhu v gornje-radgonskem okraju se smo razširiti v dvorazrcdnico. Ivan Pototschnigg (Potočnik) so imenuje učiteljem pri sv. Janžu pri Spod. Drauburgu. Anton Kribaršek v Podgorji jo dobil petletno doklado.
(Kranjski deželni odbor) bodo bodočemu deželnemu zboru predložil načert postave o spremembi §. 82. v zadevi dohodkov izpraznjenih učiteljskih služeb.
(Šolski in učni rod) od 20. avgusta 1870. naj se po nalogi uauč-nega ministerstva posebno v sledečih paragrafih in točkah od strani deželnih šolskih svetov progledujo in pretresajo:	začotok in sklep šolskega leta
v kritjih, kjer so srednjo šole (§. 2, odst. 2.) — skrajšanje zapovedane šolske dobe (§. 13, odst. 2.) — ustrahovalna sredstva (§. 24.) — dolžnosti učiteljev, zlasti v zadevi uradnega delovanja in odgovornosti šolskih voditeljev, in zaderžanje učiteljov zunaj šole (§. 26 etc.) — učiteljske konference, posebno vdeleževanjo voroučitoljov (§. 37 etc.) — prestavljeuje učencev iz razredov v višjo razrede ali oddelke in njih prostop v drugo šole (§. 41). Javne preskušnjo in izdavanja letnih spričeval — uravnava ženskih ročnih del na ljudskih in meščanskih šolali.
(Štipendij) so dobili goriško kandidatinje letos 4000 gld. Pripravnikom (za učiteljišče) v Kobaridu, Proseku iu Teržiču se je dalo 800 gld. podpore. — V Kobaridu se bode — tako beremo v „Soči“ — ustanovila obertnijska šola in ondi v ta namen novo šolsko poslopje zidalo.
(V zadevi razpisov učiteljskih služeb) je velika zmešnjava. Njih razpisovanje preskerbuje okrajni šolski svet. Porvotno so se stroški za nje plačevali iz njegovega fonda, a deželni šolski svet je odločil (na katero postavo seje opiral, ne vemo), da naj plačujejo to stroške krajni šolski sveti. Tim so bila naložena precejšnja bremena, kor so od več let okrajnim šolskim fondom razpisno stroške povem iti morali. — Zdaj jo pa ta neprilika, da okrajni šolski sveti od krajnih jako težko novce za razpise (lobč, in ta neprilika je s tem poveksaua, da nekateri listi (n. pr-„Grazer Zeituug“) kar naprej razpisno takso zahtevajo, a okrajni šolski sveti jo poslati ne morejo. Od tod menda izvira, da jako malo razpisov v „Gr. Z." in v „P£d. Z." beremo. — Našemu lisru pa, ki plačila naprej ne zahteva, se pa dolžuje za insorato „učit. služob“ — že blizo 50 gld. — Kdo bode v takih okoliščinah še take inserato priobčeval? Ali ne bi mogle š. gospodske te neprilike predrugačiti?
(Pred porotno sodnijo v Colji) jo bil 8. marca g. M. Ivanetič, učitelj s Roba na Kranjskem, tožen radi dopisa „z Gorenjskega" v 15. št. lanskega „Učitelja“ po §. 300, k. p. (kaljenje javnega miru in reda). Obravnava je trajala od pol desete do tretje uro. Predsedoval je okr. sodnijo predsednik Iloinricher. deržavni pravilnik kot tožitolj j" bil dr. Gortscher, zagovornik dr. Surbi. Zatožoneo jo bil s 10 glasi proti 2 nekrivega spoznan. (Voč prihodnjič.)
(f G. Ivan Tušek), profesor ljubljanske gimnazije, zasluženi slovenski pisatelj, bivši tajnik „Slovensko Matico" je umeri. Velika škoda je za slovenskega domoljuba!
(Tudi en vzrok), zakaj sc za razpisano učiteljske službe nijoden prosilec ne oglasi. Za ruzprazujcno učiteljsko mesto v Brczuli (v mariborski okolici) se je 29. januarj a služba razpisala; obrok kompeie eo jo bil
4 tedno določen; t. j. do ‘20. fobr. A razpis beremo v „Gr. Z.“ in v „P. Z.“ še le 9. (oziroma 10.) marca. —
(Pojasnilo.) V zadevi dopisa iz celjskega okraja se nam piše, da dotična nemška učiteljica dobiva zdaj samo 80 gbl. za ročna dola, popred je dobivala 360 gld.
(Dobra misel.) Kor jo veliko vojaških rekrutov čitanja in pisanja nezmožnih, podtika so to navadno šoli, in sicer prejšnji šoli. Čez 10 lot se utegne pa dolžiti sedanja šola. Kaj pa porečemo mi učitelji na to? Pomagajte nam, da bode mladina res osem let v šolo hodila. Nek učitelj predlaga v „P Z.u, naj obsega avstr, brambovska postava še sledeči §.: „Vsak novinec vojaški, kateri so s šolskim odpustnim spričevalom sKazati ne moro, mora eno leto več pri vojakih služiti", To bi bilo za dečke, kaj pa za deklice?
(Vabilo.) Okrajno Kozje- Sevnica- Brežiško učiteljsko društvo ima v čotertek dne 5. aprila v Rajhenburgu svoj pervi redni zbor za društveno loto 1877. Dnovni red: 1. Poročilo predsednika o delovanji društva v pre-tečemen letu 1876. 2. Poročilo blagajnika in volitev troh članov v pregledovanje letnega računa. 3, Poročilo pevovodje. 4. Volitev novega odbora. 5. Določitev in vplačevanje (znižane) društvenine. 6. Določitev kraja in dneva za zborovanje (izlet?) v majniku. 7. Posamezni nasveti. — Če bo č. tovariš oziroma tovaršiea iz zgoraj omonjonih okrajev moževsko prev-darjal, ali je nam in šoli občevanje in posvetovanje s kolegi in prijatelji potrebno in koristno ali ne, potem bo udeležite v prihodnjih zborovanj gotovo tako živahna, kakor je bila nekdaj. Da bo, nadeja se Odbor.
Opomba. Slavna šolska vodstva iz gornjih troh okrajev, ktera še niso poslala lansko leto razdeljenih pol z vprašanji gospodu prof Alf. Miillner-ju v Maribor, so uljudno vabljeni, da to do 1. apr. t. 1. zanesljivo storijo.	Vodstvo	istega	društva.
(Vabilo.) Celjsko učiteljsko društvo ima 5. aprila v Colji svoj drugi letošnji zbor: Na dnevnem redu je govor g. Vilčnika: „Das Leben der Pflanžen" in razkladanje g. Weiss-a o »petletnih dokladah definitivnim podučitoljem."
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Pol on saku (lrazr., okr. i. p. Ptuj) s 550 gld. in stan. do 31. marca na kr. š. svet. Učiteljska služba v Račjem (Kranichsfeld) s 600 in stan.; učiteljska služba v Hočah (3razr.) s 550 in stan.; podučiteljska služba v S tu d on čin ah (2razr.) s 480 (360) in stan.; podučiteljska služba v Kamnici (2razr.) s 500 (390) in stan.; podučiteljska služba v Čelnici (3razr.) s 476 (366) in stan. Vse v 6 tednih (od 19. febr.) na kr. š. svet. (Vse službe so v mariborski okolici.)
Na Goriškem: Učiteljske službe v Št. Forjanu in v Žabljah (lr., okraj goriški) s 400 gld. in stan. (ali 120 gld.) do 20. m. na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Klenovšek iz spodnje Polskave, podučitelj^v Selnici. Gospodična Brus iz Ribnice je prestavljena za podučitoljieo v St. llu pri Slov. gradcu.
Na Kranjskem: G. Mat. Arko, def. nadučitelj v Hrenovicah. Gosp. Ljudevit Vodopivec, duhovnik in učitelj na Gori pri Idriji, prhie za učitelja in duhovnika na Razderto. Gosp. Jos. Levičnik, def. učitelj v Želez nikih. Gosp. Joz. Vovk, učitelj v Černom verhu, pride v Lokavec na Goriškem.
Na Primorskem: G. Leop. pl. Landes, podučitelj na c. kr. nemški mošč. šoli v Terstu.
Listnica uredništva: G. A. L. v It: Za denašnjo številko jo zmanjkalo prostora. — G. J. Tr. v V. = Radi Vam vstrežeino, kar povejte Vašim nadlegovalcem.
Poducitelj nliii služba
na četverorazreduici v Laškem tergu z doliodki III, razreda so razpisuje.
Prošnjo so imajo do konca meseca stišea poslati krajnemu šolskomu svetovalstvu v Laškem tergu.
Okrajni šolski svet Laški terg, dno 17. svečana 1877.
Pervosodnik: Haas m. p.
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celotna ulica, č. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskcga društva za slovenski Štajer“:
NOVE RISANKE
s slovenskimignapisi iu s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, če-terta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.—2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sesitki (s 6 listi) so po 0 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
•Taiie« Gr io liti ni in Fr. Dubois
v Ljubljani.	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih ured-jene zemeljske krogle (globe), luno- iu planet ost roj e najnižjih cen v slovenskem, hervat-skem in s er bs kem jeziku. Visoko naučno mini-sterstvo jih jo v svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo.
Vzori (obrazci) sc na zahtevanje zastonj in Iranko pošiljajo.
l^ellcl in ssinn.
3—12	tergovina	s	papirjem v Pragi.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Štajnr.“
Za uredn. odgovoren hrag. Lorene. — J. M. Pajk ova tiskarna v Mariboru.