Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Ljubljana 2024 Letnik 47 št. 2 Posledice snežnega plazu v Borjani pri Kobaridu leta 1952 (Vir: SI AS 1549, Zbirka fotografij Zgodovinskega arhiva CK ZKS, serija XVI, t. e. 47, mapa 1952) Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta dell’ Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Review of the Archival Society and Archives of Slovenia Za znanstv eno k or ektnost člank o v odgo v arjajo a vt orji. © 2024 Ar hi v sk o društv o Slo v enije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Ur edništv o: P oljansk a cesta 40, SI-1000 Ljubljana e-pošta: ar hi vi@ar hi v sk o-drustv o.si URL: www .ar hi v sk o-drustv o.si/publik acije/ar hi vi FB: F acebook/Ar hi v sk o društv o Slo v enije Gla vni in odgo v orni ur ednik: Jernej K omac (Ar hi v R epublik e Slo v enije) Ur edniški odbor: r ed. pr of. dr . Boris Golec (Zgodo vinski inštitut Milk a K osa, ZR C S AZU), mag. Marija Čipić R ehar (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), mag. Nina Gost enčnik (P okr ajinski ar hi v Maribor), doc. dr . Vink o Skit ek (P okr ajinski ar hi v Maribor), doc. dr . Gr egor Jenuš (Ar hi v R epublik e Slo v enije), doc. dr . Julijana Visočnik (Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana), r ed. pr of. dr . W alt er Luk an (pr of esor v pok oju, A v strija), dr . El vis Or banić (Za v od za po vijesne i društv ene znanosti HAZU u Rijeci, P odručna jedinica u Puli, Hrv ašk a), Alenk a K ozič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Katja Z upanič (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Anja Pr ops (Ar hi v R epublik e Slo v enije) R edak cija t e št e vilk e je bila zaključena: 23. december 20 24 R e vija izhaja d v akr at letno. Cena posamezne št e vilk e je 12,50 EUR. Lekt orica: dr . Alek sandr a Gačić Pr e v odi: mag. Hana Habjan (ang leščina) F ot ogr af sk a dela: Jernej K omac UDK: Alenk a Hr en Izdajo so omogočili: Ministrstv o za k ultur o R epublik e Slo v enije in Ar hi v sk o društv o Slo v enije P oslo vni r ačun: NLB d. d. Ljubljana, 02083-001944615 0 Oblik o v anje: Andr eja Aljančič P o vir k R ačunalniški pr elom: Ur oš Č uden, MEDIT d. o. o., Notr anje Gorice Tisk: F ot olit o Dolenc d. o. o. Naklada: 300 izv odo v R e vija Ar hi vi je v ključena v naslednje podatk o vne baze: COBISS (Slo v enija); EBSCO Publishing; ProQuest, Library & Information Science Source; Library, Information Science & Technology Abstracts with Full Text (Združene drža v e Amerik e); Centro de Información Documental de Archivos (Španija); Institut für Archivwissenschaft der Archivschule Marburg (Nemčija) 239 Letnik 47 (2024), št. 2 KAZAL O Jernej K omac Uv odnik 245 ČLANKI IN RAZPRA VE FILIP Č UČEK Ali je bila »r egulacija Dr a v e žrt e v slo v ensk e obstruk cije«? Dr a v sk e popla v e in r egulacije dol v odno od Maribor a in Ptuja med pr elomom st oletja in prv o s v et o vno v ojno 247 N A T A Š A CAR Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana 263 ŽIG A K ONC ILIJ A V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami 273 V ANJ A R UPNIK V élik a požar a v Ljubljani leta 1774 287 IZ ARHIV SKIH F ONDO V IN ZBIRK ALEK S ANDER LA VRENČIČ Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana o potr esu v P osočju leta 1976 305 OL G A PIVK St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče od 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije 323 ZAPISI JIŘÍ K UDĚLA Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi 335 O DEL U ARHIV SKEG A DR UŠ TV A IN ARHIV O V SL O VENIJE Andr ej Nar ed Ašk er če v a nagr ada in Ašk er če vi priznanji v letu 2024 347 Gor dana Šö v egeš Lip o v šek 32. Ar hi v ski r azisk o v alni tabor 2024 AR T u 353 PRIDOBITVE ARHIV O V Pridobitv e slo v enskih ar hi v o v v letu 2023 357 BIBLIOGRAFIJ A ARHIV SKIH DELA V CEV Bibliogr afija ar hi v skih dela v ce v v letu 2023 371 JUBILEJI Nataša Budna K odrič Sla v ljenci Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana v letu 2024 – Jože Suhadolnik, Ljiljana Šuštar in Mihaela Knez 391 240 Kazalo OSEBNE VES TI T atjana R ezec Stibilj V spomin Marti R au- Selič (1952–2023) 399 Marija Gr abnar T atjani Sajk o v spomin (1955–2024) 400 OCENE IN POR OČILA Publik acije Nina Ošep Meta R emec (ur .): GO ZD IN LJUDJE: r azmerja in zgodo vina 401 Razstave Judita Šeg a Erik a Mar olt , T omaž Mišk o, Judita Šeg a, Matija Šir ok, dr . Bar bar a Žabota: P odobe Iv ana T a v čarja 405 Lučk a Sa vinek Kristjan T r oha: Utrinki iz pr et eklosti: LJUBLJ ANSKI K OL OD V OR 408 Br anisla v a Majerič Bolk a Lit ostr oj: Nek danji industrijski v elik an 409 Zbor o v anja Gor dana Šö v egeš Lip o v šek Letna k onf er enca Društv a madžarskih ar hi vist o v – Magy ar Le v éltár osok Egy esület ének v ándor gyűlése 413 Mir osla v No v ak Ar hi v – k olekti vna identit eta in osebni spomini: 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v 416 T atjana R ezec Stibilj F esti v al nemeg a filma 418 241 Letnik 47 (2024), št. 2 T ABLE OF C ONTENTS Jernej K omac E dit orial 246 AR TICLES AND DISCUSSIONS FILIP Č UČEK W as the “R egulation of the Dr a v a Ri v er a Victim of Slo v enian Obstruction ”? The Dr a v a Floods and R egulation Do wnstr eam of Maribor and Ptuj Betw een the T urn of the Century and the First W or ld W ar 247 N A T A Š A CAR Car e f or the Pr ot ection of Ar chi v al Mat erials in the Ljubljana Ar chdiocesan Ar chi v es 263 ŽIG A K ONC ILIJ A Pr ot ection of Digital Ar chi v al Mat erials F r om Natur al Disast ers 273 V ANJ A R UPNIK The Gr eat Fir es of Ljubljana in 1774 287 FR OM AR CHIV AL F ONDS AND C OLLECTIONS ALEK S ANDER LA VRENČIČ Ar chi v es of the T ele vision Slo v enia and Ar chi v al Mat erial on the R eporting of R adiot ele vision Ljubljana on the 1976 Earthquak e in the Soča V alle y R egion 305 OL G A PIVK Cent ennial Floods and Other Natur al Disast ers in the P eriod 1923–1926 in the R ecor ds of the Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia 323 NO TES JIŘÍ K UDĚLA Matija Majar Ziljski and His Pr obat e R ecor ds in Pr ague 335 A CTIVITIES OF THE AR CHIV AL SOCIETY AND AR CHIVES OF SL O VENIA Andr ej Nar ed The Ašk er c A w ar d and Ašk er c R ecognition A w ar d in 2024 347 Gor dana Šö v egeš Lip o v šek XXXII. Ar chi v al R esear ch Camp in 2024 AR T 353 A C QUISITIONS OF AR CHIVES A cquisitions of Slo v enian Ar chi v es in 2023 357 BIBLIOGRAPHY OF AR CHIV AL W ORKER S Bibliogr aph y of Ar chi v al W or k ers in 2023 371 JUBILEE Nataša Budna K odrič Celebr ants of the Hist orical Ar chi v es Ljubljana in 2024—Jože Suhadolnik, Ljiljana Šuštar , and Mihaela Knez 391 242 Table of Contents PER SON ALIA T atjana R ezec Stibilj In memoriam Marta R au- Selič (1952–2023) 399 Marija Gr abnar In memoriam T atjana Sajk o (1955–2024) 400 REVIEWS AND REPOR TS Publications Nina Ošep Meta R emec (E d.): F ORES T AND PEOPLE: R elationships and Hist ory 401 Exhibitions Judita Šeg a Erik a Mar olt , T omaž Mišk o, Judita Šeg a, Matija Šir ok, and Dr Bar bar a Žabota: The Images of Iv an T a v čar 405 Lučk a Sa vinek Kristjan T r oha: Glimpses F r om the P ast: LJUBLJ AN A TRAIN S T A TION 408 Br anisla v a Majerič Bolk a Lit ostr oj: the F ormer Industrial Giant 409 Assemblies Gor dana Šö v egeš Lip o v šek The Annual Conf er ence of the Society of the Hung arian Ar chi vists – Magy ar Le v éltár osok Egy esület ének v ándor gyűlése 413 Mir osla v No v ak Ar chi v es – Collecti v e Identity and P ersonal Memories: The 55th Con v ention of the Cr oatian Ar chi vists 416 T atjana R ezec Stibilj Silent Film F esti v al 418 243 ARHIVI , g lasilo Ar hi v sk eg a društv a in ar hi v o v Slo v enije so osr ednja slo v ensk a ar hi v sk a r e vija, ki spr emlja šir ok spekt er ar hi v skih vpr ašanj. V njej obja v ljamo prispe v k e s podr očja ar hi vistik e, (upr a vne) zgodo vine, zgodo vinskih pomožnih v ed, v ede o virih, ar hi v sk e t eorije in pr ak se t er v sak dana slo v enskih ar hi v o v in aktualna vpr ašanja s podr očja zaščit e in hr anjenja no vih oblik zapiso v inf ormacij na r ačunalniških medijih. Prispe v k e spr ejema ur edništv o na naslo v: Uredništvo revije Arhivi P oljansk a cesta 40, SI-1000 Ljubljana, Slo v enija e-pošta: ar hi vi@ar hi v sk o-drustv o.si NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA ARHIVE • Pris pe v ki mor ajo biti oddani v elektr onski obliki (r azmik 1,5 vrs tice). • V si član ki gr edo pr ed obja v o v r ecenzijo. P oziti vna r ecenzij a je pogoj za obja v o člank a. • Pris pe v ki za rubrik e Članki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk mor ajo ob v ezno v sebo v ati izvleček (mak s. 10 vrstic), ključne besede , primerne za indek sir anje, in povzetek (mak s. 30 vrstic). Pr ed po vzetk om mor a biti na v eden spisek virov in literature . • A vt or naj na v ede s v oj polni naslo v , nazi v oz. poklic, delo vno mest o in naslo v usta - no v e, kjer je zaposlen, t el. št e vilk o in e-pošt o. • Opombe mor ajo biti pisane enotno pod črt o. V opombah upor ab ljamo kr ajše na - v edbe, ki mor ajo biti sk upaj s kr aticami r azložene v pog la vju viri in lit er atur e. Primer: Mer k u: Slovenska plemiška pisava , str . 110. • V pog la vju Viri in literatura mor ajo biti sist ematično, po abecednem vrstnem r edu, na v edeni v si viri in v sa lit er atur a, na v edena v opombah. Ločeno na v edemo ar hi v sk e vir e, int ernetne vir e, časopisne vir e, lit er atur o it d. • C itir anje ar hi v skih vir o v: oznak a drža v e, ar hi v a, f onda ali zbir k e in oznak e nižjih popisnih enot . Primer Ar hi v R epublik e Slo v enije: SI A S 1, šk. 1. Primer za r egionalne ar hi v e: SI_ZAL_ IDR/0102, Občina Dole, t . e. 44, Ljud - sk o št etje iz leta 1890. • C itir anje lit er atu r e (monogr afije): priimek, ime a vt orja: naslov (in podnaslov) dela. Kr aj: založba, let o izida. Primer : Mer k u, P a v le: Slovenska plemiška pisma . T rst: Založništv o tržašk e - g a tisk a, 1980. • C itir anje lit er atu r e (periodik a) : priimek, ime a vt orja: naslo v člank a. V : Naslov pe- riodike letnik (let o izdaje), št e vilk a, str ani člank a. Primer: Matije vič, Meta: No v omeški mestni ar hi v in skr b zanj. V : Arhivi 26 (2003), št . 1, str . 221–226. Primer: Krippenspiel. V : Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung , 28. 12. 1843, št . 154, str . 1107. • C itir anje lit er atu r e (zborniki ) : priimek, ime a vt orja: naslo v člank a. V : Naslov zbor- nika (ime ur ednik a). Kr aj izdaje: založnik, let o izida, str ani člank a. Primer: Bizjak, Matjaž: Gut enber g in brik sensk a posest vzhodno od T ržiš - k e Bistrice. V : Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur . Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZR C, 2005, str . 225–269. • C itir anje spletnih str ani (naslo v , t očni naslo v spletne str ani, datum upor abe splet - ne str ani). Primer: Gr aščina Smlednik: http://www .gr ado vi.jesenice.net/ smlednik. html (dost op: 12. 6. 2020). • Slik o vno gr adi v o (največ 5 kosov ) spr ejema ur edništv o le v elektr onski obliki in v viso ki r esoluciji (najmanj 300 dpi), shr anjeno nestisnjeno v dat ot ek o vrst e TIFF . Slik o vno gr adi v o (f ot ogr afije, gr afik oni, tabele, zemlje vidi it d.) je potr ebno priložiti ločeno (v t ek stu naj bo označena samo lok acija gr adi v a) v posebni mapi (dat ot eki) z a vt orje vim imenom in priimk om. Slik o vno gr adi v o mor a v sebo v ati odgo v arjajoče podnapise z na v edbo vir a. • Ur ed ništv o ima pr a vico pris pe v k e jezik o vno lekt orir ati; lek t orsk e popr a v k e na - v adno vnesejo a vt orji sami. K or ektur e načeloma opr a vi ur edništv o. • A vt orji so do lžni upošt e v ati na v odila, obja v ljena v v saki tisk ani št e vilki Arhivov in na spletni str ani ADS . • Č lan ki in prisp e v ki, obja v ljeni v tisk ani r e viji, so obja v ljeni tudi na spletni str ani ADS. A vt orji z obja v o tisk ane v er zije sog lašajo tudi z obja v o spletne v erzije člank a. Ur edništv o Rok za oddajo prispe v k o v za v se rubrik e je za prv o št e vilk o 1. maj , za drugo št e vilk o pa 1. oktober! 244 INSTRUCTIONS FOR AUTHORS FOR ARHIVI • P apers shoul d be submitt ed in electr onic f orm (1.5 line spacing) • Bef or e being published all papers ar e peer-r e view ed. P apers ar e published onl y if the y r ecei v e a positi v e peer-r e view . • P apers f or the se ctions Articles and Papers, From Practice to Practice, and From Archival Files and Collections must include a maximum 10-line abstract , key- words appr opriat e f or inde xing, and a maximum 30-line summary . List of sources and literature stands bef or e the summary . • A uthors shou ld stat e their full addr ess, title and/or pr of es sion , w or k place, and addr ess of the institution w her e the y w or k, phone number , and e-mail. • F ootnot es ar e writt en unif or ml y under the line. F ootnot es include short r ef - er ences that ar e full y e xplained t ogether with abbr e viations in the chapt er Sour ces and Lit er atur e. Ex ample: Mer k u: Slovenska plemiška pisma , p. 110. • C hapt er Sour ces and Lit er atu r e includes a s y st ematic r ecor ding of all sour ces and lit er atur e cit ed in f ootnot es , in alphabetical or der . Ar chi v al sour ces, w eb sour ces, journals, lit er atur e et c. ar e stat ed separ at el y . • C itat ion of ar chi v al sour ces : country r ef er ence code, name of ar chi v al institu - tion, r ef er ence code of ar chi v al f ond or collection and r ef er ences of the units of description. Ex ample: Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia: SI A S 1, bo x 1. Ex ample f or r egional ar chi v es: SI: SI_ZAL_ IDR/0102, Občina Dole, bo x 44, Ljudsk o št etje iz leta 1890. • C itat ion of lit er atur e (monogr aphs) : surname, name of the author: title (and subtitle) of the book . Publishing place: publisher , publishing y ear . Ex ample : Mer k u, P a v le: Slovenska plemiška pisma . T rst: Založništv o tržašk eg a tisk a, 1980. • C itat ion of lit er atur e ( articles in periodicals ) : surname, name of the author: title of the article. In: Title of periodical v olume (publishing y ear), number , pages of the article. Ex ample: Matije vič, Meta: No v omeški mestni ar hi v in skr b zanj. In: Arhivi 26 (2003), no. 1, pp. 221–226. Ex ample: Krippernspie. In: Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung , 28. 12. 1843, št . 154, p. 1107. • C itat ion of lit er atur e ( articles in miscellan y ) : surname, name of the author: title of the article. In: Title of miscellany (name of the edit or). Publishing place: publisher , publishing y ear , pages of the article. Ex ample: Bizjak , Matjaž: Gut enber g in brik sensk a posest vzhodno od T ržišk e Bistrice. In: Ad fonts. Otorepčev zbornik (ed. Darja Mihelič). Lju - bljana: Založba ZR C, 2005, pp. 225-269. • C itat ion of w ebsit es (title, UR L, dat e of access) . Ex ample: Gr aščina Smlednik: http://www .gr ado vi.jesenice.net/smled - nik.html (accessed: 12. 6. 2020). • Gr aphi c mat eri als (max. 5 pieces ) should be submitt ed in electr onic f orm and in hig h r esolution (300 dpi), sa v ed in non-compr essed TIFF file f ormat . Gr aphic mat eria ls (phot ogr aphs, gr aphs, tables, maps, et c.) shou ld be submit - t ed separ at el y (with their corr ect positions clear l y mar k ed in the t e xt), in a separ at e f older (file) mar k ed wit h author’s name and surname. Gr aphic mat e - rials should al w a y s carry a caption e xplaining the image and its sour ce. • E dit ori al boar d r eserv es the rig ht t o send the submitt ed pap ers f or language pr oofr eading. Pr oofr eading corr ections ar e usuall y insert ed in the papers b y the authors themsel v es. Other corr ections of a t echnical natur e ar e usuall y done b y edit orial boar d. • A uthor s shou ld f ollo w these instructions, published in each issue of Arhivi and on the w ebsit e of Archival Association of Slovenia. • Articles and papers that ar e published in the print ed v ersion of Arhivi ar e also published on-line on the homepage of the Ar chi v al Association of Slo v enia. B y gi ving their consent t o the publishing of the print ed v ersion, authors also agr ee t o their papers being published on-line. E dit orial boar d ARHIVI , the R e view of the Ar chi v al Association and Ar chi v es of Slo v enia is the centr al Slo v enian ar chi v al journal. It deals with a wide r ange of ar chi v al issues and includes articles in the fields of ar chi v al science, (administr ati v e) hist ory , auxiliary sciences of hist ory , stud y of primary sour ces, ar chi v al theory and pr actice, and dail y acti vities of the Slo v enian ar chi v es and also pr esents pr oblems in the field of pr ot ection and pr eserv ation of new f orms of a writt en r ecor d on the comput er media. P apers should be sent t o the edit orial boar d: Uredništvo revije Arhivi P oljansk a cesta 40, SI-1000 Ljubljana, Slo v enija Email: ar hi vi@ar hi v sk o-drustv o.si Deadlines papers f or all sections ar e t o be submitt ed b y May 1 f or the first number and b y October 1 f or the second number! 245 Letnik 47 (2024), št. 2 Uvodnik Ur edništv o r e vije Arhivi je v juniju 2024 r azpisalo t emo za drugo št e - vilk o 47. letni k a r e vije, ki se je v luči pr et eklih popla v v Slo v eniji dotik ala pr ed v sem nar a vnih nesr eč v po v eza vi z ar hi v sk o str ok o. Odzi v tak o s str ani članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije k ak or tudi s str ani zaposlenih znotr aj slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe je bil pod pričak o v anji, zat o sem se k ot odgo v orni ur ednik odločil, da nabor prispe v k o v v duhu Zak ona o v arstvu pr ed nar a vnimi in drugimi nesr ečami r azširim. V dru gi št e vilki let ošnjeg a letnik a tak o lahk o ber emo o r azličnih ne - sr ečah in v arstvu pr ed njimi. Dr . Filip Č uček piše o popla v ah in r egulacijah r ek e Dr a v e v drugi polo vici 19. st oletja; Nataša Car se je pos v etila v arstvu ar - hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana; dr . Žig a K oncilija je ana - lizir al v arstv o e-ar hi v sk eg a gr adi v a pr ed nar a vnimi nesr ečami; V anja R upnik je r azisk ala d v a obsežnejša požar a v Ljubljani v letu 1774; Alek sander La - vr enčič je v Ar hi vu T ele vizije Slo v enije analizir al t ele viz ijsk a por očila o rušil - nem potr esu v P osočju leta 1976; in k ot zadnja je tu Olg a Pi v k, ki je r azisk ala ar hi v sk o gr adi v o o nar a vnih nesr ečah v letih 1923–192 6 v Ar hi vu R epublik e Slo v enje. Drugo št e vilk o dopolnjuje še daljši zapis češk eg a v eleposlanik a Ji - říja K uděle o zapuščinsk em spisu Matije Majarja Ziljsk eg a v Pr agi. P oleg na v ede nih člank o v in r azpr a v lahk o v drugi št e vilki ber emo še por očili o delu ar hi v sk eg a društv a in ar hi v o v , nek aj oce n in por očil o publi - k aciji, r azsta v ah in zbor o v anjih, zapis o jubilejih v Zgodo vinsk em ar hi vu Lju - bljana t er d v a spominsk a zapisa. K ot je že v na v adi, sta v drugi št e vilki tudi združen sezna m pridobit e v ar hi v sk eg a gr adi v a slo v enskih ar hi v o v in biblio - gr afija ar hi v skih dela v ce v za let o 2023. Na k oncu naj dodam še opr a vičilo za napak o v prvi št e vilki let ošnjeg a letnik a r e vije. V rubriki Ocene in por očila je por očilo o r azsta vi Festival Ku- rirček, Festival otrok in umetnost 1963–1992 napa čno podpisano. P od - pisani a vt orji, Gor dana Šö v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Maribor), mag. Nina H riberše k V uk in dr . Andr eja Er dlen (Mariborsk a knjižnica), so namr eč a vt orji r azsta v e. A vt orica por očila je Mojca Horv at . Za napak o pri podpisu por očila se a vt orici iskr eno opr a vičujem. Jernej K omac Gla vni in odgo v orni ur ednik 246 Uvodnik || Editorial Editorial F ollo wing the r ecent floods in Slo v enia, the edit orial boar d of the journal Ar hi vi stat ed in June 2024 that the second issue of the 47 th annual edition of the journal will f ocus on natur al disast ers and their signific ance t o the ar chi v al pr o - f ession. As the edit or-in-chi ef, I decided t o br oaden the scope of contributions in accor dance with the A ct on Pr ot ection ag ainst Natur al and Other Disast ers because the r esponse fr om the Slo v enian public ar chi v al service and members of the Ar chi v al Society of Slo v enia f ell short of m y e xpectations. W e can learn about v arious disast ers and w a y s t o pr ot ect ag ainst them in the second issue of this y ear’s journal. Dr Filip Č uček writ es about floods and r egulations of the Dr a v a Ri v er in the second half of the 19th century; Nataša Car f ocused in her article on the pr ot ection of ar chi v al mat erials in the Ar chdioce - san Ar chi v es of Ljubljana; Dr Žig a K oncilija anal y sed the pr ot ection of e-ar chi v al mat erials ag ainst natur al disast ers; V anja R upnik r esear ched tw o lar ge-scale fir es in Ljublja na in 1774; Alek sander La vr enčič anal y sed t ele vision r eports on the de v astatin g earthquak e in the Soča V alle y in 1976 in the Ar chi v es of T e - le vision of Slo v enia; last but not least , Olg a Pi v k e x amined ar chi v al mat erials on natu r al dis ast ers in the y ears 1923–1926 in the Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia. Czec h Ambassador Jiří K uděla ’s length y piece r eg ar ding Matija Majar Ziljski’s pr obat e r ecor ds in Pr ague accompanies the second issue. In addi tion t o the af or ementioned articles and discussions, the second issue also contains r eports on the w or k of the ar chi v al society and ar chi v es, some r e view s and r eports on publications, e xhibitions, and conf er ences, a not e on anni v ersaries in the Hist orical Ar chi v es Ljubljana, and tw o In memoriam pi - eces. A bibliogr aph y of ar chi v al pr of essionals f or 2023 and a list of acquisitions of ar chi v al mat erials of Slo v enian ar chi v es ar e also included in the second issue, as is cust omary . Lastl y , I w ant t o e xpr ess m y r egr et f or the err or in the first issue of this y ear’s mag azine. In the R e view s and R eports section, the r eport on the e xhibiti - on “The Kurirček Festival: The Festival Child and Art 1963–1992 ” is incor - r ectl y attribut ed. The e xhibition ’s signed authors ar e Gor dana Šö v egeš Lipo v šek (R egional Ar chi v es Maribor), Nina Hriberšek V uk MSc and Dr Andr eja Er dlen (Libr ary of Maribor). Mojca Horv at is the author of the r eport . I sincer el y apolo - gize t o the author f or the err or in attributing the r eport . Jernej K omac E dit or-at-lar ge 247 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: popla v e, r egulacije, r ek a Dr a v a, Maribor , Ptuj, Ormož, Sr edišče ob Dr a vi, nacionalni odnosi, deželnozborsk a obstruk cija Key-words: floods, r egulations, Dr a v a Ri v er , Maribor , Ptuj, Ormož, Sr edišče ob Dr a vi, national r elations, pr o vincial assembl y obstruction ČLANKI IN RAZPRA VE AR TICLES AND DISCUSSIONS 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 323.1(436.4)"1880/1913":627.5(497.412) Pr ejet o: 18. 9. 2024 Ali je bila »regulacija Drave žrtev slovenske obstrukcije«? Dravske poplave in regulacije dolvodno od Maribora in Ptuja med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno* FILIP ČUČEK znanstv eni sodela v ec Inštitut za no v ejšo zgodo vino, Pri v oz 11, SI-1000 Ljubljana e-pošta: filip.cucek@inz.si Izvleček V načrtih a v strijsk e (in štajersk e deželne) v lade je bila v se od 80. let 19. st o - letja r egulacija Dr a v e od Ma ribor a do Sr edišča ob Dr a vi, t oda v si posegi d v oj - ne monar hije so se na k oncu izk azali za nek olik o t emeljit ejša vzdrže v alna dela. Za k aj v eč je zmer aj zmanjk alo denarja, nak ar je na k oncu monar hijo pr ehit ela prv a s v et o vna v ojna. T o je bil tudi čas poostr enih nacionalnih odnoso v v monar hiji. Nemšk a dežel - nozborsk a v ečina v Gr adcu je na pr elomu st oletja k ot sr edstv o nemšk o-slo - v ensk eg a političneg a obr ačuna v anja sk ušala upor abiti v se mogoče. Slo v ensk e poslance, ki so zar adi neizpolnje v anja s v ojih zaht e v v se bolj izk oriščali ob - struk cije, so med najdaljšo (1910–13) obt ožili, da so s s v ojim početjem one - mogočili spr ejem pr or ačuna in posledično izv ajanje r ečnih r egulacij na Dr a vi. Abstract W A S THE “REGULA TION OF THE DRA V A RIVER A VICTIM OF SL O VENIAN OBS TR UCTION”? THE DRA V A FL OODS AND REGULA TION DO WNS TRE AM OF MARIBOR AND PTUJ BETWEEN THE TURN OF THE CENTUR Y AND THE FIR S T W ORLD W AR The A ustrian (and Styrian pr o vincial) go v ernment had been planning t o r e - gulat e the Dr a v a Ri v er fr om Maribor t o Sr edišče ob Dr a vi since the 1880s, but all the int erv entions of the dual monar ch y ultimat el y turned out t o be somew hat mor e thor oug h maint enance w or k. Ther e w as al w a y s a lack of mone y f or additional needs, and the monar ch y w as e v entuall y o v ertak en b y the First W or ld W ar . This period w as char act erised b y a notable t ension in the national r elations within the monar ch y . A t the turn of the century , the German pr o vincial as - sembl y majority in Gr az tried t o use e v erything possib le as a means of Ger- * R azisk a v a je bila opr a v ljena v okviru r azisk o v alneg a pr ogr ama št . P6–0280 Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina Slovenije , ki g a financir a Ja vna agencija za znanstv enor azi - sk o v alno in ino v acijsk o deja vnost R epublik e Slo v enije iz drža vneg a pr or ačuna. 248 Filip Č uček: Ali je bila »r egulacija Dr a v e žrt e v slo v ensk e obstruk cije«?, str . 247–262 Članki in razprave || Articles and Discussions man- Slo v ene political r eck oning. Slo v enian assembl y members, w ho incr ea - sing l y e xploit ed obstructions due t o the f ailur e t o meet their demands, w er e accused during the longest period of obstruction (191 0–13) of pr e v enting the adoption of the budget and consequentl y the implementation of ri v er r egulati - ons on the Dr a v a Ri v er . Uvod »Pred dobrim mesecem so se pričela na več mestih regulacijska dela na Dra- vi, in to posebno v bližini Ptuja, kjer so bila najbolj potrebna. S tem se je končno začelo reševati življenjsko vprašanje predelov na Dravi, bodisi nad ali pod Ptujem. Pa tudi prebivalci teh predelov si bodo pri tem nujnem reše- vanju vprašanja regulacije Drave gotovo globoko oddahnili, ker bo po izvr- šenih delih obvarovanih več sto oralov najboljše plodne zemlje.« 1 Šele let a 1940 je štajerski časnik optimistično nag lašal k onec v eč dese - tletne agonije okr og celostne r egulacije r ek e Dr a v e gor- in dol v odno od Ptuja. T a naj bi bila v naslednjih letih k ončno nar ejena na način, ki t érminu r egulacija pritiče. Sist ematična r egulacija Dr a v e od Maribor a v se do Sr edišča ob Dr a vi je bila sicer že v načrtih a v stri jsk e (in štajersk e deželne) v lade, a k onec k once v je šlo pri izv edbi bolj ali manj za posege lok alneg a značaja. Za k aj v eč je zmer aj zmanjk alo denarja, nak ar je na k oncu monar hijo pr ehit ela prv a s v et o vna v ojna. V dr ugi polo vici 20. let (20. st oletja), v času prv e Jugosla vije, je bila sicer (pod Ptujem) nar ejena manjša r egulacija (v dolžini 6 km), 2 ki je bila pr a vzapr a v sana - cija dotr ajaneg a območja. Bolj ali manj je šlo za v ečja vz drže v alna dela, medt em k o je za celo vit ejšo r egulacijo pono vno zmanjk alo sr edst e v , tak o da so t ozade v - ne načrt e pr edsta vili šele v drugi polo vici 30. let . 3 A z začetk om r egulacije se je zopet odlašalo. Na začetk u 40. let so (sicer v elik opot ezno zasta v ljena) dela le st ekla, t oda situacija takr at ni bila v eč nič k aj r ožnata; v E vr opi je že di vjala drug a s v et o vna v ojna, tak o da je bilo z r egulacijo že čez slabo let o, k o je v ojna zajela tudi Jugosla vijo, dok ončno k onec (ozir oma je mor ala počak ati boljše, tj. po v ojne čase). A vr nimo se v a v strijsk o usta vno dobo. T edaj je bilo ur a vna v anje (plo v - nih) spodnještajerskih r ek, k ar se tiče pr ometa, (v finančnem smislu) v r ok ah štajersk eg a namestništv a; v ostalih zade v ah (popla v e, r egulacije in podobno) si je str ošk e (običajno pol-pol) delilo z deželo (nek aj so prispe v ale še ostale zaint er esir ane str ank e). 4 T oda deželni odbor je (deželn i) denar (pogost o) r aje namenjal za r azvit ejše (in bolj nemšk e) štajersk e pr edele, 5 zat o ni nič čudneg a, da so slo v enski spodnještajerski poslanci v Gr adcu pr oti k oncu 19. st oletja po - stajali v se bolj nestrpni in nezado v oljni z deželnozborsk o politik o. Že sr edi 80. let so sr edi pr or ačunsk e debat e zapustili deželni zbor , češ da r aje gr edo, k ot da so tam zaman. Na pr elomu st oletja so v ečkr at odgo v orili z deželnozborsk o abstinenco, poleg t eg a so z geslom »pr oč od Gr adca« r adik alizir ali s v oj politič - ni nast op (v letih pr ed v ojno je t o zaht e v alo nek ak šno samoupr a v o za Spodnjo Štajersk o). A v Gr adec so se v edno zno v a vr ačali. T oda zar adi ne vzdržnih r az - mer v štajerski pr est olnici (podpor a r aznim nemškim nacionalnim društv om iz 1 Slovenski gospodar , 1. 5. 1940, str . 10. 2 Prim. Slovenski gospodar , 8. 11. 1928, str . 7, 8. 3 Prim. Jutro, 17. 4. 1937, str . 5. 4 Občine, okr aji, posestniki. Prim. Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steiermär- kischen Landtages , 19. Sitzung, 25 . 1. 1866, str . 384– 385. Gl. tudi npr . SI A S 1104, šk. 1, Pr eli - minar e pr o 1898. 5 Npr . Domovina , 3. 11. 1903, str . 1. 249 Letnik 47 (2024), št. 2 deželneg a pr or ačuna in za vr ačanje št e vilnih slo v enskih pr edlogo v) so v nada - lje v anju naj v ečkr at poseg li po obstruk ciji (najdaljša (med f ebruarjem 1910 in jesenjo 1913) je (z izjemo kr atkih pr esledk o v) popolnoma ohr omila delo v anje deželneg a zbor a). 6 S v ojim v oli v cem so pojasnje v ali, da v Gr adcu sicer zast opajo »gospodarske, narodne in politične želje« pr ebi v alstv a, t oda »nemška večina deželnega zbora je iz narodne nestrpnosti dosledno prezi- rala naše najvažnejše zahteve in se nazadnje celo povspela do drznosti, da je hotela ustvariti zakone, ki bi pomenjali našo narodno smrt. Vsled tega smo morali prijeti za najskrajnejše orožje, ki nam je v deželni zbornici na razpolago, nastopili smo z obstrukcijo. Zabranili smo z govori in predlogi, da bi se dovolil nemški večini denar za njeno krivično vladanje, obstruirali smo proračun.« 7 Ostrina nacionalnih odnoso v je bila v letih pr ed prv o s v et o vno v ojno izr e - dna tak o na Spodnjem Štaje rsk em k ot tudi v Gr adcu t er seg ala v v se por e ja vne - g a in zasebneg a, političneg a in gospodarsk eg a ži v ljenja. V t eh r azmer ah je nem - šk a str an sk ušala slo v ensk o obstruk cijo prik azati v k ar najslabši luči ozir oma jo iz k oristiti v s v ojo k orist . K ot sr edstv o obr ačuna v anja so namr eč upor abljali v se mogoče, v t em primeru r ečne r egulacije, ki da so jih blokir ali pr a v slo v enski poslanci. P o pisanju slo v ens k o pisaneg a ptujsk eg a nemšk eg a časnik a Štajerc so bili oni kri vi za t o, da se pr epotr ebne r egulacije Dr a v e v deželnem zboru niso mog le nadalje v ati. »Edino deželni zbor štajerski bi moral še dovoliti, da se potrebni deželni pri- spevki izplačajo. V tem trenutku pa so preprečili slovenski poslanci delova- nje deželnega zbora, vkljub temu, da so ti poslanci ravno zastopniki onih občin, katere so vsled povodnji v največji nevarnosti in katere bi regulacijo Drave najbolj potrebovale. /…/ Čisto slovenske vasi Zabovce in Nova ves, kjer se bregovi že trgajo, so v nevarnosti, da bi ob povodnji Drava odnesla hiše, gospodarska poslopja, vrte in zemljišča, kajti tukaj ravno je Drava že večkrat tudi pri mali povodnji veliko škodo povzročila.« Ptujski list je opozarjal, da je nedok ončana r egulacijsk a dela tudi t ežk o v ar o v ati in vzdrže v ati, v endar si je v bistvu prizade v al zanetiti no v (nacionalni) nemir v dežel i (ozir oma pridobiti k ak šneg a v oli v ca v eč na deželi). »Ni čuda, da se obrača jeza slovenskega ljudstva (zlasti na progi Maribor-Središče) proti slo- venskim poslancem. /…/ Odgovornost, ki so jo vzeli slovenski poslanci s svojim na- stopanjem na-se, je nedogledna, kajti prva prihodnja povodenj zamore že uničiti vse dosedanje zgradbe, ki so milijone koštale, nadalje pa tudi spraviti v nevarnost človeška življenja.« 8 Slo v ensk a str an je se v eda tak šne in drug ačne nemšk e obt ožbe ostr o za vr - nila; slo v ensk a obstruk cija da ni imela nobeneg a vpli v a na r egulacijo Dr a v e, saj da jo je že let o pr ej usta vilo poljedelsk o ministrstv o, k o nemšk a deželnozborsk a v ečina ni hot ela zagot o viti potr ebnih sr edst e v . 9 »Glede uravnanja rek, kakor So- tle, Mislinje, Dravinje, Drave, Mure, Save, Sromeljščice, Gabrnce, Ščavnice itd. nas 6 P o de želnozborskih v olitv ah v splošni k uriji (20. sept embr a 190 4) je imela slo v ensk a str an v Gr adcu deset poslance v , s čimer so lahk o samost ojno v lag ali dopolnilne pr edloge k zak onom. S t em so dobili no v o »or ožje«, možnost obstruk cije, ki so jo (zar adi neupošt e v anja njiho vih zaht e v) s k oristjo upor abljali in z (v ečinoma nepotr ebnimi) v ložki motili seje. – Č uček: Iv an Dečk o in njego v zadnji deželnozb orski mandat , str . 36. Prim. Mar k o- St öckl: Der st eiermär ki - sche Landtag, str . 1683–1718, tu str . 1706–13; Č uček: Svoji k svojim , str . 94–97. 7 Slovenski gospodar , 10. 2. 1910 , str . 1. 8 Štajerc , 7. 7. 1912, str . 1. 9 Slovenski gospodar , 10. 3. 1910 , str . 1. 250 Filip Č uček: Ali je bila »r egulacija Dr a v e žrt e v slo v ensk e obstruk cije«?, str . 247–262 Članki in razprave || Articles and Discussions je tolažila s praznimi obljubami za bodočnost.« 10 P oslanec Mihael Br enčič je na seji ptu jsk eg a okr ajneg a zast opa k onec leta 1912 izja vil, da je slab finančni (in siceršnji) položaj v deželi posledica obstruk cije nemških k onserv ati v ce v in ne d v anajstih slo v enskih poslance v , pri čemer bo slo v ensk a obstruk cija tr ajala tak o dolgo, dokler nemšk a v ečina v deželnem zboru ne bo finančno podpr la r egula - cije P es nice in Dr a v e. 11 Sicer je že »od prvega hipa obštrukcije slovenska kmečka stranka javno in odkrito izjavljala, da bo ljudstvu treba v tem boju za enakoprav- nost v deželi prinašati tudi žrtev na gospodarskem polju,« t oda poudarjala, da so »te žrtve tako majhne in na drugi strani dobre posledice slovenske obštruk- cije tako velike. /…/ Ako bi slovenske obštrukcije ne bilo, bi davkoplačeval- ci po celi deželi sedaj že tretje leto plačevali zvišane deželne doklade. /…/ Deželne blagajne bi bile za kratek čas prenapolnjene, toda kdo si upa trditi /…/, da bi imel Slovenski Štajer od tega posebnih koristi? Slovenec bi dajal državi večje davke, deželi večje doklade, zraven pa prosjačil za vsako drob- tinico z mize bogatega nemškega gospoda ter stradal.« 12 Dravske regulacije na prelomu stoletij Ne g lede na napet o (pr ed v ojno) situacijo so »sist ematične« r egulacije Dr a v e (ki bi jih lahk o v bistvu označili k ot t emeljit ejša vzdrže v alna dela) po - t ek ale v se od 90. let 19. st oletja napr ej. A čepr a v je »bivša avstrijska državna uprava tekom let le zgradila na progi Maribor–Središče skupaj 35 raznolikih var- nostnih in obrežnih zgradb na mestih, kjer se je takrat zdela potreba največja,« pa »pri vodi takega značaja, kakor je Drava, posamezne zgradbe ne pomenijo dosti, ker je še nebroj nevarnih mest, ki so varstva nujno potrebna.« 13 Sicer je A v strija z manjšimi (izr azit o lok alnimi) popr a v ki r ek e dol v odno od Maribor a začela že na začetk u 70. let , 14 pri čemer je leta 1873 celo »izdala naredbo, da se sestavi načrt regulacije od Ptuja do Bukovcev«. 15 Pr ojekt , vr eden okr og 200.000 g ld., je pr ed - vide v al k onec popla v pod Ptujem (ozir oma v saj zmanjšanje cca. 2.000 hektarje v inundacijsk eg a območja), kjer so še pomnili, k ak o je pr ed pol st oletja 16 odneslo cele v asi in stano v anjsk a poslopja, zalilo po vršine in uničilo pridelek. 17 T oda v se je pot ek alo (pr e)počasi, dokler niso »leta 1882. in jeseni leta 1883. nastale velike poplave« in je »avstrijsko notranje ministrstvo izdalo novo naredbo, da se sestavi načrt za regulacijo od Hajdoš do Borla. Medtem pa je reka delala dalje tako škodo, da se vlada ni smela več brigati samo za posamezne kulture, ampak da ob- varuje posamezna naselja, vasi, ceste in mostove v Ptuju, Borlu in Ormožu. Komisija, ki je prišla, je takrat izdelala izhodne točke za regulacijo. Istoča- sno je komisija naredila, da se sestavi položaj celokupne struge od Maribora do Središča. Do izvršitve končnoveljavnega načrta od Maribora do Središča pa ni prišlo, temveč obstojajo samo še ostanki o izvršenem načrtu, ki je bil sestavljen v letih 1903. in 1904. za regulacijo od Ptuja do Borla. Proračun- ska vsota tega načrta 11 km dolge proge je znašala dva in pol milijona kron. Tudi do te izvršitve ni prišlo, ker je Drava medtem tako močno izpodjedala 10 Slovenski gospodar , 10. 2. 1910 , str . 1. 11 Marburger Zeitung , 19. 12. 191 2, str . 5. 12 Slovenski gospodar , 13. 3. 1913 , str . 1. 13 Slovenski gospodar , 7. 4. 1921, str . 2. 14 P air huber: Die Landesvertretung von Steiermark, III. Theil , str . 209–210. 15 Slovenski gospodar , 1. 5. 1940, str . 11. 16 P etrić, Cik: Co ntributions t o the Kno w ledge of the Ri v er Dr a v a Flood, str . 15-33. 17 SI A S 1104, šk. 12, spis 712. 251 Letnik 47 (2024), št. 2 svoje bregove in delala nasadom ter vasem tako veliko škodo, da se je av- strijska uprava do svetovne vojne omejila samo na zasilno obrambo.« 18 Kak or k oli, na pr ed v ečer prv e s v et o vne v ojne Dr a v a dol v odno od Mari - bor a in Ptuja ni bila r egulir ana do t e mer e, da bi ok olišk o pr ebi v alstv o ži v elo br ezskr bno, t em v eč je mor alo biti nenehno v pripr a v ljenosti, če bi r ek a popla - vila. R egulacija r ek e je bila (skladno z modernizacijo drža v e) sicer pr edmet de - bat e že v se od obno v e usta vneg a ži v ljenja v monar hiji. Čepr a v so od 70. let 19. st oletja že izv ajali posamez ne sanacije r ečnih obr ežij, v drugi polo vici 80. let pa posk ušali z obsežnejšim , a še zmer aj delnim sanir anjem r ečnih br ego v , se je tak šno početje izk azalo za jalo v o, tak o da je posebna k omisija na začetk u 90. let ocenila, da je potr ebna t emeljita r egulacija na le v em br egu pod S v . P etr om, na desn em br egu pri Loki, na desni str ani pri Slo v enski v asi in Hajdošah, na le v em br egu pri Zabo v cih, Mar k o v cih, No vi v asi in St ojncih pod Ptujem, nat o še dok ončanje že začetih del v F r ank o v cih med Ormožem in Sr ediščem. Vlada in deželni odbor sta v endar le pr epoznala potr ebo in zagot o vila določena sr edstv a (120.000 g ld. za obdobje štirih let (1891–94)). Slo v enski poslanec F r an R adej je medt em ugota v ljal, da je r es bil že skr ajni čas za prv a k onkr etnejša dela na r eki, ki je (v prime rja vi s Sa vinjo) v ečja denarna sr edstv a pr ejela prvič. Dr a v a je od Maribor a dol v odno že leta (ozir oma desetletja) uniče v ala pridelek ob s v oji stru - gi (in ši rše) t er ogr ožala ne zgolj posameznih posestnik o v in bolj izposta v ljenih kmetij, t em v eč cele v asi, še posebej na območju nižje Ptuja in od Ormoža napr ej. T uk aj je bila Dr a v a splet št e vilnih v ečjih in manjših r ok a v o v , meandr o v in sploh popla vna. P oleg t eg a je hrv ašk a str an v t em delu s v oje (d esne) r ečne br ego v e že t olik o zaščitila, da je v oda ob v ečjih pr et okih »tr čila« ob hrv ašk e nasipe in ostale v ar o v alne gr adnje t er se (s pospešk om) r azlila na le v o (štajersk o) str an in dotič - ne pr edele še močneje prizadela. 19 A tik pr ed načrt o v animi deli je poleti 1891 (23. a v gusta) Dr a v a obilneje popla vila. P os ebej na udaru je bil desni r ečni br eg na Ptuju, kjer je ni v o v ode znašal 3,2 m nad normalo. 20 P o t ej popla vi in šk odi, ki jo je nar asla r ek a po v - zr očila, si je posebna k omis ija (pod v odstv om namestnišk eg a s v etnik a Vikt or - ja H eina) k onec sept embr a og ledala r ek o med Maribor om in F r ank o v ci, da bi 18 Slovenski gospodar, 1. 5. 1940, str . 11. 19 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steiermärkischen Landtages , 18. Sitzung, 18. 11. 1890, str . 175–177. 20 Pettauer Zeitung , 1. 9. 1891, st r . 4. Načrt obstoječega (in predvidenega novega) toka dolvodno od Ptuja (1873) (Vir: SI AS 1104, šk. 12, spis 712) 252 Filip Č uček: Ali je bila »r egulacija Dr a v e žrt e v slo v ensk e obstruk cije«?, str . 247–262 Članki in razprave || Articles and Discussions začeli z delno r egulacijo, saj pr ojekt ni mogel zadostiti potr ebam celo vit e r e - gulacije r ek e. Prvi dan so pr e v erili objekt e pri T r čo vi, Dogošah, Loki, Slo v enji v asi, Hajdošah, območju Dr a v e nad ptujskim most om in na Br egu pri Ptuju (T ep - sau, Le ndorf, Laak, Windisc hdorf, Siebendorf, die Dr au ober halb der P ettauer Stadt brück e und R ann), drugi dan še območje nižje Ptuja. 21 Štiriletni pr ojekt je na zgor aj omenjeni tr asi t or ej pr ed vide v al pr ed v sem obsežnejša v ar o v alna dela (utrje v anje nabr ežij in r azne v odogr adnje za pr epr eče v anje popla v). Dela so začeli f ebruarja 1892 v T r čo vi in najpr ej sanir ali šk odo zadnje popla v e. 22 Nad ptujskim most om so začeli ur ejati desno nabr ežje v dolžini cca. 300 m. T oda že k onec aprila so mor ali zar adi visok e v ode dela (v T r čo vi) pr ekiniti, nad Ptujem pa a v gusta, k o je gr ozila viso k a v oda. 23 Dela se je dalo opr a viti pod Ptujem, kjer so v Mar k o v cih med aprilom in a v gust om za v ar o v ali desni r ečni br eg. 24 K onec a v gusta in na začetk u sept embr a so nat o dela v T r čo vi nadalje v ali in sk ušali za - v ar o v ati le vi br eg cca. 500 m dolgeg a r ečneg a odsek a. 25 T udi v Dogošah so do začetk a sept embr a najpr ej sanir ali šk odo iz leta 1891, 26 nak ar je dela pono vno pr ekinila močnejša popla v a; sept embr a in okt obr a 18 92 je v oda na Ptuju se - g ala 3,7 m visok o. 27 Dr a v sk e »r egulacije« so se izk azale za pr ecej t ežak zalog aj, pri čemer so v ečino del izv edli šele po t ej popla vi (okt obr a so dela nadalje v ali nad Ptujem) 28 in do poletja 1893 sanir ali le v o nabr ežje (v T r čo vi), 29 pr a v tak o so izv edli nek aj dodatnih de l za za v ar o v anje br ežin (Do goše, Zlat oličje) 30 in r e - k onstruk cijo pr ek opa (Duplek) še na desnem r ečnem br egu. 31 Nek aj del je bilo opr a v ljenih tu di pod Ptujem. V Mar k o v cih so v prvi polo vici leta zaščitili desni 21 Pettauer Zeitung , 21. 9. 1891, s tr . 3. 22 Prim. K olar: Plo v ba po Dr a vi na ptujsk em območju, str . 105. 23 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt ob der P ettauer Brück e. 24 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt St . Marx en. 25 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt T epsau. 26 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt Lehndorf. 27 K olar: Plo v ba po Dr a vi na ptuj sk em območju, str . 105. 28 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt ob der P ettauer Brück e. 29 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt T epsau. 30 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt Lehndorf; spis Objekt Alt endorf-G olldorf. 31 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt T äubling. Prečni profil pri Brstju (1894) (Vir: SI AS 186, šk. 9, Verstje, 28. 2. 1894) 253 Letnik 47 (2024), št. 2 r ečni br eg 32 in v Zabo v cih le v eg a. 33 Dela so pot ek ala tudi v St ojncih 34 in v Bor lu pri Za vr ču. 35 Junija 1893 si je k omisija (v odja namestniški s v etnik E ugen Net oliczk a, član tudi mariborski poslanec (in član deželneg a odbor a) Josef Schmider er) po - no vno og ledala r ek o in v ar o v alne napr a v e (nasipe, pr egr ade ipd.). P otr dili so nadalje v anje del in hkr ati ocenili, da sta posebej pr oblematična dela r ek e Br eg pri Ptuju in območje nižje Ptuja. 36 K onec leta 1893 in v prvi polo vici leta 1894 so tak o r ek onstruir ali (izbo ljše v ali) nabr ežja pri T r čo vi, Dogošah, Loki, R ošnji, Sk or bi in nad ptujskim most om, Brstjem pod Ptujem, Zabo v cih, Mar k o v cih in St ojncih. 37 Januarja 1895 je deželni zbor potr dil no v štiriletni pr ojekt . Medt em je v ečdne vno deže vje k onec okt obr a in na začetk u no v embr a 1895 po vzr očilo, da je Dr a v a sk upaj s prit oki pono vno pr est opila br ego v e in prizadela ok olico. 38 Čepr a v popla v e niso bile k atastr of alne (šk ode iz naslo v a popla v e naj bi bilo na ptujsk em območju za celotno let o 1895 »le« 12.160 g ld.), 39 so mor ali najpr ej sanir ati nastalo šk odo. T oda k onec a v gusta 1896 je v oda pono vno gr ozila; v o - dostaj Dr a v e je na Ptuju seg al 2,5 m nad normalo. 40 Hujša popla v a je območje prizadela tudi sr edi okt obr a 1896 (sr edi dne v a je dež d vignil ni v o Dr a v e 2,5 m nad normalo, popoldan je bil že 2,7 m, nak ar so zv ečer v Dr a v ogr adu namerili 4,5 m). Se v eda so v Mariboru in na Ptuju s str ahom čak ali na prit ok v ečjih v o - dnih gmot sk upaj z v so na v lak o. P onoči je v oda na Ptuju seg la sk or aj do 3 m in naslednji dan že čez t o mejo. Dr a v a je pr est opila br ego v e v mestu in tudi v ok olici, na deželi je popla vila na dolgo in šir ok o t er po vzr očila pr ecejšnje r az - dejanje. 41 Leta 1896 so tak o izv edli le nek aj v ar o v alnih gr adenj, saj je v oda one - mogočala bolj sist ematičen prist op. V T r čo vi so opr a vili r ek onstruk cijsk a dela in za v ar o v ali v eč br ežin, v Dogošah so nar edili jez, ki bi pr epr eče v al popla v e, pot em nek aj vzdrže v alnih del v Loki in v R ošnji, pr a v tak o r ek onstruk cijo po zadnji jesenski popla vi (R ošnja, V ur ber k, Slo v enja v as, pr edel nad ptujskim most om, Brstje, Zabo v ci, Mar k o v ci, Bor l- Za vr č v vr ednosti cca. 30.000 g ld.). 42 Naslednjo jesen (sr edi okt obr a 1897) si je k omisija og ledala r ek o in ugota v lja - la, da v elik o ni bilo nar ejeneg a, da je tr eba marsik aj popr a viti, medt em k o na št e vilnih mestih del sploh še niso začeli. 43 No v embr a so tak o izboljšali nek aj br ežin v Brstju in Pušencih, 44 pr a v tak o so r ek onstruir ali pošk odo v ane dele v Dogošah, Loki, Staršah, Zlat oličju, Slo v enji v asi, Zabo v cih, Pušencih, St ojncih in Gaje v cih v višini cca. 20.000 g ld. 45 Leta 1898 so por abili naslednjih 30.000 g ld. V Staršah so očistili strugo, ostalo so namenili za vzdrže v alna dela v T r čo vi, Loki, R ošnji, Staršah, Zlat oličju, Slo v enji v asi, Sk or bi, Zabo v cih, St ojncih, F ormi - nu in Bor lu. 46 Junija 1898, pr a v t edaj, k o je Dr a v a zno v a popla vila in seg ala 3,5 m nad 32 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt St . Marx en. 33 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt Sabofzen. 34 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt St eindorf. 35 SI A S 1104, šk. 10, spis Objekt Ank enst ein- Sauritsch. 36 Pettauer Zeitung , 1. 7. 1893, st r . 2–3. 37 SI A S 1104, šk. 9, spis Collaudirungs Pr ot ok oll: T epsau- St eindorf , 1894. 38 K olar: Plo v ba po Dr a vi na ptuj sk em območju, str . 105; Pettauer Zeitung , 3. 11. 1895, str . 3. 39 Pettauer Zeitung , 29. 12. 1895 , str . 4. 40 Pettauer Zeitung , 30. 8. 1896, s tr . 2. 41 Pettauer Zeitung , 18. 10. 1896 , str . 3–4. 42 SI A S 1104, šk. 9, spis Pr ot ok oll I., 28. 11. 1897. 43 SI A S 1104, šk. 9, spis Pr ot ok oll, 32508-1898. 44 SI A S 1104, šk. 9, spis Pr ot ok oll II., 28. 11. 1897. 45 SI A S 1104, šk. 9, spis Pr ot ok oll III., 28. 11. 1897. 46 SI A S 1104, šk. 1, spis Pr ot ok oll, 37112-1898. 254 Filip Č uček: Ali je bila »r egulacija Dr a v e žrt e v slo v ensk e obstruk cije«?, str . 247–262 Članki in razprave || Articles and Discussions normalo, 47 je bil potrjen no v štiriletni pr ojekt (in letni pr or ačun zvišan na 50.000 g ld. (1 00.000 kr on)). 48 Za no v o štiriletno obdobje so dr a v sk e v odogr a - dnje zasta vili po v sem na no v o. K ot g la vno sr edstv o za pr epr eče v anje popla v so bili (za začet ek br ezplačno) ponujeni t . i. pat entni v od obr ani (dr a v skih) inže - nirje v Kajetan a Krischana in Lud wig a Z w anzigerja, ki so t emeljili na sist emu pot opnih v alje v . 49 P oleg r ed nih vzdrže v alnih del je v odogr adbeni ur ad izdelal v eč načrt o v v sk upni vr ednosti cca. pol milijona kr on: no v o obr ežje in k anal med Brstjem in Zabo v ci v dolžini približno tr eh kilometr o v (250.000 kr on), s čimer bi zaščitili obr ečne po vršine, pot em načrt zar adi posledic popla v e v vr ednosti 80.000 kr on in načrt r egula cije pri F r ank o v cih v vr ednosti 100.000 kr on. 50 K ot alt ernati v a se je »ponujal« še pr ojekt za k or ek cijo Dr a v e pod Ptujem v višini pol milijona kr on. 51 V obeh primerih so se k ot možnost »ponujali« tudi v odobr ani ba v arsk eg a str ok o vnjak a A ugusta W olf a, 52 ki bi upočasnili t ok, pri čemer bi se mat erial manj agr esi vno odlag al na r ob struge. 53 T oda tak šneg a finančneg a »zalog aja« drža v a in dežela nista zmog li, zat o je v odogr adbeni ur ad ostal pri r ednem letnem pr or ačunu (100.000 kr on). V endar zar adi popla v e k onkr etnih del niso mog li začeti, saj so mor ali sprv a sanir ati na - stalo šk odo. T udi leta 1899 je bolj ali manj ostalo zgolj pri besedah. T oda kljub 47 Pettauer Zeitung , 20. 7. 1902, s tr . 7–8. 48 SI A S 1104, šk. 1, spis 16123–1 898. 49 Prim. Krischa n, Z w anziger: Ein neues Mittel zur Regulierung gechiebeführenden Flüsse . 50 SI A S 1104, šk. 2, spis ad Statth Z 9367 e x 99. 51 SI A S 1104, šk. 2, spis T echnis cher Bericht zum Alt ernationspr oject e für die Corr ection des Dr auflusses. 52 Wolfsches Gehänge – Wikipedia : https://de.wikipedia.or g/wiki /W olf sches_Geh%C3%A4nge (dost op: 14. 4. 20 23). Prim. F aber: Die W olf schen Baut en zur V er besserung geschiebeführ en - der Flüsse, str . 185–187. 53 SI A S 1104, šk. 2, spis T echnisc he Begründung, Object V erstje- Sabofzen. Primer gradnje na Vurberku (1897) (Vir: SI AS 186, šk. 9, spis Wurmberg, 10. 5. 1897) 255 Letnik 47 (2024), št. 2 ledolomu k onec decembr a 1899 54 so dela na r eki na začetk u leta 1900 le zače - li. Medt em so o Krischan- Z w anzigerje vih v odobr anih maja 1900 r azpr a v ljali v deželnem zboru. Ptujski poslanec (in župan) Josef Ornig se je (k ot domačin) zanje posebej za vzel in našt e v al pr ednosti; boljši mat eri al, lažji piloti in f ašine, 55 skr atk a, no vi, moderni v odo br ani naj bi bili bolje izv ed eni in naj bi zagota v ljali v ečjo učink o vit ost . 56 T oda odloče v alci očitno niso delili njego v eg a mnenja, saj so se v eč k ot očitno odločili obdržati obst oječe napr a v e, čepr a v se niso izk azale k ot posebej zanes lji v e (ok oliškim lastnik om so namr eč po vzr očale pr ecej šk ode). Ptujski mestni s v etnik Kar l Kr atzer se je k onec leta pr ecej čudil, k o je ugota v ljal, da je bil za r egulacijo Dr a v e (poleg namensk eg a denarj a) na r azpolago (tri leta celo br ezplačno) no v pat entir an v odobr an, v endar se je vztr ajalo pri zastar elih in odsluženih starih v odogr adnjah. 57 Kljub t emu so leta 1900 zgr adili (ozir oma obno vili) v eč (zastar elih) v o - dobr ano v med Dogošami in Za vr čem, natančneje Dogoš e, T r čo v a, Lok a, R ošnja, S v . Martin, V ur ber k, Zlat oličje, Slo v enja v as, območje nad ptujskim most om, pod Ptujem pa Brstje, Zabo v ci, Mar k o v ci, St ojnci in Bor l (v vr ednosti dobrih 100.000 kr on). 58 V mes so poleti ( julij a 1900) pono vno gr ozile popla v e; na sr ečo pr ebi v al - ce v ob Dr a vi je slednja (v primerja vi s Sa vinjo in P esnico, ki sta se spet »znesli« nad s v ojo ok olico (P esnica je dobesedno uničila Dorna v o)) t edaj manj popla vila in ni bila tak o uniče v alna. 59 Kljub par cialnim gr adnjam je na pr epotr ebne r egu - lacije (v prvi vrsti Dr a v e, pot em pa še P esnice in Sotle) maja 1901 v drža vnem zboru opozarj al slo v enski poslanec Mir osla v Ploj in v s v ojem pr edlogu na v ajal, da deže lni zbor popolnoma zanemarja Spodnjo Štajersk o. 60 Že čez dober mesec (k onec junija 1901) je Dr a v a zopet pok azala zobe in na Ptuju nar asla sk or aj 3 m nad normalo. Tir olski in k or oški dež je napolnil r ečno strugo, v oda je s seboj nosila v es mat erial in na s v oji poti uniče v ala v se pr ed seboj. Naj v eč šk ode je napr a vila v Mošk anjcih, kjer je odnesla slabe tri hektarje po vršin. 61 Sept embr a 1901 je območju pono vno gr ozilo; v ečdne vni dež je po vzr očil popla v e dr a v skih prit ok o v (Gr ajena, Dr a vinja, R ogoznica), medt em k o Dr a v a začuda ni po vzr očala pr e v elikih pr eg la vic. 62 Leta 1901 so na r elaciji T r čo v a, Dogoše, S v . Martin, Lok a, R ošnja, Kr če vina, V ur ber k, Starše, Zlat oličje, podr očje nad ptujskim most om, nižje Ptuja pa Zabo v ci, Šturmo v ci, Mar k o v ci, St ojnci, Za vr č, F ormin, Pušenci in F r ank o v ci samo za odpr a v o posledic junijskih popla v por abili okr og 100.000 kr on. 63 P onek od (Zr k o v ci, V ur ber k, območje pod Ptujem) se je pri utrje v anju br ežin izk azal W olf o v sist em, saj so z njim pr ecej bolje ob v lado v ali spr emenjen r ečni t ok. 64 V endar v v ečini primer o v ni bil najbolj upor aben, 65 saj je bil pri višji v odi in pri silo vit ejšem pr et ok u pr ecej r anlji v . 66 A že naslednje poletje je Dr a v a močno ogr ozila kr aje nižje Ptuja. Najbolj je prizadelo Mar k o v ce, kjer je v oda zalila in uničila st otine hektarje v najboljših po vršin. Šk oda je bila pr ecejšnja tudi v Zabo v cih. P opla v a je odtr g ala nabr ežja, 54 Pettauer Zeitung , 20. 7. 1902, s tr . 7–8. 55 Butar a pr otja za dr enir anje ali utrje v anje r ečnih br ego v . Gl. F ašina: https://www .fr an.si/133/ss - kj2-slo v ar-slo v ensk eg a-knjizneg a-jezik a-2/4473534/f asina?View=1&Query=f a%c5%a1ina (dost op: 13. 11. 2024). 56 Pettauer Zeitung , 12. 8. 1900, s tr . 3–4. 57 Pettauer Zeitung , 16. 12. 1900 , str . 4; Tagespost , 22. 12. 1900, str . 4. 58 SI A S 1104, šk. 3, spis 253 e x 01. 59 Pettauer Zeitung , 1. 7. 1900, st r . 3. 60 Slovenski gospodar , 9. 5. 1901, str . 1. 61 Pettauer Zeitung , 23. 6. 1901, s tr . 2. 62 Pettauer Zeitung , 22. 9. 1901, s tr . 3. 63 SI A S 1104, šk. 3, spis 253 e x 01. 64 SI A S 1104, šk. 3, spis T echisch er Bericht über das v or gelegt e Pr oject … an der Bucht v on F r an - k ofzen. 65 Pettauer Zeitung , 20. 7. 1902, s tr . 7–8. 66 SI A S 1104, šk. 2, spis T echnisc he Begründung des Pr oject es…, Object V erstje- Sabofzen. 256 Filip Č uček: Ali je bila »r egulacija Dr a v e žrt e v slo v ensk e obstruk cije«?, str . 247–262 Članki in razprave || Articles and Discussions pošk odo v ala zemljišča in objekt e t er spr emenila t ok. Za nezaneslji v e so se izk a - zali obst oječi (stari) v odobr ani, ki niso izpolnili pričak o v anj. T o je bila v sek ak or v oda na mlin Krischan- Z w anzigerje vim v odobr anom, za k at er e sta inženirja tr - dila, da so pr ecej boljši in da naj se upor abijo v saj v izr ednih r azmer ah (v letih 1898, 1899 in 1900 so se t ozade vno izk azali za uspešne). 67 Medt em je nastali položaj (v nacionalnem smislu) sk ušal izr abiti nemški Pettauer Zeitung , k o je okri vil slo v ens k e (kmečk e) poslance, češ da v deželnem zboru t ozade vno očitno niso st orili pr a v dosti, pri čemer je na drugi str ani poh v alil nemšk e (mestne) po - slance, ki da so pr ecej bolje poskr beli za pr otipopla vno zaščit o na samem Ptu - ju. 68 Pr ed »vr ati« so bile namr eč deželnozborsk e v olitv e, zat o je sk ušal nemški list situacijo pač obrniti sebi v k orist in s v ojo v olilno bazo r azširiti na podeželje, a br ez v ečjeg a uspeha. 69 Kak or k oli, do k onca leta 1902 je bilo izv edenih v eč del na r elaciji T r čo - v a, Zr k o v ci, Do goše, Mikla vž, S v . Martin, Lok a, R ošnja, Kr če vina, V ur ber k, Starše, Zlat oličje, območje nad ptu jskim most om t er pod Ptujem Zabo v ci, Šturmo v ci, Mar k o v ci, No v a v as, St ojnci, Za vr č, F ormin in Pušenci. 70 Naslednje let o so pot e - k ala r ek onstruk cijsk a dela na daljši tr asi med P obr ežjem pri Mariboru in Pušen - ci v vr ednosti cca. 100.000 kr on. 71 T oda za ta denar se na tak šni r elaciji se v eda ni dalo nar edi ti v elik o, poleg t eg a Dr a v a sr edi sept embr a (14. in 15.) 1903 do - mačinom, ki tak e popla v e niso pomnili že v se od leta 1882, spet ni prizanesla. Katastr of alne r azmer e so k ot po na v adi beležili že v njenem zgornjem t ok u. Na K or ošk em so šk odo cenili v milijonih kr on; v oda je popl a vila zemljišča, odnaša - 67 Pettauer Zeitung , 20. 7. 1902, s tr . 7–8. 68 Pettauer Zeitung , 13. 7. 1902, s tr . 3. 69 Prim. Melik: Volitve na Slovenskem , str . 391. 70 Prim. SI A S 1104, šk. 5. 71 Prim. SI A S 1104, šk. 7. Primer rekonstrukcije iz Sv. Martina (1900) (Vir: SI AS 1104, šk. 3, spis St. Martin, 31. 8. 1900) 257 Letnik 47 (2024), št. 2 la ži v ali, hiše in ljudi. V Dr a v ski dolini je zalilo R adlje z ok olico, porušilo most , v eč ljudi se je ut opilo. V Mariboru in na Ptuju so s str ahom pričak o v ali najhuje. V naj v ečjem spodnještajersk em mestu je podr lo most med K or oškim pr edme - stjem in dela vnicami Južne železnice. Umazana v oda je prvi dan (14. sept em - br a) cel dopoldan nar aščala in s seboj nosila v es mat erial, ki g a je pobr ala na poti. Naslednji dan je v odostaj znašal že 4,2 m nad normalo; zalilo je nižje me - stne pr edele (Lent), kjer so mor ali stano v alci zapustiti pr ebi v ališča. Ladja, ki jo je Dr a v a prine sla s seboj, je ob v sesplošni hist eriji zadela in pošk odo v ala mestni most , t otalni k aos je v ladal nižje ob Dr a vi, v Melju. Ob 8. uri zv ečer so namerili višino Dr a v e 4,6 m nad normalo, pri čemer je v oda še zmer aj nar aščala. 72 V Ma - riboru naj bi se ut opilo med 16 in 18 ljudi. P odobne r azmer e so v ladale tudi na Ptuju in v ok olici. 73 Dr a v sk o in Ptujsk o polje sta se v sesk ozi soočala s t ežkimi r azmer ami; pr e - bi v alstv o je namr eč iz leta v let o ži v elo v pr ecejšnjem str ahu pr ed neukr otlji v o r ek o. Je seni naslednjeg a leta (1904) je Dr a v a spet gr ozi la, v spodnjem t ok u tudi v ečkr at pr est opila br ego v e in po vzr očila v elik o šk ode. Ptujski časnik je pisal, da je let o za let om enak o, da so pozimi pogosti suše in požari, medt em k o spomladi območje priza denejo nizk e t emper atur e, neurja in občasne popla v e. Pričak o v an spomladanski prir ast trt e in sadneg a dr e vja pogost o uniči pozeba, nat o pole - tna t oča st olče še tist o, k ar je pr eži v elo pozebo. Pik o na i so posta vile jesensk e popla v e, ki so opust ošile v se, k ar je še ostalo na poljih. 74 Mesec k asneje so se v ptujsk em časopisu pono vno znašli Krischan- Z w anzigerje vi v odobr ani. P opla v e so pok azale, da tr adicionalna v odogr adnja pač ne zadošča. Čepr a v je njun pa - t ent poh v alil tudi eden izme d vidnejših e vr opskih (fr ancoskih) v odnih inženir - je v H enri Gir ar don (med leti 1884–98 v odja r egulacije r ek e R en), 75 se zanj v lada pono vno ni odločila. 76 72 Marburger Zeitung , 15. 9. 1903 , str . 5, 17. 9. 1903, str . 3–4. 73 Pettauer Zeitung , 20. 9. 1903, s tr . 2. 74 Pettauer Zeitung , 16. 10. 1904 , str . 4. 75 Prim. Centralblatt der Bauverwaltung , 22. 12 1894, str . 534–535 ; 29. 12. 1894, str . 541–543. 76 Pettauer Zeitung , 20. 11. 1904 , str . 3. Uporaba Wolfovega vodobrana v Markovcih (1901) (Vir: SI AS 1104, šk. 6, spis St. Marxen, 12. 9. 1901) 258 Filip Č uček: Ali je bila »r egulacija Dr a v e žrt e v slo v ensk e obstruk cije«?, str . 247–262 Članki in razprave || Articles and Discussions Zaključek V slabih 15 let ih se a v strijsk a v lada na »šta - jerski« Dr a vi ni pr etir ano »izk azala«. Izv edena r egulacija nik ak or ni bila sist ematična, saj je šlo v ečinoma zgo lj za t emeljit ejša vzdrže v alna dela. T udi v zadnjem desetletju pr ed prv o s v et o vno v ojno so kljub pozi v om po sist ematični r egulaciji med Maribor om in Sr edišče m sledila le vzdrže - v alna dela. 77 Čepr a v je bil celo izdelan detajlni načrt za r egul acijo med Ptujem in Dr aženci v vi - šini 2,5 milijona kr on za obdobje 10 let , 78 je osta - lo zgolj pri t em. Medt em je 18. okt obr a 1907 mo - čan dež na K or ošk em (Beljak ) po vzr očil pono vno r azdejanje. Z v ečer je Dr a v a v Mariboru seg ala 3,5 m nad normalo in še nar aščala. R ek a je popla vila Lent in odnesl a spr a v ljen les. 79 Čez pol leta, apri - la 1908, so obilne pada vine spet d vignile dr a v ski ni v o, a na sr ečo Dr a v a ni obilneje popla vila (t oda popla vili so v si manjši prit oki, npr . P esnica, ki je zalila celotno dolino). 80 Dež elni zbor je sept em - br a 1909 v endar le spr ejel zak on g lede sist ema - tične r egulacije Dr a v e, 81 »t ežk e« slabih 12 mi - lijono v kr on. T oda s pr epotr ebno sanacijo se je odlašalo in odlašalo. »Za regulacijo rek in potokov po nemškem delu dežele se izda vsako leto na mili- jone,« medt em k o so si slo v enski poslanci zaman prizade v ali, da bi se r egulacija Dr a v e le začela. 82 P opla v e so bile na območju med Maribo - r om in Ptujem pač stalnica. P oleg t eg a so se zao - str eni nacionalni odnosi (pogost o) čutili tudi pri tak o banalnih zade v ah, k ot so r ečne r egulacije. Slo v ensk a prizade v anja je nemšk a str an sk ušala blokir ati z v se mi sr edstvi, v t em primeru z dr a - v skimi r egula cijami, in s t em (na deželi) obrniti r azmerje moči sebi v k orist . T oda naj v ečkr at ji t o ni uspelo; tudi med najdaljšo deželnozborsk o ob - struk cijo (191 0–13) slo v ens kih poslance v , k o jim je sk ušala naprtiti kri v do za zastala dela na Dr a vi, ni bila uspešna. Kak or k oli, v letih pr ed v ojno se na Dr a vi ni iz v ajalo nič k onkr etneg a, 83 čepr a v so bili št e - vilni kr aji ob r eki pr ecej ogr oženi. V Zlat oličju je bilo npr . »okoli 100 hiš z vsemi pritiklinami, kakor tudi 500 oralov najboljšega zemljišča, obstoječega iz njiv, travnikov, pašnikov in gozdov, v nevarnosti, 77 Prim. SI A S 186, šk. 77. 78 SI A S 186, šk. 44, spis 5094 e x 1906 (5771/05). 79 Marburger Zeitung , 19. 10. 190 7, str . 4. 80 Marburger Zeitung , 11. 4. 1908 , str . 3. 81 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steier- märkischen Landtages , 30. Sitzung, 25. 1. 1910, str . 748. 82 Slovenski gospodar , 1. 2. 1912, str . 2. 83 SI A S 186, šk. 77. Krischan-Zwanzigerjev vodobran (Vir: SI AS 1104, šk. 7, spis Kais. königl. Patentamt, Österreichische Patentschrift Nr. 68, 10. 8. 1899) 259 Letnik 47 (2024), št. 2 da jih povodenj popolnoma odnese«. 84 Slo v enski poslanci so še mar ca 1914 pozi - v ali v lado, naj v endar le začne nujno r egulacijo, 85 saj da je pr ed Sr ediščem »Dra- va v zadnjih 20 letih svojo strugo za 1 km globoko proti Štajerski pomaknila«. 86 Načrt je bil sicer v sesk ozi »na mizi«, saj je imel »inženir Weber /…/ kot vodja regulacij Drave pred svetovno vojno v načrtu regulacijo od Loke,« a je »izvrševal samo zasilne naprave v obrambne svrhe. To se je delalo v nekaterih dobah samo zato, da je dobila Drava pravo strugo. Takšne zgradbe seveda niso bile posebno odporne in so držale samo par let.« 87 S pr opadom monar hije je bilo »a v strijskih« načrt o v g lede r egulacije Dr a v e na Štajersk em se v eda k onec. ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 110 4, Štajersk o names tništv o. • SI A S 186 , Cesarsk o-kr alje v o kmetijsk o ministrstv o. ČASOPISNI VIRI Centralblatt der Bauverwaltung , 1894. Domovina, 1903. Jutro , 1937. Marburger Zeitung , 1903, 1907–08, 1912. Pettauer Zeitung , 1891, 1893, 1895–96, 1900–04. Slovenski gospodar , 1910–14, 1921, 1928, 1940. Štajerc , 1912. OBJAVLJENI VIRI Stenographische Protokolle über die Sitzungen des steiermärkischen Landtages: • I. Landta gs-P eriode, IV . Sess ion, 1866; • V II. Landtags-P eriode, I. Session, 1890; • X. Landta gs-P eriode, I. S essi on, 1910, II. Session, 1914 . SPLETNI VIRI F ašina: https://www .fr an.si/133/sskj2-slo v ar-slo v ensk eg a-knjizneg a-jezik a-2/ 4473534/f asina?View=1&Query=f a%c5%a1ina (dost op: 13. 11. 2024). Wolfsches Gehänge – Wikipedia , https://de.wikipedia.or g/wik i/W olf sches_Geh% C3%A4nge (dost op: 14. 4. 2023). 84 Slovenski gospodar , 23. 3. 1911 , str . 3. 85 Slovenski gospodar , 5. 3. 1914, str . 1; Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steier- märkischen Landtages , 24. Sitzung, 27. 2. 1914, str . 764–765. 86 Slovenski gospodar , 5. 3. 1914, str . 1. 87 Slovenski gospodar , 1. 5. 1940, str . 11. VIRI IN LITERA TURA 260 Filip Č uček: Ali je bila »r egulacija Dr a v e žrt e v slo v ensk e obstruk cije«?, str . 247–262 Članki in razprave || Articles and Discussions LITERATURA Č uček, Filip: Iv an Dečk o in njego v zadnji deželnozborski mandat . V : Prispevki za novejšo zgodovino 62 (2022), št . 3, str . 30–43. Č uček, Filip: Svoji k svojim . Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vino, 2016. F eber , E duar d: Die W olf schen Baut en zur V er besserung geschiebeführ ender Flüsse. V : Bautechnik 3 (mar ec 1925), št . 14, str . 185–187. K olar , Nataša: Plo v ba po Dr a vi na ptujsk em območju od. 15. st . do k onca 19. st . V : Ekonomska i ekohistorija 7 (2011), št . 1, str . 101–110. Krischan, Cajetan, Z w anziger , Lud wig: Ein neues Mittel zur Regulierung gechiebe- führenden Flüsse . Leibnitz und P ettau: Buchdruck er ei Heinrich Stiasn y , 1900. Mar k o- St öckl, E dith: Der st eiermär kische Landtag. V : Die Habsburger-monarchie, Band VII/2. Wien: V er lag der öst err eichisc hen Ak ademie der Wissenscha ft en, 2000, str . 1683–1718. Melik, V asilij: Volitve na Slovenskem. Ljubljana: Slo v ensk a matica, 1965. P air huber , Johann: Die Landesvertretung von Steiermark, III. Theil , 1872-1877. Gr az: Le y k am-Josef sthal, 1878. P etrić, H rv oje, Cik, Nik ola: Co ntributions t o the Kno w ledge of the Ri v er Dr a v a Flood in 1827. V : Ekonomska i ekohistorija 17 (2021), št . 1, str . 15–33. W A S THE “REGULA TION OF THE DRA V A RIVER A VICTIM OF SL O VENIAN OBS TR UCTION”? THE DRA V A FL OODS AND REGULA TION DO WNS TRE AM OF MARIBOR AND PTUJ BETWEEN THE TURN OF THE CENTUR Y AND THE FIR S T W ORLD W AR The Dr a v a Ri v er do wnstr eam of Maribor and Ptuj w as not sufficientl y r egulat ed on the e v e of W or ld W ar I f or the local r esid ents t o li v e peacefull y; inst ead, the y had t o be on guar d in case the ri v er o v erflo w ed. The A ustrian (and Styrian pr o vincial) go v ernment had been planning t o r egulat e the Dr a v a fr om Maribor t o Sr edišče ob Dr a vi since the 1880s, but all the int erv entions of the dual monar ch y ultimat el y turned out t o be somew hat mor e thor oug h maint e - nance w or k. Ther e w as al w a y s a lack of mone y f or additional needs, and the monar ch y w as e v entuall y o v ertak en b y the First W or ld W ar . This w as also a time of str ained national r elations in the monar ch y . A t the turn of the century , the German pr o vincial assembl y majority in Gr az tried t o use e v erything possible as a means of German- Slo v ene political r eck oning. Slo v enian deputies, w ho incr easing l y e xploit ed obstructions due t o the f ailur e t o meet their demands, w er e accused during the longest period of obstruction (1910–13) of ha ving pr e v ent ed the adoption of the bu dget and, consequentl y , the implementation of ri v er r egulations on the Dr a v a b y their actions. In an y case, the r egulation of the Dr a v a had been a subject of debat e (in line with the modernization of the stat e) e v er since the r est or ation of consti - tutional lif e in the monar ch y . Althoug h certain ri v er ba nk r epairs had alr ead y been carried out in the seco nd half of the century , at the beginning of the 1890s a special commission asses sed that thor oug h r egulat ion w as necessary . The f our-y ear pr oject w orth 120,000 guldens mainl y en visaged pr ot ecti v e w or k s (str engthening of embankm ents and v arious h y dr auli c structur es t o pr e v ent floods) betw een Maribor and Ptuj and belo w Ptuj. The w or k s beg an in F ebruary 1892, but at the end of April the y had t o st op w or k due t o hig h w at er . The w or k s w er e ag ain st opped b y a str onger autumn flood, w hen the w at er in Ptuj r eached SUMMAR Y 261 Letnik 47 (2024), št. 2 3.7 met ers. Th e Dr a v a r egul ations pr o v ed t o be quit e a difficult task, w hile most of the w or k w as carried out onl y aft er this flood. In June 1893, the commission ag ain inspect ed the ri v er and the maint enance f acilities (d y k es, barriers, et c.). The y confirme d the continuation of the w or k, but at the same time assessed that the part of the ri v er at Br eg pri Ptuju and the ar ea belo w Ptuj w er e par - ticular l y pr oblematic. A t the end of 1893 and in the fir st half of 1894, se v er al embankments w er e r econstruct ed (impr o v ed). In January 189 5, the pr o vincial assembl y appr o v ed a new f our-y ear pr o - ject . In the meantime, se v er al da y s of r ain at the end of Oct ober and the begin - ning of No v ember 1895 caused the Dr a v a and its tributaries t o o v erflo w their bank s ag ain, se v er el y damaging the surr ounding ar ea. A t the end of A ugust 1896, the w at er le v el in Ptuj w as 2.5 met ers abo v e normal. A mor e serious flood also aff ect ed the ar ea in mid -Oct ober 1896. In 1896, onl y a f ew pr ot ecti v e w or k s w er e carried out , as the w at er le v el made mor e s y st ematic construction impos - sible. The f ollo wing autumn (mid-Oct ober 1897), a commission inspect ed the ri v er and f ound that not much had been done, that man y things needed t o be r epair ed, and that w or k had not e v en begun in man y places. In June 1898, just w hen the Dr a v a had flooded ag ain and r eached 3.5 met ers abo v e normal, a new f our-y ear pr oject w as appr o v ed, with the annual budget incr eased t o 50,000 guldens. (100,000 cr o wns). F or the new f our-y ear period, the Dr a v a Ri v er h y dr aulic structur es w er e complet el y r e-planned. As the main means of flood pr e v ention, the so-called pat ent dams of the (Dr a v a) engineers Kajetan Krischan and Lud wig Z w anziger w er e off er ed (fr ee of char ge t o begin with), w hich w er e based on a s y st em of submer ged cy linders (but the decision-mak ers ultimat el y did not decide on them). In addition t o r egular maint enance w or k, the W at erw or k s Office pr oduced se v er al plans w orth a t otal of appr o x. half a million cr o wns. Ho w e v er , the stat e and the r egion w er e unable t o mak e such a financial “bur den ” , so the W at erw or k s Office stuck t o its r egular annual budget (100,000 cr o wns). Due t o the r ecent flood in 1898, no concr et e w or k w as start ed, as the y had t o r epair the damage first . In 1899, t oo, it w as mor e or less just w or ds. But despit e the br eaking of ice at the end of December 1899, w or k on the ri v er onl y beg an at the beginning of 1900, and se v er al dams w orth o v er 100,000 cr o wns w er e built . Mean w hile, in the summer ( Jul y 1900), floods thr eat ened ag ain; f ortu - nat el y f or the r esidents along the Dr a v a, the latt er flooded less and w as not so destructi v e. But bar el y a y ear lat er (end of June 19 01), the Dr a v a r a v aged ag ain and r ose almost 3 met ers abo v e normal w at er le v els in Ptuj. The T yr olean and Carinthian r ain filled the ri v er bed, carrying mat erial with it and destr o y - ing e v erything in its path. In Sept ember 1901, the ar ea w as thr eat ened ag ain; se v er al da y s of r ain caused floods in the Dr a v a ’s tributa ries (Gr ajena, Dr a vinja, R ogoznica), w hile the Dr a v a mir aculousl y did not cause t oo man y pr oblems (in 1901, ar ound 100,000 cr o wns w er e spent on floods alone). The f ollo wing y ear (summer), the Dr a v a also se v er el y thr eat ened the ar eas do wnstr eam of Ptuj. Ne v ertheless, b y the end of 1902, se v er al w or k s had been carried out , and the f ollo wing y ear r econstruction w or k s w er e carried out betw een P obr ežje pri Mariboru and Pušenci w orth appr o x. 100,000 cr o wns. But in mid- Sept ember (14th and 15th) 1903, the Dr a v a ag ain did not spar e the locals. As usual, catastr ophic conditions w er e alr ead y r ecor ded in its upper r eaches . In Maribor and Ptuj, people w er e f earing the w orst . In the lar g - est city in Lo w er Styria, the bridge betw een K or ošk o pr edmestje and the w or k - shops of the Southern R ail w a y collapsed. The dirty w at er r ose all morning on the first da y (Sept ember 14th), carrying with it all the mat erial it pick ed up on its w a y . The ne xt da y , the w at er le v el w as alr ead y 4.2 met ers abo v e normal; it flooded the lo w er parts of the city (Lent), w her e r esiden ts had t o abandon their homes. In Maribor , betw een 16 and 18 people ar e said t o ha v e dr o wned. Similar conditions pr e v ailed in Ptuj and its surr oundings. In the autumn of the f ollo w - 262 Filip Č uček: Ali je bila »r egulacija Dr a v e žrt e v slo v ensk e obstruk cije«?, str . 247–262 Članki in razprave || Articles and Discussions ing y ear , the Dr a v a thr eat ened ag ain. In Oct ober 1904, the Dr a v a, especiall y in its lo w er r eaches, o v erflo w ed se v er al times and caused a lot of damage. The ar - eas Dr a v sk o polje and Ptujsk o polje f aced difficult condi tions thr oug hout , w hile the population li v ed in consider able f ear of the unrul y ri v er fr om y ear t o y ear . In the f ollo wing y ears, des pit e calls f or s y st ematic r egulation betw een Maribor and Sr edišče, mer el y maint enance w or k f ollo w ed. Mean w hile, in 1907 and 190 8, it flooded ag ain consider abl y . Althoug h the pr o vincial assem - bl y passed a la w in Sept ember 1909 r eg ar ding the s y st ematic r egulation of the Dr a v a, “w orth ” almost 12 million cr o wns, the much-needed r est or ation w as de - la y ed. In the y ears bef or e (and during) the w ar , onl y maint enance w or k w as carried out t o sol v e curr ent pr oblems. The collapse of the monar ch y , of course, int errupt ed the plans. 263 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana, lok acija, pr ost ori, opr ema, strokovna obdela v a, v arna hr amba ar hi v sk eg a gr adi v a Key-words: Ljubljana Ar chdiocesan Ar chi v es, location, pr emises, equipment , ar chi v al pr ocessing, saf e st or age of ar chi v al mat erials 1.04 Str ok o vni članek UDK 930.25:27.772(497.4Ljubljana) Pr ejet o: 4. 10. 2024 Skrb za varstvo arhivskega gradiva v Nadškofijskem arhivu Ljubljana N A T A Š A CAR uni v . dipl. zgodo vinar k a, ar hi vistk a Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana, Kr ek o v tr g 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: natasa.car@r k c.si Izvleček Prispe v ek obr a vna v a podr očje v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljublja na. V u v odnih r azdelkih so na kr atk o pr edsta v ljene zgodo vina njego v eg a delo v anja t er vrst e f ondo v in zbir k, za k at er e skr bijo tamk ajšnji ar hi visti. V nadalje v anju je go v or a o lok aciji, značilnostih notr anjih pr ost or o v in pridobljeni opr emi, ki je močno olajšala marsik at er o delo, zlasti v po v eza - vi z digitalizacijo gr adi v a, in s t em omogočila, da zaposleni čim bolj st opajo v k or ak s hitr o napr edujočim pr ocesom virtualizacije. Pr eden ar hi v sk a dok u - mentacija najde ustr ezno mest o v depoju, jo je tr eba str ok o vno obdelati in s t em zagot o viti optimalne pogoje za dolgor očno hr amb o t e dr agocene pisne k ulturne dediščine. Abstract CARE F OR THE PR O TECTION OF AR CHIV AL MA TERIAL S IN THE LJUBLJ AN A AR CHDIOCES AN AR CHIVES The t opic of the article concerns the field of pr ot ection of ar chi v al mat erials in the Ljubljana Ar chdiocesan Ar chi v es. The hist ory of its oper ations and the kinds of f onds and collections that the ar chi vists ther e look aft er ar e briefl y co v er ed in the intr oduct ory sections. The location and f eatur es of the int erior ar eas as w ell as the pur chased equipment ar e co v er ed in the section that f ol - lo w s. The acquir ed equipment has gr eatl y f acilitat ed man y task s, especiall y in connection with the digitisation of mat erials, and thus enabled emplo y ees t o k eep pace with the r apidl y ad v ancing pr ocess of virtualization. T o pr o vide the best possible en vir onment f or the long-t erm pr eserv ation of this price - less writt en cultur al leg acy , hist orical documents must first under go ar chi v al pr ocessing bef or e the y can be st or ed in the r eposit ory . 264 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod V lit er aturi in na spletu so ar hi vi pogost o označeni s prispodobo »zakla - dnica spomino v «, zat o se v ed a potr ebujejo ustr ezno zaščit o in v arstv o. Ar hi visti pot emtak em v eljajo za v aruhe ar hi v sk eg a gr adi v a. Na prvi pog led se mor da t o - vrstno delo zdi monot ono, a se mor amo za v edati, da zaht e v a ogr omno znanja, izk ušenj, natančnosti in pr emišljenosti. R es je, da primerna izobr azba pr edsta - v lja t emelj str ok o vneg a opr a v ljanja, tak o r ek oč v sak e službe, v endar na osno vi lastnih dognanj menimo, da mor a imeti ar hi vist v sebi nek ak šen čut in za v est za pr a vilno r azpolag anje, ohr anjanje t er k onec k once v posr edo v anje pisne k ultur - ne dedi ščine v sem tistim, ki jih zanimajo dogodki iz bližnje ali daljne pr et eklosti. Ar hi v sk o gr adi v o je pomembno, k er ponuja odgo v or e na r azna str ok o vna in r azisk o v aln a vpr ašanja, upor abno je za podr očja sod stv a, upr a v e in zak ono - dajne v eje obl asti. Gr e za eno od t emeljnih prvin pr a vne drža v e, ključno za v ar - stv o člo v ek o vih pr a vic. Z njim se oblik uje k olekti vni spomin, odkri v a r esnica in omogoči popr a v a st orjenih kri vic. 1 Na k ak o v ost ohr anjenosti v v eliki meri vpli v ata d v a deja vnik a. Prvi je člo v ek s s v ojimi bolj ali manj r acionalnimi posegi t er pr ost or , kjer so tak šni zapisi ar hi vir ani. Za dos ledno izv ajanje v arstv a dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a obstaja zak onsk a podlag a, v obliki Zak ona o v arstvu dok umentarneg a in ar - hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih, ki g a dopolnjuje Ur edba o v arstvu dok umentar - neg a in ar hi v sk eg a gr adi v a (kr ajše UVD A G, 2017) t er pr a vilniki, med k at erimi izposta v ljamo Pr a vilnik o str ok o vni usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om (2016), Pr a vilnik o str ok o vnih izpitih in prid obi v anju str ok o vnih na - zi v o v na podr očju v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a (2017) ipd. K izboljšanju r azmer je v zadnjem času bistv eno pripomog la sodobna inf orm acijsk a t ehnologija, ki je omogočila, da se matične, družinsk e knjige, listine, r ok opisi, ostali spisi in po - šk odo v ano gr adi v o r epr oducir ajo ozir oma digitalizir ajo z namenom pr epr eče - v anja nadaljnje šk ode, nasta le ob v ečkr atnem fizičnem stik u starih, dotr ajanih dok ument o v in knjig. Kratek pregled Nadškofijskega arhiva Ljubljana (NŠAL) Pr eden pr eidemo k osr ednji t emi, se bomo spr ehodili sk ozi zgodo vino NŠ AL, ki je del ljubljansk eg a Nadšk ofijsk eg a or dinariata. 2 V njem so zaposle - ni štirje ar hi visti, ki se ukv arjajo z zbir anjem, ur ejanjem, s popiso v anjem in z v ar o v anjem ar hi v sk eg a gr adi v a t er omogočajo vpog led v sem zaint er esir anim upor abnik om. 3 Za njego v obst oj je zaslužnih k ar nek aj nek danjih šk of o v in duho vnik o v . Če so nek at eri od njih ar hi v sk o delo pr edali s v ojim taj nik om ozir oma v odjem šk ofijsk e pisarne, so se drugi k ot ar hi v arji pr eizk usili sami. E den izmed začetni - k o v NŠ AL šk of T omaž Hr en (1597–1630) je med drugim ur edil ar hi v ljubljansk e šk ofije v Gornjem Gr adu. K ot naslednjeg a v elja omeni ti šk of a Ant ona Alojzija W olf a (1824–1 859). V čas njego v eg a šk of o v anja namr eč sodi prvi r esnejši pri - st op k bolj sist ematični ur ed itvi gr adi v a, saj je bil takr at izdelan popis in v entar - ja, medt em k o se je W olf osebno za vzel, da se dok umentacijo iz Gornjeg a Gr adu ustr ezno klasificir a in pr enese v Ljubljano. Odgo v ornos t za t o je po v eril Jožefu K ek u (1 836–1854), ki je gr adi v o iz 267 f asciklo v Ljublja nsk eg a st olneg a k apitlja 1 Melik: Arhivsko pravo , str . 2. 2 Or dinariat – ur ad za v odenje šk ofije, ki g a zast opajo nadšk of metr opolit , nadšk ofijski tajnik in tisk o vni pr eds ta vnik, pomožna šk of a, gener alni vik ar in k ancler . Or dinariat: https://www . nadsk ofija-ljubljana.si/nadsk ofija/or dinariat/osr ednji-ur ad/ (dost op: 16. 12. 2024). 3 Letopis Katoliške cerkve v Sloveniji 2017 , str . 343. 265 Letnik 47 (2024), št. 2 natančno popisal in za sede m zv ezk o v ist oimenskih pr ot ok olo v pripr a vil r eper - t orij. Na enak način se je lotil 40 f asciklo v najstar ejšeg a šk ofijsk eg a gr adi v a, pri k at er em sicer ni poseg al v notr anjo ur edit e v . Zdi se, da K ek o v a naslednik a Leo - pold Kl inar (1 839–1877) in Ant on K oblar (1854–1928 ) nista pustila vidnejših sledi, k ot se je t o zgodilo pod Jak obom Missio (1884–1898). Slednji si je priza - de v al ur editi poslo v anje šk ofijskih pisarn po gr ašk em vzoru, k ar je pomenilo, da so spiso vno gr adi v o r azvršč ali po geslih, medt em k o so v pr ot ok olu opustili št e - vilk o f ascikla. V t em času je bil u v eden izr az župnije. R azen manjših pr e v enti v - nih posego v r a vnat elja šk ofijsk e pisarne Vikt orja St esk e (1868–1946), ki je med let oma 1906 in 1918 poskr bel za pr enos gr adi v a iz pritličja šk ofijsk eg a d v or ca v prv o nadstr opje, pri ur ejanju in r azvrščanju dok ument o v v se do imeno v anja stalneg a ar hi v arja, ni prišlo. 4 Leta 1911 je ta kr atni šk of Ant on Bona v entur a Jeg lič (1898–1930) ustano - vil stalno mest o šk ofijsk eg a ar hi v arja in za prv eg a imeno v al besnišk eg a župnik a F r anca P ok orn a (1911–193 6). Kasneje g a je nasledil Mak s Mikla v čič (1937– 1971), ki je ob ur ejanju gr adi v a vztr ajal pri načelu pr o v enience in poskr bel, da se je ar hi v odpr l za ja vnost . 5 Na v odstv enem položaju so se v se do današnjih dni izmenjali uršulink a Mat eja Gorišek (1971–1986), salezijanec in t eolog Bogdan K olar (1987–2000), F r ance Martin Dolinar (1977–1987 in 2000–2021) in Juli - jana Visočnik (2021–). O arhivskih fondih in zbirkah Ar hi v hr ani pest er nabor f ondo v in zbir k, pr et ežno cer kv eneg a značaja. Začnimo s Šk ofijskim ar hi v om Ljubljana (Š AL), k at er eg a spiso vno gr adi v o ozna - čujemo s Š AL I, Š AL II, Š AL III, Š AL IV , Š AL V in Šk ofijski ar hi v Ljubljana–župnije (Š AL/Ž). Š AL I v sebuje pr epise nek at erih listin in spise prvih tr eh st oletij po usta - no vitvi šk ofije, ki jih je ok oli leta 1840 ur edil r a vnat elj šk ofijsk e pisarne Jožef K ek, zat o se poleg pr ej omenjene upor ablja tudi oznak a Š AL/K ek. Š AL II zajema spise, ki so g lede na t . i. r egistr aturni r ed 6 r azvrščeni v osem sk upin. Š AL III pokri v a gr adi v o po dek anijah, med drugim določene v sebinsk e sklope, k ot so »gubernij«, »st olna cer k e v in k apit elj« t er »kr esije« v Ljubljani, No v em mestu, P ost ojni. R azvrstit e v dok ument o v ozir oma njiho v o zapor edje je podobno tudi v Š AL IV , le da so tam r azvrščeni po sno vi. V Š AL V se k ažejo spr emembe, u v e - dene pri poslo v anju šk ofijsk e pisarne za časa ljubljansk eg a šk of a Jak oba Missie med let oma 1884 in 1898. Naj dodamo, da k Š AL/Ž spadajo tisti spisi, ki jih je zgodo vinar in šk ofijski ar hi v ar Ant on K oblar izločil, saj so se ti nanašali na župnije. 7 V sklop Šk ofijs k eg a ar hi v a Ljubljana spadajo še župnijski, duho vniški, šk o - fijski in v entarji, duho vniški t estamenti, sinode, vizitacije, šk ofijski in k onsist ori - alni pr ot ok oli, popisi cer kv a iz leta 1954, spisi s podr očja šolstv a, bogoslo vneg a semenišča v Ljubljani, gospost e v Gornji Gr ad, V r bo v ec, Pf alz in Goričane it d. Naslednji obsežnejši f ond je Kapit eljski ar hi v Ljubljana (KAL). K o je bila 6. decembr a 1461 v Ljubljani ustano v ljena šk ofija, so bila pri st olni cer kvi s v . Nik olaja vzposta v ljena mesta pr ošta, dek ana, desetih k anonik o v in štirih vi - k arje v , ki jih je 6. sept embr a 1462 potr dil papež Pij II. Ist očasno je potr dil pri - ključit e v sedmih župnij, ki so bile ob ustano vitvi dodeljene k apit eljski menzi. 4 Dolinar: Nadš k ofijski ar hi v v Ljubljani od T omaža Hr ena do Mak sa Mikla v čiča, str . 39. 5 Č ipić R ehar: Šk ofijski ar hi vi v Slo v eniji v času druge polo vice 20. in začetk u 21. st oletja, str . 180–181. 6 Začel v eljati s 1. januarjem 1788 in tr ajal eno let o (prim. Vodnik po fondih in zbirkah, str . 25). 7 Vodnik po fondih in zbirkah , str . 25–26, 35. 266 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions Šlo je za župnije Šentvid pri Ljubljani, Naklo, S vibno, V odice, Šentjernej, S v . Nik olaj pri Beljak u in R ado v ljica. Med g la vne deja vnosti st olneg a k apitlja so sodili bogoslužje, past or ala, upr a v ljanje priključenih župnij in soupr a v ljanje šk ofije. Med delo v anjem so se izoblik o v ale posebne službe. Ena izmed takih je bila služba k apit eljsk eg a ek onoma, posamezni k anoniki so opr a v ljali službo »zakristana«, »spo v ednik a« ozir oma »penit enciarja«, »t eolog a« in »k anclerja«. V pet ost st olneg a k apitlja v št e vilna podr očja je po vzr očila pestr ost spiso vneg a gr adi v a. Čepr a v smo omenili, da v Š AL I najdemo spise prvih tr eh st oletij po ustano vitvi šk ofije, se v si pomembnejši spisi nahajajo r a vno v t . i. Kapit eljsk em ar hi vu, saj so upr a vne zade v e v primeru šk of o v e odsotnosti v odili pri st olnem k apitlju. 8 P osebej zanimi vi za r odoslo vne r azisk a v e so Ž upnijski ar hi vi. Gr adi v o v sak e župnije tv ori določen f ond, sesta v ljen iz r ojstnih, por očnih in mr liških knjig, 9 dru - žinskih knjig (status animarum ) t er drugeg a spiso vneg a in knjižneg a gr adi v a. 10 F ond Društv a (od NŠ AL 200 do NŠ AL 223) v ključuje gr adi v o društ e v in ustano v , k ot so Kat olišk a dr užba za Kr anjsk o, Cecilijansk o društv o, Ak ademski dom s v . Cirila, P odporno dr uštv o za duho vnik e ljubljan sk e šk ofije, V zajemnost , Kat olišk o druš tv o r ok odelskih pomočnik o v Ljubljana, Danica, Leono v a družba, Društv o tr ezn osti, Dom slepih, Slo v ensk o duho vnišk o društv o, Kat olišk a ak cija, Apost olstv o s v . Cirila in Met oda, Družba s v . R af aela, Karitati vna zv eza Ljubljana, Družba s v . Vin cencija P a v elsk eg a, Šk ofijsk o društv o za v arstv o sir ot , Družba s v . Elizabet e za ljubljansk o šk ofijo, Kmečk a k uhinja, Aljaže v klub, Društv o za mla - dinsk e domo v e, Sodalitas ss. Cor dis, Pripr a vniški dom. Ar hi v hr ani tu di r azno vrstne zbir k e. Mednje prišt e v amo f ot ogr afije cer - kv enih oseb in sta v b, k art ogr af sk o zbir k o, zbir k e listin, r ok opiso v , starih tisk o v in duho vniških pridig. Zanimi v a je zbir k a načrt o v , r azdeljenih v d v e sk upini. T o so skice cer kv enih sta v b, ki jih je zasno v al F r anc A v sec (1863–1943), in načrti pr eno vitv enih del, najdeni med zapuščinami duho vnik o v ali med pr e vzetim ar - hi v skim gr adi v om iz župnij. P oleg že našt etih obstajajo še zbir k e plak at o v in k oledarje v , podobic, k a - set in D VD-je v , zgoščenk, šk ofijskih list o v , papeških okr ožnic in pisem, mikr o - filmo v , merijskih matičnih knjig in pr episo v matičnih knjig. V okviru muzejsk e zbir k e se hr anijo r azlična duho vnišk a odlik o v anja, denar v obliki bank o v ce v in k o v ance v , znamk e s pos v etnimi in z nabožnimi moti vi, žigi in pečatniki šk of o v , opat o v , župnij, vik ariat o v in lok alij, k elihi, zv ončki, šk apulirji, r ožni v enci ipd. Za k onec se usta vimo še pri zapuščinah šk of o v in zapuščinah duho vnik o v . Zapuščina v sak eg a šk of a ima s v ojo signatur o od NŠ AL 300 do NŠ AL 327. P o - dobno je pri zapuščinah duho vnik o v , le da je ta zbir k a obsežnejša. Nazadnje je obseg ala 256 zapuščin. Njih o v e signatur e nosijo oznak e od NŠ AL 400 do NŠ AL 601. Zbir ki se sicer nenehno dopolnjujeta v skladu s pr e vzetim gr adi v om pok oj - nih šk of o v in duho vnik o v . Za posamezne f onde in zbir k e so ar hi visti pripr a vili pripomočk e v obliki in v entarje v in v odnik o v . Do sedaj so izšle naslednje publik acije: 1. Vodnik po fondih in zbirkah (ur . Bogdan K olar). Ljubljana: Nadšk ofijski ar - hi v Ljubljana, 1999. 2. Ž nidarš ič Golec, Lilijana: Kapiteljski arhiv Ljubljana – Inventar fonda , zv . 1. Ljubljana: St olni k apit elj, 2006. 3. Kr ampa č, T one: Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva v Lju- bljani . Ljubljana: Nadšk ofija, 2017. 11 8 Pr a v tam, str . 63–66. 9 NŠ AL še v edno hr ani matične knjige tistih dolenjskih in belokr anjskih župnij, ki od leta 2006, k o so bile v Slo v eniji ustano v ljene no v e šk ofije, spadajo pod no v omešk o šk ofijo, saj do ustano - vitv e samost ojneg a ar hi v a do sedaj ni prišlo. 10 Vodnik po fondih in zbirkah , str . 81. 11 T r etja pr eur ejena in dopolnjen a izdaja. 267 Letnik 47 (2024), št. 2 4. V isočnik , Julijana: Škofijski arhiv Ljubljana. Inventar fonda ŠAL 1. Ljublja - na: Nadšk ofija, 2012. 5. V isočnik , Julijana: Škofijski arhiv Ljubljana. Inventar fonda ŠAL 2 – prvi del. Ljubljana: Nadšk ofija, 2015. 6. Č ipić R ehar , Marija: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015. Ljubljana: Nadšk ofija, 2016. 7. Č ipić R ehar , Marija: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II., brevi, žu- pnije, uršulinke, prepisi listin 1501–2015 . Ljubljana: Nadšk ofija, 2018. 8. Č ipić R ehar , Marija, Kr ampač, T one, Otrin, Blaž in Visočnik, Julijana: Ur- barji Nadškofijskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Nadšk ofija, 2019. 9. V olčjak, Jur e: Listine NŠAL 1140–1500 . Ljubljana: Nadšk ofija, 2020. 10 . V isočnik , Julijana: Škofijski arhiv Ljubljana . Inventar fonda ŠAL 2 – drugi del. Ljubljana: Nadšk ofija, 2024. Lokacija, prostori in oprema Lokacija NŠ AL ima od leta 1995, k o je bila zgr adba t emeljit o obno v ljena, sedež na Kr ek o v em tr gu 1, v prv em nadstr opju. 12 Pr ej je imel s v oje pr ost or e v šk ofijsk em d v or cu pri st olni cer kvi. 13 Gr e za v ečnamensk o, d v onadstr opno sta v bo v lasti Nadšk ofije Ljubljana. Nek daj je v njej bila hr anilnica in k asneje biot ehnišk a f a - k ult eta (1946) . 14 Danes imajo v t ej sta v bi s v oje pr ost or e Založba Družina , NŠ AL, Tisk o vni ur ad SŠK (Slo v ensk a šk of o v sk a k onf er enca) in Kat oliški inštitut – F a - k ult eta za poslo vne v ede. Dost op je mož en sk ozi d v oja v hodna vr ata. Gla vna so usmerjena na Kr e - k o v tr g, drug a v odijo iz notr anjeg a atrija. V prv o etažo pridemo po st opnicah, medt em k o sámo d vig alo, ki g a sta v ba sicer ima, ni namenjeno obisk o v alcem, t em v eč tr ansportu gr adi v a in izjemoma gibalno o vir anim osebam. V sa notr anja v hodna vr ata so d v ojna. Najpr ej se odpr ejo železna, za njimi lesena, oboja so bele ba rv e. Ka r se tiče lok acije, je go v or a o pr ometno zelo obr emenjenem ob - močju, zat o zr ačenje pr ost or o v pri odprtih oknih lahk o pri v ede do onesnažene notr anjosti z izpušnimi plin i, poleg t eg a na zahodni str ani r ast ejo visoki ja v orji, k ar dodatno onesnažuje zr ak s pr ahom. 15 Prostori in oprema Sk upna pr ost orsk a po vršina znaša 463,6 m². V anjo so v št eti depoji (298,6 m²), čitalnica (63 m²), knjižnica (30 m²) in upr a vno-delo vni pr ost ori v izmeri 72 m². 16 Ar hi v sk a skla dišča so opr emljena z lesenimi policami (cca. 8,1 t ek očeg a metr a), s k o vinskimi policami (cca. 1.399,2 t ek očeg a metr a), pr emičnimi polica - mi (cca. 504,4 t ek očeg a metr a), z 22 pr edalniki in s štirimi tr ezorji. 17 Uv odoma smo zapisali, da so tak o pisarniški pr ost ori k ot čitalnic a in skladišče v celoti v prv em nadstr opju sta v be, zat o sta t emper atur a in r ela ti vna v lag a pr et ežni del 12 Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 332. 13 Letopis Katoliške cerkve v Sloveniji 2017 , str . 343. 14 Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 332. 15 Pr a v tam, 333. 16 Prim. Letni poročili NŠAL 2021 in 2022 , str . 3. 17 Pr a v tam, str . 4. 268 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions leta bolj ali manj po v sod enaki. Izmerjeni sta z mehanskima in enim elektr on - skim merilcem. Pr ost ori so os v etljeni z neonskimi lučmi, nameščene imajo det ekt orje dima in r edno servisir ane g asilne apar at e s pr ahom. 18 V r ok u zadnjih desetih let je ar hi v postal bog at ejši za nek aj dodatne opr eme. Zar adi prist opa k pr ojektu digitalizacije in hkr ati zaščit e pr ed pošk odbami v ečkr at upor abljenih matičnih knjig se je izk azala potr eba po sk enir anju, zat o je bil leta 2015 naba v ljen pose - ben optični čitalnik Book e y e 4 V A 1 Pr of essional, ki je olajšal sk enir anje, saj so mor ali pr ed t em ar hi visti v sak o knjigo ali bolje r ečeno str an posebej f ot ogr afi - r ati z digitalnim f ot oapar at om. 19 Da so str ank e digitalizir ano gr adi v o lahk o začele pr eg ledo v ati, je bila na - slednje let o v čitalnici izv edena montaža r ačunalnišk e opr eme z no vim str ežni - k om in nameščene no v e v arnostne k amer e za boljši videonadzor . 20 Leta 2018 je ar hi v prido bil dodat en pr ost or v v elik osti 28,6 m². V prv em nadstr opju na k oncu hodnik a so pono vno odpr li nek daj zazidana vr at a, tja napeljali elektrik o, položili par k et in posta vili 276 t ek očih metr o v ar hi v skih polic. 21 K er se t empe - r atur e v poletnem času v notr anjosti zvišajo do ok oli 30 º C in k ak šno st opinjo v eč, je bila leta 2019 v čitalnici nameščena klimatsk a napr a v a, 22 medt em k o so se k onec leta 2021 ar hi visti r azv eselili še eneg a optičneg a čitalnik a WideTEK 25, namenjeneg a digitalizaciji listin. Strokovna obdelava arhivskega gradiva P o pr e vzemu gr adi v a, na v adno iz župnij, je naslednji k or ak str ok o vna ob - dela v a (pr eg ledo v anje, ur ejanje, popiso v anje …). P osamezni segmenti spiso v in knjig so r azlično dobr o ozir oma slabo ohr anjeni, k ar je posledica pomanjklji v e - g a v arstv a že pri ustv arjalcih. Bolj, k o so zade v e »zapuščene« ali zanemarjene zar adi stanja v neustr eznih ok oljih, t olik o pazlji v ejši mor a biti ar hi v ski dela v ec. Na v adno se gr adi v o ur eja v ločenem pr ost oru, str an od pisarnišk eg a. Ar hi visti upor abljajo halje in r ok a vice, v izjemnih primerih mask o. O pr ocesu vr ednot e - nja tuk aj ne bomo r azpr a v ljali, opozorili bomo zgolj na post opk e, po v ezane z r ok o v anjem. Pr e vzet o gr adi v o se najpr ej pr eg leda in okvirno r azvrst i po r azličnih me - rilih. P osebej se izločijo spisi, knjige, mor ebitne listine, f ot ogr afije, načrti it d. Za v edati se je tr eba, da v sak sklop potr ebuje ustr ezen način in lok acijo hr ambe. Pri pošk odo v anem ar hi v sk em gr adi vu se najpr ej oceni st opnja pošk odo v anosti, v smislu, k aj je tist o, k ar potr ebuje le minimalne popr a v k e ozir oma jih ne, in tist o, ki bo mor alo na k onse rv at orsk o-r esta vr at orsk e posege. Sledi natančnejši pr eg led. Iz plastičnih map se odstr anijo spisi. Če v sebujejo k o vinsk e delce, k ot so sponk e, jih je r a vno tak o tr eba odstr aniti, saj na pisnih podlag ah po vzr očajo k or ozijo, k ar lahk o v odi v pr opad mat eriala. P osamezne knjige se ošt e vilčijo, če se zat o izk aže potr eba (matične in družinsk e knjige), in opr emijo z nalepk ami. 23 Omenili smo, da je v pr et eklih letih v NŠ AL pot ek ala int enzi vna digitaliza - cija matičnih in družinskih knjig. P o pos v et o v anju s k olegi iz Maribor a in K opr a so se v Ljublja ni odločili st opiti k or ak dlje, zat o so v se star ejše knjige, k at erih za - 18 Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 333. 19 Letno poročilo NŠAL 2015 , str . 4. 20 Letno poročilo NŠAL 2016 , str . 4. 21 Letno poročilo NŠAL 2018 , str . 4. 22 Letno poročilo NŠAL 2019 , str . 3. 23 Prim. Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 333. 269 Letnik 47 (2024), št. 2 dnji vpisi št ejejo 100 let in v eč, 24 obja vili na sple - tni str ani Matricula. Do prv e celo vit ejše obja v e je prišlo maja leta 2021. 25 Varna hramba arhivskega gradiva Zaposleni skr bijo za v eč k ot 690 f ondo v in zbir k ozir oma približno 1.285 t ek očih metr o v ar hi v sk eg a gr adi v a. 26 K er se zade v e spr oti do- polnjujejo, se št e vilk e iz leta v leta spr eminjajo. V ečina dok ument o v je shr anjena v klasičnih ar hi - v skih šk atlah, ki se nahajajo na statičnih ali pr e - mičnih k o vinskih policah, iz jema so pr episi ma - tičnih vpiso v , ki so v ezani v knjigo in na policah st ojijo samost ojno. Občutlji v ejše gr adi v o, k amor sodijo listine, r ok opisi ipd., je zaklenjeno v pr edalnikih in tr ez - orjih. Č e se nek olik o pomudimo pri zbir ki listin, ne mor emo mimo dejstv a, da jih je k ar 505 pisa - nih na per g ament in 21 na papir . Na prvi pog led so dobr o ohr anjene, zah v al jujoč per g amentu, ki je v primerja vi s papirjem trpežnejši. Kljub t emu pri marsik at eri opazimo neprimerno hr ambo iz pr et eklosti, k ar se odr aža pr ed v sem na odpadlih pečatih. 27 V sak a posebej je shr anjena v o v ojnici, na k at eri so jasno označeni datum in kr aj nastan - k a t er kr ajša v sebina, nat o je v ložena v pr edalnik z visečimi mapami. V ečji f ormati zemlje vido v , diplom, načrt o v , plak at o v so spr a v ljeni v pr ed alnik e v ečjih dimen - zij, da se lažje ohr ani njiho v a originalna podoba, saj jih na tak način ni tr eba pr epogibati ali zvijati. K er nar a v a v zadnjem času z uničujočimi ujmami neusmiljeno k aže s v ojo moč, čemur smo bili prič a ob lanskih popla v ah, se nam je pr ed za - ključk om t eg a člank a por od ilo vpr ašanje, do k a - k šne mer e je gr adi v o iz NŠ AL t or ej zaščit eno. Naj po v emo, da si uslužbenci po s v ojih naj - boljših močeh , v okviru finančnih in pr ost orskih zmožnosti se v eda, v sak od ne vno prizade v ajo izv ajati in slediti osno vnim pr e v enti vnim ukr e - pom, z namenom pr epr ečitv e najhujših možnih scenarije v . P oskr bljeno je na primer , da so v se 24 Zar adi v ar o v anja osebnih podatk o v . Natančnejša po - jasnila najdemo v Zak onu o v arstvu osebnih podatk o v (ZV OP 2). V : Uradni list RS , št . 163/2022. 25 V eč o pr ojektu digitalizacije najdemo v člank u T oneta Kr ampača z naslo v om Digitalizacija ar hi v sk eg a gr adi v a: Pr ojekt v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, ki g a je pri - pr a vil za 31. zbor o v anje ar hi vist o v v Bohinjski Bistrici leta 2023. 26 Letno poročilo NŠAL 2022 , str . 2 in 6. 27 V olčjak: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140– 1500 , str . 21–22. Klasične kovinske police, na katerih se nahaja glavnina arhivskega gradiva (Foto: Nataša Car) Premične kovinske police, kjer se hranijo prepisi matičnih knjig (Foto: Nataša Car) 270 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions police s šk atla mi po v ečini d vignjene od tal in odmaknjene od zidu za približno 10 cm t er se ne nahajajo pod k akršno k oli v odo v odno napelja v o. V ečkr at smo na v edli, da je sedež ar hi v a v prv em nadstr opju, zat o notr anjost ni neposr edno izposta v ljena v doru v ode od zunaj. E dina slaba lastnost v ečnadstr opne sta v be je v t em, da bi zar adi močneg a pritisk a v ce v eh v oda ob okv ari r adiat orja začela izt ek ati. Če prid e do požar a, nanj opozorijo det ekt orji dima, za g ašenje so pripr a - v ljeni g asilni apar ati s peno, poleg t eg a sta na hodnik u na v oljo hidr ant in stik alo za spr ožit e v požarneg a ala rma. 28 T eor etično bi o pr e v enti vi lahk o r azpr a v lja - li ur e in ur e, v endar se nepr ed vidlji vim situacijam, na k at er e nimamo vpli v a, dostikr at ni mogoče izogniti. V elik o je namr eč od visno tudi od int enzi vnosti in obseg a po v odnji, požar o v , potr eso v in drugih nesr eč. Zaključek » V aruhi« pisne k ulturne dediščine, k ak or r adi imenujemo ar hi vist e, mo - r ajo biti primerno usposobljeni in imeti na r azpolago ustr ezne pr ost or e, če želi - jo dosledno izv ajati mat eria lno v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a, k ar v elik okr at pr ed - sta v lja s v oje vrst en izzi v , tak o v pr ost orsk em k ot finančnem smislu. T eg a se dobr o za v edajo tudi zaposleni v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, ki ima že sk or aj 30 let sedež na Kr ek o v em tr gu 1. Ur ejajo, popisujejo in skr bi - jo za št e vilne f onde in zbir k e, v ečinoma z nabožno v sebino, ki jih po str ok o vni obdela vi r azvrstijo na prime rna mesta za dolgor očno in v arno hr ambo. V v elik o 28 P odr obneje o t em Otrin: Ocena stanja mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nad - šk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, str . 332–339. Kovinski predalniki z visečimi mapami za listine (Foto: Nataša Car) 271 Letnik 47 (2024), št. 2 pomoč jim je no v ejša r ačuna lnišk a opr ema, v ključujoč optične čitalnik e, s k at e - rimi lahk o izv ajajo digitalizacijo ar hi v sk eg a gr adi v a in g a s v ojim upor abnik om posr edujejo bodisi po spletu bodisi na čitalniških r ačunalnikih, k ar pomeni do - datno zaščit o dok umentacij e pr ed šk odlji vimi vpli vi iz ok olja. Kak o uspešni so pri t em, bo pok azal čas. VIRI Nadškofijski arhiv Ljubljana – NŠAL • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2015. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2016. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2018. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2019. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2021. • Letno poročilo Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Ljublja na, 2022. SPLETNI VIR Or dinariat: http s://www .nadsk ofija-ljubljana.si/nadsk ofija/or dinariat/osr ednji ur ad/ (dost op: 16. 12. 2024). LITERATURA Čipić R ehar , Marija: Šk ofijski ar hi vi v Slo v eniji v času druge polo vice 20. in začet - k u 21. st oletja. V : Atlanti 28 (2018), št . 1, str . 179–185. Dolinar , F r ance Martin: Nadšk ofijski ar hi v v Ljubljani od T omaža Hr ena do Mak sa Mikla v čiča. V : Arhivi 11 (1988), št . 1–2, str . 38–43. Kr ampač, T one: Digitalizacija ar hi v sk eg a gr adi v a: Pr ojekt v Nadšk ofijsk em ar hi - vu Ljub ljana. V : Arhivi kot centri informacij: Možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva. Zbornik referatov (ur . Marija Čipić R ehar). Bohinjsk a Bistrica: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 84–90. Melik, Jelk a: Arhivsko pravo . Maribor: Uni v erza Alma Mat er , Alma Mat er Pr ess, 2024. Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana. V : Letopis Katoliške cerkve v Sloveniji 2017 (ur . T adej Str eho v ec). Ljubljana: Slo v ensk a šk of o v sk a k onf er enca, 2017, str . 343. Otrin, Blaž: Ocena stanja mat er ialneg a v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a v depojih Nad - šk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani. V : Arhivski depoji v Sloveniji (ur . Jedert V odopi v ec). Lju - bljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2009, str . 332–339. Vodnik po fondih in zbirkah (ur . Bogdan K olar). Ljubljana: Nadšk ofijski ar hi v Lju - bljana, 1999. V olčjak, Jur e: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140–1500 . Ljubljana: Nad - šk ofija, 2020. VIRI IN LITERA TURA 272 Nataša Car: Skr b za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, str . 263–272 Članki in razprave || Articles and Discussions CARE F OR THE PR O TECTION OF AR CHIV AL MA TERIAL S IN THE LJUBLJ AN A AR CHDIOCES AN AR CHIVES The Ljubljana Ar chdiocesan Ar chi v es (NŠ AL) has a ric h hist ory of de v e - lopment . It should be emphasised that the first ar chi vists w er e actuall y bishops or their secr etaries or officials fr om the diocesan office. Althoug h the r ole of an ar chi vist has e xist ed fr om the time of Bishop T omaž Hr en at the beginning of the se v ent eenth century , it w asn 't until 1911 that F r anc P ok orn, the parish priest in Besnica pri Kr anju, w as gi v en the permanent position. It w as r elocat ed fr om the diocesan r esidence t o Kr ek o v tr g 1 in 1995, w her e it r emains t o this da y . Ov er 690 f onds and collections ar e managed b y f our pr of essio nall y tr ained ar chi vists. It is housed in a tw o-st ory , multipurpose building. The location in the heart of the city is surr ounded with hea vy tr affic. Since the entir e ar chi v e (463.6 m2), w hich includes the libr ary , r eading r oom, r eposit ories, and administr ati v e and w or k ar eas, is locat ed on the first floor of the building, the humidity and t empe - r atur e ar e consist ent thr oug hout the majority of the y ear . Ph y sical r ecor ds and book s ar e usuall y st or ed in classic ar chi v al bo x es on static or mo v able metal or w ooden shel v es, w hile chart ers, plans, maps, et c. ar e st or ed in lock ed dr a w er cabinets and saf es. F or pr e v enti v e r easons, the shel v es ar e r aised fr om the floor and mo v ed appr o ximat el y 10 cm a w a y fr om the w all, and ther e ar e no plum - bing fixtur es in their vicinity . The ar chi v e has acquir ed tw o optical scanners f or digitising ar chi v al mat erials in the past t en y ears, in addition t o standar d and r equir ed equipment . Th e emplo y ees ha v e made good use of these scanners, initiall y f or the cr eation of digitised ci vil and f amil y r egist ers and lat er f or other mat erials that ar e constantl y being added t o the comput er netw or k. SUMMAR Y 273 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: ar hi v sk o gr adi v o v digitalni obliki, digitalno gr adi v o, nar a vne nesr eče, notr anja pr a vila, ocena tv eg anja Key-words: ar chi v al mat erials in digital f orm, digital mat erials, natur al disast ers, int ernal rules, risk assessment 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UKD 930.25:004.9:504.4(497.4) Pr ejet o: 30. 10. 2024 Varstvo arhivskega gradiva v digitalni obliki pred naravnimi nesrečami ŽIG A K ONCILIJ A dr . zgodo vinskih znanosti, višji s v et o v alec – ar hi vist za gr adi v o upr a v e po letu 1945 Ar hi v R epublik e Slo v enije, P oljansk a cesta 40, SI-1000 Ljubljana e-pošta: zig a.k oncilija@go v .si Izvleček V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a pr ed nar a vnimi nesr ečami je ključno za zagota - v ljanje dost opnosti, tr ajnosti in int egrit et e hr anjenih podatk o v . Nar a vne ne - sr eče, k ot so popla v e, požar i, potr esi in ne viht e, lahk o po vzr očijo pošk odbe ali celo izgubo, ne samo ar hi v sk eg a gr adi v a v fizični obliki, t em v eč v edno bolj tudi v digitaln i obliki. Zat o mor ajo v sak ustv arjalec ja vneg a ar hi v sk eg a gr a - di v a in tisti, ki tak šno gr adi v o hr anijo, pripr a viti in spr ejeti celo vit prist op k v arstvu ar hi v sk eg a gr adi v a. A vt or v prispe v k u pr edsta vi ključno or odje za zagota v ljanje v arne hr ambe dolgor očne hr ambe gr adi v a v digitalni obliki, in sicer oceno tv eg anj k ot ključni int egr alni del notr anjih pr a vil za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki. V prispe v k u so ponujena tudi nek at er a t e - meljna izhodišča za pripr a v o ocene tv eg anj in ukr epo v za ob v lado v anje tv e - g anj, s poudar k om na ob v lado v anju ok oljskih tv eg anj. Abstract PR O TECTION OF DIGIT AL AR CHIV AL MA TERIAL S FR OM N A TURAL DIS A S TER S Pr ot ection of ar chi v al mat erials fr om natur al disast ers is crucial f or ensur - ing the access ibility , dur ability and int egrity of st or ed data. Natur al disast ers such as floods , fir es, earthquak es and st orms can cause damage or e v en loss, not onl y of ar chi v al mat erials in ph y sical f orm, but incr easing l y also in digital f orm. Ther ef or e, e v ery cr eat or of public ar chi v al mat erials and those w ho st or e such mat erials must pr epar e and adopt a compr ehensi v e appr oach t o the pr ot ection of ar chi v al mat erials. In the article, the author pr esents a k e y t ool f or ensuring the saf e long-t erm pr eserv ation of mat erials in digital f orm, namel y risk assessment as a k e y int egr al part of int ern al rules f or the cap - tur e and st or age of mat erials in digital f orm. With a f ocus on en vir onmental risk management , the article also pr o vides some fundamental starting prin - ciples f or cr eating a risk assessment and risk management measur es. 274 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod Nar a vne nesr eče so izr edni dogodki, ki jih lahk o po vzr očijo nar a vne sile, k ot so t o na primer potr esi, zemeljski plazo vi, ne viht e, popla v e, suše, požari, po - zebe, t oča, žled, sneg in drugo. V endar v seh nar a vnih nesr eč v endar le ne mor e - mo pripisati nar a vnim pr ocesom, ki se od vijajo v ali ok oli Zemlje. Nek at er e na - r a vne nesr eče v zadnjih des etletjih imajo že izdatne antr opogene vzr ok e, t or ej so posledica člo v ek o v eg a pr etir aneg a in nepr emišljeneg a poseg anja v nar a v o. Najočitneje se t o izr aža zlasti ob g lobalnem segr e v anju ozr ačja. V se pogost eje se poja v ljajo, ponek od tudi prvič v tak šnem obsegu, obsežn e popla v e, hujša neurja, suše in požari t er druge nar a vne k atastr of e, ki ogr ožajo ži v ljenja ljudi in po vzr o - čajo v ečjo ali manjšo mat erialno šk odo. K o pomislimo na posledice nar a vnih nesr eč, se nam pr ed očmi slik ajo podobe poruš enih, požg anih t er popla v ljenih mest , v asi in pokr ajin. Nam, ar - hi vist om, pa se nehot e prik azujejo podobe popla v ljeneg a, požg aneg a ali k ak o drug ače uničeneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Le bežen pr elet t o vrstnih dogodk o v nam ponudi množico primer o v nar a vnih nesr eč in, tr enutno sicer še, primer o v ogr o - žanja ar hi v sk eg a gr adi v a v fizični obliki. Pr ed kr atkim , junija 2024, je na pri - mer str ela na Bar badosu zanetila požar , v k at er em je zgor elo ar hi v sk o gr adi v o mestnih s v et o v , g la vnih bolnišnic in drugo, za drža v o iz jemno pomembno ar hi - v sk o gr adi v o. 1 Bližje nam je primer , k o je, sicer k ot posledica člo v eških dejanj, ob demonstr acijah v Sar aje vu 7. f ebruarja 2014 požar pogoltnil v ečjo k oličino nepr ecenlji v eg a ar hi v sk eg a gr adi v a iz obdobja A v str o-Ogrsk e. 2 Med njimi tudi dok ument o v , ki se nanašajo na at entat na nad v oj v odo F r anca F er dinanda, ki je spr ožil prv o s v et o vno morij o. 24. aprila 2014 je bil, v požaru ar hi v sk eg a gr adi v a v P ort or ožu, med drugim izgubljen tudi ar hi v Obalnih g alerij Pir an. 3 6. f ebruarja 2023 je T ur čijo, pr ed v sem pr o vinco Gaziant ep, prizadel si - lo vit potr es, v k at er em je bila porušena tudi g la vna upr a vna sta v ba pr o vince. 4 Uničeno upr a vno dok umentarno gr adi v o je posledično za vr lo št e vilne upr a vne, sodne in druge post opk e. Nam najbližja in najbolj uničujoča je bila v sek ak or nar a vna k atastr of a v obliki popla v , ki so 4. a v gusta 2023 prizadele v ečji del Slo - v enije in poleg v elik e gmotne šk ode prizadele tudi pr ecej ar hi v sk eg a gr adi v a na r azličnih lok acijah po Slo v eniji. 5 Iz le nek aj primer o v lahk o hitr o r azber emo, k ak o uničujoč in k omplek sen vpli v imajo lahk o nar a vne nesr eče na ar hi v sk o gr adi v o v fizični obliki, ki g a sicer posk uša za v ar o v ati 36. člen Zak ona o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih (dalje ZV D A G A). 6 T a določa, da se mor a »… arhivsko gradi- vo v fizični obliki trajno in strokovno neoporečno hraniti v ustreznih prostorih in opremi, v ustreznih klimatskih pogojih, zavarovano pred vlomom, požarom, vodo, biološkimi, kemičnimi, fizikalnimi in drugimi škodljivimi vplivi (materialno var- stvo)«. V endar le mor amo v tr enutnih r azmer ah, k o prihaja do ek sponentne r asti digitalnih zapiso v ozir oma podatk o v , pozornost nek olik o spr emeniti t er bistv e - no v eč časa in pozornosti nameniti tudi v arstvu gr adi v a v digitalni obliki. Di - gitalno gr adi v o je hr anjeno na r azličnih nosilcih digital nih podatk o v , bodisi na pr enosnih bodisi statičnih nosilcih. Ti tak o postajajo kl jučni subjekti v ar o v anja in r azličnih v arnostnih ukr epo v ozir oma politik t er str at egij, t or ej tudi subjekti v ar o v anja pr ed nar a vnimi nesr ečami. Ar hi v sk a zak onod aja je v ta namen u v edla 1 Fleary: Caribbean hist orical ar hi v es destr o y ed in fir e. 2 Bešić: Nak on str adanja gr ađe u požaru 2014. 3 C ek: Zgor eli so k atalogi in del ar hi v a. 4 T ur k e y's quak e trials block ed due t o ar chi v e lost in hastil y demo lished municipiality building. 5 V eč o t em g lej npr . v zbornik u: Arhivi v primežu narave in tehnologije. 6 Zak on o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er o ar hi vih. 275 Letnik 47 (2024), št. 2 instrument notr anjih pr a vil za zajem in hr ambo digitalneg a gr adi v a, 7 ki v klju - čuje oceno in upr a v ljanje tv eg anj. P omemben vidik t eg a pr ocesa je tudi ocena tv eg anj pr ed nar a vnimi nesr ečami. Arhivsko gradivo v digitalni obliki in podatkovni nosilci T oda še pr ej r azjasnimo pojme, k aj ar hi v sk a zak onodaja sploh r azume pod pojmom ar hi v sk o gr adi v o v digitalni obliki. ZVD A G A v 2. členu opr edeli ne - k at er e izmed osno vnih pojmo v . Dok umentarno gr adi v o so v se vrst e in oblik e zapiso v , ki so nastali ali bili pr ejeti pri poslo v anju pr a vnih in fizičnih oseb. Med - t em, k o je ar hi v sk o gr adi v o tisti del dok umentarneg a gr adi v a, ki ima tr ajen po - men za zgodo vino, druge znanosti in k ultur o ali tr ajen pomen za pr a vni int er es pr a vnih in fizičnih oseb. ZVD A G A opr edeljuje, da se lahk o dok umentarno, in s t em t or ej tudi ar hi v sk o gr adi v o, nahaja v v eč r azličnih poja vnih oblik ah, in sicer v fizični, analogni, digitalni t er elektr onski obliki. Gr adi v o v fizični obliki je tist o, ki je hr anjeno na fizične m nosilcu zapisa. Gr adi v o v elektr onski obliki je gr adi v o tak o v analogni k ot digitalni obliki. Ana - logno gr adi v o je v analognem zapisu shr anjeno na str ojno ber lji v em nosilcu za - pisa (npr . mikr ofilm, vinilne plošče, k ompaktne a v dio k aset e, VHS-k aset e). Gr a - di v o v digitalni obliki je na str ojno ber lji v em nosilcu zapisa zapisano v binarni 8 obliki zapisa. Nas v člank u bolj specifično zanima slednje, t or ej ar hi v sk o gr adi v o v di gita lni obl iki, ozir oma če smo natančni, digitalno gr adi v o na nosilcih in v f ormatih, primernih za učink o vit o dolgor očno hr ambo. 9 Digitalno ohr anjanje ar hi v sk eg a gr adi v a, če deja vnost r azumemo k ot »… aktivno upravljanje digital- nih vsebin skozi čas z zagotavljanjem dolgoročnega dostopa«, je, in pr ed v sem bo v prihodnosti, tudi ena izmed osno vnih deja vnosti v seh ar hi v o v . 10 Z vidik a v ar o v anja ar hi v sk eg a gr adi v a je ključna tudi izv ornost digitalne - g a gr adi v a. Glede na izv or digitalneg a gr adi v a ločimo digitalizir ano gr adi v o in izv orno digitalno gr adi v o. Digitalizir ano gr adi v o je tist o, ki je bilo iz analogne ali fizič ne oblik e pr etv orjeno v digitalno ozir oma binarno oblik o zapisa. Izv orno digitalno gr adi v o (ang l. born-digital archival materials ) označuje gr adi v o, ki je bilo ustv arjeno neposr edno v digitalni obliki in nik oli ni obstajalo v fizični obli - ki. T ak šno gr adi v o v ključuje zapise, ki so bili ustv arjeni, shr anjeni in upor abljeni izključno v digitalnih f ormatih. R azlik o v anje med t ema d v ema vrstama gr adi v a je ključno za r azv oj ustr eznih str at egij za njiho v o dolgor očno hr ambo in v ar o - v anje. Pr a vilnik o enotnih t ehnoloških zaht e v ah za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki (dalje PETZ) v 3. členu 11 podr obneje opr edeli vrst e ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki, in sicer k ot: besedilne in mešane dok ument e, filmsk o in a v dio vizualno gr adi v o, spletne str ani, elektr onsk o pošt o, podatk o vne zbir k e in ur adne e vidence t er pr ost orsk e podatk e. Med najpogost ejše oblik e iz v orno digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a sodijo spor očila in priponk e, ki so poslane in pr ejet e po elektr onski pošti. Sem spadajo tudi zapisi ozi r oma dat ot ek e, ustv arjene z r azličnimi namenskimi pr ogr ami, k ot so: ur eje v alnik i besedil (npr . Micr osoft W or d, Goog le Docs, Open Office, PDF), 7 V eč g lej npr . v: Ant ončič: V zor čna notr anja pr a vila? O čem pr a vzapr a v sploh go v orimo, str . 465–480. 8 Binarni ali d v ojiški sist em, znan tudi k ot binarna k oda, je način zapiso v anja podatk o v z upo - r abo d v eh simbolo v: 0 in 1. V bina rni k odi so v najosno vnejši obliki zapisani v si pr ocesi, ki jih r ačunalnik obdeluje in izv aja. 9 V eč o t ej pr oblematiki g lej npr .: Hajtnik: Pr etv or ba e-dok ument o v v f ormat e za dolgor očno hr ambo na osno vi standar da ISO 13008. 10 C orr ado in Moulaison Sand y: Digital preservation for libraries, archives and museums , str . 3. 11 Pr a vilnik o en otnih t ehnoloških zaht e v ah. 276 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions pr epr ost ejši ur eje v alniki podatk o vnih baz (npr . Ex cel, Micr osoft A ccess) in pr o - gr amsk a opr ema za ustv arjanje pr edsta vit e v (npr . P o w erP oint , Can v a, Slides). P omembno k at egorijo digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a pr edsta v ljajo tudi digital - ne f ot ogr afije, bodisi posnet e z digitalnimi f ot oapar ati ali s pametnimi t elef oni bodisi zajet e z drugimi digitalnimi napr a v ami. T e f ot ogr afije so shr anjene v r az - ličnih f ormatih, med najpog ost ejšimi so JPEG, TIFF , GIF . Še posebej pr ost orsk o zaht e vna k at egorija digitalneg a gr adi v a v ključuje podatk e geogr af skih inf orma - cijskih sist emo v (GIS) v r azličnih v ekt orskih in r ast ersk ih f ormatih t er množico a v dio in zlasti video zapiso v . Slednji so lahk o posneti z digitalnimi k amer ami, s pametnimi t elef oni ali ustv arjeni z r ačunalnišk o pr ogr amsk o opr emo, pri čemer so med najpogost ejšimi f or mati V A W , MO V , MP4 ali MP3. Med digitalno gr adi - v o sodijo tudi spletne str ani in v sebine, obja v ljene na spletnih str aneh, blogih, f orumih in dr užbenih omr ežjih, pri čemer se upor abljajo r azlični f ormati, k ot so HTML, C S V , JSON , XML ali drugi specifični f ormati, ki se upor abljajo za struk - turir anje in prik az podatk o v na spletnih str aneh. Še ena ključna k at egorija di - gitalnih podatk o v so zbir k e podatk o v , ustv arjene in shr anjene v digitalni obliki. T e zbir k e podatk o v se pogost o upr a v ljajo s sist emi za upr a v ljanje podatk o vnih zbir k, 12 k ot so Micr osoft SQL, Or acle in r azlične NoSQL-r ešitv e. Zbir k a v seh znanih f ormat o v digitalneg a gr adi v a je sicer zbr ana v t ehnič - nem r egistru britansk eg a nacionalneg a ar hi v a, imeno v anem PR ONOM. 13 Med - t em k o je Ar hi v R epublik e Slo v enije pripr a vil dok ument , ki v sebuje pripor očlji - v e f ormat e digitalneg a gr adi v a, primerne za dolgor očno hr ambo. 14 P odatk o vni nosilci, 15 na k at erih se ar hi v sk o gr adi v o v di gitalni obliki fizič - no nahaja, so r azno vrstni in št e vilni. Med zgodnje oblik e podatk o vnih nosilce v spadajo luknj ast e k artice, ki so se upor abljale od 50. let 20. st oletja. Kasneje so jih nadomestili bolj sofisticir ani pomnilniki, k ot so HDD (Hard Disk Drive ) ali »tr di« diski, kjer so podatki zapisani z magnetno t ehnologijo na plošče iz aluminija ali st ekla. Danes so r azširjeni SSD-diski (ang l. Solid State Drive ), ki ne v sebujejo giblji vih delo v in t emeljijo na polpr e v odniški t ehnologiji za zapiso - v anje binarnih podatk o v . K ot pr enosne medije poznamo iz pr et eklosti r azlične disk et e, zlasti v elik osti 5,25 in 3,5 palca, ki so omogočale magnetni način zapisa podatk o v . T e so k asneje zamenjali optični diski, k ot so CD (ang l. Compact Disc ), D VD (ang l. Digital Video Disc ) in BD (ang l. Blu-ray Disc ), ki upor abljajo lasersk o t ehnologijo za zapiso v anje. V sodobnem času pr e v ladujejo pr enosni pomnilni - ki, k ot so USB-ključki (ang l. Universal Serial Bus ), SD-pomnilnišk e k artice (ang l. Secure Digital ) in druge oblik e k ompaktnih pomnilnik o v . Za dolgor očno hr ambo ar hi v sk eg a gr adi v a se pogost o upor abljajo t ehnologije , k ot je L T O (ang l. Line- ar Tape-Open ), ki omogoča zapis podatk o v na tr ak o v e v posebnih podatk o vnih postajah. T o vr stno t ehnologijo na primer upor ablja Slo v ensk a ja vna ar hi v sk a služba. V zadnjem času so za dolgor očno hr ambo podatk o v v se bolj prisotne r ešitv e podatk o vnih skladišč, zlasti tist e v obliki oblačni h st orit e v . T e v ključujejo drža vne r ačunalnišk e oblak e, k ot je slo v ensk a r azličica drža vneg a r ačunalnišk e - g a oblak a, 16 hibridne in zasebne r ačunalnišk e oblak e, ki jih ponujajo naj v ečja t ehnološk a podjetja, k ot so Goog le, Amazon in drugi. 17 12 Data Base Management Systems . Gr e za zaht e vnejše pr ogr ame za v odenje podatk o vnih zbir k, ki omogočajo v ečjo st opnjo pr ogr amabilnosti in ur ejanja dost opnih pr a vic. 13 T ehnični r egist er PR ONOM. 14 Seznam oblik zapisa, primerni h za dolgor očno hr ambo gr adi v a v digitalni obliki. 15 V eč o t ej pr oblematiki g lej npr . Hribar: P omembnost nosilce v podatk o v digitalneg a gr adi v a v ar hi vistiki. 16 Drža vni r ačunalniški oblak (D R O) pr edsta v lja r ačunalnišk o infr astruktur o za neposr edne pr or ačunsk e upor abnik e in jim nudi shr anje v alne, r azv ojne, poslo vne in druge zmog lji v osti v obliki st orit e v t er možnost , da z upor abo k oncepta r ačunalništv a v oblak u hitr o dosežejo s v oje poslo vne cilje. 17 V eč o t em g lej Beagrie: Ho w Cloud St or age can addr ess the need s of public ar chi v es in the UK. 277 Letnik 47 (2024), št. 2 V sak nosilec digitalnih podatk o v ima s v oje pr ednosti in slabosti, tak o z vidik a pr enoslji v osti, hr ambe in dost opnosti k ot z vidik a v arnosti (v ključno z zaščit o pr ed nar a vnimi nesr ečami) in učink o vit e dolgor očne hr ambe. 18 Pr emi - šljena izbir a ustr ezneg a nosilca je tak o ključna za učink o vit o in v arno ohr anja - nje digitalneg a gr adi v a. Izzivi dolgoročne hrambe digitalnega arhivskega gradiva in okoljska tveganja Izv orno digitalno in digitalizir ano ar hi v sk o gr adi v o pr edsta v lja v se v ečji delež gr adi v a, ki g a ustv arjajo in hr anijo sodobni ustv arjalci ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a in ar hi vi. 19 Hkr ati so izzi vi dolgor očne hr ambe nek olik o drug ačni in bolj zaplet eni k ot izzi vi v ar o v anja fizičneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, saj zaht e v ajo poseb - ne prist ope t er t ehnologije za zagota v ljanje dolgor očne hr ambe in dost opnosti. 20 Digitalni zapisi so pod vrženi t ehnološk emu star anju in nenehnim spr e - membam f orm at o v , zat o je tr eba skr bno načrt o v ati kr o vne politik e dolgor očne hr ambe, pr oceso v pr etv or be f ormat o v in migr acije podatk o v . Zagota v ljati je tr e - ba, da digitalno gr adi v o ostaja v es čas hr ambe dolgor očno celo vit o, a vt entično in nespr emenjeno, k ar je ključneg a pomena za ohr anit e v vr ednosti podatk o v in njiho v o pr a vno v elja vnost . Zagot o viti je tr eba, da je digitalno gr adi v o dost opno v es čas hr amb e, kljub spr emembam t ehnologij, inf ormacijskih sist emo v in pr o - gr amsk e opr eme. Ustv arjanje in vzdrže v anje ustr eznih metapodatk o v sta pr a v tak o ključni za or g anizacijo, pr ed v sem z vidik a isk anja in r azume v anja digital - nih zapiso v . Zaščititi je tr eba inf ormacijsk e sist eme, podatk e in nosilce podatk o v pr ed izgubo, kr ajo ali nepooblaščenim dost opom. In na v sezadnje, podatk e in nosilce podatk o v , sist eme in pr ost or e, kjer se nosilci podatk o v nahajajo (npr . disk o vna polja, str ežnišk e sobe), je tr eba zaščititi pr ed celotnim spektr om ok olj - skih tv eg anj. Ar hi vi in drugi ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a upor abljajo r azlične pr ak se za učink o vit o upr a v ljanje in dolgor očno hr ambo digitalneg a gr adi v a. Med najpo - gost ejše ukr epe spada standar dizacija f ormat o v , t or ej upor aba odprtih in stan - dar dizir anih f ormat o v , ki so odpornejši pr oti t ehnološkim spr emembam (npr . PDF/A za dok ument e, TIFF za f ot ogr afije itn.). P omembni sta tudi načrt o v anje in izv ajanje r ednih migr acij podatk o v na no v e f ormat e ali nosilce, k o obst oječi postanejo zastar eli. S t em se zagota v lja ohr anjanje dost opnosti in upor abnosti gr adi v a sk ozi čas. Pr ak sa v ključuje tudi izv ajanje r ednih v arnostnih k opir anj t er shr anje v anje digitalnih zapiso v na v eč fizično ločenih in ustr ezno oddaljenih lok a - cijah (npr . najmanj na tr eh, med seboj oddaljenih lok acijah). Ključneg a pomena je upor aba ustr eznih ar hi v skih inf ormacijskih sist e - mo v , ki omogočajo dolgor očno hr ambo ar hi v skih zapiso v , upr a v ljanje njiho vih metapodatk o v in dost opanje do hr anjeneg a digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Pripor očlji v a je upor aba specializir anih podatk o vnih skladišč za upr a v ljanje digitalnih ar hi v skih zapiso v , k ot so F edor a, 21 DSpace, 22 Ar chi v ematica 23 ali Pr e - 18 P o vzet o po Le gget: Digitization and digital archiving: a practical guide for librarians , str . 63– 129. 19 V eč o v logi Ar hi v a R epublik e Slo v enije na podr očju vzposta v lja nja elektr onsk eg a ar hi v a g lej Hajtnik: Učink o vit o dolgor očno ohr anjanje ar hi v sk eg a gr adi v a v Ar hi vu R S. 20 Malak: 10 Cha llenges of Digital Pr eserv ation. 21 F edor a je dru žina or odij, zasno v anih na oper acijsk em sist emu Linux, ki je v upor abi tudi v Slo v enski ja vni ar hi v ski službi. 22 DSpace je odprt ok odni inf orm acijski sist em, ki omogoča hr ambo in dost opanje do v seh vrst digitalneg a gr adi v a. 23 Ar chi v ematica je odprt ok odna družina pr ogr amskih or odij, ki omogočajo obdela v o in hr ambo ar hi v sk eg a gr adi v a skladno z O AIS-r ef er enčnim modelom. 278 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions servica. 24 P oleg t eg a je k ori stna tudi upor aba or odij za or g anizacijo, isk anje in upr a v ljanje di gitalnih dok ument o v (npr . Shar eP oint , Alfr esco, mSef ) in sist e - mo v za upr a v ljanje metapodatk o v (npr . scopeAr chi v), 25 ki omogočajo ustv arja - nje, shr anje v anje in upr a v lja nje metapodatk o v hr anjeneg a digitalneg a ar hi v sk e - g a gr adi v a. Za dolgor očno uspešno upr a v ljanje je pripor očlji v a implementacija ar hi v skih in drugih digitalnih standar do v , k ot sta O AIS 26 (ang l. Open Archival Information System ) in PREMIS (ang l. Preservation metadata). 27 Za ohr anjanje celo vit osti ozi r oma a vt entičnosti gr adi v a je ključno vzdrže v anje r e vizijskih sle - di v seh opr a v ljenih post opk o v , po v ezanih z upr a v ljanjem digitalneg a gr adi v a, k ar omogoča tr anspar entnost in sledlji v ost v seh izv edenih deja vnosti. K ot smo v u v odu, sicer pr et ežno na primerih fizičneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, že nak azali, pr edsta v ljajo eneg a izmed ključnih in najbo lj destrukti vnih tv eg anj, v prihodnosti tudi za ar hi v sk o gr adi v o v digitalni obliki, r a vno nar a vne nesr e - če. 28 Nar a vne nesr eče spadajo v sk upino t . i. ok oljskih tv eg anj, ki v ključujejo: • Splošne nar a vne nesr eče, k ot so potr esi, popla v e in požari, • nar a vne nesr eče, ki so neposr edna posledica člo v eških deja vnosti, na pri - mer nesr eče, in sicer zar adi industrijskih pr oceso v , • nar a vne nesr eče, ki so posledica podnebnih spr ememb ozir oma posr e - dnih člo v eških posego v v nar a vno ok olje, k ot so nar aščajoče ek str emne vr emensk e r azmer e, taljenje ledu ali d vig morsk e g ladine. Učinki ok oljskih tv eg anj so r azno vrstni in uničujoči. Od širših vpli v o v na celotno družbo, drža v o in politik e do ožjih vpli v o v na gospodarstv o in posa - mezne družbene sekt orje. V pli v na ar hi v ski sekt or je pr a v tak o lahk o občut en in pot encialno uničujoč. Nar a vne nesr eče lahk o prizad enejo ar hi v e k ot celot o. Ogr ožajo lahk o nepr emičnine in pr ost or e, kjer se hr ani ar hi v sk o gr adi v o. P ošk o - do v ana ener getsk a infr astruktur a lahk o posr edno vpli v a na doba v o elektrik e ali drugih ener gent o v . Lahk o sta ogr oženi ži v ljenje in zdr a vje zaposlenih. Na v seza - dnje, nar a vne nesr eče neposr edno ogr ožajo delo v anje inf ormacijskih sist emo v in nosilce v podatk o v k ot tak šne, s čimer so ogr oženi tudi ar hi v ski digitalni za - pisi. Nenadno tr es enje tal lahk o po vzr oči v elik o šk ode na nepr emičninah in ener getski infr astrukturi, k ar lahk o posledično v odi do pošk odb in uničenja di - gitalnih ar hi v skih zapiso v . Č ezmerna k oličina v ode, ki pr epla vi pr ost or e in ener - getsk o infr astruktur o, lahk o uničujoče ogr ozi digitalno ar hi v sk o gr adi v o. Enak o destrukti v en do pr ost or o v , infr astruktur e in neposr edno digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a je lahk o tudi ogenj. Učink o vit o upr a v ljanje ok oljskih tv eg anj je tak o ključn o t er zaht e v a ce - lo vit prist op, ki v ključuje sodelo v anje celotne drža v e in v odst e v , zak onodaje, ener getsk eg a in inf ormacijs k o-t ehnološk eg a sekt orja, ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a, ponudnik o v st orit e v in opr eme t er neposr edno ar hi v o v ozir oma zapo - slenih v k ultur ni in ar hi v ski deja vnosti. Za v arstv o digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi - v a, tak o pri ustv arjalcih k ot v ar hi vih, je slo v ensk a ar hi v sk a zak onodaja u v edla eno izmed ključnih or odij za zaščit o gr adi v a v digitalni obliki, in sicer notr anja pr a vila t er znotr aj njih oceno in upr a v ljanje tv eg anj. 24 Pr eservica zagota v lja zaneslji v o hr ambo in dost opanje do hr anjeneg a gr adi v a ne g lede na vr - st o f ormat o v . 25 ScopeAr chi v je namensk o pr ogr amsk o or odje, ki g a upor ablja Slo v ensk a ja vna ar hi v sk a služ - ba, namenjeno str ok o vni obdela vi ar hi v sk eg a gr adi v a, k onkr etno ur ejanju metapodatk o v ar - hi v sk eg a gr adi v a, ki so dodani v pr ocesu str ok o vne obdela v e. 26 V eč g lej Ka v čič-Čolić: T eor etični model digitalnih ar hi v o v , str . 63–75. 27 PREMIS je mednar odni standar d ozir oma baza metapodatk o v za podpor o dolgor očne hr ambe digitalnih objekt o v in za zagot o vit e v upor ablji v osti t eh. 28 V eč o t em g lej Nat ek: T emeljni t ermini v geogr afiji nar a vnih nesr eč, str . 73–101. 279 Letnik 47 (2024), št. 2 Notranja pravila kot ključen varnostni mehanizem varovanja gradiva v digitalni obliki Nar a vnih nesr eč se v eda ne mor emo pr epr ečiti, v endar pa lahk o zmanjša - mo vpli v , ki g a imajo na ar hi v sk o gr adi v o v digitalni obl iki. 29 ZVD A G A (39. člen) določa, da mor ajo, »… javnopravne osebe skrbeti za ohranjanje, materialno var- nost, celovitost in urejenost dokumentarnega gradiva, ki ga prejemajo ali nastaja pri njihovem delu, dokler ni iz tega gradiva odbrano arhivsko gradivo«. T o se se - v eda nanaša tudi na gr adi v o v digitalni obliki. K ot klju čna or odja za v arstv o gr adi v a v digitalni obliki sicer ar hi v sk a za - k onodaja od ustv arjalce v ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a zaht e v a, da mor a biti upo - r abljena str ojna in pr ogr amsk a opr ema certificir ana 30 pri Ar hi vu R epublik e Slo - v enije, pr a v tak o mor ajo biti certificir ane najet e st oritv e po v ezane z digitalnim gr adi v om in na v sezadnje, ja vnopr a vna oseba mor a imeti spr ejeta ali potrjena notr anja pr a vila, ki jih mor a tudi dok azlji v o izv ajati in posodabljati. Notr anja pr a vila so, g lede na 2. člen ZVD A G A, pr a vila, »… ki jih kot svoj interni pravni akt sprejme oseba glede izvajanja zajema in dolgoročne hrambe svojega dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki ter spremljeval- nih storitev, ali ponudnik storitev glede izvajanja zajema in dolgoročne hrambe oziroma spremljevalnih storitev«. Glede na t o, k do jih je pripr a vil in čig a v o je gr a - di v o, k at er eg a upr a v ljanje ur ejajo, ločimo pr a vila za lastno poslo v anje, notr anja pr a vila za izv ajanje st orit e v ali vzor čna notr anja pr a vila. Notr anja pr a vila mor ajo, g lede na 18. in 19. člen ZVD A G A, spr ejeti v se ja v - nopr a vne osebe, ki zajemajo ali hr anijo gr adi v o v digitalni obliki, t er ponudniki st orit e v , medt em k o jih mor ajo v potr dit e v Ar hi vu R epublik e Slo v enije pr edloži - ti v se ja vnopr a vne osebe, r azen or g ano v drža vne upr a v e. Notr anja pr a vila so ključne g a pomena, saj omogočajo ur edit e v in uskla - dit e v r a vnanja z digitalnim gr adi v om skladno z zak onskimi zaht e v ami, v ključno z v ar o v anjem podatk o v pr ed nar a vnimi nesr ečami. Z njiho v o pomočjo se zago - ta v lja učink o vita in v arna hr amba gr adi v a v digitalni obliki, k ar omogoča ohr a - nit e v njego v e pr a vne ali dru ge v elja vnosti. K ot določa 31. člen ZVD A G A, »… se vsaka enota varno hranjenega gradiva v digitalni obliki šteje za enako posamezni enoti izvirnega gradiva, če sta bila zajem in varna hramba opravljena v skladu s tem zakonom, njegovimi podzakonskimi predpisi, pri državnem arhivu potrjenimi notranjimi pravili«. S t em notr anja pr a vila zagota v ljajo pr a vni okvir za pr a vilno hr ambo in v ar o v anje gr adi v a t er prispe v ajo k dolgor očni zaščiti in v elja vnosti digitalnih zapiso v . K ot klju čno or odje v arstv a pr ed nar a vnimi nesr ečami v notr anjih pr a vilih med drugim pr edsta v lja ocena tv eg anj. V 6. členu Ur edba o v arstvu dok umen - tarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a (dalje UVD A G) 31 določa, da mor a v sak a ja vnopr a v - na oseba v zv ezi z v arstv om dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki določiti obseg poslo v anja, ki bo ur ejen z notr anjimi pr a vili, popisati vrst e in vir e dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki, izv esti oceno v elja vneg a inf ormacijsk eg a sist ema in inf ormacijsk e v arnosti, določiti zaht e v e za zajem, hr ambo in spr emlje v alne st oritv e, pripr a viti načrt za zajem, hr ambo in spr emlje v alne st oritv e t er »… pripraviti oceno tveganj in ukrepe za njihovo upravljanje«. PETZ v 57. členu podr obneje določa, da so osno vni sesta vni deli ocene 29 V eč o zagota v ljanju v arne e-hr ambe g lej npr . Hajtnik: V se, k ar mor a v odstv o or g anizacije v ede - ti o e-hr ambi. 30 C ertifik acija je, g lede na 86. člen ZVD A G A, post opek, v k at er em Ar hi v R epublik e Slo v enije pr e v erja skladnost opr eme in st or it e v zajema, hr ambe in spr emlje v alnih st orit e v z ZVD A G A. Pridobljen certifik at ponudnik om omogoča poslo v anje z ja vnim sekt orjem, pri čemer hkr ati upor abnik om zagota v lja v ečjo v arnost pri upor abi opr eme in st orit e v . 31 Ur edba o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a. 280 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions tv eg anj; »… popis informacijskih sredstev in njihovi skrbniki, nevarnosti, prepo- znane za posamezne skupine informacijskih sredstev, ranljivosti, prepoznane za posamezne skupine informacijskih sredstev, ocena verjetnosti in škode, če se nevarnost uresniči, ocena stopnje tveganja ter vrednotenje in ocena sprejemljive ravni tveganja«. Pr a vilnik v ist em členu nadalje določa, da mor a ocena tv eg anj »… vklju- čevati tveganja, povezana z lokacijami hrambe digitalnega gradiva, in sicer gle- de na potresno in poplavno ogroženost«. P o pr a vilnik u se tudi določi odgo v orna oseba, ki na podlagi dok umentir ane in spr ejet e met odo logije izdela in vzdržuje oceno tv eg anj, v k at eri so pr epoznana in ob v lado v ana v sa tv eg anja, ki ogr ožajo dost opnost , upor abnost , celo vit ost in a vt entičnost 32 gr adi v a v digitalni obliki. Odgo v orna oseba za upr a v ljanje tv eg anj »… vzdržuje dokument načrt za upra- vljanje tveganj, s katerim se za vsako prepoznano tveganje določi skrbnika tve- ganja in ukrepe za njegovo obvladovanje ter spremlja roke za uvedbo ukrepov«. Ocena tv eg anja se lahk o dok umentir a v v eč dok umentih in se ti vzdržujejo v okviru celotne dok umentacije notr anjih pr a vil. 58. člen PETZ določa še, da mor a odgo v orna oseba za upr a v ljanje tv eg anj zagot o viti, da sta »… ocena tveganj in načrt za upravljanje tveganj najmanj en- krat letno in ob spremembah tveganja posodobljena tako, da izražata dejansko stanje« . Ar hi v sk a zak onodaja na tak način že ponuja ustr ezne t emelje za v arstv o digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a ozir oma za ob v lado v anje tv eg anj, po v ezanih z nar a vnimi nesr ečami. Ocena tveganj kot ključen element notranjih pravil Ocena tv eg anj je pr oces, s k at erim ocenjujemo pot encialne ne v arnosti in tv eg anja, ki bi lahk o neg ati vno vpli v ali na ljudi, pr emoženje, ok olje ali poslo v a - nje, po v ezano z digitalnim ar hi v skim gr adi v om. T a pr oces je t or ej ključen tak o za pr epozna v anje in analizo tv eg anj k ot za določanje ustr eznih ukr epo v za nji - ho v o ob v lado v anje ali zmanjšanje. Ocena tv eg anja je dinamičen pr oces, ki zah - t e v a stalno spr emljanje in prilag ajanje g lede na spr eminjajoče se ok oliščine in no v e inf ormac ije. T a prist op se opr edeljuje k ot upr a v lja nje tv eg anj, ki or g aniza - cijam omogoča učink o vit ejše ob v lado v anje tv eg anj in posledično zmanjše v anje njiho vih neg ati vnih vpli v o v . Ključni k or aki pri izv edbi ocene tv eg anj so: popis sr edst e v , identifik acija njiho vih r anlji v osti, identifik acija gr oženj in na podlagi t eg a ocena tv eg anj. 33 P opis sr edst e v je specifičen za v sak o or g anizacijo posebej. Ključna so zla - sti tista sr edstv a, ki jih želimo v k ont ek stu v arstv a digitalneg a gr adi v a najbo - lje zaščititi. Običajno obseg a popis zaposlenih (ključni so zlasti zaposleni, ki so vplet eni v post opk e zajema in hr ambe digitalneg a gr adi v a), popis nepr emičnin in pr ost or o v (v k ont ek stu v arstv a digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a pomembni pr ost ori, npr . kjer se nahajajo str ežniški pr ost ori, disk o vna polja, UPS 34 -postaje itn.), popis celotne infr astruktur e (električna napelja v a, str ojna opr ema, k omu - nik acijsk a opr ema, v arnostna opr ema) in inf ormacijskih sist emo v (pr ogr amsk a opr ema, zlasti inf ormacijski sist emi za zajem, obdela v o t er hr ambo digitalneg a gr adi v a in metapodatk o v), v si podatk o vni nosilci t er na v sezadnje popis vrst do - k umentarneg a in ar hi v sk eg a digitalneg a gr adi v a, ki nastaja ali je pr ejet o pri do - ločeni or g anizaciji. V oceno tv eg anja mor ajo biti zajet e tudi mor ebitne zunanje 32 Gr e za t . i. DUCA T – osno vna načela v arne hr ambe digitalneg a gr adi v a: dost opnost , upor ab - nost , celo vit ost , a vt entičnost in tr ajnost , ki izhajajo iz k ombinacije osno vnih načel inf ormacij - sk e v arnosti (t . i. CIA -triada) t er t emeljnih načel ZVD A G A v členih 3. do 7. 33 Glej npr . Met odologija ob v lado v anja tv eg anj inf ormacijsk e v arnosti v drža vni upr a vi. 34 Uninterruptible Power Supply . Gr e za sist eme za nepr ekinjeno napajanje, ki so ključni v prime - rih okv ar električne infr astruktur e. 281 Letnik 47 (2024), št. 2 najet e st oritv e, po v ezane z zajemom in s hr ambo digitalneg a gr adi v a, k ak or t o določata 83. člen 35 in 82. člen PETZ. 36 P o opr a v ljenem popisu sr edst e v sledi k or ak identifik acije ne v arnosti ozi - r oma gr oženj. T or ej tistih gr oženj, ki lahk o pot encialno ogr ožajo naša pr edho - dno identificir ana sr edstv a. V pomoč pri definir anju vrst gr oženj so nam lahk o št e vilni standar di, k ot je npr . standar d ISO 18128, 37 ki se osr edot oča na k ont e - k st e gr oženj, ki lahk o vpli v ajo na način upr a v ljanja or g anizacije z dok umenti ozir oma zapisi. K ot prv o k at egorijo standar d r azlik uje k ont ek st e zunanjih gr oženj, ki so lahk o posledic a širših družbeno-političnih spr ememb (npr . zak onodajne spr e - membe, nasta janje no vih standar do v , upad ug leda ali zaupanja v or g anizacijo, r eor g anizacije upr a v e). Gr ož nje, ki so lahk o posledica k ont ek st o v gospodarskih spr ememb (r eor g anizacije, spr emembe v ciljih or g anizacije). Nadalje standar d loči k ont ek st e gr oženj v obliki nar a vnih nesr eč (potr esi, or k ani, cunamiji, po - pla v e, požari, suše) 38 t er zunanjih v arnostnih gr oženj v obliki nepooblaščenih dost opo v , v dor o v v sist em, fizičnih v dor o v v pr ost or e, upor abe zlonamerne pr o - gr amsk e opr eme in DDoS 39 napado v . Drugo k at egorijo gr oženj pr edsta v ljajo »notr anji« k ont ek sti, ki so po v e - zani z or g anizacijo k ot tak šno (npr . notr anje r eor g anizacije, no v e sist emizacije delo vnih mest), s t ehnološkimi spr emembami (npr . spr emembe delo vnih po - st opk o v , no vi načini zajema in hr ambe digitalneg a gr adi v a), z zaposlenimi in njiho vimi k ompet encami (npr . odhajanje k adr a, neprim erne k ompet ence), t er gr ožnje, po v ezane z zagota v ljanjem zadostnih finančnih sr edst e v . T r etjo k at egorijo pr edsta v ljajo k ont ek sti gr oženj, uperjeni neposr edno pr oti inf ormacijskim sist emom za upr a v ljanje z zapisi. Sem sodijo gr ožnje, ki so po v ezane s struktur o sist ema k ot tak šno (npr . spr ememba sist emo v mimo naših potr eb, v dori v sist em, spr eminjanje f ormat o v za dolgor očno hr ambo zapiso v), s primernim vz drže v anjem in k ontinuit et o sist ema t er s primerno usposobljeno - stjo zaposlenih (sist emskih administr at orje v in upor abnik o v sist ema). Četrta k at egorija k ont ek st o v gr oženj je usmerjena neposr edno na digital - ne zapise ozir oma podatk e t er njiho v e metapodatk e (npr . nepooblaščeno dost o - panje, spr eminjanje ali uniče v anje podatk o v iz str ani zaposlenih). P osledice ne - upošt e v anja k ont ek st o v in identifik acije v seh gr oženj so lahk o uničenje, izguba ali pošk odo v anje dok ument o v , ki tak o niso v eč upor abni, zaneslji vi, a vt entični, celo viti in k ot taki ne izpolnjujejo v eč namena, zar adi česar so bili ustv arjeni. P ot em, k o smo identificir ali v sa sr edstv a in gr ožnje, sledi identifik acija r anlji v osti obst oječih sr edst e v , t or ej pomanjklji v osti, ki jih lahk o gr ožnje »iz - k oristijo« za uničenje ali za po vzr očit e v šk ode. V t em k or ak u je tr eba izdela - ti seznam r anlji v osti za v sak o sk upino ali za v sak o specifično sr edstv o, ki smo g a identificir ali v prv em k or ak u. Npr . r anlji v osti, ki lahk o ogr ozijo pr ost or za str ežnik e, v klj učujejo neustr ezno lok acijo pr ost or a (npr . izposta v ljenost popla - v am), neustr ezno infr astruktur o in opr emo (npr . odsotnost požarnih apar at o v , slaba električna instalacija) t er pomanjk anje ur ejeneg a sist ema pooblaščene - g a dost opanja do pr ost or a. R anlji v osti dok umentneg a sist ema lahk o zajemajo neustr ezno do delje v anje do st opnih pr a vic, odsotnost določenih t ehničnih ali 35 83. člen PETZ – določa, k ak o in na k ak šen način se pogodbeno ur edi nar očanje st orit e v pri zunanjem izv ajalcu. 36 82. člen PETZ – določa, k ak o in na k ak šen način ponudnik in nar očnik pr ed podpisom pogod - be o opr a v ljanju st orit e v izv edeta sk upno oceno tv eg anj. 37 ISO 18128:20 24 – Inf ormation and documentation – Risk assessment f or r ecor ds pr ocesses and s y st ems. 38 ISO 18128:20 24 – Risk assess ment f or r ecor ds pr ocesses and s y st ems, str . 6. 39 DDoS (Distributed denial of service ) so distribuir ani napadi z za vrnitvijo st orit e v , pri čemer posk ušajo napadalci s pr eobr emenitvijo spletnih mest in str ežnik o v onemogočiti delo v anje napadenih inf ormacijskih sist emo v . 282 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions v sebinskih skr bnik o v , slabo upr a v ljanje gesel in odsotnost politik v arnostneg a k opir anja. P opis r anlji v osti se običajno začne na naj višji r a vni celotne or g aniza - cije, pri čemer so pogost o naj v ečje r anlji v osti po v ezane z odsotnostjo ali neu - str eznostjo v arnostnih politik in odsotnostjo notr anjih pr a vil. Šele ob ustr ez nem popisu sr edst e v , njiho vih r anlji v osti in pot encialnih gr oženj sledi k ončna ocena tv eg anj. V t em k or ak u se pripr a vi k alk ulacija tv e - g anj, ki pogost o v ključuje upor abo t . i. vr očičnih tabel. Pri v saki gr ožnji in r anlji - v osti določeneg a sr edstv a si zasta vimo d v e ključni vpr ašanji: 1. Kak šna je v erjetnost , da se določena gr ožnja ur es niči (npr . v elik a, sr ednja, majhna)? 2. Kak šen vpli v bi imela r ealizacija gr ožnje na določeno sr edstv o (npr . nepo - memben, majhen, spr ejemlji v , nespr ejemlji v ali celo k atastr of alen)? S primerja v o v erjetnosti r ealizacije gr ožnje in ocene njeneg a vpli v a na do - ločeno sr edstv o o vr ednotim o posamezna tv eg anja. Načelo je pr epr ost o: višja, k ot sta vpli v in v erjetnost , v ečje je tv eg anje. Zbiru izv ede nih omenjenih k or ak o v in o vr ednot enju posameznih tv eg anj tak o r ečemo ocena tv eg anj. 40 Ukrepi za zagotavljanje varne hrambe gradiva v digitalni obliki P oleg iz v edbe ocene tv eg anj, t or ej popisa sr edst e v , iden tifik acije r anlji v o - sti, identifik acije gr oženj in na podlagi t eg a vr ednot enja tv eg anj, so ključni ob - v lado v anje tv eg anj t er določanje in izv ajanje ukr epo v za zmanjšanje v erjetnosti ali vpli v a tv eg anj. Ukr epi lahk o v ključujejo pr epr eče v anje tv eg anj, zmanjše v anje njiho vih posledic, pr enos tv eg anj na druge ali spr ejemanje tv eg anj. P oleg t eg a sta nujn i tudi r edno spr emljanje tv eg anj in učink o vit osti spr ejetih ukr epo v t er prilag ajanje str at egij ob v lado v anja tv eg anj, k adar je t o potr ebno. Če po vzame - mo, ključno za ustv arjalce ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a je, da vzposta vijo ustr e - zne v arnostne politik e in spr ejmejo ukr epe za v arstv o gr adi v a, o čimer sicer go v orita tudi že omenjena 57. in 58. člen PETZ. Ukr epi za zagota v ljanje v arne hr ambe digitalneg a gr adi v a so r azno vrstni, v ečslojni in k omplek sni, k ar je g lede na k oličino in k omplek snost gr oženj tudi r azumlji v o. 41 Seg ajo od spr ejema kr o vnih inf ormacijsk o-v arnostnih politik do načrt o v za nepr ekinjeno poslo v anje, ki med drugim v ključujejo tudi v arnostne politik e pr ed nar a vnimi nesr ečami in post opk e za obno v o podatk o v po nar a v - nih nesr ečah. Za or g anizacijo sta poleg spr ejetja f ormalnih kr o vnih politik nujni tudi izv ajanje r ednih v aj in simulacij z namenom, da se osebje seznani z načrti in s post opki za r a vnanje v primeru nar a vnih nesr eč, t er izv ajanje r ednih r e vizij v arnostnih post opk o v ozir oma pr e v erjanje učink o vit osti v arnostnih ukr epo v . Z vidik a inf orm acijsk e v arnosti so ključni ukr epi upor aba in vzdrže v anje zaneslji vih inf ormacijskih sist emo v za zajem in hr ambo t er vzposta vitv e poli - tik r ednih v arnostnih k opir anj. Pr a v tak o so pomembni r edno posodabljanje in upor aba pr oti virusne pr ogr amsk e opr eme za zaščit o pr ed šk odlji vimi v dori in pr ogr ami. Za v arnost digitalneg a gr adi v a je ključen uk r ep geogr af sk e r azprše - nosti hr ambe podatk o v in v arnostnih k opij na r azličnih lok acijah, ki so do v olj oddaljene dru g a od druge, da bi se izognili izgubi podatk o v v primerih lok alnih nar a vnih nesr eč. V edno bolj pripor očlji v a je tudi implementacija t ehnologije oblačne hr ambe, saj ta zagota v lja visok o r a v en r edundance in odpornosti pr oti nar a vnim nesr ečam. Za or g anizacijo sta pr a v tak o nujna ustr ezna fizična zaščita str ojne opr e - 40 V eč o t em g lej npr . Hajtnik: Ocena in ob v lado v anje tv eg anj pri dolgor očni e-hr ambi s pomočjo pr ogr amsk eg a or odja. 41 Glej npr . Met odologija ob v lado v anja tv eg anj inf ormacijsk e v arnosti v drža vni upr a vi, str . 8–16. 283 Letnik 47 (2024), št. 2 me in pr ost or o v t er definir anje politik dost opo v . Zagot o viti je tr eba, da so str e - žniki in druge pomembne napr a v e nameščene v pr ost orih, ki so odporni pr oti potr esnim sunk om. Nujna je upor aba pr otipožarnih sist emo v , k ot so g asilni apa - r ati s C O2, ki v primeru implementacije ne pošk odujejo str ojne opr eme. P osta vi - t e v str ojne opr eme na višje lok acije je pripor očlji v a za zaščit o pr ed popla v ami. Dost opanje do infr astruktur e, sist emo v in podatk o v mor a biti ustr ezno r eguli - r ano in dok umentir ano. Pri implementaciji ukr epo v je pripor očlji v o sodelo v a - nje z v arnostnimi str ok o vnjaki za oceno tv eg anj, ki so specializir ani za podr očje nar a vnih nesr eč. Smiseln je tudi ukr ep za v ar o v anja str ojne opr eme in podatk o v pr oti nar a vnim nesr ečam t er skladno s t em dok umentir anje izv edenih post op - k o v za v ar o v anje podatk o v in str ojne opr eme. T ak o k ot je pripor očlji v a upor aba u v elja v ljenih standar do v pri identifik a - ciji gr oženj, je smiselna tudi pri pripr a vi v arnostnih politik. Uv elja v ljen splošni standar d s podr očja ob v lado v anje tv eg anj pr edsta v lja ISO 31000 42 in k onkr etno s podr očja inf ormacijsk e v arnosti standar d ISO 27001, 43 ki definir a sist eme za upr a v ljanje inf ormacijsk e v arnosti. Slednji standar d pr ed vide v a za or g anizacije, ki vpeljujejo sist em inf ormacijsk e v arnosti, štiri (4) sklope k ontr ol (or g aniza - cijsk e, člo v ešk e, fizične, t ehnološk e) s 93 k ontr olami. K ot eno izmed k ontr olnih podr očij standar d pr ed vide v a u v edbo k ontr ol z namenom v arstv a pr ed fizični - mi in ok oljskimi tv eg anji, k ot so t o npr . nar a vne nesr eče ali druge namerne ali nenamerne fizične gr ožnje. Zaključek V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami je izjemneg a pomena za zagota v ljanje dost opnosti, upor abnosti, celo vit osti, tr aj - nosti in a vt entičnosti podatk o v , tak o za ustv arjalce ar hi v sk eg a gr adi v a k ot za ar - hi v e k ot tak šne. Nar a vne nesr eče, k ot so popla v e, požari, potr esi in ne viht e, lah - k o po vzr očijo hude pošk odbe ali celo izgubo digitalneg a gr adi v a, zat o mor a v sak ustv arjalec ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, in na v sezadnje tudi ar hi vi, pripr a viti in spr ejeti celo vit prist op k v arstvu in zaščiti ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki. Ar hi v sk a zak onodaja je pr ed videla eneg a izmed ključnih instrument o v za zagota v ljanje učink o vit e in dolgor očno v arne hr ambe gr adi v a v digitalni obli - ki. In sicer oceno tv eg anj k ot ključni int egr alni del notr anjih pr a vil za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki ozir oma drugih inf ormacijsk o-v arnostnih po - litik. Ocena tv eg anj je na kr atk o pr oces, s k at erim ocenjujemo ne v arnosti in tv eg anja, ki bi lahk o neg ati vno vpli v ali na naše digitalno ar hi v sk o gr adi v o. Pr o - ces je zat o ključen za pr epozna v anje, analizo in oceno tv eg anj t er za določa - nje ustr eznih ukr epo v za njiho v o ob v lado v anje ali zmanjšanje. Ocena tv eg anja je, podobno k ot notr anja pr a vila, dinamičen pr oces, ki zaht e v a stalne r e vizije, spr emljanje in prilag ajanje zar adi spr eminjajočih se ok oliščin. Učink o vita ocena tv eg anja, ki naj bi bila cilj, je tak o tista, ki omogoča or g anizacijam boljše ob v la - do v anje tv eg anj in zmanjše v anje njiho vih neg ati vnih vpli v o v . Čepr a v slo v ensk a ar hi v sk a zak onodaja (ZVD A G A, UVD A G in PETZ) že pr ed vide v a ustr ezne moderne prist ope k v arstvu digitalneg a gr adi v a, tudi pr ed nar a vnimi nesr ečami, v endar le lahk o opažamo še pr ece j pomanjklji v osti pri r e - alizaciji t o vrstnih določb. P osamezni or g ani, zlasti v ja vni upr a vi, se sr ečujejo s št e vilnimi izzi vi, tak o v post opkih pripr a v e notr anjih pr a vil za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki k ot pri pripr a vi ocen tv eg anj in izv ajanju ukr epo v . 42 ISO 31000: 20 18 – Risk Manag ement – Guidelines 43 ISO 27001: 20 22 – Inf ormation security , cy bersecurity and pri v acy pr ot ection – Inf ormation security management s y st ems. 284 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions V arstv o digitalneg a gr adi v a zaht e v a v odstv o or g anizacij, ki je odločeno r ešiti vpr ašanje notr anjih pr a vil in upr a v ljanj s tv eg anji t er ustr ezno str ok o vno znanje pripr a v lja v ce v ocen tv eg anj in notr anjih pr a vil. Pr oces je k omplek sen in zaht e v a celo vit prist op, saj v ključuje tak o t ehnične k ot or g anizacijsk e ukr epe celotne or g anizacije. Le s tak šnim pr a vilnim načrt o v anjem, z upor abo ustr eznih politik in r ednim pr e v erjanjem bomo lahk o zmanjšali r azlična tv eg anja (tudi ok oljsk a) za uničenje ali izgubo digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. ZAKONODAJA Pr a vilnik o enotnih t ehnoloških zaht e v ah za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki. V : Uradni list RS , št .118/2020. Ur edba o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a. V : Uradni list RS , št . 42/2017. Zak on o v arstv o dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er o ar hi vih. V : Uradni list RS, št . 30/2006 in 51/2014. ST ANDARDI ISO 18128: 2024 – Inf ormation and documentation – Risk assessment f or r e - cor ds pr ocesses and s y st ems. Gene v a, 2024. ISO 270 01: 202 2 – Inf ormation security , cy bersecurity and pri v acy pr ot ection – Inf ormation security management s y st ems. Gene v a, 2022. ISO 31000: 2018 – Risk Management – Guidelines. Gene v a, 2018. SPLETNI VIRI Beagrie, Char les: Ho w Cloud St or age can addr ess the needs of public ar chi v es in the UK: https://cdn.nationalar chi v es.go v .uk/documents/ar chi v es/cloud-st or age-gu - idance.pdf (dost op: 16. 10. 2024). Bešić, V esna: Nak on str adanja gr ađe u požaru 2014: Ar hi v Bih uspije v a go - dišnje obr aditi 4.000 dok umenata, potr ebna im je pomoč: https://www .aa.com. tr/ba/balkan/nakon-stradanja-gra%C4%91e-u-po%C5%BEaru-2014-arhiv - -bih-uspijeva-godi%C5%A1nje-obraditi-4000-dokumenata-potrebna-im-je - -pomo%C4%87/3247842# (dost op: 25. 9. 2024). Cek, Daniel: Zgor eli so k atal ogi in del ar hi v a: https://p rimorsk e.s v et24.si/ 2014/04/24/zgor eli-so-k atalogi-in-del-ar hi v a (dost op: 25. 9. 2024). Fleary , Sinai: Caribbean hist orical ar hi v es destr o y ed in fir e. https://www .v oice - -online.co.uk/new s/w orld-new s/2024/06/21/caribbean-hist orical-ar chi v es-destr o - y ed-in-fir e/ (dost op: 25. 9. 2024). Malak, H aisam A bdel: 10 Challenges of Digital Pr eserv ation: https://theecmcon- sultant .com/challenges-of-digital-pr eserv ation/ (dost op: 16. 10. 2024). Met odologija ob v lado v anja tv eg anj inf ormacijsk e v arnosti v drža vni upr a vi: https://www .go v .si/assets/ministrstv a/MDP/DI/Inf ormacijsk a-v arnost/Met odologi - ja-ob v lado v anja-tv eg anj-inf ormacijsk e-v arnosti-v -drza vni-upr a vi.pdf (dost op: 20. 12. 2019). The National Ar chi v es, UK. T ehnični r egist er PR ONOM: https://www .nationalar - chi v es.go v .uk/pr onom/ (dost op: 11. 10. 2024). T ur k e y s quak e trials block ed due t o ar chi v e lost in hastil y demolished munici - piality building: https://www .du v ar eng lish.com/tur k e y s-quak e-trials-block ed-due-t o- VIRI IN LITERA TURA 285 Letnik 47 (2024), št. 2 -ar chi v e-lost-in-hastil y -demolished-municipality -building-new s-64416 (dost op: 25. 9. 2024). Seznam oblik zapisa, primernih za dolgor očno hr ambo gr adi v a v digitalni obliki: https://www .go v .si/assets/or g ani-v -sesta vi/Arhi v -R S/Zak onodaja/Pr a vilnik -o-eno - tnih-tehnoloskih-zahte v ah-za-zajem-in-hr ambo-gr adi v a-v -digitalni-obliki/Seznam - -oblik -zapisa-za-dolgor ocno-hr ambo-v er-1.0.pdf (dost op: 21. 10. 2024). LITERATURA Ant ončič, Marja n: V zor čna notr anja pr a vila? O čem pr a vzapr a v sploh go v orimo. V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Popisovanje arhivskega gradiva [Elektronski vir]: zbornik mednarodne konference, Radenci, 13.–15. april 2016 (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2016, str . 465–480. Arhivi v primežu narave in tehnologije: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 15.–17. maj 2024, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2024. Corr ado, E d w ar d M., Moulaison Sand y , Heather: Digital preservation for libraries, archives and museums . Lanham: R o wman & Littlefield, 2017. Hajtnik, T atjana: Ocena in ob v lado v anje tv eg anj pri dolgor očni e-hr ambi s pomo - čjo pr ogr amsk eg a or odja. V : Uporabnikom prijazni arhivi: knjiga povzetkov: Mednaro- dna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 11. –13. maj 2022, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2022, str . 54. Hajtnik, T atjana : Pr etv or ba e-d ok ument o v v f ormat e za dolgor očno hr ambo na osno vi standar da ISO 13008. V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronske- ga arhiviranja. Digitalno in digitalizirano. Arhivsko gradivo včeraj, danes in jutri [Elek- tronski vir]: zbornik mednarodne konference, Radenci, 5.–7. april 2017 (ur . Nina Gost enč - nik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2017, str . 27–47. Hajtnik, T atjana: Učink o vit o dolgor očno ohr anjanje ar hi v sk eg a gr adi v a v Ar hi vu R S. V : Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti 56 (2012), št . 3, str . 55–70. Hajtnik, T atjana : V se, k ar mor a v odstv o or g anizacije v edeti o e-hr ambi. V : Teh- nični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 10. zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike v Ra- dencih od 6. –8. april 2011 (ur . Sla vica T o v šak et al.). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2011, str . 475–495. Hribar , Luk a: P omembnost nosilce v podatk o v digitalneg a gr adi v a v ar hi vistiki. V : Arhivi v službi človeka - človek v službi arhivov: relevance v raziskavah arhivske znanosti: 8. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Za človeka gre: relevanca znanosti in izobraževanja: zbornik recenziranih prispevkov: Maribor, 14. 3. 2020 (ur . Zdenk a Semlič R ajh). Maribor: AMEU – ECM, Alma Mat er Pr ess, 2020, str . 139–152. Ka v čič-Čolić, Alenk a: T eor etični model digitalnih ar hi v o v . V : Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti 48 (2004), št . 4, str . 63–75. Legget , Elizabeth R.: Digitization and digital archiving: a practical guide for libra- rians. Lanham: R o wman & Littlefield, 2014. Nat ek, Kar el: T emeljni t ermini v geogr afiji nar a vnih nesr eč. V : Dela – Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, št . 35 (2011), str . 73–101. 286 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions PR O TECTION OF DIGIT AL AR CHIV AL MA TERIAL S FR OM N A TURAL DIS A S TER S The pr ot ection of ar chi v al mat erial in digital f orm ag ainst natur al disas - t ers is of utmost importance f or ensuring accessibility , usability , int egrity , sus - tainability , and authenticity of data. F or the ar chi v es themsel v es as w ell as f or the cr eat ors of ar chi v al mat erials. Natur al disast ers such as floods, fir es, earth - quak es and st orms can cause significant damage or e v en loss of digital r ecor ds, so e v er y cr eat or of public ar chi v al mat erials, and not least the ar chi v es them - sel v es, ha v e t o plan and implement a compr ehensi v e appr oach t o the pr eserv a - tion and pr ot ection of ar chi v al mat erial in digital f orm. One of the most essential instruments f or guar ant eeing the efficient and long-t erm saf e st or age of digital cont ent is pr o vided b y ar chi v al legislation. P ar - ticular l y , the risk assessmen t , w hich is a crucial component of int ernal rules f or the captur e and pr eserv ation of digital cont ent or other inf ormation security policies. In short , risk assessment is the pr ocess b y w hich w e assess the hazar ds and risk s that could ad v ersel y impact our digital ar chi v al mat erials. The pr ocess is ther ef or e crucial f or identifying, anal y sing and assessing risk s and f or det er - mining appr opriat e measur es t o manage or r educe them. Ho w e v er , risk assess - ment , lik e int ernal rules, is a d ynamic pr ocess that r equir es constant r e visions, monit oring and adjustment due t o changing cir cumstan ces. Ther ef or e, a risk as - sessment that enables or g anisations t o mor e eff ecti v el y handle risk s and r educe their neg ati v e eff ects is consider ed eff ecti v e. Althoug h the Slo v enian ar chi v al legislation alr ead y f or esees appr opriat e modern appr oaches t o the pr ot ection of digital mat erial, including ag ainst natur al disast ers , w e can still observ e a number of short comings in implementation. Indi vidual bodies, at least in the administr ation, encount er numer ous challenges, both in the pr ocedur es f or pr eparing int ernal rules f or the captur e and st or age of mat erial in digital f orm, and in the implementation of risk assessments. Pr ot ecting digital cont ent r equir es or g anisational leadership that is de - t ermined t o addr ess the iss ue of int ernal rules and risk management . The pr o - cess is comple x and all-encompassing, as it includes both t echnical and or g ani - zational measur es. Onl y wit h such corr ect planning, deplo yment of appr opriat e t echnology and r outine inspections will w e be able t o r educe the risk s of de - struction or loss of digital ar chi v al mat erial. SUMMAR Y 287 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: požar , požarna v arnost , požarna šk oda, g asilstv o, jezuitski k olegij Key-words: fir e, fir e saf ety , fir e damage, fir efig hting, Jesuit College 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 94(497.4):614.84(497.4Ljubljana)"1774" Pr ejet o: 5. 11. 2024 Vélika požara v Ljubljani leta 1774 V ANJ A R UPNIK diplomir ana zgodo vinar k a in magistrica ar hi vistik e in dok ument ologije, ar hi vistk a Ar hi v R epublik e Slo v enije, P oljansk a cesta 40, SI-1102 Ljubljana e-pošta: v anja.rupnik@go v .si Izvleček Leta 1774 sta Ljubljano v r azmik u eneg a meseca prizadela k ar d v a v elik a požar a. Prvi je izbruhnil k onec junija v Kr ak o v em in se r azširil pr ek o Ljublja - nice v obzidani del mesta, drugi k onec julija na drugi str ani, v Šentpetrsk em pr edmestju. Sk or ajda neob v ladlji vi nesr eči sta pok azali pomanjklji v osti v požarni v arnosti mesta in sk ušali potrpljenje cesarice Marije T er ezije, ki je v se od začetk a s v ojih obsežnih r ef orm opozarjala na upošt e v anje požarnih ukr epo v t er zaostr o v ala požarno in gr adbeno zak onodajo. Napr edek k d vigu pr otipožarne oza v eščenosti med pr ebi v alci in bolj k onsist entnemu upošt e - v anju v elja vnih požarnih r edo v se je pok azal šele v 19 . st oletju z oblik o v a - njem stalnih sk upin, ki so podne vi in ponoči bdele nad mest om t er se zbr ale v or g anizir ani ak ciji za g ašenje požar a. Abstract THE GRE A T FIRES OF LJUBLJ AN A IN 1774 In 1774, Ljubljana w as hit b y tw o major fir es within a month of each other . The first br ok e out in lat e June in Kr ak o v o and spr ead int o the w alled ar ea of the city acr oss the Ljubljanica Ri v er . The second one start ed in lat e Jul y in the Šentpetrsk o pr edmestje, on the opposit e side of the ri v er . The tw o near l y unmanageable catastr ophes e xposed the city's fir e saf ety fla w s and tried the endur ance of Empr ess Maria Ther esa, w ho had been str essing the impor - tance of f ollo wing fir e saf ety pr ot ocols and str engthening fir e and building r egulations since the start of her e xt ensi v e r ef orms. Onl y in the 19th century , with the establishment of permanent or g anisations that patr olled the city da y and nig ht and assembled in a coor dinat ed fir efig hting oper ation, w as ther e a noticeable impr o v ement in people’s a w ar eness of fir e hazar ds and mor e r egular adher ence t o applicable fir e r egulations. 288 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod P ožarna v arnost in obno v a po požaru sta bili v saj v zgodnejših obdobjih izključno v prist ojnosti mesta. Drža vne oblasti t emu niso namenjale posebne pozornosti, zat o je požarne r ede izdajalo v sak o mest o zase in bilo primor ano sa - most ojno or g anizir ati pr otipožarno službo. V prispe v k u bomo sk ušali prik azati, k ak o se je požarna zak onodaja oblik o v ala in pr eseg la lok alni značaj, t er pr et eh - tali njene daljn osežne posledice. Pr oces se je sicer začel s cesarjem Kar lom VI., ki je leta 1722 izdal prvi naddeželni požarni r ed, v endar je nat o cesarica Mari - ja T er ezija v sklopu s v ojih r ef orm začela bolj r egulir ati t o podr očje. V r azisk a - v o smo prit egnili r azlične vir e, v prvi vrsti kr onik e in monogr afije o zgodo vini mesta Ljubljane, 1 spise mestne r egistr atur e in deželnih oblasti. S pr eučitvijo do sedaj pr ezrt eg a gr adi v a R epr ezentance in k omor e t er Deželneg a g la v arstv a za Kr anjsk o, ki g a hr ani Ar hi v R epublik e Slo v enije, bomo sk ušali orisati prizade - v anje drža vnih oblasti k v ečjemu nadzoru nad gr adnjami in za izboljšanje splo - šne požarne v arnosti. T ak o je od sr edine 18. st oletja mogoče opaziti pr ehajanje or g anizacije požarne v arnosti, a pr ed v sem popožarne obno v e, iz mestne pri - st ojnosti v r ok e okr ožnih ur ado v , od tam pa do določen e mer e še napr ej v se do drža vnih oblasti na Dunaju. O požarni varnosti (in nevarnosti) v mestu Pr ed 250 leti je Ljubljano zadela str ašna nesr eča. Mest o sta v r azmik u eneg a meseca upepelila d v a v elik a požar a. Prvi je izbruhnil k onec junija v Kr a - k o v sk em pr edmestju in zar adi močneg a v etr a pr esk očil Ljubljanico t er uničil še dobršen del Star eg a tr g a. Drugi požar je k onec julija vzniknil v Šentpetrsk em pr edmestju in pr a v tak o za seboj pustil v elik o r azdejanje. P ožari so bili v mestu pogosta nadlog a, v kr onik ah in por očilih zasledimo v saj eneg a ali d v a na let o. 2 V zr ok požar o v je bila naj v ečkr at člo v ešk a nepr e vi - dnost ali malo marnost . T ak o lahk o ber emo v por očilu ljubljansk eg a mestne - g a s v eta, da je 22. mar ca 17 51 v hiši sodarja Janeza Z v oljenik a v Hr eno vi ulici nepr e vidna dekla prižig ala ogenj in se je vnel dimnik. 3 3. f ebruarja 1752 je v Babnik o vi hiši na Žabjem tr gu (danes Žabjek) nastanje ni v ojak pustil prižg ano s v ečo ob post elji ali je celo k adil in k asneje so se iz isk er vnele sr ajce in post elja. 4 T udi za požar 1. aprila 1753 v kr čmi v Nemški (danes Križe vniški) ulici por oča - jo, da je bila kri v a opita lastnica, ki je nepr e vidno r a vnala z lant erno, pot em k o je ponoči obisk ala str anišče. 5 V saj enkr at na st oletje je mest o prizadel v ečji požar . V al v asor omenja naj - zgodnejši požar v Ljubljani leta 1361. Izbruhnil je v hiši vicedoma Siegfrieda Galla poleg cer kv e s v . Nik olaja in uničil znat en del mesta. Desetletje k asneje, leta 1371, so pogor eli v si trije tr gi sk upaj z mestno hišo in v njej shr anjenimi listinami. V eliki požar je omenjen leta 1382, k o je bila Ljubljana sk or aj popol - noma uničena od spodnjih do zgornjih vr at , tudi špitalsk a cer k e v , s v . Nik olaj in minoritski samostan. Zat em se zdi, da je v eč k ot st oletje Ljubljana uži v ala br ezskr ben ognje v ar en mir , saj se naslednji požar omenja šele leta 1493, k o je 1 T uk aj smo se pr ed v sem opr li na opise Janeza V ajk ar da V al v asorj a v IX. knjigi njego v e Slave voj- vodine Kranjske , pr ed v sem str ani 709–730, ki go v orijo o Ljubljani. Dalje bi omenili dela Vladi - sla v a F abjančiča, Iv ana V r ho v ca in Josipa Mala, ki so črpali iz gr adi v a ljubljansk eg a mestneg a ar hi v a. Primarni vir so jim bili zapisniki mestneg a s v eta in spisi star e mestne r egistr atur e. 2 Glej SI_ZAL_L JU/0488, Mest o Ljubljana, r ok opisne knjige št . 1–1 23 in SI_ZAL_LJU/0489, Me - st o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, R eg. I, f asc. 2–3. 3 SI A S 7, šk. 20, V ol. 1, f ol. 94, P or očilo magistr ata, 23. 3. 1751. 4 Pr a v tam, f ol. 121, P or očilo magistr ata, 4. 2. 1752. 5 Pr a v tam, f ol. 152, P or očilo magistr ata, 2. 4. 1753. 289 Letnik 47 (2024), št. 2 pogor elo od Č e v ljarsk eg a mostu do s v . Nik olaja. P ožar je t erjal tudi 19 žrt e v . 6 Ta požar omenja deželni g la v ar Viljem T urjaški v pismu kr alju, poznejšemu cesar - ju Mak similijanu, v k at er em g a pr osi za pomoč za izgr adnjo hiš, sicer se bodo mor ali ubogi meščani izseliti. 7 V eliki požar je v mestnih kr onik ah zabeležen leta 1524. Upepeljen je bil No vi tr g v se do Nemških vr at . Žrt e v plameno v sta postali deželna hiša sk upaj z dr agocenim ar hi v om in cesarsk a or ožarna. 8 Ni se še izt e - klo st oletje, k o je leta 1583 No vi tr g zopet prizadela ognjena nesr eča. Ogenj je izbruhnil ob sedmi uri zjutr aj v hiši Mihaela P ant eleona (danes Salendr o v a 6) in upepelil hiše na Križe vniški ulici in križnišk o cer k e v t er se r azbohotil v se do križarsk e prista v e v Kr ak o v em. O v elik em požaru go v ori V al v asor leta 1603. Iz - bruhnil je v hiši k o v ača Dorna in uničil 53 hiš v Šentpetrsk em pr edmestju. Sep - t embr a 1660 je požar na Sta r em tr gu upepelil 15 hiš. Na mestu požar a so k asne - je posta vili cer k e v s v . Florijana, za v etnik a pr ed požari. V pr edmestju Ljubljane je zopet zagor elo leta 1676. Ogenj je izbruhnil v hiši k o v ača pr ed Špitalskimi vr ati in uničil v eč k ot 30 hiš. 9 E den izmed v ečjih požar o v se je zgodil v noči z 31. julija na 1. a v gust 1767. Izbruhnil je v hiši klobučarja Pit oniča in pošk odo v al v eč k ot 70 hiš na Star em tr gu, v R ožni in Hr eno vi ulici. Šk oda je bila ocenjena na 82.293 goldinarje v . 10 Širjenju požar o v od hiše do hiše je botr o v al način gr adnje. T a se kljub stalni požarni ogr oženosti in pogostim nesr ečam ni k aj dosti spr eminjal. K o je bil požar pog ašen in neposr edna ne v arnost mimo, so meščani r adi k aj hitr o pozabili na nesr ečni dogod ek t er se vrnili k starim na v adam in br ezbrižnosti. Ob v elik em požaru leta 152 4 je mestni s v et pr epo v ed al gr adnjo lesenih hiš v mestu in nasta vil stalne mestne str aže, ki so ponoči budno bdele nad mest om in ob prv em sumu na požar začele bobnati ali udarjati na zv on. Iz vrst mestnih s v etnik o v so imeno v ali po d v a dimnišk a og lednik a, ki sta imela nalogo pr eg le - do v ati dimnik e in opozarjati lastnik e na neprimerno gr adnjo. 11 V času požar o v leta 17 74 so bile hiše v mestu r es po v ečini že zidane, v endar stisnjene drug a ob drugo med r ek o in gr ajski grič, v oklepu mestneg a obzidja, ki že dolgo ni v eč služilo s v ojemu namenu in je zar adi s v ojeg a r azpadajočeg a stanja pr edsta v ljalo s v oje vrstno ne v arnost . Ob zido vih je stala vrsta lesenih lop, sk ednje v , g ank o v , ob hišah so ležale k opice slame in drv t er druge vnetlji v e sno vi, 12 br eg Ljubljanice je bil poln r azno vrstneg a šodr a, mimo k at er eg a se je dalo le st ežk a hoditi. V pr edm estjih Ljubljane so se na požarne pr edpise požv ižg ali še bolj. T am je ži v el pr ed v sem r e vnejši sloj ribiče v , obrtnik o v in dela v ce v , ki si zidanih hiš niti niso mog li pri v oščiti. Pr i gr adnji in obno vi je bila lesena ali sk odelna str eha pač cenejša od opečnat e. Obrtne dela vnice so br ez občutk a za v arnost delale pri odprt em ognju, pri čemer so poleg ležali les, k upi slame in druge vnetlji v e sno vi. P ožarna v arnost in or g anizacija g ašenja požar o v sta bili izključno v pri - st ojnosti mesta. Sprv a so ponoči str ažile posamezne hiše, v endar so po v elik em požaru leta 1524 v Ljubljani posta vili prv e mestne ču v aje, ki so ob sumlji v em dimu zabobna li ali potr k ali na zv on in izobesili zasta v o v smeri ognja, ponoči baklo. H g ašenju so bili poklicani v si pr ebi v alci mesta. Gasilne pripomočk e so imeli shr anjene v požarnih lopah (Feuerzeughaus ) pri mestni hiši, v kruharni in čez Ljubljanico pri vicedomo vi hiši 13 t er tudi v Hr eno vi in R ožni ulici. Mestni s v et v sesta vi župana, sodnik a in s v etnik o v je imel ob požaru nalo - go or g anizir at i v se deja vnos ti za g ašenje in r azdelje v ati naloge med posamezne 6 V al v asor: Die Ehre , str . 710–71 2. 7 Böhmer: Regesta Imperii , št . 2751. 8 F abjančič: Zgodovina ljubljanskih sodnikov , 2. zv ., str . 68. 9 V al v asor: Die Ehre , str . 717–72 5. 10 SI A S 7, šk. 20, V ol. 2, P or očilo kr anjsk eg a deželneg a g la v arstv a cesarici, 8. 1. 1768. 11 Božič: Gasilstvo , str . 6. 12 Mal: Stara Ljubljana , str . 135–1 44. 13 Pr a v tam. 290 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions sk upine pr ebi v alce v . Zborno mest o je bilo pr ed mestno hišo, nat o so odhit eli do požarnih lop po g asilne napr a v e in druge pripomočk e, medt em k o so v ozniki že peljali sode z v odo na mest o požar a. V endar se je mnogokr at izk azalo, da je bila zar adi v sesplošne panik e množica neob v ladlji v a in ljudje so zmedeno t ek ali sem t er tja t er se hot eli umakniti od neposr edne ne v arnosti. Str ah se je meščanom zalezel v k osti še posebej tak r at , k o se je ogenj približal smodnišnici na ljubljan - sk em gr adu. Požarni redi Prvi požarni r ed Ljubljane so sesta vili leta 1676. 14 Deloma je v erjetno nje - go v emu nastank u botr o v al let o popr ej izdan dunajski in je tudi po v ečini posnet po njem. Spodbudo za njego v nastanek lahk o iščemo še v s v ežem spominu na požar leta 1660 in neda vni mar če v ski požar leta 1676. K ot nam po v e že naslo v Red in naredba, kako naj se pri knežjem glavnem mestu Ljubljani ob nastali po- žarni stiski v tem ali onem postopa (Ordnung und Anstalt, wie man sich bey dieser fürst. Haubtstatt Laybach in begebender Feüersnoth […] in ainem vnd andern ver- halten solle ), r ed določa v loge posamez nik o v in sk upin ob izbruhu požar a. K ot prvi se mor ajo na mestu požar a poja viti župan in s v etnik i, ki r azdelijo in usmeri - jo posamezne sk upine mešč ano v . Mestna vr ata se zapahnejo in nanje posta vi 10 do 15 obor ože nih mož, ki skr bijo za v arnost ljudi in lastnine, saj se lahk o zgodi, da v zmedi ho če k ak šen nepridipr a v izk oristiti priložnost in k aj odtujiti. Obrtni - ki in njiho vi pomočniki pohitijo do požarnih lop, vzamejo kljuk e, lestv e in šk af e t er jih odnesejo do požar a. Lestv e pr e vzamejo dimnik arji, zidarji, k amnoseki in t esarji, ki so v ajeni višine. K o v ači, ključa vničarji, k o vinarji, bakr arji, nožarji, ki lažje pr enašajo ogenj, prime jo kljuk e in druge pripomoč k e. Ostali primejo v edr a in čebr e z v odo t er pomag ajo g asiti. Na str ehe sosednjih hiš r azpr ostr ejo štiri v e - 14 SI A S 730, f. 1 45, P ožarni r ed mesta Ljubljane, 1676. Gašenje požara z ročno brizgalno, 17. stoletje (Vir: Wikipedia) 291 Letnik 47 (2024), št. 2 lik e k ose platna, ki jih zno v a in zno v a močijo, da se ne vnamejo. V ozniki pripeljejo v elik e požarne črpalk e in štiri sode polne v ode. Pri t em se najhi - tr ejši nagr adijo s cekini iz mestne blag ajne. P ožarni r ed pripisuje v elik o v logo za vzdr - že v anje požarne v arnosti mestnemu sodnik u. T a je mor al na primer opr a v ljat i vizitacijo dimnik o v , k azno v ati tist e, ki niso imeli ustr eznih, in pozi - v ati hiš ne gospodarje, pr ed v sem tist e na Star em tr gu, v Hr eno vi in R ožni ulici, naj imajo pri s v ojih hišah in dela vnicah v edno pripr a v ljeno posodo z v odo. Pr ed hišami niso smeli imeti v eč k ot d v a v oza sena. Vizitacijo dimnik o v so mor ali izv ajati štiri - kr at letno (alle Quatember , na v sak e kv atr e). 15 Iz por očil, ki so jih pošiljali okr ožnemu g la v arju, je r azvidno, da nek at er e hiše sploh niso imele izde - lanih dimnik o v , so bili ti pr eozki ali pr enizki. Od 77 pošk odo v anih ali uničenih hiš ob junijsk em požaru leta 1774 jih 33 ni pr emog lo ustr eznih dimnik o v . 16 De želno g la v ars tv o je pozv alo magi - str at , naj nemudoma opr a vi inšpek cijo dimnik o v v v sem mestu. 17 Hkr ati so ugota v ljali, da je obmo - čje ok oli smod nišk eg a st olpa pr epr edeno z lese - nimi g anki, ki se naslanjajo na mestni zid in pr ed - sta v ljajo požarno ne v arnost . Dv orno pisarno so pr osili za do v oljenje, da se porušijo s pomočjo v ojak o v . V end ar k er je med t em cesarica Marija T er ezija že pr ejela por očilo v ojašk e k omande, da v Ljubl jani ne upošt e v ajo nik akršneg a požarne - g a r eda in da je v ečina g asilnih napr a v pokv ar - jenih ali nede lujočih, je dež elno g la v arstv o naj - pr ej močno ok ar ala, v endar je nat o le pok azala v ladarsk o milost in do v olila , da ne v arna dela pri podir anju sta v b in zaščiti območja ok oli smodni - šk eg a st olpa pr e vzame v ojsk a. 18 Leta 1722 je iz šel požarni r ed za Gr adec in notr anjea v strijsk e dežele, 19 po k at er em naj bi se r a vnali tudi v Ljubljani. Pr edsta v ljal je v elik na - pr edek z vidik a uzak onjenja določenih ukr epo v pri pož arih. P oleg r a vnanja v primeru požar a je imel ta r ed tu di že določila o načinu gr adnje di - mnik o v , ognjišč in mat erialih za pokri v anje str eh (lesene naj se nadomeščajo z opečnatimi), o di - mnik arjih in ukr epih za zmanjšanje ne v arnosti 15 K v atr e so po cer kv enem k oledarju štirje postni t edni ob menja vi letnih časo v . 16 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Specifik acija neustr eznih dimnik o v , s. d. [pr ejeta 8. 7. 1774]. 17 Pr a v tam, P ozi v deželneg a g la v arstv a magistr atu, 8. 7. 1774. 18 Pr a v tam, Do pis d v orne pisarne, 30. julija 1774 [pr ejet 17. 8. 1774]. 19 SI A S 730, f. 144, P ožarni r ed Kar la VI. za v oj v odino Šta - jersk o in druge notr anjea v strijsk e dežele, 1722. Specifikacija neustreznih dimnikov, julij 1774 (Vir: SI AS 7, šk. 21) 292 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions požar a, pr ed v sem pri obrtnikih, ki delajo z ognjem (k ot so k o v ači, s v ečarji, pi v o - v arji ali milarji) ali pr oizv ajajo ne v arne sno vi. V elik o pozornosti so namenili se - sta vi vizitacijs k e k omisije (pr ej je t o delo opr a v ljal mestni sodnik), št e vilčnosti in lok aciji g asilnih napr a v t er nalog am mestneg a s v eta in meščano v ob izbruhu požar a. Leta 1749 so se začele pripr a v e za požarni r ed dežele Kr anjsk e na podla - gi štajersk eg a požarneg a r eda iz leta 1722. 20 Deželno g la v arstv o za Kr anjsk o je pozv alo ljubljanski magistr at , naj poda pripombe k osnutk u nastajajočeg a po - žarneg a r eda. Mestni s v et je v pismu z dne 18. a v gusta 1749 izr azil pomislek, da so prilagoditv e na sta v bah, ki jih zaht e v a požarni r ed, pr ezaht e vne, poleg t eg a se je stanje s str elami izboljšalo, pot em k o je bilo u v edeno str eljanje v oblak e. Opozorili so, da obstaja že požarni r ed za Štajersk o iz leta 1722, ki so g a tudi ja vno obja vili in so v si dobr o poučeni o požarni v arnosti. 21 Da bi podkr epil s v oje nezado v oljstv o in nestrinjanje z osnutk om no v eg a požarneg a r eda, je magistr at v naslednjem pismu na deželno g la v arstv o sesta vil por očilo o or g anizaciji ob požaru v mestu. Oblik o v ane imajo sk upine meščano v , ki imajo določene zadolži - tv e ob požaru in na v sak e t olik o časa or g anizir ajo požarne v aje. V aj se mor a ude - ležiti 14 zidarje v ali polirje v in 31 njiho vih pomočnik o v , de v et k onjarje v , šest t esarje v in 37 njiho vih pomočnik o v , 30 furmano v , d v a opek arja in 17 njiho vih hlapce v , d v a pristanišk a dela v ca, sedem sodarje v in 16 merilce v soli. Ob požaru so zadolžitv e r azdeljene tak o: 14 furmano v pripelje eno črpalk o in d v a od njih posodo z v odo , nat o prist opi 16 merilce v soli in osem od njih jih v li v a v odo iz čebr o v v črpalk o (v odo popr ej nosijo od posode do njih sluge), ostalih osem dela pri črpalk i; drugi d v e črpalki pripelje 16 furmano v in se zvrstijo ob njej k ot zgor aj merilci soli; dalje sodarji in k onjarji vzamejo tri v elik e kljuk e pri mestni hiši in jih prinesejo na mes t o požar a; 12 t esarskih pomočnik o v izpr ed mestne hiše in špitalskih vr at prinese lestv e; še 10 t esarskih pomočnik o v prinese lestv e iz požarne lope in male klju k e; opek arji s s v ojimi hlap ci prinesejo 32 v eder iz mestne hiše in z njimi zajemajo v odo iz v elik e posode t er g asijo požar; v si t e - sarji sk upaj nat o s kljuk ami v r ok ah čak ajo na uk az in nat o s kljuk ami porušijo ne v arne str ehe. 22 P o v elik em požaru v gospo stvu Ledeč na Češk em leta 1753, pri g ašenju k at er eg a je pomag ala tudi tam nastanjena v ojsk a, je cesarica tudi za druge de - žele do v olila upor abo v ojak o v za pomoč ob požaru in v ojak om pritiče za t o tudi posebno plačilo iz v ojne blag ajne. 23 Vladarica se je že dolgo za v edala in opozarjala, da t eža v o pri požarih po v seh deželah pr edsta v lja poleg nepazlji v ost tudi pomanjk anje g asilnih napr a v in or od ij. Zat o je z r esolucijo iz junija 1755 nar očila policiji, da t e napr a v e r e - dno pr eg leduje in jih servisi r a ozir oma popolnjuje. Dalje je nar očila, da se mor a upošt e v ati dež elni požarni r ed, da mor ajo osebe, ki so zadolžene za g ašenje, v saj enkr at mesečn o na pr aznik imeti požarne v aje, d v e osebi notr anjeg a mestneg a s v eta naj se imenujeta za požarno k omisijo, medt em k o mor ajo okr ožni k omi - sarji na v sak e t olik o časa pripr a viti por očilo o stanju g asilnih napr a v . 24 Magistr at se je po začetni trmog la v osti le počasi omehč al zaht e v am d v or - ne pisarne in 4. mar ca 176 3 – po zadnjih d v eh požari h tist eg a leta v mesecu f ebruarju – na seji r azpr a v ljal o izboljšanju or g anizacije g ašenja in sklenil, da se mor ata na mestu požar a v edno poja viti d v a t esarja, v sak meščan mor a iz požar - nih lop prines ti kljuk o in lest e v (ti pripomočki se nahajajo v kruharni, v R ožni ulici, na zidu jezuitsk eg a k olegija, v požarni lopi na Star em tr gu, pri Špitalskih 20 SI A S 7, šk. 20, V ol. 1, f ol. 46–47, P ozi v d v orne pisarne, 2. 5. 1749 . 21 Pr a v tam, f ol. 65–68, P or očilo ljubljansk eg a magistr ata, 18. 8. 1749. 22 Pr a v tam, f ol. 77–79, P or očilo ljubljansk eg a magistr ata s prilog ama A in B, 9. 9. 1749. 23 Pr a v tam, f ol. 167–169, Izv leček iz d v orne r esolucije, Dunaj, 24. 9. 1753. 24 Pr a v tam, f ol. 186–189, Dv orn a r esolucija, 26. 6. 1755. 293 Letnik 47 (2024), št. 2 vr atih in na Vi cedomskih vr atih ), v se sumlji v e osebe in ber ače, ki so lahk o mo - r ebitni požig alci, je tr eba polo viti in jih strpati v ječo, na sk ednjih in hle vih, v k at erih se hr anita slama in seno, ki nimajo polk en, se odr edi, naj se t e namestijo, pr epo v e se k urjenje ponoči (za r azne pek e), tisti meščani, ki mor ajo imeti pr ed s v ojo hišo polne sode v ode, jih mor ajo r edno polniti. 25 Int enzi vneje je cesarica začela tudi pritisk ati za u v elja vit e v no v eg a po - žarneg a r eda, saj se je zdelo, da še v edno v ladata v elik a lahk omiselnost in nepr e vidnost , pri čemer se ob požarih št e vilni izogibajo s v ojih dolžnosti. Ce - saričino vztr ajno pozi v anje k ur editvi in izboljšanju požarne v arnosti se je le izplačala in 18. decembr a 1772 je deželno g la v arstv o za Kr anjsk o pripr a vilo prilagojen štajerski požarni r ed za deželo Kr anjsk o, 26 ki je bil v obliki pat enta izdan 19. f ebruarja 1773. V triintridesetih členih je r ed določal gr adnjo k urišč in dimnik o v; prv a mor ajo biti obzidana, oddaljena od k akršneg a k oli lesa in ne posta v ljena pr eblizu pod dimnik; dimniki mor ajo biti pr a v tak o pozidani, zado - sti šir oki in seg ati v saj tri če v lje nad str eho. V hišah, kjer se je potr eben močan ogenj, je ob v ezno v saj enkr at na mesec opr a viti čiščenje dimnik o v , pri ostalih na d v a meseca. K olik or je mogoče, se lesene str ehe nadomeščajo z opečnatimi, na njih se dogr adi požarni zidec, medt em k o naj bodo tla v hišah tlak o v ana. Ti - st e hiše, ki imajo pod s v ojimi nadstr eški pr azne sode, naj imajo t e napolnjene z v odo. Šesti člen go v ori o pr e vidnostnih ukr epih, k ot so pospr a v ljanje pepela iz k urišč, upor aba lant ern namest o s v eč in pr epo v ed k ajenja v sobah; kršit e - lje čak a trimesečna ječa. Samostani in druge duho vne sta v be naj imajo v edno pripr a v ljene posode z v odo v bližini dimnik o v . V mestu so pr epo v edani seniki, pri čemer v sak a hiša lahk o pripelje k hiši naj v eč en v oz sena in en v oz slame; t e mor a spr a viti v obok an in zaščit en pr ost or . P odobno v elja za drv a; pr ed hišami imajo lahk o naj v eč 10 sežnje v , samostani 20. Obrtniki, ki izdelujejo izdelk e iz lesa ali pri s v ojem delu upor abljajo ogenj, mor ajo zaloge lesa por abiti v 14 dneh, sicer jim gr ozi ječa. Pr epo v edani so v sak o str eljanje, spuščanje r ak et in k urjenje kr eso v v mestu. Obrtniki, ki delajo z vnetlji vimi sno vmi, k ot so smo - dnik, žv eplo ali smola, mor ajo biti pri s v ojem delu skr ajno pr e vidni, pri čemer mor ajo sno vi imeti pospr a v ljene na v arnem kr aju. V se hiše v mestu mor ajo imeti pod s v ojo str eho v saj d v e v edri, d v e r očni črpalki, eno lest e v , eno lopat o, en kr amp in eno motik o; magistr at mor a imeti pospr a v ljene v elik e črpalk e, v elik e posode za v odo, v elik e lestv e in kljuk e za podir anje str eh; zaželeno je, da imajo v elik e g asilne pripomočk e tudi samostani, k olegiji in seminarji. Ob izbruhu ognja mor a tisti, ki g a je prvi opazil, za vpiti ali nar editi v elik o hrupa t er opozoriti četrtne mojstr e; če t eg a ne st ori, g a čak a k azen ali ječa. Mestni str ažar mor a v primeru, da opazi ogenj, zabobnati in pr a v tak o ob v estiti četr - tneg a mojstr a. V bližnjih cer kv ah in na gr adu naj zazv oni zv on. Ob opozorilu na požar mor ajo v se hiše v nočnem času na v hode obesiti lant erne, da ljudje, ki hitijo na pomoč, vidijo, kje hodijo; če hišni gospodarji t eg a ne st orijo, jih čak a k azen tr eh duk at o v . V izogib nemir om in zmedi mor a župan ali sodnik vzdrže - v ati mir z obor oženimi str ažami, sesta v ljenimi iz kr ojače v ali drugih ceho v skih pripadnik o v , da zaščitijo lastnino meščano v . Kazen eneg a duk ata doleti str a - žarja na mestnih vr atih ali tist eg a, ki je zadolžen za g ašenje, če zapusti s v oje mest o. Ur adniki mor ajo v ja vnih in mestnih poslopjih zaščititi ar hi v in spise, tak o da jih pr enesejo v obok an pr ost or . Določeni meščani imajo nalogo, da na mest o požar a prinesejo g asilne pripomočk e, pr a v tak o prihitijo na pomoč v si tisti ceho v ski mojstri in v ajenci, ki delajo z ognjem. Dne vni dela v ci, sodarji in hlapci, ki dobr o pr enašajo iskr e, naj sosednje str ehe pr ekrijejo z namočenimi rjuhami. V si, ki imajo k onje, naj t e posodijo za v ožnjo v ozo v z v odo. Dv a izmed mestnih s v etnik o v imata nalogo, da pr ebi v alce opr emita z v edri in jih posta vita 25 Pr a v tam, br ez f ol., Izv leček iz zapisnik a seje ljubljansk eg a mestneg a s v eta, s.d. [mar ec 1763]. 26 Pr a v tam, br ez f ol., Osnut ek požarneg a r eda za deželo Kr anjsk o, 18. 12. 1772. 294 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions v vrst o t er da bdita nad t ek očim polnjenjem črpalk. V bližini požar a mor a biti v edno tudi mestni r anocelnik, da lahk o oskr bi v se pošk odbe; zdr a vila in drugi zdr a v stv eni pripomočki se zagot o vijo iz mestne k azensk e blag ajne. P o zatrtju požar a mor ajo na mestu ostati zidarji, mizarji in dimnik ar , in sicer zar adi ne - v arnosti pono vneg a vžig a. Črpalk e, posode in v edr a se mor ajo posta viti nazaj na s v oje mest o. Tisti, ki na mest o požar a prvi pripeljejo črpalk e in posode z v odo, se nagr adijo iz mestne k azensk e blag ajne. Četrtni mojstri ali – če obstaja – požarna k omisija mor ajo v sak e d v a meseca z v ključitvijo dimnik arje v , zidar - je v in t esarje v , opr a viti vizitacijo dimnik o v , pr eg ledati, ali imajo hiše pod s v ojo str eho v edr a, posode z v odo, ali so tla tlak o v ana ali če so nasploh odstr anili v se požarno ne v arne sno vi. K dor do drugeg a obisk a požarne k omisije ne ur edi nepr a vilnosti, mor a plačati k azen. 27 P opr a v ljen in dopolnjen požarni r ed je izšel leta 1792 , 28 medt em k o so leta 18 25 izda li prvi požarni r ed v slo v enščini z naslo v om Ognj gasitni navód ali naredbanje ognj gasiti . P oleg pono v ljenih pr e vidn os tnih ukr epo v za zaščit o pr ed požar om in določil g lede gr adnje dimnik o v in zid o v je slednji že pr ed vi - de v al ustano vit e v posebnih g asilskih sk upin, ki je imela v sak a s v oje zadolžitv e pri zagota v ljanju požarne v arnosti in ob izbruhu požar a. Kasneje so na podlagi požarneg a r eda iz leta 1825 posamezna mesta v slo v enskih deželah izdala za s v oje potr ebe prilagojene požarne r ede. 29 Požar v Krakovskem predmestju in na Starem trgu Na vr oč poletni dan, 28. junija 1774, je v Kr ak o v sk em nekje po četrti uri popoldne izbruhnil požar , ki se je zar adi močneg a v etr a r azširil pr ek o Ljubljani - ce in na Star em tr gu požir al hiše pr ed seboj. Ogenj je di vjal še celo noč in k ončno se je nek olik o umiril, k o je nebo ponoči postr eg lo z manjšim nali v om. Na pomoč so pris k očili v ojaki Butlerje v eg a r egimenta, 30 ki so bili r a vno takr at na poti v s v oj lager v Lipnici, in s sk upnimi močmi so ogenj do naslednjeg a jutr a zajezili, čepr a v se je na nek at erih mestih vžig alo in tlelo še tri dni po t em. Okr ožno g la v arstv o je po og ledu stanja sesta vilo prv o por očilo. Spisal g a je gr of Hubert Bar bo- W ax enst ein k ot adjunkt okr ožneg a g la v arstv a in požarni k omisar t er g a 30. junija poslal deželnemu g la v arju, ta g a je posr edo v al napr ej na dunajski d v or . V por očilu ber emo, da je pogor elo v se h 51 hiš v Kr ak o v em, še 57 v mestu, 12 delno, medt em k o so pri osmih mor ali zar adi pošk odo v anosti po - dr eti str ehe. Sk upaj je bilo uničenih ali pošk odo v anih 128 hiš. P oleg meščanskih hiš so pogor eli tudi jezuitski k olegij s cer kvijo in semi narjem, Gruberje v no v o izgr ajen mehanični muzej (Museum Mechanicum ), še d v e cer kvi (s v . Florijan in s v . R ozalija) in del gr ajsk eg a k omplek sa. 31 Okr ožni g la v ar dalje por oča, da so ljudje zar adi str ahu pr ed ne v arnostjo, ki jo je pr edst a v ljal smodniški st olp, r aje s v oje moči namenili r eše v anju s v oje lastnine in begu k ot g ašenju požar a. T o je mogoče pripisati tudi dejstvu, da je bilo na v oljo malo delujočih g asilnih napr a v . V požaru je bilo sedem oseb pošk o - do v anih. Okr ožni g la v ar je zat o pr osil deželno oblast , naj posr eduje pri drža vnih oblast eh, da se zber e majhen prispe v ek po dednih deželah za ošk odo v ance in 27 SI A S 7, šk. 308, P at enti za let o 1773. 28 Božič, Gasilstvo , str . 9. 29 Pr a v tam, str . 16–21. 30 Gr e za 43. pehotni polk, ki g a je med 1768 in 1775 v odil f eldmaršalpor očnik bar on Lud wig Bu - tler (170 9–1775) . Glej: List e der Inf ant erier egiment er der k aiser lich-habsbur gischen Armee der F rühen Neuzeit: https://de.wikipedia.or g/wiki/List e_der_Inf ant erier egiment er_der_k ai - ser lich-habsbur gischen_Armee_der_F r%C3%BChen_Neuzeit (dost op: 5. 12. 2024). 31 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, P or očilo okr ožneg a g la v arstv a, 30. 6. 1774 . 295 Letnik 47 (2024), št. 2 pr ed v sem za naba v o pr epotr ebnih g asilnih črpalk. Od magistr ata naj se zaht e v a, da pripr a vi natančen popis ošk odo v ance v in šk ode. Deželno g la v arstv o je tak oj ukr epalo in že naslednji dan pozv alo magi - str at , naj pripr a vi por očilo o stanju g asilnih napr a v . Ob v eščeno je bilo namr eč, da je v ečji del g asilnih napr a v pod magistr atno jurisdik cijo bodisi nedelujočih bodisi so t e bile odtujene al i pr odane. 32 Ž upano v o por očilo je prispelo 15. julija in iz njeg a je r azvidno, da je imelo mest o Ljubljana v g asilsk em skladišču na Star em tr gu in v mestni hiši pet v elikih brizg aln, 15 v elikih kljuk, 12 r očnih bri - zg aln, 13 usnjenih v eder , 38 čebr o v , 37 lesenih kljuk, 15 lest e v , de v et kr ampo v , 12 motik in 13 lopat . Še dod atnih 152 čeber se je nahajalo pri mestnih sodarjih v popr a vilu. P oleg t eg a so ob požaru prinesli tudi v elik o našt etih napr a v od za - sebnih hiš in le malok at er e so bile vrnjene lastnik om. Ist očasno je g la v arstv o nalo žilo požarni k omisiji nalogo, da pr eg leda sta - nje smo dnišk eg a st olpa, saj se mu je požar ne v arno približal. Če bi med ljudmi za v ladala panik a, je bil tuk aj Buttlerje v r egiment , ki je imel nalogo vzdrže v ati mir . 7. julija je Gabrijel Gruber , takr at sicer v odja na vig acijsk e dir ek cije in pri - znani gr adbeni str ok o vnjak, na deželno g la v arstv o poslal spomenico, v k at eri je izposta vil tri pomembne t očk e, zar adi k at erih je obstaj ala ne v arnost požar o v v mestu, in podal pr edloge za njiho v o r ešit e v: 33 1. Ž e pri požaru v letu 1766 34 se je pok azalo in zdaj spet , da dela v ci post o - pajo nečlo v ešk o, k o zaht e v ajo d v akr atno plačilo misleč, da so neobhodno potr ebni, poleg t eg a za vr ačajo delo tam, k amor jih pošiljajo njiho vi gr ad - beni mojstri, in si poiščejo delo sami, kjer jih v eč plačajo. 2. Ulice so zabit e s šodr om, saj g a lastniki ne mor ejo do v olj hitr o od v ažati. P oleg t eg a t o v orniki za od v oz na vijajo cene v nebo. Še dodatno pa tisti la - stniki, ki imajo hiše ob Ljubljanici, odmeta v ajo mat erial k ar na br eg, čepr a v je t o bilo že v ečkr at pr epo v edano. Prv a visok a v oda bo v es mat erial odne - sla in zabila strugo, ki je že tak o ali tak o potr ebna čiščenja. Deželno oblast napr oša, naj pono vi pr epo v ed odlag anja na br egu in poleg t eg a zagot o vi pocenit e v t o v ornih tarif t er določi mesta, kjer se mat erial sme odlag ati. 3. Opozori l je na pomanjklji v o gr adbeno zak onodajo. Čepr a v je po prv em požaru v sa lesena gr adnja pr epo v edana, se še v edno nahajajo leseni hle - vi, g anki ipd. Ustano vit e v gr adbene k omisije je pr epotr ebna, saj bi mor al v sak, ki bi gr adil, njej pr edložiti izris sta v be in ta bi jo nat o odobrila. Če bi bila sta v ba zgr ajena v naspr otju z zak onodajo, bi k omisija odobrila njeno rušenje na str ošk e lastnik a. Gruber se je ponudil, da bi tak šno k omisijo izobr azil o pr a vilni gr adnji. K ot prilogo s v ojemu pismu je Gruber poslal prit ožbo, v k at eri gr adbena mojstr a Lo vr enc Pr ager in Leopold Hoff er opozarjata, da obstaja v eč tak o imeno v anih mojstr o v , ki delajo neleg alno in nek ak o v ostno in niso del ceha, zat o pozi v ata deželno g la v arstv o k ur e - ditvi r azmer . Deželno g la v arstv o je Gruberje v e ideje v v ečini upošt e v alo. P ooblastilo je požarno k omisijo za nadzor nad gr adnjami, da bodo t e v prihodnje izv edene po pr edpisih. Pri t em naj bi k s v ojemu delu prit egnila gr adbeneg a str ok o vnjak a Gruberja. Gla vne t očk e na v odil so bile naslednje: 1. K omisija naj nadzir a, da bodo sta v be v prihodnje zgr ajene tak o, da obstaja čim manjša požarna ne v arnost . 32 Pr a v tam, P oz i v deželneg a g la v arstv a, 1. 7. 1774. 33 Pr a v tam, Spo menica Gabrijela Gruberja, 7. 7. 1774. 34 Gruber v s v oji spomenici na v aja letnico 1766. V r esnici se je pož ar zgodil leta 1767. Izbruhnil je na Star em tr gu t er popolnoma upepelil 61 hiš na Hr eno vi in R ož ni ulici, še 11 jih je imelo pošk odo v ane str ehe. Glej: SI A S 7, šk. 20, V ol. 2, P or očilo deželneg a g la v arstv a cesarici, 8. 1. 1768. 296 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions 2. Naj poskr bi, da se št e vilo lesenih g ank o v , st opnic, zapaho v , žlebo v in sk o - dlastih str eh sčasoma zmanjša, nat o pa v mestu popolnoma odpr a vi. 3. Naj spodbuja, da so dimniki in k urišča zgr ajeni po pr edpisih. Pr a v tak o naj ne dopušča obešanja palic za sušenje mesa v dimnik e. 4. Naj poskr bi, da se bodo v si dela v ci, ki delajo z ognjem, umaknili čim dlje od mesta. Enak o naj bo z r aznimi seniki t er s skladišči za slamo in les. 5. Naj ne do v oli, da bi se v pr edmestjih gr adilo pr eblizu mestneg a obzidja, ali v saj, da v njego vi bližini ni str eh s sk odlami. Pr a v tak o naj se hiše ne gr adijo tak o t esno drug a zr a v en druge. 6. V mestu naj se gr adijo le obok ani hle vi. 7. K omisija mor a poskr beti za r edno doba v o gr adbenih mat erialo v (k ot so osušen les, opek e, apno) po k ar se da nizkih cenah. K dor t em odr edbam ne bo sledil, se bo sta v ba porušila na njego v e str ošk e. T esarji in sta v beniki bodo mor ali pr ed gr adnjo pridobiti do v oljenje požarne k omisije. T e no v e prist ojnosti požarne k omisije je deželno g la v arstv o poslalo okr ožnemu g la v arstvu, ki je imelo nalogo, da ob v esti v se lastnik e hiš o no vih nalog ah. 35 Pr eisk a v a vzr ok a požar a je pok azala, da za požar ni mogoče obt ožiti ni - k og ar , saj je za nesr ečo kri v pr ed v sem način gr adnje. V nele so se namr eč lesene palice, ki so bile vzidane v dimnik in so jih upor abljali za sušenje mesa. Deželno g la v arstv o je o t em ob v estilo g la vna sta v bna mojstr a v mestu, Lo vr enca Pr agerja in Leopolda H off erja, t er ju opomnilo, naj pri s v ojih t ek očih gr adnjah delata po pr edpisih, sice r bo pr oti njima spr ožen post opek. 36 Ljubljansk emu magistr atu je deže lno g la v arstv o poslal o nalogo, naj ob v esti v se hiš ne lastnik e, ki so utrpeli šk odo, da lahk o hiše obno vijo le z do v oljenjem požarne k omisije. Deželno g la v arstv o je opozorilo, da se na br ego vih Ljubljanice nabir a v e - lik o odpadneg a gr adbeneg a mat eriala. P oleg t eg a nek at eri t o v orniki r ačunajo v eč, k ot bi smeli za od v oz t eg a mat eriala. Magistr at naj k aznuje t e t o v ornik e in poskr bi, da se bo mat erial od v ažal po spr ejemlji vih cenah na primerno mest o. P oleg t eg a naj tisti lastniki, ki imajo pr ed s v ojimi hišami v elik e k oličine sena in slame, t e čim pr ej odstr anijo. Hkr ati so pozv ali magistr at , naj opr a vi vizitacijo dimnik o v , saj se je izk azalo, da št e vilni ne ustr ezajo pr edpisom. 37 Deželno g la v arstv o je r azmišljalo tudi o popožarni obno vi in r azposlalo po vpr aše v anje o zalog ah gr adbeneg a lesa. Izk azalo se je, da Lud vik Dietrich na V r hniki ni imel zadostne k oličine gr adbeneg a lesa v s v ojem skladišču, zat o so deželne oblasti po vpr aše v anje naslo vile še neposr edno na gospostv a T urjak, Ig in Log at ec. 38 Do g la v arstv a je prišla v est , da je v njiho vih skladiščih do v olj lesa, ki je namenjen v T rst za obno v o. Zauk azali so carinarnicam, naj zausta vijo t o pr o - dajo. P o pr ošn ji ljubljansk eg a župana in nek at erih meščano v so za ta les opr osti - li mitnino in cestnino. Ošk odo v anci so mor ali pri mitninsk em ur adu pr edložiti poseben certifik at , s k at erim so potrje v ali, da les potr ebujejo za obno v o. 39 V nedatir anem pismu je poštarski mojst er F r anc Janez Amigoni, na de - želno g la v arstv o pr ejet o 3. a v gusta, opozoril, da se je pri zadnjih d v eh požarih (1767 in 1774) pok azalo, da je or g anizacija požarne v arnosti slaba, pr ed v sem je bila t eža v a v pomanjk anju dobr eg a požarneg a r eda: »Vedno manj meščanov in drugih prebivalcev upošteva obstoječi red pri gašenju in varnosti pred požarom. Tako nobeden ne ve, kam naj se obrne, komu naj gosposka odredi, da pripelje in prinese vodo, nihče poslušno ne 35 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Dopisi de želneg a g la v arstv a, 8. 7. 1774. 36 Pr a v tam, P oz i v in opomin dež elneg a g la v arstv a sta v bnima mojstr oma, 8. 7. 1774. 37 Pr a v tam, Dop isa deželneg a g la v arstv a magistr atu, 8. 7. 1774. 38 Pr a v tam, P o vpr aše v anje o zalog ah lesa pri tr go v cu Lud vik u Dietrichu na V r hniki, 1. 7. 1774 in pri gospostvih, 5. 7. 1774. 39 Pr a v tam, Dop is deželneg a g la v arstv a na minist erialno bančno deputacijo, 8. 7. 1774. 297 Letnik 47 (2024), št. 2 uboga, temveč konjske vprege, sode z vodo, čebre in ostale pripomočke po- stavijo na stran in se nato izognejo nudenju pomoči, poleg tega ni dovolj brizgaln, veder, čeber, lestev, kljuk in ostalih orodij, da bi ogenj zatrli na začetku, še posebno pa je težava, da je bilo hišam že večkrat tako ukazano, da morajo pod svojimi nadstreški imeti postavljeno kad z vodo.« 40 Med t em je 16. julija prišlo k ar ajoče pismo z Dunaja. Cesarica je po pr eje - mu por očila deželneg a g la v arstv a izr azila nezado v oljstv o nad lesenimi hišami v mestu. Odbila je pr ošnjo, da bi v ojašk a posadk a pomag ala tudi pri obno vi, t em - v eč so se mor ali v izogib prihodnjim tak šnim nesr ečam držati požarneg a r eda. Deželnemu g la v arstvu je nal ožila skr b za obno v o in odobrila v sesplošno k olekt o po dednih dež elah za ošk od o v ance. Kar se tiče prispe v k a iz drža vne blag ajne, je pričak o v ala cenit e v šk ode. Cenitv eno por očilo je deželno g la v arstv o pripr a vilo 12. a v gusta. Šk oda na nepr emičninah je bila ocenjena na 71.088 goldinarje v na hišah, na opr emi 19.308 goldinarje v in na pr edmetih 10.453 goldinarje v . 41 T a cenit e v je zajemala le šk od o na hišah, ki so spadale pod mestno jurisdik cijo. V seznamu izplačane drža vne pomoči leta 1775 lahk o pr eber emo, da je šk oda na Kr ak o v skih hišah znašala 9.740 goldinarje v . 42 Škoda na jezuitskem kolegiju Jezuiti so se v Ljubljano naselili k onec 16. st oletja. Na pr ost oru ob cer kvi s v . Jak oba so zgr adili k olegij, v sklopu k at er eg a so bili še gimnazija, seminar in g ledališče. Kasneje so cer k e v s v . Jak oba po v ečali in celot en k omplek s obdali z obzidjem. 43 Leopold Sch w ab bar on Licht enber g, upr a vnik pr emoženja jezuit o v , je pri - 40 Pr a v tam, Pismo F r anca Janeza Amigonija deželnemu g la v arstvu, s.d. [pr ejet o 3. 8. 1774]. 41 Pr a v tam, Zapisnik ocenjene šk ode na sta v bah, na podlagi pono vne cenitv e, ki jo je opr a vil sta v bni mojst er Leopold Hoff er , 5. a v gusta 1774. 42 SI A S 2, R eg, I, šk. 26, Obr ačun delitv e drža vne pomoči ošk odo v ancem v junijsk em in julijsk em požaru, 9. januarja 1775. 43 V olčjak: Listine jezuitskega kolegija , str . 9–10. Cenitev škode na hišah na Starem trgu, ki jo je pripravil stavbni mojster Leopold Hoffer, 5. avgusta 1774 (Vir: SI AS 7, šk. 21) 298 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions pr a vil por očilo o uničujočem požaru junija 1774. Za popis in cenit e v šk ode je pr osil Gabrijela Gruberja. T a je v s v ojih por očilih od sta v be do sta v be popisal šk odo in ocenil potr ebna popr a vila. 44 P opis je začel s cer kvijo s v . Jak oba, ki je izgubila celotno str eho, sk upaj z bakr eno kritino in d v ema zv ono v oma, ki sta se od vr očine st opila. Or g le in k or sta se spr emenila v pepel, pr a v tak o vr ata in štirje r etabli za oltarjem; okna so zgor ela ali se r azbila. Šk oda je bila ocenjena na 13.581 goldinarje v . Pri k olegiju je str eha pr a v tak o popolnoma zgor ela, poleg t eg a so bili zi - do vi na d v eh krilih oslabljen i, saj so bili ponek od utrjeni z lesenimi sklepi, ki so zgor eli. Na krilu pr oti ulici so bili zido vi dobri in pr ost ori k olegija na t ej str ani bi se la hk o začasno upor abili za seminar , ki je popolnoma zgor el. Pr a v tak o so zgor ela v sa okna in vr ata. Šk oda je bila ocenjena na 20.213 goldinarje v . Sta v ba seminarja je bila sesta v ljena iz v eč hiš, ki so jih sčasoma pripojili t er je bila zgr ajena šibk o in kr e v ljast o. Ogenj je po vzr očil, da so oboki popok ali, zido vi so se zamajali in gr ozili, da se bodo podr li. Šk oda je znašala 10.000 gol - dinarje v . Str eha gimnazije je pr a v tak o popolnoma zgor ela; g ledališče pr a v tak o, v d v or ani (učilnici) je uničilo no v str op in šest slik najboljših mojstr o v t er oltar . Uničena so bila okna in peči. Jezuiti so prija vili še za 15.000 goldinarje v šk ode na pr edmetih. Sk upaj je šk oda v k olegiju znašala 75.743 goldinarje v . Požar v Šentpetrskem predmestju P ožar v Kr ak o v em in na Star em tr gu se še ni dobr o pohladil, k o je že pri - spela v est o no v em požaru, t okr at v Šentpetrsk em pr edmestju. Izbruhnil je t oč - 44 SI A S 7, šk. 232, P opis in cenit e v šk ode na jezuitsk em k olegiju s prilog ami A, B, C in D , s.d. [ julij 1774]. Gruberjevo poročilo o škodi na kolegiju, cerkvi sv. Jakoba in gimnaziji (Vir: SI AS 7, šk. 232) 299 Letnik 47 (2024), št. 2 no en mesec po prv em, 28. julija, med 11. in 12. ur o ponoči v hiši Jurija K o v ača v Blatn i v asi (Kothgasse , danes Mala ulica). Z blisk o vit o hitr ostjo je di vjal in v pičlih 4 ur ah v pepel spr emenil 104 hiše sk upaj s sk ednji in hle vi, eno pošk o - do v al, še d v e so mor ali zar adi ne v arnosti porušiti. T a požar je t erjal pet žrt e v . 45 Zar adi suma, da je bil požar podtaknjen, so spr ožili pr eisk a v o in k zago - v oru poklicali v eč prič. P ozv ani so bili Simon in Bar ba r a Benedičič, Elizabeta Sla v ec, Alenk a Colnar in Urša Hojan, v si stanujoči v hiši Jurija K o v ača in prisotni ob izbruhu požar a. Zaslišanje je v odil mestni sodnik Ant on Andr ej Skriner ob prisotnosti sindik a dr . Janeza Ble y bur g a in Janeza A dama pl. F ant ona. 46 Simon Benedičič je izja vil, da g a je hrup zbudil iz spanca in k o je z ženo prit ek el v en, je bila že cela str eha v plamenih. P o v edal je, da s seboj ni nesel nobene luči al i pepela, pr a v tak o ni videl, da bi jo drugi imeli; požar je bil zelo sumlji v , v endar ni nik og ar videl. P odobno izja v o je podala njego v a žena. Alenk a Colnar je izja vila, da si je sobo delila z Jer o Krink o v o in njeno hčer - jo Marijo, ki sta spali v sak a na eni str ani dimnik a. Iz spanca jo je zbudilo Ma - rijino vpitje, k o se je na str ehi nad njeno g la v o r azplamenel ogenj. Sk očila je iz post elje in pog ledala sk ozi str ešno okno, kje gori, in opazila, da se je ogenj že močno r azširi l. Ob vpr ašanju, ali sumi, da bi bil ogenj lahk o podtaknjen, je od - go v orila, da g lede na t o, k ak o nenadoma se je vnelo, ne vidi nobeneg a drugeg a r azlog a, saj k o se je odpr a vila spat , ni opazila ničesar , k ar bi tlelo ali se iskrilo. Pr eostali d v e priči sta izja vili, da nista nič videli in da ju je iz spanja zbudilo šele vpitje Colnarje v e in Krink o v k e, v endar sta pr a v tak o sumila, da bi bil lahk o ogenj namerno zanet en. Kak o se je pr eisk a v a r azvila in ali so našli mor ebitneg a kri v ca za nastali požar , iz vir o v ni bilo r azvidno. Šk oda v šentpetrsk em pr edmestju na hišah pod mestno jurisdik cijo je znašala 71.000, na pr edmetih 29.000 goldinarje v; pri hišah, ki niso bile podlo - žne mestu, še dodatnih 95.664 goldinarje v . Popožarna obnova in državna pomoč pri obnovi Šk oda junijsk eg a požar a je znašala 186.332 goldinarje v in julijsk eg a 195.664 goldinarje v . Šk oda obeh požar o v je bila tak o ocenjena na 381.996 gol - dinarje v . Drža v a je ošk odo v ancem pri obno vi prisk očila na pomoč z izr edno denar - no pomočjo in opr ostitvijo carin za gr adbene mat eriale. Drža vna pomoč v višini 31.150 goldinarje v je bila izplačana v d v eh obr okih. Prvi del v višini 10.000 gol - dinarje v so pr ejeli ošk odo v anci v mestu in Šentpetrsk em pr edmestju. 47 Dodatno so odobrili še 2.850 goldinarje v za izdela v o no vih g asilnih pripomočk o v , ki jih je požarni k omisar W aidmannsdorf nar očil pri Gabrijelu Gruberju. 48 Drugi del drža vne pomoči v višini 21.150 goldinarje v je bil odobr en januarja, v endar iz - plačan šele aprila naslednje let o. R azdeljen je bil med v se prizadet e dele mesta in pr edmestij. 49 Dv orna pisarna je uspela zbr ati še dodatnih 677 goldinarje v in 12 ½ kr aj - carje v za mest o Ljubljana in 483 goldinarje v in 10 ¼ kr ajcarje v za Kr ak o v ce iz naslo v a izr ednih da v k o v . 50 45 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Ob v estilo deželneg a g la v arstv a na d v orno pisarno o no v em požaru v pr edmestju s v . P etr a v Ljubljani, 29. 7. 1774. 46 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Zapisnik zaslišanja prič, 30. 7. 1774. 47 SI A S 2, R eg. I, šk. 26, Obr ačun prv e delitv e drža vne pomoči med ošk odo v ance, 30. 9. 1774. 48 SI A S 7, šk. 21 , Deželno g la v ars tv o ob v ešča Gabrijela Gruberja o odobritvi sr edst e v za izdela v o g asilnih pripomočk o v , 2. 12. 1774. 49 SI A S 2, R eg. I, šk. 26, Obr ačun druge delitv e drža vne pomoči me d ošk odo v ance, 9. 1. 1775. 50 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Dv orna pisarna ob v ešča o zbr anih sr edstv ih za ošk odo v ance v mestu in Kr ak o v em, 11. 3. 1775. 300 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions Še zadnji obr ok pomoči zasledimo še v letu 1776, k o je cesarica pr ebi v al - cem mesta namenila še 1.145 goldinarje v in 11 kr ajcarje v in nemški k omendi za v as Kr ak o v o 539 goldinarje v in 15 kr ajcarje v drža vne pomoči. Sk upaj je tak o drža v a za obno v o po požar u namenila slabih 34.000 goldinarje v za tist e, ki si sami niso mog li obno viti hiše, t or ej niti 10 % ocenjene šk ode. 51 Obno v a hiš je bila v v ečjem delu na plečih lastnik o v . K ot primer na v ajamo hišo če v ljarja Simona Ledn ik a na Star em tr gu, ki je prija vil 1.200 goldinarje v šk ode na nepr emičnini in še 100 goldinarje v na pr edmetih t er je pr ejel le dobrih 224 goldinarje v drža vne pomoči, k ar pr edsta v lja le slabo petino. P odobno po - moč so dobili tudi ostali ošk odo v anci. T e so r azdelili na tri r azr ede, od k at erih je prvi r azr ed do bil 21 kr ajcarje v na 100 goldinarje v šk od e, drugi r azr ed 42 kr aj - carje v in tr etji r azr ed 1 goldinar in 3 kr ajcarje. Kr ak o v ci so pr ejeli enotni delež 5 goldinarje v in 32 kr ajcarje v na 100 goldinarje v šk ode. 52 P opr a vila niso bile potr ebne le sta v be, t em v eč tudi g asilne napr a v e. P o - žarni k omisar je pozv al ljub ljanski magistr at , naj por oča o stanju t eh. V posla - nem por očilu je župan pojasnil, da so mest o r azdelili na četrti in v v saki četrti je določeno mest o bilo namenjeno hr anjenju g asilnih napr a v in pripomočk o v . V požarnih lopah, ki se nahajajo na Star em tr gu v kruharni in pri s v . Florjanu, v Šentpetrsk em pr edmestju in na No v em tr gu pri Nemških vr atih, so bile po štiri v elik e lestv e, d v e v eliki posodi za v odo, d v e v eliki brizg alni, šest medenina - stih r očnih brizg aln, 25 usnjenih v eder , en v oz s sodi, d v a lijak a, d v e zajemalki z do lgim r očajem, 30 šk af o v , šest sr ednjih kljuk, šest v elikih kljuk, 40 lesenih kljuk, štiri sr ednje lestv e, štiri v elik e lestv e, šest železnih kr ampo v , štiri železne motik e in 12 železnih lopat . Od t eh jih je bilo nek aj na popr a vilu, nar očili so tudi že izdela v o no vih ozir oma dodatnih. Priložili so tudi pr edr ačun za no v e pripo - močk e in je znašal v eč k ot 4.000 goldinarje v . Kak o dr age so bile t e napr a v e, po v e 51 SI A S 2, R eg. I, šk. 26, Obr ačun druge delitv e drža vne pomoči me d ošk odo v ance, 8. 7. 1776. 52 Pr a v tam. Obračun razdelitve državne pomoči oškodovancem, 9. januarja 1775 (Vir: SI AS 2, Reg. I, šk. 26) 301 Letnik 47 (2024), št. 2 dejstv o, da je ljubljanski zv onar Samassa poslal pr edr ačun za tri v elik e brizg al - ne za 2.400 goldinarje v . 53 Zaključek Kljub str ogim požarnim r edom, ki so jih drža vne oblasti izdale v 18. st o - letju, in nenehnim pozi v om k upošt e v anju zapo v edi t er v sesplošni pazlji v osti, a pr ed v sem pozi v om k v arnejši gr adnji in upor abi ognje v arnih mat erialo v , se je v za v esti pr ebi v alce v pr otipožarna pr e vidnost le počasi oblik o v ala. R eše v anje lastne g la v e in lastnine je pr et ehtalo nad sk upnim prizade v anjem za zadušit e v požar a in nudenjem pomoči ob stiski. Šele z oblik o v anjem bolj stalnih sk upin, ki so podne vi in ponoči bdele nad mest om t er se zbr ale v or g anizir ani ak ciji za g ašenje požar o v , je mogoče zaznati pr emik k zmanjše v anju požarnih nesr eč. Sr edi 18. st oletja so se poja vile tudi prv e pobude za ustano vit e v požarneg a dru - štv a, k at er eg a v log a je bila mišljena bolj za zbir anje sr edst e v za ošk odo v ance in nudenje pomoči pri obno vi k ot pa k ak šna ak cijsk a sk upina za g ašenje. 54 Na usta - no vit e v prvih g asilskih druš t e v v pr a v em pomenu besede je bilo tr eba počak ati še v se do druge polo vice 19. st oletja. Dodatna moti v acija za mes t o je bil tudi v elik str ošek g asilnih napr a v in pripomočk o v , ki je ob v sak okr atnem požaru močno prizadel že tak o šibk o me - stno bla g ajno. Običajno mes t o ni zmog lo samo kriti t eg a izdatk a in je pr osilo za drža vno pomoč. Zat o so se v eda tak o tudi deželne in drža vne oblasti str emele k t emu, da se nesr eče k ar se da omejijo in da se pr ebi v alstv o čim bolj izobr azi o ukr epih za v ečjo požarno v arnost . ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 2, Deže lni stano vi za Kr anjsk o. • SI A S 6, R epr ezentanca in k omor a za Kr anjsk o v Ljublj ani. • SI A S 7, Deže lno g la v ars tv o z a Kr anjsk o v Ljubljani. • SI A S 730 , Gr aščina Dol. SI ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana • SI_ZAL_L JU/0488, Mest o Ljubljana, r ok opisne knjige. • SI_ZAL_L JU/0489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a. SPLETNI VIRI Böhmer , J. F .: R egesta Imperii XIV . A usgew ählt e R egest en des Kaiserr eiches unt er Maximilian I. 1493-1519, št . 2751, http://www .r egesta-imperii.de/publik ationen.html (dost op: 5. 11. 2024). Wikipedia, f ot ogr afija Dat ei:Löschmaschine Hans Hautsch 1650.jpg: https:// 53 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, P or očilo ljubljansk eg a magistr ata o stanju g asilnih napr a v , 13. 8. 1774. 54 SI_ZAL_LJU/0 489, R eg. I/f. 2, Okr ožnica okr ožneg a ur ada v Ljubljani v sem mest om in tr gom, da je d v orna pisarna odobrila ustana v ljanje požarnih društ e v , 15. 3. 1751. Glej tudi SI A S 6, R esolucije 1751, f ol. 24–25. VIRI IN LITERA TURA 302 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions de.wikipedia.or g/wiki/Dat ei:L%C3%B6schmaschine_Hans_Hautsch_1650.jpg (dost op: 5. 11. 2024). Wikipedia, geslo List e der Inf ant erier egiment er der k aiser lich-habsbur gischen Armee der F rühen Neuzeit: https://de.wikipedia.or g/wiki/List e_der_Inf ant erier egi- ment er_der_k aiser lich-habsbur gischen_Armee_der_F r%C3%BChen_Neuzeit (dost op: 5. 12. 2024). LITERATURA Božič, Br ank o: Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941 . Ljublj ana: Gasilsk a zv eza Slo v enije, 1988. F abjančič, Vladisla v: Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820 (ur . Umek, Ema et al.), zv . 1– 4. Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 1998-2012. Mal, Jos ip: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljubljana: Drža vna založba Slo v enije, 1957. V al v asor V ajk ar d: Die Ehre deß Herzogthums Crain , XI. knjig a. La y bach: zu finden be y W olf g ang Moritz Endt er , Buchhändlern in Nürnber g, 1689. V olčjak, Jur e: Listine jezuitskega kolegija v Ljubljani 1592 –1751 . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2014. V r ho v ec, Iv an: Die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach . Laibach: Selbs v er - tr ag, 1886. THE GRE A T FIRES OF LJUBLJ AN A IN 1774 A ccor ding t o chr onicles and accounts, ther e w er e at least one or tw o fir es per y ear , maki ng them a fr equent nuisance in the city . The majority of the time, human car elessness or neg lect w as the cause of the fir es, and the construction of the houses made it easie r f or them t o spr ead fr om one t o another . Althoug h most of the city's houses w er e made of st one, some still had w ooden or shing led r oof s, and w oo den por ches and stairs leaned ag ainst the city w alls, w hile w ood - en stab les st ood beside the houses. The situation w as diff er ent in the subur bs, w her e the buildings w er e made of w ood and co v er ed with str a w or shing les. Cr aftsmen w or k ed car elessl y b y open fir es near heaps of ha y , w ood, and other flammable mat erials. On a ho t summer da y , June 28, 1774, a fir e br ok e out in Kr ak o v o sometime aft er f our o ’clock in the aft ernoon, w hich, due t o a str ong wind, spr ead acr oss the Ljubljanica Ri v er and engulf ed the houses in fr ont of it in the Old T o wn. The fir e r aged all nig ht long, but with the help of soldiers, it w as contained b y the f ollo wing morning, thoug h it smoulder ed and flar ed up in certain ar eas f or thr ee da y s. A ccor ding t o the district administr ation 's r eport , all 51 of the homes in Kr ak o v o burnt do wn, with another 57 in T o wn and 12 partiall y burnt do wn; additionall y , eig ht of the r oof s had t o be demolished because of damage. Gruber's r ecentl y construct ed t echnical museum (Museum Mechanicum), tw o other chur ches (St Florian and St R osalie), the Jesuit college with a chur ch and seminary , and a portion of the castle comple x w er e also destr o y ed b y fir e. The damage amount ed t o 186.332 guldens. When new s of a new fir e, this time at Šentpetrsk o pr ed mestje, br ok e out , the fir es in Kr ak o v o and the Old Squar e had not y et subsided. It erupt ed in the home of Jurij K o v ač in the village of Blatna v as on Jul y 28 betw een 11 p.m. and 12 a.m. It r aged with lig htning speed and in just f our hours r educed 104 houses SUMMAR Y 303 Letnik 47 (2024), št. 2 t o ashe s, alon g with barns and stables, damaged one, and tw o mor e had t o be demolished due t o the danger . This fir e claimed fi v e li v es. The damage amount - ed t o 195.664 guldens. The r eno v ation costs of the houses w er e lar gel y left t o the o wners; the stat e onl y contribut ed about a fifth of the estimat ed costs. The city w as r equir ed t o spend consider able amounts of mone y r est oring fir e e xtinguishers and other equipment . Without go v ernment assistance, the f eeble city tr easury could not aff or d such a cost . Ther ef or e, it goes without sa ying that both stat e and pr o - vincial authorities str o v e t o r educe these incidents as much as possible and t o educat e the public about measur es f or gr eat er fir e saf ety . 305 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: nar a vne nesr eče, potr esi, P osočje, R adiot ele vizija Slo v enija, Ar hi v T ele vizije Slo v enija Key-words: natur al disast ers, earthquak es, Soča V alle y r egion, R adiot ele vision Slo v enia, Ar chi v es of T ele vision Slo v enia IZ ARHIV SKIH F ONDO V IN ZBIRK FR OM AR CHIV AL F ONDS AND C OLLECTIONS 1.04 Str ok o vni članek UDK 654.197:550.34(497.473) "1976" Pr ejet o: 2. 10. 2024 Arhiv Televizije Slovenija in arhivsko gradivo o poročanju Radiotelevizije Ljubljana o potresu v Posočju leta 1976 ALEK S ANDER LA VRENČIČ ar hi v ski s v etnik, dok umentalist r azisk o v alec R adiot ele vizija Slo v enija, K olod v orsk a 2, SI-1550 Ljubljana e-pošta: alek sander .la vr encic@rtv slo.si Izvleček R adiot ele vizija Ljubljana je leta 1976 obširno por očala o potr esu, ki je str esel zemljo v P osočju 6. maja 1976. Filmski tr ak o vi so shr anjeni v Ar hi vu T ele vi - zije Slo v enija. V ečina ar hi v sk eg a gr adi v a o potr esu leta 1976 je že digitalizi - r ana. Daljši citati posk ušajo poustv ariti napet ost , str ah in negot o v ost med ljudmi, ki jih je prizadela nar a vna nesr eča. Abstract AR CHIVES OF THE TELEVISION SL O VENIA AND AR CHIV AL MA TERIAL ON THE REPOR TING OF RADIO TELEVISION LJUBLJ AN A ON THE 1976 E AR THQU AKE IN THE SOČA V ALLEY REGION In 1976 , R adiot ele vision Ljubljana r eport ed e xt ensi v el y on the earthquak e that sh ook the gr ounds in the Soča V alle y r egion on 6 Ma y 1976. The film strips ar e st or ed in the Ar chi v es of the T ele vision Slo v enia. Most of the ar - chi v al mat eria l on the 1976 earthquak e has alr ead y been digitized. Longer quot es att empt t o r ecr eat e the t ension, f ear and uncertainty among the peo - ple aff ect ed b y the natur al disast er . 306 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections Uvod P otr es z epicentr om pri Huminu (Gemona, F ur lanija) je leta 1976 po vzr o - čil v elik o gmotno šk odo v Slo v eniji. V sosednji F ur lanij i je potr es zaht e v al tudi smrtne žrtv e. Sledila je obno v a, ki je nek at er e kr aje popolnoma spr emenila. Naj - huje pošk odo v ani kr aji so bili v kr aje vnih sk upnostih Br eginj, Borjana, Srpenica, Ladr a- Smast , Čezsoča, Žag a, V olarje in T rno v o ob Soči, močno prizadeti so bili kr aji v kr aje vnih sk upnostih Idrsk o, K obarid, Kr ed in Kamno v občini T olmin, v kr aje vnih sk upnostih Or ehek in Buk o v o v občini Idrija t er v kr aje vni sk upno - sti K ojsk o v no v ogoriški občini. Zelo močno so bili pošk odo v ani kr aji v občinah v Beneški Slo v eniji in R eziji : Neme (Nimis), Čenta (T ar cent o), Aht en (A ttimis), Tipana (T aipana), R ezija (R esia), F ojda (F aedis), Bar do (Luse v er a), R at enj (Ar - t egna), Humin (Gemona del F riulli), P odbonesec (Pulf er o), Špet er Slo v eno v (S. Pietr o al Natissone), T a v or jana (T orr eano), Majmak (Moimacco), Pr emarjag (Pr emariacco) in Čedad (Ci vidale del F riulli). 1 R adiot ele vizija Ljubljana (odslej R TV Ljubljana) je tak oj por očala o potr esu in hkr ati opr a vila zelo pomembno v logo ob v eščanja pr ebi v alstv a in pomoči prizadet emu pr ebi v alstvu. R TV Lju - bljana je g ledalce in poslušalce še v eč k ot let o dni tudi r edno ob v eščala o obno vi P osočja t er pomoči in solid arnosti do pr ebi v alce v , ki so utrpeli šk odo v potr e - su. Krizna obdobja v potr esnem času na v adno pok ažejo, k ak o je pomembno, da so ljudje ob v eščeni. P otr esnim sunk om 6. maja 1976 so se pridružili tr enutki v elik eg a ljudsk eg a pr eplaha, neučak anosti in ži v ljenjsk e ogr oženosti. P oja vila se je v elik a želja po v est eh, kje in k aj se dog aja, k olik o je šk ode in žrt e v . 2 R adio in t ele vizija sta bila najhitr ejša ob v ešče v alca, nek at er a spor očila sta T ele vizija in R adio Ljubljana posr edo v ala madžarskim in italijans kim postajam, oddaje iz K opr a je g ledalo in poslušalo milijone Italijano v . 3 Čepr a v je naj v eč gr adi v a ohr a - njeneg a v dne vnem in r e vijalnem tisk u, hr anita slik o vne in zv očne zapise oddaj tudi r adijski in t ele vizijski ar hi v R adiot ele vizije Slo v enija. Ar hi v sk o gr adi v o hr a - nita r adijski in t ele vizijski ar hi v R TV Slo v enija. P odr obneje smo r azisk ali Ar hi v T ele vizija Slo v enija, ki hr ani ar hi v sk o gr adi v o na filmskih tr ak o vih, pripadajoče perf o zv očne tr ak o v e in besedila oddaj. Besedila oddaj nam pomag ajo r azbr ati v sebino nemih filmskih zapiso v , v nek at erih primerih , k o ni bil ar hi vir an sli - k o vni del por očanja o dogod k u, so t o tudi edini viri inf ormacij. Pri r azisk o v anju omenjenih vir o v inf ormacij imajo r azisk o v alci v elik e t eža v e, saj besedila oddaj, ki so ar hi vir ana br ez slik o vneg a gr adi v a, niso k atalogizir ana. Prve novice o potresu leta 1976 K daj se je t očno str esla zem lja tist eg a majsk eg a v ečer a leta 1976, se je v spominu ljudi ohr anilo r azlično, pri čemer je na spomin močno vpli v al tudi t ele vizijski pr ogr am t eg a dne. Gledalci, ki so spr emljali t ele vizijski pr ogr am T e - le vizije Ljubljana (od leta 1990 pr eimeno v ane v T ele vizija Slo v enija), se na v a - dno spominjajo nadalje v ank e Mladi Garibaldi, potr es pa je vznemiril ljudi, ki so zapuščali s v oje domo v e, kmalu po k oncu četrt eg a dela nadalje v ank e, v času pr ed v ajanja r eklamneg a blo k a pr ed oddajo V ar eni ži v ljenja sem stal. Pr ogr am je pr ekinilo kr atk o, tri minut e dolgo por očilo o potr esu, 4 pri čemer je t ele vizija o hudi nar a vni nesr eči por očala tak oj po dogodk u, t o je v drugem t ele vizijsk em dne vnik u 6. maja 1976 z začetk om ob 22.08. 5 Sledila je oddaja Aktualno politič - 1 Or ožen A damič: Učinki potr es a v P osočju 1976, str . 102–104. 2 Jan: P otr esni bilt en Inf ormacij a in drug a sr edstv a ob v eščanja, str . 451. 3 Pr a v tam, str . 453. 4 Oddaje, 19, 19 76, APR – P or očilo o potr esu, 6. 5. 1976. 5 TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976. 307 Letnik 47 (2024), št. 2 ne r edak cije (APR) P osebne oddaje o potr esu v dolžini 79 minut (od 22.36 do 23.55). 6 Prvi oh r anjeni filmski zapis o potr esu je prispe v ek T omaža T er čk a, ki je za T ele vizijo Ljubljana por očal iz T olmina in K obarida. 7 Prv emu por očanju je t eg a dne sledilo v eč prispe v k o v . Pri nek at erih je ohr anjen samo zapis besedila, medt em k o so prispe v ki, ki so bili nar ejeni na filmsk em tr ak u, digitalizir ani in dost opni v k atalogu Mediat ek e R TV Slo v enija – Digitalnem ar hi vu. Čepr a v so bili no vinarji R TV Ljubljana in k oprsk e R TV zelo deja vni in prizade vni v prvih dneh potr esnih dogodk o v , ne najdemo o por očanju nobeneg a zapisa v int ernem g la - silu Kričač za let o 1976. T ele vizija Ljubljana se tudi ni v ključila v ak cijo zbir anja podatk o v o ob v eščanju leta 1976, na v abilo se je odzv al samo Lojze Štr adjot , ki je pripr a vil por očilo o por očanju R adia Ljubljana. Poročanje Radia Ljubljana Iz por očila Lojzeta Štr adjota 8 izv emo, da se je prv a r adijsk a ekipa odpr a - vila na potr esno območje okr og polnoči in poslala v Ljubljano prv o t elef onsk o por očilo s t er ena ob pol d v eh s postaje milice v Idriji. Dv e do tri minut e zat em so poslušalci lahk o t o por očilo že slišali. Ob pol štirih so obja vili prv e posnetk e pogo v or a z ljudmi v ok olici Mosta na Soči. V si so pripo v edo v ali, k ak o so pr estr a - šeni zbežali in hiš na plano in pr eži v eli noč na pr ost em ob ognju. Št e vilni ljudje so tist o noč čak ali na no vice in pr ogr am r adia je t ek el v so noč, v et er so poslali pogo v or s člani občinsk eg a štaba T olmin, poslušalci so lahk o slišali zbirne, če - pr a v še nepopolne podatk e o posledicah potr esa, r anjenih pr ebi v alcih, poru - šenih ali pošk odo v anih hišah, o or g anizir anju prv e pomoči in delo v anju enot ci vilne zaščit e. Ob šesti uri zjutr aj so zbr ane no vice posr edo v ali poslušalcem v oddaji Jutr anja kr onik a. T udi drug a no vinarsk a ekipa, ki je prispela na T olmin - sk o 7. maja popoldne, je opr a v ljala delo na t er enu med sedmim in osmim majem t er nepr ekinjeno pošiljala no vice. P oleg por očanja s potr esnih območij je r adio pripr a vil v maju in juniju v eč daljših oddaj ozir oma r eportaž, ki so go v orile o ži v ljenju in t ež a v ah ljudi v prizadetih kr ajih, začetkih obno v e pošk odo v anih hiš in solidarnostni pomoči iz v seh kr aje v Slo v enije in drugih r epublik. Na r adijsk e poslušalce so pr a v got o v o šok antno delo v ale prv e no vice o smrtnih žrtv ah v F ur laniji: »Po zadnjih podatkih je sinočnji potres v Furlaniji terjal 343 žrtev, toliko so jih namreč odkrili doslej, tisoč ljudi je v bolnicah, med njimi se jih 60 bori s smrtjo. Reševalne skupine še vedno niso odstranile ruševin in odkrile mo- rebitne druge žrtve, prav tako se še niso prebile do odročnih krajev o usodi katerih nihče ničesar ne ve, saj so telefonske in druge zveze pretrgane«. 9 V naslednjih por očilih so se podatki o št e vilu smrtnih žrt e v še po višali: »Ob sedmih in petnajst minut so sporočili, da so doslej izkopali izpod ruševin 600 mrtvih, neuradne številke števila žrtev pa se gibljejo od 700 do 800. 6 P odatki so ohr anjeni v knjigi oddaj (Oddaje, 19). Četrti del nadalje v ank e Mladi Garibaldi je bil načrt o v an od 20.52, sledil je daljši r eklamni blok do 21.03, medt em k o je bila ob 21.03 v načrtu za pr ed v ajanje dok umenta rna oddaja Četrtk o vi r azg ledi: V ar eni ži v ljenja sem stal. O posebnih oddajah o potr esu je oh r anjen samo zapis v knjigi oddaj, v endar ni nobenih drugih pisnih ali slik o vnih vir o v . T udi zv očni posnetki iz ar hi v a R adia K oper datir ajo v naslednji dan, t o je 7. 5. 1976 (P or očanje Jur e P engo v o potr esu v Benečiji, por očanje P otr es v Benečiji – Šu - menjak, Ob potr esu v P osočju, P otr es v Benečiji – Vido vich, P otr es v Benečiji – P engo v , P otr es v Benečiji – r adioamat erji iz Pir ana z r adioamat erji iz Italije). 7 TV Obzornik, 7. 5. 1976. 8 Štr adjot: R adio Ljubljana por oča o potr esu, str . 454–455. 9 P otr es v Benečiji – P engo v , 7. 5. 1976, 1. 308 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections 2000 ljudi je ranjenih, večina od njih je v bolnišnicah. Drugo noč je prebival- stvo sedemnajstih občin Furlanije preživelo na prostem, kljub pospešenim akcijam pomoči namreč niso mogli zagotoviti šotorov in drugih priročnih sredstev za prenočitev 70.000 ljudi, kolikor jih je ostalo brez strehe. Reše- valne ekipe so vso noč neprekinjeno odkopavale ruševine. Poleg novih žrtev so rešili še tri žive ljudi, med njimi osemletno deklico … Karabinjerji so spo- ročili, da je še nekaj odročnih vasi v hribih, kamor reševalne ekipe še niso prodrle, in o usodi katerih se malo ve. Zdravniške ekipe nadaljujejo z delom, dobile so okrepitve iz Avstrije in Kanade …« 10 Dog ajanje v so sednji F ur laniji so spr emljali tudi pir anski r adioamat erji, ki so pr ejeli prv e podatk e o posledicah potr esa v pogo v orih z italijanskimi k olegi, ki so por očali o stanju v Huminu, Majanu, Buiji, Cast elnuo vu in drugih kr ajih. 11 No vinar k a R adia K oper se je v jutr anji oddaji pogo v arjala s kr ajani v asi Mlinsk o pri K obaridu in K obarida, ki so pr eži v eli noč na pr ost em. Hiše so bile po prvi oceni tak o pošk odo v ane, da so se kr ajani odločili, da bodo tudi naslednjo noč pr eži v eli na pr ost em ozir oma v zasilnih bi v ališčih, saj so bili pr estr ašeni zar adi pona v ljajočih se potr esnih sunk o v . Star e hiše so bile pošk odo v ane tak o močno, da bi se lahk o poruš ile ob prv em v ečjem sunk u. Str ehe so bile r azkrit e, dimniki porušeni, st ene so se r azmaknile, ok ensk a st ekla popok ala. Zapr eti in izpr azniti so mor ali tudi zdr a v stv eni dom v K obaridu. Že tak oj po potr esu je bilo jasno, da je šk oda na T olminsk em neprimerno višja k ot ob potr esu na K ozjan - sk em. 12 Slo v enski t ele vizijski g ledalci so lahk o izv edeli za prv e no vice o potr esu v v ečernem Dne vnik u 6. maja 1976: »Nocoj, približno ob 21. uri in dve minuti, je bilo čutiti po vsej Sloveniji in tudi po nekaterih drugih krajih Jugoslavije potresne sunke. Zbrali smo nekaj skopih podatkov, iz katerih je moč razbrati, da so povzročili preplah med prebivalci, ki so iz poslopij zbežali na ulice. Prvi potresni sunek je bil šibkejši, drugi pa močnejši, trajal pa je približno deset sekund. Podatkov o jakosti in kje je bil epicenter še nimamo. Izvedeli smo, da je v nekaterih krajih opeka popadala s streh. Potresne sunke so občutili najmočneje v stolpnicah in v drugih višjih zgradbah, v Mariboru pa so ga najbolj občutili v novem naselju pri pivovarni Talia. Prebivalci Kopra so bili deset minut brez luči in so po naših podatkih na mestnih ulicah, potresni sunek pa so čutili tudi v Trsu. Zvedeli smo tudi, da so prebivalci Sevnice občutili en sam močan sunek.« 13 Približno ur o po potr esu še ni bilo jasno, kje je epicent er , so pa že domne v ali, da je izv en drža v e: »Kot so nam pravkar sporočili z geofizikalnega zavoda, je vso Slovenijo in del Hrvaške zajel izredno močan potres, ki je najmočnejši v zadnjih dese- tletjih. Tovariš Ribarič, ki nam je posredoval podatke, nam je dejal, da do- mnevajo, kako je epicenter izven Slovenije. Pri tem se opirajo na poročila iz drugih republik. Natančnejših podatkov sicer ni, ker so prvi potresni sunki aparature na geofizikalnem zavodu spravili iz ravnotežja. Na Golovcu so zabeležili potres pete stopnje, ponekod v Ljubljani pa je na slabših tleh do- segel ali celo presegel šesto stopnjo.« 14 10 P otr es v Benečiji – P engo v , 7. 5. 1976, 2. 11 P otr es v Benečiji – R adioamat erji iz Pir ana in r adioamat erji iz Italije, 7. 5. 1976. 12 Ob potr esu v P osočju, 7. 5. 197 6. 13 TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976, 1. 14 TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976, 2. 309 Letnik 47 (2024), št. 2 Glede na tr enutno zmedo ni bilo čudno, da so v nek at erih kr ajih že hit eli k og le - du mor ebitne šk ode, medt em k o no vic iz najbolj prizad etih kr aje v še v edno ni bilo: »Iz Litije sporočajo, da so člani občinskega štaba za civilno zaščito že odšli v nekatere kraje ugotavljati škodo, saj Zasavje leži na tektonski prelomnici. Dobili pa smo še nekaj informacij iz drugih republik. Potres so čutili po vsej Hrvaški in Bosni ter deloma tudi v Srbiji in Makedoniji. Na Hrvaškem so močnejše potresne sunke čutili na Reki, v Bjelovarju in v Varaždinu. Poročil o morebitnih človeških žrtvah in večji gmotni škodi ni.« 15 V prvi dne vnoinf ormati vni oddaji naslednjeg a dne (TV Obzornik, 7. 5. 1976) so najpr ej por očali o dog ajanju na območju, ki g a je potr es najbolj priza - del. Ohr anjeni so pisni viri in a v dio vizualni zapis por očanja T omaža T er čk a iz T olmina in K obarida. R adiot ele vizija Ljubljana je na potr esno območje poslala posebne ekipe, medt em k o so por očila pr ejemali tudi iz drugih vir o v , pr a v tak o iz tu jine. P o podatkih italijansk eg a notr anjeg a ministrst v a je bilo žrt e v manj, k ot so sprv a por očali iz F ur lanije (TV Obzornik, 7. 5. 1976): »Po najnovejših podatkih italijanskega notranjega ministrstva je v potre- su, ki je sinoči okoli devete ure zvečer zajel severovzhodne dele Italije, iz- gubilo življenje najmanj 187 prebivalcev, 986 pa je ranjenih. Ta podatek italijanskega notranjega ministrstva pa je v nasprotju s podatkom, ki ga je pred nekaj urami izdala italijanska policija, kjer je rečeno, da je okoli 260 mrtvih in 1500 lažje ali težje ranjenih. Kljub temu so to le začasni podatki, saj je potres prizadel kar 19 manjših mest, ki štejejo od tisoč do sto tisoč prebivalcev. Mesteca so od 30 do 80 odstotkov porušena. Najtežje je priza- deto mesto Majano, kjer je pod ruševinami izgubilo življenja, po dosedanjih podatkih 58 prebivalcev. O smrtnih žrtvah, ranjenih in hudi materialni ško- di pa poročajo tudi iz Osopa, Tarčenta, Buia, Ragogne, Gemone (Humina op. a.) in San Daniela. Zaradi hudega potresa so po vsej Italiji začeli s soli- darnostno akcijo, saj je vsa severovzhodna Furlanija še vedno brez elektri- ke, telefonskih zvez in pitne vode, ki jo morajo dovažati v cisternah. Vojska je že postavila več sto šotorov, ponoči pa so s potresnega območja pozivali, naj jim pošljejo kri in druga zdravila. Promet na potresnem območju je bil omrtvičen. Tudi italijanska vlada je razpravljala o ukrepih pomoči in odobrila milijardo lir kot prvo nujno pomoč, italijanski Rdeči križ pa je za pomoč zaprosil tudi mednarodni Rdeči križ. Potres so zaznali v številnih se- izmoloških postajah v Avstriji, Švici, Zahodni Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Franciji in Madžarski, zaznali pa so ga tudi v Združenih državah Amerike in na Švedskem.« 16 Čepr a v se sk or aj k ot ne v er jet en sliši zadnji podat ek, da so geofizik alne merilne napr a v e zaznale potr esne sunk e tudi onkr aj A tl antik a, so ljudi nek olik o pomirjali podatki, da je bil potr es šibk ejši k ot potr es, ki je leta 1963 prizadel Mak edonijo, a pr ed v sem je bilo manj smrtnih žrt e v: »Potres, ki je sinoči prizadejal kraje v italijanski pokrajini Furlanija, je bil malo slabše moči kot skopski potres, ko je 26. julija leta 1963 izgubilo ži- vljenje 1.070 oseb. Po besedah doktorja Vukašinovića z beograjskega seiz- mološkega zavoda je bila moč včerajšnjega potresa v epicentru šest in pol stopnje Richterjeve lestvice in dvajset kilometrov pod površino. Razdiralna 15 TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976, 3. 16 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 1. 310 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections moč tega potresa je na površini znašala osem in pol stopenj po Mercallijevi lestvici, skopskega pa devet stopenj, epicenter pa je bil le pet kilometrov pod zemeljsko površino.« 17 V zgod njih jut r anjih ur ah je t ele vizijsk a ekipa, ki so jo sesta v ljali T omaž T er ček, Jank o Šopar in Sil v o Hodnik, pripr a vila daljše por očilo iz T olmina, K o - barida in v asi Ladr a pri K obaridu. Slik a nam pok aže pr etr esene kr ajane, pokrit e z od ejami, ponek od zbr ane ob ognju, ulice so pr ekrit e s padlim omet om, z ope - k ami in s str ešniki. Gledalcem je o stanju por očal T omaž T er ček (TV Obzornik, 7. maj 1976): »Na Tolminskem in v zgornjem Posočju se zemlja hitreje umirja kot ljudje, ki so nocoj preživeli najdaljšo noč.« S t emi besedami je T er ček najbolj str - njeno po v edal v se, k ar je zaznal v r anih jutr anjih ur ah: »Življenje se umirja samo navidezno, v normalni tir vsakdana pa se ne bo kmalu vključilo. Te noči nihče izmed ljudi, ki živijo v Soški dolini, v nepo- sredni bližini epicentra, ne bo kmalu pozabil. Bila je noč strahu in edine želje, da bi čim prej prišlo jutro in z njim dan, da bodo vsaj videli, kje grozi najhujše. Le malo ljudi je to noč prespalo v domovih, večina jo je preživela na prostem ali v avtomobilih, šotorih in prikolicah. Nekateri so si poiskali prebivališče v garažah, drugi so prezebali na klopeh pred hišami in v parkih, ali pa so se vso noč nemirno sprehajali po mestu, vaseh in zaselkih ter tako utrujeni in neprespani, mnogi tudi s skrbjo, ali jih bo njihov dom še lahko sprejel pod streho, dočakali dan.« Č ustv enemu u v odu je sledilo našt e v anje k onkr etnih dejst e v: »Gojenci dijaškega doma v Tolminu so si poiskali prenočišče kjer koli na varnem v dokaj hladni noči, njihovi vrstniki iz Bovca so prespali v avtobusih, učencem posebnega zavoda v Tolminu pa so pripadniki armade priskrbeli šotorska krila, pod katerimi so vsaj za nekaj trenutkov zatisnili oči. Doma- la vsi ljudje, ki jih srečujemo zjutraj, so še vedno prestrašeni, saj je že prvi potresni sunek povzročil med njimi zmedo, iz katere se je v paniki zgodilo največ nesreč. Po prvih podatkih je ranjenih štirinajst ljudi. Zdravstvena služba je odlično delovala, v bolj ogroženih krajih pa so se hitro organizira- le tudi enote civilne zaščite in prostovoljni gasilci. Kmalu po prvem sunku se je sestal tudi občinski štab, kamor se že stekajo podatki o škodi, ki pa je niti približno ni mogoče v celoti oceniti. Marsikje bo posledice sinočnje katastro- falne 21. ure dokončno odkril šele čas.« Na poti pr oti K obaridu, kjer je bilo v mestu in ok olici najhuje, je t ele vizijsk a ekipa nalet ela na sk ale, ki so cest o zožile v enosmerno. Sk ale, ki so se zv alile na cest o od K obarida do Bo v ca pa so bile tak o v elik e, da so jih mor ali r azstr eliti. »V Idrskem je poškodovanih precej hiš, z mnogih je opeka dobesedno pome- tana s streh in davi so prebivalci te majhne vasice nemo opazovali posledice grozotne noči, ki je marsikomu uničila dolgoletni trud in pritrgovanje. De- lavci tovarne igel v Kobaridu zjutraj sprva niso mogli v tovarno, saj je čelna stavba razpokana, popokale pa so tudi šipe in šele posebne komisije bodo lahko ugotovile, če bo v teh prostorih še varno delati. V Kobaridu menda ni niti ene hiše, s katere sinoči ne bi padala opeka, pri pekarni pa se je porušil dimnik, zaradi česar bodo morali za ljudi iz tega dela doline nekaj časa vo- ziti kruh iz Bovca. Poškodovanih je tudi več osebnih avtomobilov, kot povsod pa so tudi tu ljudje ob vsej nesreči veseli, da vsaj žrtev ni bilo. Najhuje je prav 17 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 2. 311 Letnik 47 (2024), št. 2 gotovo poškodovana vas Ladra na levem bregu Soče, kjer med 37 hišami niti ena ni ostala cela, in verjetno tudi, vsaj brez popravil, niti v eni ne bo moč varno prebivati. 170 prebivalcev, ki so preživeli noč v sadovnjaku, je tako rekoč brez strehe. Včerajšnja deveta ura je bila zanje, pa tudi za sosednjo Smast in druge zaselke, dobesedno katastrofa. Z Ladrskega vrha so se kota- lile skale, bobnelo je kot v ogromnem kotlu, stene in stropi so pokali, padala je opeka, otroci jokali.« Mladi v aščan je po v edal v mikr of on Jank a Šoparja: »Cel 'džumbus' je bil, ko je za- čelo 'ravstati', sem 'laufal' takoj ven. Eni niso hoteli iti ven, tu sem lovil otroke, da sem jih obdržal na sredi vasi. Nevarno je bilo, 'cegli' so šli dol s strehe. Na tla sem dal deske, neke 'deke' sem dobil, sem spal – samo nisem spal – če je šel kak motor mimo, sem že mislil, da je potres, da trese.« Za prihodnje noči je po v edal, da na - mer a v a posta viti šot or , tak o za silo, da bo, medt em k o se bodo pr eostali v aščani znašli – nek aj v a vt omobilih, nek aj bodo napr a vili tudi zasilneg a. Prispe v ek je zaključil T omaž T er ček s sta v k om: »Da, strahot minule prečute noči tudi čas ne bo prav kmalu izbrisal, niti v Ladrah, ne v Smasti, pa ne v Idrskem, Kobaridu, Volčah, Teminah, Čezsoči, Volarjih, Tolminu, Prapetnem, Gabrju, Čiginju, Srpenici, Žagi, Breginju, Borjani, na Livku, domala v vsem nižinskem delu Tolminske.« Za v asi v hribo vit em delu še niso imeli podatk o v . 18 P o po vr atk u ekipe R TV Slo v enija s potr esnih območij so pripr a vili por oči - lo, v k at er em so strnili osno vne ugot o vitv e: 19 • »Položaj v krajih, ki jih je prizadel potres, je normaliziran; • V Tolminu so pripravili posebne komisije splošnega ljudskega odpora in ci- vilne zaščite ter druge strokovne organizacije, ki so ves dan obiskovale bli- žnje vasi; • Potres je najhuje prizadel vas Podbela, kjer je skoraj do tal porušenih šest- deset hiš; • Približno dva tisoč prebivalcev bo moralo tudi to noč preživeti na prostem; • Odbor je pripravil akcijo za nabavo šotorov in prikolic«. K omisije sicer še niso pr ejele v seh por očil, tak o da še niso natančneje por očale, k ak o je s stano v anji, z gospodarskimi poslopji in drugi mi objekti, ki so bili po - šk odo v ani. P ošk odo v ano je bilo tudi cestno omr ežje. Učencem osno vnih šol v T olminu in K obaridu je odpadel pouk, delali niso tudi v nek at erih gospodarskih or g anizacijah, kjer so bila poslopja huje pošk odo v ana. T ak oj je st ekla solidarno - stna ak cija in iz v seh kr aje v Slo v enije je začela prihajati pomoč tak o v denarni obliki k ot tudi v ži vilih. V si, ki so bili lažje ali t ežje r anjeni, so dobili zdr a vnišk o pomoč, medt em k o smrtnih žrt e v v Slo v eniji ni bilo. 20 V K oba ridu je hude pošk odbe utrpela zdr a v stv ena amb ulanta. 21 Zdr a vnik dr . Br ank o R ustja je pr ed t ele vizijsk o k amer o opisal umik iz pošk odo v ane sta v be in oskr bo prvih pošk odo v ance v: 18 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 3. 19 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 4. 20 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 5; Ma rt elanc: Občinski odbor za ugota v ljanje in odpr a v o posledic po - tr esa na T olminsk em. Ar hi v ski do k umenti o obno vi P osočja po k ata str of alnem potr esu v letu 1976, str . 103. V čla nk u je omenjeno, da je za posledicami potr esa umr la v aščank a v kr aju Sedlo. P odat ek smo pr e v erili tak o med domačini k ot tudi v Ž upnijsk em ar hi vu K oper , kjer čak ajo na digita - lizacijo župnijsk e knjige Ž upnije Sedlo. V mr liški knjigi Ž upnije Sedlo so za let o 1976 vpisani štirje pogr ebi. Pri nobenem od njih ni k ot vzr ok smrti na v eden potr es. Za podat ek se zah v alju - jemo ar hi v arju Luki T ulu. 21 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976. 312 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections »V tistem hipu, ko se je to podiralo, smo se komaj rešili iz te stavbe, kjer je ambulanta, ker so se vrata zataknila od teže, in smo morali skakati skozi okna. To se pravi, da je ambulanta za delo že popolnoma odpadla. Zato smo kar tukaj na cesti na hitro improvizirali iz moje zdravniške torbe in tistim materialom, ki je bil notri, samo prvo pomoč, ker drugega nismo mogli nu- diti. Potem pa smo te ljudi poslali naprej v druge ustanove, kjer so jih lahko zašili in bolj oskrbeli. Poškodbe so bile hujše samo pri tistih, ki so skakali skozi okna in so imeli na nogah nekaj težjih ran, drugače pa hudih poškodb ni bilo, razen ranjenih glav in polomljenih rok zaradi padanja opek in stre- šnikov. So pa tudi kasneje prišli še ljudje iz bolj oddaljenih krajev, ki so bili v prvem hipu še tako šokirani, da prihajajo šele sedaj. Moje delo je v tem tre- nutku to, da nekoliko izpraznim prostore ambulante, ker je hiša namenjena kompletnemu rušenju, in so se od jutra do sedaj povečale špranje od enega do dveh centimetrov; to se pravi, da se bo hiša počasi sama od sebe podrla, kot kaže. Te stvari bomo iz ambulante znosili v novo šolo, 22 kjer so nam določili zasilno lokacijo za ambulanto, in bomo mi tam v nekdanji glasbeni sobi imeli čakalnico in zasilno ambulanto. 23 To bo kar hitro steklo, najbrž že jutri.« 24 Pr ed por očanjem o drugih dogodkih je bilo pr ebr ano spor očilo o seji pr edsedstv a SR Slo v enije. 25 Na seji pr edsedstv a SR Slo v enije, ki jo je v odil pr ed - sednik Ser gej Kr aig her , je pr edsednik izvršneg a s v eta Slo v enije Andr ej Marinc seznanil člane pr edsedstv a s stanjem na posameznih območjih Slo v enije, ki jih je priza del potr es, in o posledicah, pr a v tak o tudi o prvih že st orjenih ukr epih za ugota v ljanj e in za odpr a v o posledic potr esa. T ak oj po potr esu je bil akti vir an r epubliški štab za ci vilno zaščit o, ki se je po v ezal s prizadetim območjem na T olminsk em. Na potr esnem območju se je mudila sk upina izvršneg a s v eta in štaba, ki se je udeležila tudi seje občinsk eg a s v eta za ci vilno zaščit o v T olminu. Pr edsednik izvršneg a s v eta Andr ej Marinc je ob t ej nar a vni k atastr ofi poslal so - žalno brzoja v k o žalnemu od boru dežele F ur lanije Julijsk e kr ajine t er mu izr azil najg loblje sož alje. Pr edsedn ik a deželneg a odbor a je ob v estil, da so pripr a v ljeni dati lju dem na prizadet em območju v so ustr ezno pomoč. Iz v se Slo v enije so pri - šla por očila o pomoči, namenjeni prizadetim pr ebi v alce v . Odpr a v ljanja posledic potr esa so se tak oj udeležile enot e Ljubljansk eg a armadneg a območja, medt em k o je se kr etariat pr edsedstv a r epublišk e k onf er ence mladih pozv al v se občinsk e k onf er ence, naj zagot o vijo pripr a v ljenost mladine, or g anizir ane v mladinskih delo vnih brig adah, za mor ebitno pomoč na potr esnem območju. P o k ončanem por očanju so g ledalce še enkr at pozv ali, da ni od v eč, če v si sk upaj še enkr at r azmislimo o r a vnanju ob takih in podobnih nar a vnih nesr e - čah, in pr edsta vili v ta namen izdano br ošurico. 26 Prvi dan po potr esu je pr edsednik Jugosla vije Josip Br oz Tit o poslal so - žalno brzoja v k o Pr edsednik u R epublik e Italije Gio v anniju Leoneju, medt em k o je pr ed sednik zv ezneg a izvršneg a s v eta Džemal Bijedić poslal sožalno brzoja v - k o pr edsednik u ministrsk eg a s v eta Aldu Moru. 27 Najno v ejše podatk e o stanju na potr esnem območju v It aliji je g ledalcem posr edo v al Jur e P engo v , dopisnik R TV Ljubljana iz T rsta. Priz adet e kr aje je popoldne, 7. maja, obisk al tudi pr ed - sednik R epublik e Italije Gio v anni Leone. P otr esno območje v bližini epicentr a je 22 Šola je bila zg r ajena leta 1968 (TV Dne vnik, 7. 9. 1968). 23 Ambulanta je zasilno delo v ala v pr ost orih osno vne šole do sept embr a 1977, k o so slo v esno odpr li no v , sodobni zdr a v stv eni dom (TV Dne vnik 1, 17. 9. 1977). Spomladi 1978 je ob zdr a - v stv enem domu začela obr at o v ati tudi no v a lek arna (TV Obzornik, 27. 3. 1978). 24 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976. 25 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 6. 26 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 7. 27 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 1. 313 Letnik 47 (2024), št. 2 obisk al tudi no vinar R TV Ljubljana T omaž T er ček in pripr a vil daljšo r eportažo. Italijanski f ot ogr af Baldassi T acisio je o potr esu izja vil: »Gledali smo televizijo, v hipu sem začutil prvi sunek. Potrese poznam. Rekel sem ženi, pojdi z menoj, kajti potres je. Žena ni hotela iti. Odšel sem sam, ko sem se vrnil, je v sobi vse plesalo in stvari so padale čezme. Odšel sem zopet ven, odpeljal ženo, v tem je ugasnila luč. Prijel sem ženo pod roko in jo odvlekel ven. Medtem so bili že vsi zunaj. To je bil najhujši trenutek.« 28 T er ček je v por očilu z območja epicentr a dr amatično opisal apok aliptični položaj, na k at er eg a je t eg a dne nalet ela t ele vizijsk a ekipa: »Reševalni avtomobili nenehno vozijo sem ter tja. Njihove sirene tulijo – toda posnetki upanja so samo bežni, ker jih večina tudi nazaj hiti praznih. V Casassoli se nihče več ne trudi, da bi koga reševal. Preživeli so se vdali v usodo, da so ostali sami. Tu so nekatera velika gospodarska poslopja dobe- sedno sploščena v zemljo in le živinčeta, ki jih še od sinoči ni nihče napojil in jim dal hrane, mukajo okrog mrtvega hleva. Strahotno jih je poslušati. V tem kraju je umrlo veliko gospodarjev. Tako je bilo tudi v Majanu, kamor so nas iz Coloreda napotili, češ, ta kraj boste zlahka našli, ker ima cerkev prav tak zvonik, kakor naša. Toda, če bi Majano iskali tako, ga nikdar ne bi našli – kajti zvonika ni več. Med potresnim sunkom so zvonovi zadnjič zazveneli in se sesuli z obzidjem vred. Domačini neradi govorijo in le s težavo iztisne- mo iz njih, da je bila jakost potresa osem stopenj. Pokopane so cele družine. Nihče več ne joka samo za svojimi. Žalost je v srcih vseh in besede tolažbe so v njih za vsakega.« 29 T udi na T olminsk em in v zgornjem P osočju, v kr ajih, ki jih je najhuje pri - zadel potr es na ozemlju Slo v enije, se je mudilo v eč sod ela v ce v R TV Ljubljana. O r azmer ah in naporih za odpr a v o posledic sta por očala Iv o Milo v ano vič in Janez Jančar . 30 T ak o k ot izr azi sožalja prizadetim pr ebi v alcem na italijanski in naši str ani so prihajale iz v seh kr aje v št e vilne oblik e pomoči, da bi prizadeti čim manj občutili posledice k atastr of alneg a potr esa. Na v sezgodaj se je sestal občinski štab ci vilne zaščit e in spr ejel v se potr ebne ukr epe. Kak o je pot ek ala ak cija pri odpr a v ljanju posledic, je po v edal pr edsednik občinsk e k onf er ence So - cialistične zv eze delo vneg a ljudstv a T olmin F r anc Kr a v anja. Občinski štab je de - lo v al k oor dini r ano, izv ajal hitr e ak cije, imel neposr eden stik z občani, ne samo z namenom, da bi bile t e ak cije učink o vit e, ampak tudi zar adi t eg a, da pri občanih ne bi prišlo do občutk a osamljenosti in beg anja. Iz T olmina se je og lasil no vinar T one V ahen, ki je v es dan spr emljal prizade v anja pr ebi v alce v za čimpr ejšnjo od - pr a v o posledic potr esa. 31 Na seji pr edse dstv a Slo v enije, ki jo je v odil pr edsednik Ser gej Kr aig her , je pr edsednik Izvršneg a s v eta Slo v enije Andr ej Marinc seznanil člane pr edsedstv a s stanjem na posameznih območjih, ki jih je prizadel potr es, o posledicah t er tudi o prvih že st orjenih ukr epih za ugota v ljanje in za od pr a v o posledic potr esa. Sestala se je k oor dinacijsk a k omisija r epublišk eg a izvrš neg a s v eta, ki je obr a v - na v ala por očila posebne k omisije. K oor dinacijsk a k omisija se je v Ljubljano vr - nila tik pr ed začetk om odd aje, zat o so o ukr epih in stališčih, ki so jih spr ejeli, por očali v drugem t ele vizijs k em dne vnik u. V prv em t ele vizijsk em dne vnik u so por očali še o no v em potr esu šest e st opnje po Mer callije vi lestvici ob 14. uri in 44 minut . T udi t okr at so do mne v ali, da je bil potr es v bližini mesta Mont e San Simone, ki je 40 kilometr o v oddaljen od Vidma. Str ok o vnjaki so domne v ali, da se tla post opoma umirjajo, čepr a v niso izključe v ali možn osti no vih v ečjih potr e - 28 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 2. 29 Pr a v tam. 30 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 3. 31 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 4. 314 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections s o v. 32 Z Geofiz ik alneg a za v oda na Golo v cu so spor očili, da po nočnem potr esu ob eni uri in 25 minut ni bilo v eč čutiti v ečjih sunk o v . Zemlja se sicer še ni umi - rila, saj so napr a v e na Golo v cu še v edno zazna v ale tr es ljaje, t oda tr esenje se je umirjalo. Dok ončno naj bi se zemlja umirila čez d v a dni ali tudi čez en t eden. V zv ezi s pr ej omenjenim zadnjim popoldanskim potr esom in z njego vimi mo - žnimi posledicami v ur edništv o še niso dobili nobenih podatk o v . 33 Ur edništv o dne vnoinf ormati vnih oddaj je v sodelo v anju s t ele vizijskim ar hi v om pripr a vilo pr eg led najhujših potr eso v od leta 1960. 34 V drugem t ele vizijsk em dne vnik u so si g ledalci og ledali por očilo Jur eta P engo v a iz Ita lije, kjer je bli zu 110.000 ljudi še v edno čak alo, da bodo noč pr e - spali na pr ost em. Iz T olmina je por očal T one V ahen. Ljudje so bili še v edno pod vtisom str ahu pr et ekle noči, v endar jim je hitr a solidarnostna ak cija iz št e vilnih kr aje v dala tr dno upanje, da tudi v obdobju, ki je pr ed njimi, ne bodo ostali sa - mi. 35 K ončala se je seja k oor dinacijsk e k omisije r epublišk eg a izvršneg a s v eta. Na njej so obr a vna v ali por očila člano v izvršneg a s v eta, ki so se vrnili s potr e - sneg a območja na T olminsk em. V eč o sklepih sestank a sta po v edala r epubliški sekr etar za ur banizem Boris Mik oš t er pr edsednik R epublišk eg a k omit eja za zdr a v stv o in socialno v arstv o Ant on F azarinec, ki sta bil a k ot gosta po v abljena v studio. P otr es je po vzr očil pr ecej šk ode tudi na Gor enjsk em, naj v eč na objektih v Bohinju. 36 Poročanje o potresu do maja 1977 R adiot ele vizija Ljubljana je obja v ljala prispe v k e o potr esu, obno vi in po - moči kr ajano v sk ozi celotno let o 1976 in v letu 1977. P o podatkih iz popisa smo 32 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 5. 33 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 6. 34 V potr esu v G v at emali leta 197 6 je ži v ljenje izgubilo 20.000 ljudi, leta 1972 je v Giru v Ir anu med potr esom iz gubilo ži v ljenje v eč k ot 5.000 ljudi, najhujši potr es v zadnjih 16 letih je bil v P eruju leta 1970 , k o so našt eli ok oli 50.000 mrtvih, potr es v T ur čiji leta 1968 je t erjal 2.000 ži v ljenj, najhujši potr es v Jugosla viji je bil 26. julija 1963 v Sk opju, k o je med ruše vinami iz - gubilo ži v ljenje 1.070 ljudi, 11.000 ži v ljenj je zaht e v al potr es v Cesm inu v Ir anu leta 1962 in potr es leta 1960 v mar ošk em mestu Ag adir , kjer so našt eli 12.000 mrtvih. 35 TV Dne vnik 2, 7. 5. 1976, 1. 36 TV Dne vnik 2, 7. 5. 1976, 2. Potres v Posočju 1976, dnevnoinformativni prispevki po temi poročanja maj 1976 – maj 1977 (Vir: avtorjeva raziskava 2024) 42 53 28 4 7 4 7 2 2 3 1 1 6 5 9 01 02 03 04 05 06 0 informacije o potresu obnova, odpravljanje posledic pomoč, solidarnost popis in ocena škode mladi in brigadirji prostovoljne delovne akcije pomoč vojske razstave civilna zaščita kmejstvo obrt zdravstvena služba šolstvo seje, ukrepi obiski polikov 315 Letnik 47 (2024), št. 2 posk ušali r azvrstiti prispe v k e g lede na t emo por očanja o potr esu leta 1976. Za - r adi sk opih podatk o v smo v eč prispe v k o v u vrstili v k at egorijo splošnih inf or - macij o potr es u (42), čepr a v bi podr obnejši pr eg led pok azal, da so bile podane tudi inf ormacije o deja vnosti zdr a v stv ene službe, položaju v gospodarstvu po potr esu, šolsk emu pouk u in pomoči pri obno vi. K ot je značilno za v sa por očanja o potr esih, je zat o naj v eč prispe v k o v o obno vi in odpr a v ljanju posledic potr e - sa (53) , saj se ti prispe v ki poja v ljajo sk ozi celo let o. Pr e v erili smo tudi, k olik o prispe v k o v je že digitalizir anih in k olik o je prispe v k o v , ki imajo poleg filmskih tr ak o v ar hi vir ane tudi tr ak o v e z zv očnim zapisom. 142 prispe v k o v dne vnoin - f ormati vneg a pr ogr ama o potr esu v P osočju je že digitalizir anih, medt em k o je 48 prispe v k o v , ki so opr emljeni z zv ok om. Inf ormacije o v sebini prispe v k o v , pr ed v sem tistih, ki so br ez zv očneg a zapisa, smo našli v besedilih oddaj, kjer so zapisana besedila, ki so jih pr ebr ali v odit elji dne vnoinf ormati vnih oddaj. K er smo pr ost orsk o omejeni, bomo v člank u pr edsta vili samo tri prispe v k e: prv eg a o obno vi, ki je sr edi poletja v lila optimizem, drugeg a o potr esu v sept embru, ki je po vzr očil še dodatno šk odo, in prispe v ek o spr emembah, k akršne so doži v eli kr ajani Br eginja let o dni po potr esu. K onec poletja so ljudje pospešeno popr a v ljali pošk odo v ane hiše in se pri - pr a v ljali na mirno zimo. T omaž T er ček se je pono vno ja vil iz v asi Ladr a: »Smo nekako na istem mestu v Ladrah pri Kobaridu, kjer smo nekako pred tremi meseci po strahoviti noči, v kateri se je tresla zemlja v Posočju, ob jutranji zori posneli naš prvi raport s potresnega območja. Takrat si ni- smo mogli niti misliti, da bosta jugoslovanska solidarnost ter vztrajnost in delavnost domačinov že v kratkem času tako učinkovito blažila posledice potresa, ki pomeni v treh prizadetih občinah 150 milijard starih dinarjev škode. Od tega dve tretjini ali za dva in pol narodnega dohodka v občini Tolmin. Potresno območje je zdaj že nekaj časa prostrano gradbišče, na ka- terem so ljudem najprej priskočili na pomoč brigadirji in skupaj obnovili okrog petsto zgradb, zdaj pa so na vrsti gradbena podjetja, ki morajo opra- viti vsaj osnovna in najzahtevnejša strokovna dela, vezave in injeciranje na poškodovanih zgradbah, vendar je njihova prisotnost v Posočju v teh dneh, ko se mraz že plazi v zasilna bivališča prikolic, dokaj skromna. Okrog tride- set delavcev Gradbene industrije Primorske – GIP in koroških železarjev iz Dravograda gradi in obnavlja domove v Breginjskem kotu, Kobaridu in na Livku, drugod pa ljudje še kar odlašajo s končno odločitvijo, obotavljajo se podpisati pogodbe, najemajo različne druge gradbene ekipe, ki so cenejše samo na videz in strokovno nekaterih opravil ne morejo opravljati. Gradbe- nega materiala je dovolj, le dela ni za številne izvajalce, ki imajo zdaj v Po- sočju samo ljudi, ki sklepajo pogodbe z občani, to pa gre, kot rečeno, počasi. Gradbene odbore v krajevnih skupnostih, ki so postali resnični samouprav- ni nosilci celotne dejavnosti, čaka tako zdaj težko delo, ki pa ga bo treba opraviti v najkrajšem času. Obnovitveni načrti so končani, rok in ugodnosti prvotnih cen pa se iztečeta 30. novembra. Zdaj je najvažnejše prezimovanje, oskrbeti vsem ljudem zidano zavetje je prva naloga občinskega odbora, kjer na najrazličnejše zahteve, prošnje in negodovanja nenehno pojasnjujejo, da morajo zagotoviti streho, ne rešujejo pa lastnine. Gradbena dela na Bov- škem, na levem bregu Soče ter na najbolj ogroženem območju v Robidišču, ki ga obnavljajo s solidarnostnimi sredstvi, so v polnem zamahu, v nasle- dnjih dneh pa bodo izvajalci dobili tudi naročila za obnovo tristo domov socialno šibkih občanov. Družbeni objekti bodo prav zato morali za enkrat še počakati, razen šolskega centra v Tolminu, ki bo nared v prihodnjem šol- skem letu. Za Breginj so tudi že sprejeli zazidalni načrt za nove zgradbe, v kratkem bodo razgrnili osnutek za Podbelo in Kobarid, čez dober mesec pa še za devet novih naselij. Delavci elektrogospodarstva Slovenije bodo name- sto tradicionalnih športnih iger deset dni pregledovali, popravljali in obna- 316 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections vljali električno omrežje ter pripravljali priključek za televizijski pretvornik nad Breginjem. Pomoč prihaja, kar pa je bilo doslej samo obljub, ne gre kriv- do za neizpolnjevanje pripisovati darovalcem, marveč pomanjkljivostim v organizaciji usmerjanja, ki je pretežko breme za peščico delavcev na obči- ni Tolmin. Skratka, v Posočju postaja ob izteku poletja vse bolj živahno in čeprav so po potresu nastale še nekatere zamude, ni še nič zamujenega, le če bodo ljudje pohiteli s podpisovanjem pogodb in dokončnimi odločitvami, kako obnoviti njihove domove. To bo tako rekoč čez noč sicer težko, vendar je nujno.« 37 Riba F ar onik a 38 je pono vno udarila z r epom v sept embru. T omaž T er ček je 12. sept embr a pono vno por očal o nepr espanih noči, v endar je t okr at iz por očila r azvidno, da se kr ajani niso v dali v br ezupno usodo, ampak so tak oj po potr esu prijeli za delo: »Številni prebivalci Posočja in Breginjskega kota minulo noč niso spali. Mr- zlo jutro jih je spet našlo v šotorih, v avtomobilih in na prostem, kajti po treh potresnih sunkih včeraj pozno popoldne in po enem v zgodnjih davišnjih urah je strah, ki v štirih mesecih od katastrofalnega potresa 6. maja še ni povsem izplahnel, dobil nove razsežnosti. Ponovila se je vznemirljiva noč, polna negotovosti, sončen dan pa je odkril številne nove rane celo tam, kjer so se komaj začele celiti stare. Pripadniki jugoslovanske ljudske armade in taborniki so prvi prihiteli na pomoč s šotori in drugo opremo, davi pa je odšlo na potresno območje od vasi do vasi okrog dvajset gradbenih strokov- njakov, da bi na kraju samem ugotovili stanje in novo škodo. Ta ni majhna, saj so se vsepovsod podirale strehe, rušili so se dimniki, padala je kritina, številne stare razpoke so se razširile. Kljub temu malodušja in preplaha med domačini ni, vsepovsod so poprijeli za delo in življenje teče skoraj normal- no. Najhuje je spet prizadet Breginjski kot in vas Podbela, kjer bo zaradi včerajšnjega potresa verjetno treba porušiti tudi nekaj hiš, ki so bile prej predvidene za popravilo. Na levem bregu Soče, v Kamnem, Volarjih, Ladrah in Smasteh so v mnogih hišah, ki so jih znotraj že adaptirali in zacelili raz- poke, te ponovno zazijale. V Ladrah je tudi dobesedno zrešetalo nekaj streh in razmajalo ostrešja, dve hiši, ki so jih domačini sami popravili z vezanjem, pa sta zopet razpokani. Podobna slika je v Kredu.« 39 Sledil je pogo v or z Ant onom Lada v o, pr edsednik om občinsk e sk upščine T olmin, in s pr edsednik om odbor a za odpr a v o posledic potr esa. Ob sept embrskih potr esih so pripr a vili tudi prispe v ek, k ak o pomembna je pri nar a vnih nesr ečah pomoč r adioamat erje v , ki ob v eščajo ja vnost o dog aja - nju in pr ebi v alce v prizadetih kr ajih o ukr epih občinsk eg a štaba. 40 Kmalu se je začelo odstr anje v anje najbolj ne v arnih objekt o v: »Po deževni noči, ki je prebivalcem potresnih področij v Posočju prinesla še dodatne skrbi, predvsem pa malo spanja, je jutro našlo skoraj vse na delu. Po navodilih štaba civilne komisije občine Tolmin, seveda po predhodni odločitvi posebne strokovne komisije, so začeli z odstranjevanjem najbolj nevarnih objektov. Delavci domačega gradbenega podjetja Posočje so tako že danes odstranili precej takih poslopij. To seveda pomeni, da se bo lahko 37 TV Dne vnik, 30. 8. 1976. 38 Dolenc: P otr es k ot moti v v slo v enski knjiže vnosti, str . 351. – S T olminsk eg a, iz Bašk e gr ape, izvir a pr astar a balada o ribi F ar oniki, ki nosi zemljo in s tr esljajem r epa po vzr oči potr es ali po v odenj. 39 TV Dne vnik 1, 12. 9. 1976. 40 TV Dne vnik 2, 15. 9. 1976. 317 Letnik 47 (2024), št. 2 kmalu začel uresničevati sklep o čim hitrejši novi graditvi, pa naj si bodo to zasilna ali trajna bivališča. Prav komisija, ki ima nalogo najti načine, kako tem ljudem najhitreje pomagati, je nedvomno pred najbolj nehvaležno in seveda tudi najbolj odgovorno nalogo. Čeprav so bili skoraj vsi prebivalci maja po prvem potresu proti gradnji barak, pa so sedaj veseli tudi takih bivališč. Tako so v Breginju danes vselili, v sicer nedokončano barako, šest- deset občanov, drugi pa bodo morali še precej noči preživeti v avtomobil- skih prikolicah. Teh pa je še vedno premalo, saj je spisek komisije o hišah, v katerih je bivanje življenjsko nevarno, vedno širši, šotori pa so kaj slabo zatočišče, saj je čez dan ponovno začelo deževati. V Breginju in Podbeli pa so začeli postavljati tudi zasilne hleve, kar je za občane še kako pomembno, saj je za številne živinoreja edini vir zaslužka. Občani kljub dežju hite graditi in obnavljati, saj nihče ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Že zjutraj je začela pritekati tudi pomoč, ki jo kolektivi iz vse Slovenije pošiljajo na Tolminsko, še največ je avtomobilskih prikolic. Nasploh pa lahko zaključim svoje poro- čilo z ugotovitvijo, da v vaseh vse poteka, kot so se dogovorili sinoči na seji občinskega štaba za civilno zaščito.« 41 Začelo se je posta v ljanje montažnih hiš in do k onca mes eca lahk o v no vicah sle - dimo por očanju o obno vi in pomoči pr ebi v alstvu. 42 Prv eg a okt obr a so dela v ci Splošneg a gr adbeneg a podjetja iz No v e Gorice v Br eginju k ončali prv e ploščadi za montažne hiše. 43 Na začetk u okt obr a je dela o vir alo deže vje, 44 v endar je že pr oti k oncu meseca lepo vr eme lahk o obno vitv ena dela celo pospešilo, 45 dokler ni no v o deže vje v no v embru gr adnjo močno ot ežilo, obno vitv ena dela so pot e - k ala v nemogo čih ok oliščinah, dežju in blatu, 46 hribe je že pokril sneg. 47 Sr edi no v embr a so v seeno lahk o por očali, da se obno v a približuje k oncu 48 in z njimi posta v ljanje montažnih hiš, ki sta jih izdelo v ala Mar les in Jelo vica. 49 P o pr azni - kih k onec no v embr a so decembr a delo višča pono vno oži v ela, nadalje v ala se je obno v a pošk odo v anih objekt o v , pri čemer so103 hiše dobile s v oje stano v alce, 50 obno v a se je nadalje v ala tudi v naslednjem letu. 51 Let o dni po potr esu je barvni posnet ek pok azal drug ačno podobo Br egi - nja. 52 Spr emenila se ni samo zunanja podoba z montažnimi hišami namest o po - rušenih zidanih, ljudje so se mor ali spoprijeti z v semi no vimi spr emembami, k ot sta v mikr of on po v edala d v a star ejša Br eginjca (TV Dne vnik 1, 13. maj 1977): »Ja, saj, jaz sem si mislil, kaj bo. Vam povem odkritosrčno, že šestega maja so našo hišo z 'rudečim, rudečim' pobarvali. In potem, kaj.« 53 Na t em mestu so v prispe - v ek vrin jeni čr no-beli posne tki, ki jih je Joco Žnidaršič posnel med potr esom 15. 41 TV Obzornik, 16. 9. 1976. 42 TV Dne vnik 1, 17. 9. 1976; TV Obzornik, 18. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 18. 9. 1976; TV Dne vnik 2, 18. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 19. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 20. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 21. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 22 . 9. 1976; TV Dne vnik 25. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 26. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 28. 9. 1976. 43 TV Dne vnik 1, 1. 10. 1976. 44 TV Obzornik, 2. 10. 1976. 45 TV Dne vnik 1, 22. 10. 1976. 46 TV Dne vnik 1, 5. 11. 1976. 47 TV Dne vnik 1, 14. 11. 1976. 48 TV Dne vnik 1, 14. 11. 1976. 49 TV Obzornik, 13. 11. 1976. 50 TV Dne vnik 1, 3. 12. 1976. 51 TV Dne vnik 1, 4. 1. 1977; TV Dne vnik 2, 31. 1. 1977; TV Dne vnik 1, 23. 4. 1977; TV Dne vnik, 6. 5. 1977. 52 TV Dne vnik 1, 13. 5. 1977. 53 H iše, ki so dobile rumeno oznak o (kr og, kv adr at , križec), so k omisije potr dile za obna v ljanje, medt em k o so bile hiše, označene z r dečo, namenjene za rušenje. P od f ot ogr afijo v Potresnem zborniku (str . 157 ), ki prik azuje oz nače v anje hiše z r dečo oznak o, st oji zgo v or en naslo v: » Za - pisana smrti«. 318 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections sept embr a 19 76. Na posnetk u se sliši znameniti sta v ek Staneta Gr aha: »Joco, snemaj!«, med t em k o se hiše rušijo in zv onik ne v arno maje. »Jaz ne vem, če sem bom privadil. Prav težko bo. Zato, ker imam še polje s te strani. Zdaj, hodi sem in hodi tja tisto ovco 'fotrat', pol ure tja, pol ure sem. Prav težko. Zato, ker je navajeno delat, veste, iti ven, tja, sem, in zdaj smo, kot da bi bili izgubljeni, hodimo sem in tja kot izgubljene ovce.« V t em delu prispe v k a vidimo moža, ki pelje t ežek r očni v oziček, na k at er eg a je nalo žil gnoj. Med ruše vinami so k ok oši poisk ale v odo v strugi nek danjeg a pot ok a. »Malo težko je, ta prelom, tudi ker je zdaj porušeno. Kar smo bili prej navajeni, zdaj na novo vse, je težko še nam drugim, jaz nisem to- liko mlad, pa še mladi težko prenašajo to reč, starejši pa še bolj težko.« Nadaljuje drugi kr ajan, ki izr azi s v ojo h v aležnost solidarnim ljudem: »Ja, jaz vam povem, ampak kar odlično. Veste kaj, eni pravijo, da se ne mo- rejo navaditi, ampak več govorijo, kot pa je resnica. Ker, poslušajte me vi, noben ni imel takšnih ugodnosti. Veste, kaj to je, ker drv nimam kam spra- vit. Gotovo mi drugi smo bili navajeni, kakor na primer, jaz sem imel prej eno kravico in potem sem imel zajce, sem imel kokoši in potem sem imel podstrešje za drva, da sem jih lahko tam žagal, ko je bilo slabo vreme, in prekrojil in skladal in podobno. Tako smo imeli večjo udobnost za tisto, pač pa kakor so te hiše tukaj, so popolnoma v redu, to se moramo drugim za- hvaliti vsi, da so nas tako hitro spravili pod streho. Pa vsak dan je bilo slabo vreme. Sem gledal skozi okno, me je kar srce bolelo, veste, sem si mislil, ja, tisti ubogi ljudje še delati ne morejo, in tudi če delajo, je 'težkoča' to, veste, v slabem vremenu delat za delavca. Ga zebe v roke in podobno, vem, saj sem bil delavec, odkar sem se rodil.« Zaključek Krizna obdobja v primerih nar a vnih nesr eč na v adno pok ažejo, k ak o je po - membno, da so ljudje hitr o in pr a vilno ob v eščeni o dog ajanju in ukr epih ob na - r a vnih nesr ečah. T o je še posebej pomembno ob v ečjih nar a vnih nesr ečah, ki v ljudeh vzbudijo pr eplah, negot o v ost in občut ek ži v ljenj sk e ogr oženosti t er tudi neučak anosti v željah po inf ormacijah. R TV Ljubljana je leta 1976 tak oj por očala o potr esu in hkr ati opr a vila zelo pomembno v logo ob v eščanja pr ebi v alstv a in pomoči prizadet emu pr ebi v alstvu. Gledalce in poslušal ce je še v eč k ot let o dni tudi r edno ob v eščala o obno vi P osočja t er pomoči in solidarnosti do pr ebi v al - ce v , ki so utrpeli šk odo v potr esu. Kr at ek pr eg led in pr edsta vit e v posameznih prispe v k o v sta nam pok azala, da podatk e o por očanju r adia in t ele vizije o potr esu leta 1976 hr anita r adijski in t ele vizijski ar hi v . V Ar hi vu T ele vizije Slo v enija lahk o podatk e o prispe v kih poi - ščemo v besedilih oddaj, filmskih in zv očnih zapisih. K er smo bili omejeni tak o časo vno k ot tudi pr ost orsk o, smo izbr ali le posamezne prispe v k e. Pri izboru pri - spe v k o v smo se trudili, da nek at eri daljši opisi ne bi bili pr e v eč dolgočasni, in si prizade v ali obdržati nek ak šen dr amaturški lok dog ajanja. P or očanje o hudih nar a vnih nesr ečah je pr a v got o v o v v seh medijih zelo čustv eno obarv ano, zat o smo tudi mi pri opisu dog ajanj posk ušali ujeti tist o napet ost , str ah, negot o v ost , ki je za v ladala po majsk em potr esu, in iz no vic ujeti tu di umirjanje neg ati vnih čust e v , ki so se zlila v prizade v anje za čim hitr ejšo obno v o. Zat o smo se odločili, da na nek at erih mestih na v edemo nek olik o daljše citat e, za k at er e smo meni - li, da ustr ezno po vzemajo dog ajanje v tr enutkih naj v ečje negot o v osti. Izjemno t ežk o je bilo opisati v sebino in slik o posameznih prispe v k o v , saj so filmski sne - malci ujeli v k amer e tr enutk e, ki se bodo na filmskih tr ak o vih pr elili v spomin naslednjih gener acij. P oleg ne v erjetnih portr et o v ljudi in njiho vih priče v anj so poleg objekt o v , ki jih ni v eč, poleg v asi, ki so izginile ozir oma se nepono v lji v o spr emenile, ujeli tudi ži v ljenje, ki se je za v edno poslo vilo, in g a hr anijo samo še 319 Letnik 47 (2024), št. 2 ar hi vi. Spomini na dogodek bledijo in ljudje umir ajo. Če hočemo ohr aniti spo - min na t e dogodk e in ljudi, se mor amo za v edati, da je pet desetletnica potr esa mogoče zadnja priložnost , da pok ažemo posnetk e širši ja vnosti in da se mlajše gener acije sez nanijo s priče v anji njiho vih starše v in starih starše v . P ogo v ori o deja vnostih ob obletnici že pot ek ajo z nek at erimi k ulturnimi ustano v ami, mu - zeji in ar hi vi. V ečina posnetk o v je že digitalizir ana. Digitalizacija naj bi zagota - v ljala v arno hr ambo in lažji dost op do gr adi v a. Nek at eri prispe v ki, med drugim tudi prispe v ki o potr esu let a 1976, so dost opni širši ja vnosti na portalu www . euscr een.eu, kjer si jih lahk o br alci tudi og ledajo. 54 ARHIVSKI VIRI Ar hi v TV S, Oddaje, 19, 11. 1. 1976–6. 7. 1976, APR – P or očilo o potr esu, 6. 5. 1976. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 1. 10. 1976, SI_R TV_KFD 2829/I/2. T olminsk o: obno v a P osočja – dela v ci Splošneg a gr adbeneg a podjetja Gorica v Br eginju k ončali prv e plošča - di za montažne hiše. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 12. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2809/1, 1 a. T olminsk o: no v potr es v P osočju. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 13. 5. 1977, SI_R TV_KFD 3057/I/6, Let o dni po potr esu. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 14. 11. 1976, SI_R TV_KFD 2873/4 . V r eme: zasnežene gor e, dr e v esa. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 17. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2815/I/1, 1 a. T olminsk o: po - r očilo s potr esneg a območja, posta v ljanje montažnih hiš. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 17. 9. 1977, SI_R TV_KFD 3185/I/5. K obarid: no v zdr a - v stv eni dom. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 18. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2816/I/2, 2 a. T olminsk o: po - moč. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 19. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2917/3. T olminsk o: položaj. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 20. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2818/I/3, KFD 2818/I/5. T ol - minsk o: obno v a P osočja. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 21. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2819/I/3. T olminsk o: obno v a. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 22. 10. 1976. SI_R TV_KFD 2850/I/1. T olminsk o: lepo vr eme pospešilo obno vitv ena dela. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 22. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2820/I/4. T olminsk o: obno v a po potr esu – načrti gr adnje. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 23. 4. 1977, SI_R TV_KFD 3037/I/3. T olminsk o: delo vne ak cije v P osočju. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 25. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2823/I/5, 5 a. T olminsk o: ob - no v a P osočja. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 26. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2824/5. T olminsk o: stanje, obno vitv ena dela, pomoč v ojak o v . Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 28. 9. 1976. SI_R TV_KFD 2826/I/2. T olminsk o: gr adnja in obno v a P osočja. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 3. 12. 1976, SI_R TV_KFD 2893/I/2. Danes v P osočju, delo višča pono vno oži v ela. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 30. 8. 1976, SI_R TV_KFD 2796/2, 2a. P osočje: obno v a. 54 TV Dne vnik, 12. 9. 1976, TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, TV Dne vnik 1, 13. 5. 1977, TV Dne vnik 1, 18. 9. 1976, TV Obzornik, 28. 7. 1976. VIRI IN LITERA TURA 320 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 4. 1. 1977, SI_R TV_KFD 2927/I/4, 4 a. P osočje: solidar - nost – o obno vi kmetijstv a. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 5. 11. 1976, SI_R TV_KFD 2864/I/3. T olmin: danes v P osočju – obno vitv ena dela pot ek ajo v nemogočih ok oliščinah, v dežju in blatu. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 6. 5. 1977, SI_R TV_KFD 3050/I/4. P osočje: let o dni po potr esu – obno v a. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, SI_R TV_KFD 2678/I, T : 20478. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 14. 11. 1976, SI_R TV_KFD 2873/I/1. P osočje: obno v a gr e h k oncu. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 15. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2813/6, 6 a. R adioamat erji o potr esu. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 18. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2816/II/3. Dela v ci jesenišk eg a splošneg a gr adbeneg a podjetja Sa v a sklenili pomag ati na T olminsk em. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 31. 1. 1977, SI_R TV_KFD 2955/II/1, 1 a perf o. P osočje: danes, obno v a hiš. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976, SI_R TV_ KFD 2677/II, T : 20473. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 7. 5. 1976, SI_R TV_ KFD 2678/II, T : 20480. Ar hi v TV S, TV Dne vnik, 7. 9. 1968, SI_R TV_KF 5909 5. No v a moderna šola v K o - baridu. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 13. 11. 1976, SI_R TV_KFD 2872/2. P osočje: montažne hiše, ki jih izdelujeta Mar les in Jelo vica. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 16. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2814/7, 7 a. T olminsk o: por o - čilo o stanju. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 18. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2816/1. Br eginj, T olminsk o: v ojaki Ljubljansk eg a armadneg a območja pomag ali prizadetim v potr esu. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 2. 10. 1976, SI_R TV_KFD 2830/4. T olminsk o: obno v a – deže vje o vir a pri delu. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 7. 5. 1976, SI_R TV_KFD 2678, T : 20476. Mediat ek a R TV Slo v enija, Ob potr esu v P osočju, 7.–5.1976, SI_R TV_KP .G A1919.01. Mediat ek a R TV Slo v enija, P otr es v Benečiji – P engo v , 7. 5. 1976, SI_R TV_ KP .G A1918.01. Mediat ek a R TV Slo v enija, P otr es v Benečiji – P engo v , 7. 5. 1976, SI_R TV_ KP .G A1918.04. Mediat ek a R TV Slo v enija, P otr es v Benečiji – R adioamat erji iz Pir ana in r adioa - mat erji iz Italije, 7. 5. 1976, SI_R TV_KP .G A2003.01. SPLETNI VIRI TV Dne vnik, 12. 9. 1976, kf d 2809/1, SIR TV_EUS_4149 -1_sept embrski_po - tr es_1976.mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). TV Dne vnik 1, 7.5.1976, KF D 2678/I/1, SIR TV_E uS_D20_VKA 4149_potr es_1976_ d34_posocje.mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). TV Dne vnik 1, 13. 5. 1977, kf d 3057/I, SIR TV_E uS_D19_VKA0 7643_potr es_1976_ d33_br eginj.mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). TV Dne vnik 1, 18. 9. 1976, KF D 2816/I/2, SIR TV_E uS_D50_VKA4149_po - tr es_1976_posocje_solidarnost .mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). TV Obzornik, 28. 7. 1976, KFD 2762/2, SIR TV_EUS_4149-1 _r obidisce-obno v a_ v asi_r obidisce_po_potr esu_v_br eginjsk em_k otu.mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). LITERATURA Dolenc, Janez: P otr es k ot moti v v slo v enski knjiže vnosti. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 351–365. 321 Letnik 47 (2024), št. 2 Jan, Stane: P otr esni bilt en Inf ormacija in drug a sr edstv a ob v eščanja. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 451– 453. Mart elanc, T anja: Občinski odbor za ugota v ljanje in odpr a v o posledic potr esa na T olminsk em: ar hi v ski dok umenti o obno vi P osočja po k atastr of alnem potr esu v letu 1976. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 45 (2022), št . 1, str . 99– 114. Or ožen A damič, Milan: Učinki potr esa leta 1976 v P osočju. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 81–122. Ribarič, Vladimir: P otr esi v F ur laniji in P osočju leta 1976, kr atk a seizmološk a zgodo vina in seizmičnost obr obja vzhodnih Alp. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 17–80. Štr adjot , Lojze: R adio Ljubljan a por oča o potr esu. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 454–455. AR CHIVES OF THE TELEVISION SL O VENIA AND AR CHIV AL MA TERIAL ON THE REPOR TING OF RADIO TELEVISION LJUBLJ AN A ON THE 1976 E AR THQU AKE IN THE SOČA V ALLEY REGION The firs t pr ese rv ed film r ecor ding of the earthquak e is a contribution b y T omaž T er ček, w ho r eport ed f or T ele vision Ljubljana fr om T olmin and K obarid. Se v er al contributions f ollo w ed the first r eport that da y . In some contributions, onl y the t e xt not es ha v e been pr eserv ed, w hile contributions made on film ha v e been di gitized and ar e a v aila ble in the catalogue of the Mediat ek a R TV Slo v enia – Digita l Ar chi v es. Ar ound midnig ht on Ma y 7, 1976, the first r adio t eam headed f or the earthquak e sit e, and at half past one, the y sent the first t elephone r e - port fr om the scene t o Ljubl jana. This new s w as alr ead y audible t o list eners tw o or thr ee minut es lat er . The first r ecor dings of int erview s with r esidents of the Most na Soči ar ea w er e made public at half past thr ee in the morning. E v ery one described ho w the y r an out of their homes t errified and slept b y a fir e. Film and r adio t eams also monit or ed the e v ents near the epicentr e in neig hbouring F riuli. Mor e inf ormation is pr o vided about the r eporting fr om the first da y along with thr ee subsequent contributions. The first is about the r econstruction that t ook place in the middle of summer and g a v e people ho pe anew; the second is about the aft ermath of the Sept ember earthquak e that caused further damage; and the thir d is a r ecor ding made a y ear aft er the disast er . Due t o the lack of the original image and sound, the st ory purposefull y emplo y s longer quot es, w hich w e att empt ed t o use in or der t o accur at el y con v e y the anxiety , dr ead, and uncer - tainty among those impact ed b y the natur al disast er . SUMMAR Y 323 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: P opla v e, hudourniki, v etr olomi, pogozdo v anje, k omisija za zagr adit e v hudournik o v , bano vinski odbor za pr opag ando gozdarstv a Key-words: floods, t orr ents, windbr eak s, aff or estation, Commission f or Pr ot ecti v e Dams Ag ainst T orr ent Floods, Pr o vincial Committ ee f or F or estry Pr opag anda 1.04 Str ok o vni članek UDK 930.253:504.4:556.166(497.4)"1923/1926" Pr ejet o: 5. 11. 2024 Stoletne vode in druge naravne nesreče v obdobju 1923–1926 v gradivu Arhiva Republike Slovenije OL G A PIVK višja s v et o v alk a – ar hi vistk a Ar hi v R epublik e Slo v enije, P oljansk a cesta 40, SI-1000 Ljubljana e-pošta: olg a.pi v k@go v .si Izvleček Prispe v ek je nastal na podlagi gr adi v a gozdarskih f ondo v in pripo v e - duje o k atastr of alnih popla v ah pr ed v sem na podr očju V elik eg a županstv a ljubljansk e oblasti v času med let oma 1923 in 1926. Pr edsta v ljena so tudi prizade v anja K omisije za zagr adit e v hudournik o v , da bi z r egulir anjem hu - dourniških v oda in s pr a vilnim pogozdo v anjem zmanjšali uniče v alno silo, ki jo ti v odot oki ob primern ih ok oliščinah lahk o r azvijejo. S t em v zv ezi je pomembna tu di v log a odbor o v za pr opag ando gozdars tv a, ki ji je namenjen zadnji del člank a. Abstract CENTENNIAL FL OODS AND O THER N A TURAL DIS A S TER S IN THE PERIOD 1923–1926 IN THE REC ORDS OF THE AR CHIVES OF THE REPUBLIC OF SL O VENIA Based on doc uments fr om f or estry f onds, the article describes de v astat - ing floods that occurr ed, particular l y in the District of Ljubljana betw een 1923 and 192 6. The article also pr esents the eff orts of the Commission f or Pr ot ecti v e Dams Ag ainst T orr ent Floods, established in or der t o lessen the catastr ophic f or ce that these w at er courses can pr oduce under the rig ht con - ditions. This is done b y r egulating t orr ential w at ers and ensuring corr ect af - f or estation. The final sectio n of the article is de v ot ed t o the Committ ees f or F or estry Pr opag anda and their significant r ole in this r eg ar d. 324 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections V oda je v elik a dobrina, neobhodno potr ebna za ži v ljenje, v endar lahk o njena moč ži v ljenja tudi vzame. T eg a so se za v edali že v stari A v striji in zat o so leta 18 84 pri kmetijsk em ministrstvu ustano vili oddelek za zagr adit e v hudour - nik o v . Slednji v primernih ok oliščinah lahk o hitr o r azvijejo r azdir alno silo, ki se ji nič ne mor e zopersta viti. Za začet ek je odšlo na izobr aže v anje v F r ancijo šest gozdarskih t eh nik o v , kjer so se učili pr a vilneg a umirjanja in r egulacije hudour - niških v oda. Oddelek je imel podr ejene tri sek cije in Kr anjsk a je do leta 1912 spadala pod Beljak. T eg a let a je začela v Ljubljani delo v ati samost ojna služba, ki je zaposlo v ala tri inženirje in d v a pomočnik a. T udi v no vi drža vi Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v t er k asneje v Kr alje vini Jugosla viji je ta odsek delo v al še napr ej, nek aj časa k ot del gozdarsk eg a odsek a in od leta 1931 k ot poseben oddelek. Načrt o v za delo je bilo v elik o, v endar zar adi pomanjk anja denarja marsičesa niso ur esničili. 1 Da je ur ejanje hudournik o v nujno, se je pok azalo pr ed v sem v letih 1923– 1926, k o je v eč hudih popla v opust ošilo v elik e pr edele ljubljansk e oblasti in po - leg ogr omne mat erialne šk ode zaht e v alo tudi v eč ži v ljenj. November 1923 P o v odenj k onec no v embr a 1923 je bila k ot u v od v k atastr of e, ki so se dog ajale v naslednjih letih. Ujme, ki so nastajale v ljub ljansk em in k amnišk em okr aju, niso po vzr očile k ak šnih hudih pošk odb cest , v endar je neobičajno viso - k o zalil o v asi Črna v as in Lipe na Ljubljansk em barju, kjer je bilo k ak šnih 60 hiš. Ljudje so se obrnili po pomoč na or ožnik e, ki so zaseg li t o v orni čoln vr hnišk eg a podjetnik a in z njim r eše v ali pr ed v sem ži vino, ki so jo pr esta vili v višje ležeče pr edele. T udi ljudje so se umaknili s pomočjo čolno v in impr o vizir anih spla v o v , medt em k o je bilo pr emože nje uničeno, r azen če jim je k aj uspelo spr a viti na podstr ešje. Odneslo je pet most o v med Lipami in P odpečjo. Do popla v je prišlo, k er je najpr ej zapadlo v elik o sneg a, ki je lomil dr e vje po gozdo vih, pot em je sle - dila odjug a z močnimi nali vi. Br ego v e so pr est opili Ljubljanica, Sa v a od Med v od napr ej in str anski dot oki Gr adaščice, Kamnišk e Bistrice in Išk e. P odr očje Lju - bljansk eg a barja t er dolina med Zalogom in Lazami se je spr emenilo v d v e v eliki jezeri. 2 V ok olici Zalog a je za v ladala panik a in okr ajni g la v ar Ljubljane ok olice je zapr osil za pomoč v ojsk o. T a se je hitr o odzv ala, a k o so ugot o vili, da v endar le ni ta k o hudo, je bil izdan odlok, da se v ojsk e br ez r esne potr ebe v prihodnje ne zaht e v a. Ljudje in ži vina so bili r ešeni, čepr a v je bilo tr eba v časih pr ecej časa čak ati na pomoč. T ak o so por očali, da je ži vina pri mlina rju v bližini sot očja Lju - bljanice in Sa v e d v a dni stala v g loboki v odi, da so jo r ešili. Pr esenetilo je tudi por odnico, ki se ni hot ela umakniti in k asneje niso mog li priti do nje. Na sr ečo je v oda nehala nar aščati in se je v se sr ečno k ončalo. Poplave z 8. na 9. avgust 1924 V t ej noči so ne viht e po vzr očile besnenje v ode, ki je po štirih g la vnih do - linah, ki se spuščajo iz Grmade in T ošča na jugozahodni str ani pr oti P olho v emu Gr adcu, na se v eru pr oti Šk of ji Loki, na se v er o vzhodu pr oti Sori in na jugo vzhodu pr oti Dv oru ozir oma Gr adaščici, rušila v se pod sabo. R azdejanje je bilo str ašno. Doline je pr ekrila debela plast k amenja, podrt eg a dr e vja, odneseneg a lesa, gru - šča, pesk a in blata. Od cest in pot o v ni bilo v eč sledu, pot oki so zar ezali no v e 1 Ši vic: R azv oj in or g anizacija gozdarsk e službe, str . 57–60. 2 SI A S 133, šk. 352. 325 Letnik 47 (2024), št. 2 struge. V der očih v odah, podrtih in odpla v ljenih hišah je izgubilo ži v ljenje 18 ljudi. K ot je pri takih hudih dogodkih običajno, so se med ljudmi začele širiti zgodbe o neznanih silah, ki so bile vplet ene v k atastr of o, v endar »gre za popol- noma naravni pojav «, je v por očilu izposta vila og ledna k omisija. 3 Občina Škofja Loka Plazo vi so se udr li od Osolnik a, pr ek o T ošča in S v . Ožbolta, na podr očju v eč k ot 30 ha, in v sa ta mešanica zemlje, dr e v es, k or enin in k amenja je pridrv ela z v odo v Hr astnišk o gr apo v občini Zminec t er jo zasula pr ek in pr ek na 60 ha. Na občinski poti je odneslo de v et lesenih most o v in v eč hiš. 4 Najpr ej je la vina zajela F ojk arje v mlin, S v . Ožbolt hišna št . 15, kjer je bi v ala najemnišk a dr užina Jank o vič. Očeta ni bilo doma, otr oci so že spali, k o so plazo - vi zagrnili hišo in jo odnesli sk upaj s štirimi otr oki. Le mat eri in eni hčeri se je uspelo r ešiti. Odneslo je tudi v so ži vino, or odje, oblek o in ži v ež. Nat o je zadelo hišo in žago S v . Ožbolt št . 35 t er jo deloma zasulo, medt em k o je d v a hle v a in lopo odneslo s seboj. Na žagi je pobr alo šest v ozo v , slamor e - znico, 30 k ubik o v desk, 25 k ubik o v hlodo v , drv a, seno, omar e z oblek o, post eljo, k uhinjsk o opr emo z ži v ežem, k onja, pr ašiča in k ok oši. Naslednja žrt e v je bil Jak ob F ojk ar od S v . Ožbolta št . 18 , ki je sk upaj s pa - stirjem, z d v ema k onjema in v ozom v edril pri s v oji žagi na poti domo v iz Šk ofje Lok e. V se sk upaj je zajelo in odplaknilo neurje. Ogr omna masa se je v alila napr ej na bajt o, v k at eri je bi v al z družino naje - mnik iz S v . Bar bar e št . 86. P oči v ali so že, k o se je začel pr emik ati hle v . Gospodar je v t emi posk usil r eše v ati ži vino in pri t em izgubil ži v ljenje. Njego v e hčer e so se sk upaj s kr a v o r ešile, medt em k o je v ol pobegnil in so g a k asneje našli ži v eg a. Na posestv o S v . Bar bar a št . 28 je v dr l pot ok Lipnik in odtr g al vr ata v hiši, odnesel drv arnico, k ozolec, sušilnico, drv a, sadno dr e vje in or odje. Gostaču pri S v . Bar bari št . 3 je neurje odneslo hišo in mlin, d v a v oza, sani, or odje, hlode, desk e, drv a t er poljsk e pridelk e, uničilo ži vila, oblek o in pohištv o. Pri S v . Bar bari št . 9 se je mat eri in hčer ki uspelo r ešiti, v endar je podr lo hišo, od - plaknilo žago, lopo, s vinjak, pohištv o, drv a, lubje in denar . Gostač v bajti Marjane La vtar se je r ešil na podstr ešje bajt e. V hiši Dobr a v e št . 2 je spala družina P a v la Kristana, ki g a v času neurja ni bilo doma. Med t em, k o je mati sk očila na pr ag g ledat , k aj se dog aja zunaj, je odtr g alo del bajt e, kjer sta spala d v a otr ok a. Lesnemu industrialcu Hribernik u v Puštalu št . 56 je v oda odnesla jez in obr ežni zid, d v e žagi v enecij anki, električni mot or za pogon žage, en v agon desk, hlode, desk e, žamanje, šest v ozo v , or odje, ži vila t er oblek o v se družine in hlap - ce v . P ot em je podr lo v aški most pri hiši in 36 m dolgo str eho, ki je pokri v ala žago in lopo, pošk odo v alo tur bino t er zasulo tr a vnik e in nji v e. V oda je zaht e v ala v eč žrt e v tudi v občini Med v ode, kjer iz V elik eg a Babni - k a prid rv el hudournik Beli pot ok in najpr ej zasul v eč k ot 5 m g lobok o strugo, nak ar je začel v aliti v elik e sk ale v Ločnico. V se t o je zadelo hišo Marije Alič, jo podr lo in odplaknilo sk upaj s petimi otr oki, ki so bili v njej. V podrt em hle vu sta poginila kr a v a in k onj. Pri sosedih je ut onil hlapec, v oda je zrušila k ozolec, v od v odni k anal pri žagi nagrmadila v se polno dr e vja iz zgornjeg a dela doline in odnesla s seboj desk e in hlode. 5 Št e vilni so izgubili v se s v oje pr emoženje, a so si r ešili ži v ljenje z umik om v višje pr edele. Eni so imeli pr ed v sem v elik o sr eče. Družini Det ela je v oda po - 3 SI A S 131, šk. 40, P or očilo og ledne k omisije o v odni k atastr ofi v P olhogr ajskih dolomitih 8. 8. 1924, po og ledu t er ena 11. in 13. 8. 4 SI A S 131, šk. 40, P or očilo žandarmerijsk e postaje Šk ofja Lok a. 5 Pr a v tam. 326 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections pla vila hle v in hišo t er nanosila not er pol metr a pesk a in blata. Gospodar je pri - peljal v hišo tudi kr a v o, da bi bila na v arnejšem, medt em k o so se člani družine zat ekli na peč. V oda je nar aščala in gr ozila, da bo ut opila kr a v o. T a se je znašla in se s spr ednjima nog ama po vzpela na klop ob peči. Na sr ečo se je po v odenj umirila, sicer bi se tudi za družino slabo k ončalo. 6 Bodo v eljsk a gr apa je bolje pr estala di vjanje nar a v e, čepr a v je podr lo v se most o v e in r aztr g alo poti, v endar v saj ni bilo člo v eških žrt e v . Občina Polhov Gradec Doline hudour nik o v V elik a Božna do izli v a Male Božne, Mala Božna, pri - t ok e izpod Grmade: Mačk o v , K uzlo v in Gaberšnik o v pot ok, hudournik Belca in druge manjše hudournik e, ki se zli v ajo pri Dv oru nar a vnost v Gr adaščico, je po - polnoma zasulo z ogr omnimi masami k amenja, grušča in dr e vja. Gr ape so bile por aščene s 40 –80 let starimi buk o vimi in smr ek o vimi dr e v esi, in k o se je zar adi namočenosti utr g alo v eč pla zo v , je v se t o oddrv elo v dolino. V eč metr o v debela plast napla vin je pokrila dolino obeh Božen, ki je po vpr ečno šir ok a 50 m. P odob - no je bilo v drugih dolinah. V sa poslopja, mlini, žage, most o vi, cest e ob t eh v odah so bili uničeni. V nižje ležečih pr edelih so bile napla vine tudi do 10 m visok o in 100 m šir ok o. Manj je bila pošk odo v ana dolina Gr adaščice od P olho v eg a Gr adca do V iča, čepr a v je bila v celotnem obsegu popla v ljena. V endar je pošk odo v alo deset most o v in cest o P olho v Gr adec–Ljubljana. V dolži ni 4,5 km je odneslo ce - st o P olho v Gr adec–Črni V r h do izli v a Male Božne. Uničenih je bilo približno 57 ha plodne zemlje na vrt o vih, nji v ah in tr a vnikih t er pridelek in sadno dr e vje. 7 Na omenjenem ozemlju je k amen dolomit ozir oma dolomitni apnenec, ki se zelo kruši. Doline so g lobok o r ezane, pobočja zelo strma in na t eh pobočjih sta se z leti nabr ala grušč in pesek, pri čemer so nali vi t e plasti zr ahljali in od - nesli v dolino. V oda, pomešana z gruščem in s podrtim dr e vjem, ima silno moč, ki je nič ne mor e zausta viti. K er ima t o ozemlje hudourniški značaj, je bilo že od leta 1910 pr edlag ano za ur edit e v , a zar adi pomanjk anja sr edst e v ni prišlo do izv edbe del. Zagr adbe so bile izvršene v Žir o vnik o v em pot ok u, ki g a neurje ni zadelo, v P etriče v em pot ok u, kjer je dež že poneha v al, t er V elik em in Malem po - t ok u pri Dv oru. T uk aj je bilo sk or aj sr edišče neurja, a zadrže v alniki so opr a vili s v ojo funk cijo in ni bilo v elik o pošk odb. Pri drugih hudournikih, ki so uniče v ali, do načrt o v anih del še ni prišlo. Za Ločnico in Hr astnico ur ejanje ni bilo pr ed vi - deno, bi pa t o potr ebo v ali nek at eri str anski pot oki, ki se zli v ajo v anju. »Vendar bo v trenutni situaciji treba najprej omogočiti komunikacije po prizadetih doli- nah, ureditev strug potokov, da se zadrži zemeljske usade, ki se še niso sprožili, zavaruje globoko spodkopane bregove ob hišah in da se odkoplje napol zasute hiše ,« je zapisala og ledna k omisija. 8 R azdir alna moč nar a v e je bil a usodna za posestnik a na Setnici 14 in njego - v eg a hlapca, ki sta posk usila r ešiti ži vino iz hle v a, a je v se sk upaj odneslo, med - t em k o je nek o dekle iz P olho v eg a Gr adca med pr ečk anjem spodnesel nar asli pot ok Božna in jo pot egnil s sabo. T udi drugim kmet om je pobr alo pr ecej ži vine, poleg t eg a še str ojarno, žagi in elektr arno, hlode in desk e t er poljsk e pridelk e. K o se je stanje nek olik o umirilo, so začele k omisije og ledo v ati najbolj pri - zadeta podr očja, župani so sesta v ljali sezname in popiso v ali šk odo, medt em k o je sr eski pog la v ar nar očil or ožnik om, da tudi sami ocenijo stanje na t er enu. Nji - ho vi izr ačuni so bili na v adno pr ecej nižji k ot županski, a še v edno zelo visoki. V si so se strinjali, da je pr ed v se m tr eba pomag ati tistim, ki so izgubili v se in vzpo - 6 SI A S 133, šk. 351. 7 Glej op. 3. 8 Pr a v tam. 327 Letnik 47 (2024), št. 2 sta vit e v cestnih po v eza v , da bodo ljudje lahk o k aj zaslužili. Št e vilni so se namr eč pr eži v ljali pr ed v sem s pr od ajo lesa, ki je bila zar adi uničenih cest nemogoča. Šk odo v Med v odah si je prišel pog ledat tudi kr alj Alek sander , ki je počitnik o v al na Bledu. Začelo se je zbir anje prispe v k o v za popla v ljence. Milodari so bili namenje - ni pr ed v sem za naba v o ži vil, oblek e, popr a vilo pr ebi v ali šč in hle v o v , ostalo pa za popr a v o cest in most o v , če so se dar o v alci s t em strinjali. Nek at eri so se hitr o odzv al i s pomočjo: tržišk e pr edilnice so dale blago, po cer kv ah so pobir ali denarne dar o v e, županstv o Star a Lok a je pozv alo s v oje občane, naj ljudem prisk očijo na pomoč z oblek o, mok o, s kr ompirjem, krmo za ži vino in sta v bnim lesom t er z br ezplačno v ožnjo. Iz nek at erih kr aje v so le spor očili, da se tudi sami borijo z nar a vnimi nesr ečami: v Murski Soboti so imeli požar , v Slo v enskih K onjicah t očo, v T r bojah slabo letino. Že v juliju 1924 je po kr ajih v ok olici Ljubljane kl estila t oča, ki je uničila pridelk e, viharji so podir ali k ozolce, dr e vje in odkri v ali str ehe. T udi oni so pr osili za podpor o, ki je ni bilo za v se in marsik do je bil pr epričan, da je sosed dobil pr e v eč, sami pa pr emalo. P o - ja vila so se namigo v anja na dajanje pr ednosti g lede na str ank arsk o pripadnost . 9 P odjetje za ur ejanje hudournik o v je po a v gust o v sk em neurju začelo s popr a v ljanjem poti v Hr astnici, v endar so se dela za v lekla zar adi pomanjk anja dela v ce v in se do zime še niso zaključila. V ečji napr ede k je bil v dolini Ločnice, kjer je bila šk oda manjša, k er pa se je strug a pot ok a ob v sak em deže vju spet napolnila z mat erialom, delo nik oli ni bilo po v sem dok ončano. Decembrsk e popla v e so spet uničile pota v P etače v em in Mačk o v em gr ab - nu, medt em k o je nar asla Gr adaščica odnesla tri zasebne most o v e in spet so bile člo v ešk e žrtv e. Pri popr a vilu mostu v Belici je namr eč dela v cu spodrsnilo in je padel v der očo v odo, pri čemer je pot egnil s seboj še s v ojeg a sodela v ca. 10 Deževje in toča 1925 P opla v e so že maja 1925 prizadele občino V elik a R ačna, k o je za nek aj t e - dno v pr epla vilo tr a vnik e. Nat o so prišli na vrst o še drugi kr aji. P o v odenj in t oča sta 14. in 18. junija po vzr očali šk odo v občinah Šentjošt , P olho v Gr adec, Med - v ode, Išk a Lok a, T omišelj, Be v k e, P odlipa, Horjul, Šk ofljica in Br ezo vica. Nat o je a v gusta padala k ot or eh debela t oča v občinah Šmarje, Dobrunje in Šk ofljica. 11 Neurj e med 18. in 19. junijem 1925 je močno prizadel o P oljansk o doli - no, pri čemer je pri no vi žir o v ski elektr arni na F užinah potr g alo do v odne ce vi, ki so šle pr ek o Sor e in delno podr lo jez. V oda je pri t em z v so močjo pljusknila čez in na poti na vzdol odplaknila sk or aj v se lesene most o v e čez Sor o, ostal je le bet onir an most na F užinah in še eden v v asi P oljane; z njo so šli tudi 35 m dolg a brv pri mlinu T r at e št . 27, jez in mlinsk a k olesa; naj v ečja šk oda je nastala pri mlinu in žagi v Sestr anski v asi 1, kjer so k omaj dobr o napr a vili no v 47 m šir ok jez, ki g a je podr la po v odenj pr ejšnje let o; pr epla vilo je polja in tr a vnik e t er jih zasulo z gr amozom, uničilo je seno in pridelk e; odneslo je 150 m deželne cest e F užine–So v odenj, cesta Žiri–F užina se je nad elektr arno posedla v dolžini 40 m in je obstajala ne v arnost , da se popolnoma sesede; odneslo je star o Gladk o v o žago, k ozolec in nek aj lesa na F užinah t er pošk odo v alo bet onir an jez v Gor enji v asi; v Hota v ljah je porušilo 30 m dolg most na 4 k ozah, ki je bil zgr ajen med v ojno t er v Gor enji v asi 34 m dolg, pokrit , lesen most pr oti Lučinam. Iz P oljan so por očali o šk odi pri tr go v cu, ki je izgubil manuf akturno blago, t er pri usnjarju, ki je ostal br ez k ož in čr eslo vine, v si pa so bili ob pridelek žita, kr ompirja in sena. 9 SI A S 131, šk. 40. 10 SI A S 133, šk. 351. 11 Pr a v tam. 328 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections Zar adi podrtih most o v so bili od Šk ofje Lok e odr ezani v si kr aji na desni str ani Sor e, ki jo je bilo možno pr ečk ati le v P oljanah, pa še t o ne s t ežkim t o v or om. Na sr ečo t okr at ni bilo člo v eških žrt e v , niti ne izgube pri ži vini. 12 T udi nar asli pot ok Br ebo v ščica je po vzr očil nek aj t eža v in iz P odpor ezna so por očali o šk odi pri lesu. Občini Goli V r h je bilo prizaneseno s popla v ami, v endar je zat o t oča uničila poljsk e pridelk e. K ot da ni do v olj ena popla v a na let o, je tik pr ed božičem leta 1925 zar adi močneg a deže vja, t opleg a vr emena in posledično taljenja sneg a v oda v pot ok u Hr astnica in njenih prit okih zelo nar asla in po vzr očila na v ozni poti in most o vih občutno šk odo. T eža v o so pr edsta v ljali tudi plazo vi, ki so po strmem pobočju zdrsnili v strugo t er jo popolnoma zasuli in pr eusmer ili na tr aso, kjer je bila nek daj pot . T udi v Črnem V r hu je bil v es trud, ki so g a v ložili v sanacijo šk ode, zaman. P ono vno so bili odr ezani od drugih kr aje v in možnosti zaslužk a. Naravne nesreče leta 1926 T o let o je pono vno zaznamo v alo v eč v elikih po v odnji. 14. in 15. julija je popla v ljalo v R ačni in P olho v em Gr adcu, medt em k o je t oča nar edila šk odo v občinah Pija v a Gorica in Želimlje. V se se je še močneje pono vilo v a v gustu, pri čemer sta bili prizadeti tudi občini Ja v ornik in K or ošk a Bela. 13 27. september 1926 P opla v e so se zgodile podne vi in tudi ljudje so zdaj že v edeli, da se je tr eba čim pr ej umakniti na v arno, zat o člo v eških žrt e v ni bilo, t em v eč ogr omna mat e - rialna šk oda. Zar adi močneg a deže vja so nar asle So v odnjica, P oljansk a Sor a in K opačnica močno spodk opale cest e, tak o da spet ni bil možen pr omet z v ozo vi. Od So v odnja do T r ebije je v oda uničila v eč k ot kilomet er cest e, žage in mline t er gostilničarje v o hišo. Na F užinah je spodk opala električno centr alo in odnesla nek aj zidu, ce v , po k at eri je bila napeljana v oda, t er v elik o lesa, desk in zemlje, v endar se je obdržal bet onski most . P oljansk a Sor a je podr la v se most o v e od T r ebije do Med v od, celo bet onski most med Puštalom in Šk ofjo Lok o. Nič bo - lje se ni godilo cestam, ki so postale no v a strug a za nar aslo v odo, in nek at erim hišam. V Puštalu je odneslo les, tr amo vje, v ozo v e, pohištv o, ut opilo se je nek aj ži vine, v Šk ofji Loki je pošk odo v alo mlin in žago župana Hafnerja, k o v ačijo in druge obrtnišk e dela vnice. R odo vitno zemljo na desnem br egu Sor e in njenih prit ok o v je deloma odpla vilo, deloma posulo s k amenjem in pesk om. Čez r ek o je bilo možno priti le s čolnom, začeli so gr aditi tudi zasilne brvi. 14 V Lo čnici so sept embrsk e vr emensk e neprilik e po vzr očile v ečje r azdeja - nje k ot d v e let i pr ej. P oleg plazo v od zadnje popla v e so nastali še št e vilni no vi, izginili so most o vi, medt em k o so hudourniki, ki se st ek ajo v Ločnico, zasuli v eč hiš. Bol j je bil prizadet desni br eg, ki prihaja od s v . Katarine. Na polja je naneslo 1–3 m grušča, plazo vi so uničili v elik o gozda in hiše v T rno v cu. P ošk odo v alo je cest o pr oti rudnik u Knapo vže v ločniški dolini, kjer so k opali rudo, bog at o s s vincem in z ži vim sr ebr om, spodk opalo in podr lo je obr at za čiščenje rude t er zalilo d v a r o v a. R udnik je zaposlo v al 25 ljudi, v endar po t eh dogodkih niso v eč zagnali pr oizv odnje. Občinsk a cesta, ki jo je občina že trikr at popr a vila, je spet postala strug a pot ok a. 15 12 SI A S 131, šk. 36, p. e. 575 in št . 40, p. e. 641. 13 SI A S 133, šk. 351; SI A S 70, šk. 129. 14 SI A S 131, šk. 66, p. e. 1015. 15 SI A S 133, šk. 351. 329 Letnik 47 (2024), št. 2 V občini Med v ode so e v ak uir ali 30 hiš t er spr a vili ljudi in ži vino na v arno. Naj v eč šk ode je bilo v papirnici Goričane, kjer je odneslo približno 50 v agono v lesa, šest do sedem v agono v papirja in celuloze, zapornice in druge napr a v e; zalilo je tudi osem mlino v in uničilo laneno seme za izdela v o olja. K onec okt obr a se je nesr eča pono vila. Ist očasno je vihar v v aseh Zbilje, Senica, Goričane, V aše in S v etje podr l 15 k ozolce v in št e vilna dr e v esa v gozdo vih. Sor a je rušila že pr ej načeta obr ežja in ogr ozila hiše, most v Med v odah in Goričanah je odneslo. Sa v a je popl a v ljala tudi na Ježici, v Dolsk em, vihar je podr l v eč k ozolce v in odkri v al str ehe, pr a v ta k o na Šk ofljici in v Gr osupljem. V Šentjak obu so imeli v hišah v odo en met er visok o, medt em k o je iz popla v ljenih Notr anjih Goric v oda odt ekla šele po enem t ednu. T udi občina Čr ni V r h je utrpela v elik o šk odo. P odr lo je tri hiše, hle v in v eč k ozolce v t er odneslo pet g la v ži vine. P odsuli so se št e vilni usadi in gr ozilo je, da pot egnejo s sabo hiše, iz k at erih so se ljudje sicer izseli li. 5 km cest e med Zalo - gom in P olho vim Gr adcem je postalo strug a pot ok a Božna in k er je bilo tudi na poljansk o str an stanje k atastr of alno, so spet ostali odr ezani od s v eta. V v aseh Hruše v o, Gabrje in Osr edek so se udir ali plazo vi, že tr etjič je pr e - tr g alo cest o na Šujici, tak o da je bila po v eza v a pr oti P olho v emu Gr adcu pono vno nepr e v ozna. Od v seh most o v sta ostala le železobet ons ki v Prista vi, ki g a je za - sulo, in leseni v Dolenji v asi. V Prista vi je Gr adaščica od nesla tri hiše in hle v , do polo vice porušila g asilski dom, odnašala je k ozolce, les in debla, medt em k o je na nji v e nanesla tudi do 1 m gr amoza. V oda je bila pr ecej višja k ot leta 1924, v Dolenji v asi je v hišah stala do 2 m visok o, medt em k o so bile ostale v asi manj prizadet e. 16 Oktober 1926 10. okt obr a 1926 je P oljansk o dolino zadel vihar z dežjem in dr obno t očo, ki je porušil v eč k ozolce v , st olp g asilsk eg a doma v Gor enji v asi, v eč dr ogo v dalj - no v oda električne zadruge v P oljanah, v elik o je bilo tudi odkritih str eh. Spr ožili so se tu di zem eljski plazo vi. V oda je nar asla, porušila nek aj jezo v , pošk odo v ala zasilni most v Gor enji v asi, uničeno je bilo v elik o sadneg a in gozdneg a dr e vja. 17 Ist očasno je Selšk a Sor a, ki je nar asla za 3 m, odnesla pet most o v med Sušo in Železn iki, pošk odo v ala je cest o pr oti Zalemu Logu, s sabo je odnesla hlode in drv a t er napr a vila šk odo na poljih; porušeni so bili tudi most o vi od Železnik o v pr oti P odpor eznu. P ada vine so k onec okt obr a po vzr očile v elik o nar aščanje r ek e K okr e in v a - njo izpod St or žiča izli v ajočeg a se pot ok a, ki je spot oma pobir al les in v eje vje. Množica hlodo v je zajezila most pri Kanonirju, odnesla v og al hiše in približno 450 m drža vne cest e na r azličnih mestih, druge dele je zasulo. P orušilo je v ečino most o v na tr asi Pr edd v or–Jezersk o in v eč jezo v t er brzoja vnih in t elef onskih dr ogo v . P odobno hudo je bilo tudi pr oti Železni Kapli, zat o so pr ebi v alci Jezer - sk eg a ostali odr ezani od s v eta. V asi so zar adi pošk odo v anih v odo v odnih nape - lja v in električnih centr al ostale br ez v ode in r azs v etlja v e. Sa v a je zar adi padleg a sneg a, dežja in nast opa južneg a vr emena 30. okt o - br a v P odnartu pr est opila br ego v e, pr a v tak o T ržišk a Bistrica. Zalilo je t ek stilno t o v arno Jugočešk a, odneslo zapornice pri mlinu Majdič in še en lesen most , pr e - tr g ala g la vno v odo v odno ce v pri Pr edd v oru in tak o je Kr anj z ok olico ostal br ez pitne v ode. Vi har je v v aseh Zapoge, Smlednik in Dornice porušil v eč k ozolce v , v V og ljah pa še približno 30 ha gozda. Kadar ni deže v alo, je gor elo. V kr anjsk em sr ezu je pogor elo k ar nek aj gospodarskih poslopij. V t eh primerih ni šlo za na - 16 Pr a v tam. 17 SI A S 131, šk. 66, p. e. 1015. 330 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections r a vne nesr eče. Nek aj ljudi so pripr li zar adi malomarnosti, namigo v alo se je tudi na za v ar o v alnišk e goljufije. 18 T udi v sr ezu R ado v ljica so bile podobne t eža v e zar adi popla v in viharje v – pr etr g ane ces tne in železnišk e po v eza v e, porušeni most o vi, k ozolci, odkrit e str ehe, pr epla v ljena polja in tr a vniki, uničena turistična pot po Vint g arju, polo - mljeno ogr omno dr e v es, pr etr g an v odo v od in ogr ožene hiše. Najhujši nali vi so bili k onec no v embr a 1926 v občini Kr anjsk a Gor a in R at eče. Dolina od P odk or e - na do Klance v je bila eno samo jezer o. K o je v hribih začelo snežiti, se je stanje v saj za nek aj časa umirilo. 19 Zbiranje pomoči za poplavljence Ljudje so obupano pr osili za podpor o. K omaj so si za silo opomog li od ene popla v e, se mor da zadolžili za popr a vila s v ojih domo v anj, so mor ali začeti zno v a. No v embr a 1926 je v ojašk o ministrstv o odobrilo pomoč pomožnih čet za vzposta vit e v pomembnih pr ometnih po v eza v , čiščenje v odot ok o v in hudourni - k o v v popla v ljenih kr ajih. Dela naj bi pot ek ala po na v od ilih inženirje v gr adbene dir ek cije in od sek a za zagr adit e v hudournik o v pod nadzor om oficirja in pod - oficirja. Občine bi poskr bele za br ezplačno nastanit e v v ojak o v , k uhinjo in drv a. Za pomoč v P oljanski in Lo čniški dolini je bila obljubl jena v ojašk a četa, ki pa »zaradi nastalih zaprek « ni začela z delom. 20 Zar adi v elik eg a obseg a k ata str of ljudje od drža v e niso mog li pričak o v ati pr a v dosti pomoči. Le železnica je v kr atk em popr a vila r azdrt o pr ogo v Zgornje - sa v ski dolini, z drža vno pomočjo so popr a vili tudi delno porušen most pr ek o Sor e v Med v odah in pošk od o v ani most pr ek o Sa v e pri T acnu. Za v se drugo je zmanjk alo denarja. Ljudje so mor ali sami poskr beti za popr a vilo drža vne cest e v K okrš ki dolini, tudi za most o v e pr ek o Sa v e je drža v a prispe v ala le les. P odpor e v denarju so bile malenk ostne, obljubljeneg a v ojaštv a ni bilo. 21 T eža v e s popla v ami so bile tudi v mariborski oblasti in po drugih pr edelih Jugosla vije, zat o je na pr oš njo kr alje v e v lade pr e vzel or g anizacijo in zbir anje prispe v k o v R deči križ. V Beogr adu se je osno v al Nar odni odbor R dečeg a križa, ki je poslal kr aje vnim odbor om na v odilo, naj se v v saki oblasti, sr ezih in v ečjih kr ajih ustano vijo nar odni in izvršilni odbori R dečeg a križa, kjer naj se zbir ajo v se nab ir k e. O njiho vi r azde litvi je odločal v eliki župan na podlagi ocen šk ode, medt em k o so izv edbo nadzor o v ali sr eski pog la v arji in občinski funk cionarji. R deči križ se je osr edot očal na podpor o tistim, ki so izgubili v se in si niso mog li sami pomag ati do no v eg a do ma, v endar ni dajal za popr a vila cest in most o v , žag, mlino v in gospodarskih poslopij. Namen, da bi se zar adi boljšeg a pr eg leda nad situacijo v se zbir alo in delilo na enem mestu, je bil dober , a ni šlo po pričak o v a - njih. 22 Nek at er e občine so domačo nabir k o por abile za s v oje ošk odo v ance. Lju - dje so tudi sami hodili pr osit od vr at do vr at . Ž upanstv o P oljane nad Šk ofjo Lok o je poslalo okr ožnico – tudi v Amerik o, od k oder so pr a v tak o prihajale donaci - je, v k at eri je posta vilo delo R dečeg a križa v slabo luč, češ da neprimerno deli sr edstv a in da dar o vi ne pridejo tja, k amor so namenjeni. Pr osili so, da bi bila pomoč poslana neposr edno njim. 23 K er so prispe v k e zbir ali tudi r azni odbori in druš tv a, ki so t o po s v oje r azdelje v ali, se ni t očno v edelo, k do v se je že dobil k ak šno podpor o. 18 Pr a v tam. 19 SI A S 137, šk. 715, p. e. 3952. 20 SI A S 131, šk. 66, p. e. 1015. 21 SI A S 70, šk. 129, P or očilo ing. Ant ona Ši vica, oblastneg a gozdars k eg a r ef er enta. 22 Glej op. 20. 23 Pr a v tam. 331 Letnik 47 (2024), št. 2 Sr eski pog la v ar je v ečkr at pozv al or ožnik e, naj skri v aj pr e v erijo, ali so na - v edbe šk ode r esnične, zlasti po pr ejetih prit ožbah g lede r azdelitv e podpor . T udi por očila o stanju v nek at eri h županstvih so bila po besedah R dečeg a križa tak o pr etir ana, da je bilo videti, da je bila samo v ljubljanski ok olici šk oda v ečja k ot v celotni kr alje vini. P oja vile so se tudi zlor abe s potr dili, ki naj bi jih celo pr epr o - dajali. Vzroki katastrofalnih poplav in dolgoročni ukrepi P o v sak em neurju so se poja v ljala vpr ašanja, zak aj je prišlo do tak o hu - dih posledic. Mnenja so bila r azlična. Nek at eri so pripiso v ali kri v do lesnim tr - go v cem, ki br ezobzirno sek ajo in izk oriščajo gozdo v e. Og lasili so se tudi drugi in dok azo v ali, da so popla v ljeni kr aji bolj obr aščeni k ot nek oč in da je šk oda v strnjenih gozdo vih r a vno ta k o v elik a k ot v izsek anih. T udi gr adbena dir ek cija je ugota v ljala, da je tr eba omejiti pr e v elik o izk oriščanje gozdo v , a da je ist očasno nujna zagr adit e v hudournik o v , da se ublaži njiho v a r azdir alna sila ob nali vih. Nazadnje je pr e v ladala ocena, da če je pada vin pr e v eč, noben ukr ep ne mor e pr epr ečiti popla v . In pada vin je bilo r es v elik o. Sept embr a 1926 je v nek aj dneh ponek od padlo tudi v eč k ot 300 mm dežja, medt em k o se je v planinskih kr ajih nali v om pridr užila še snežn ica, k er se je sneg zar adi ot oplitv e hitr o talil. V endar je bila šk oda še t olik o v ečja, k er je v oda odpla vila posek an les po gr apah in odne - sla hlode iz skladišč. Na udaru so bile tudi žage, k er so posta v ljene ob v odot okih, in pr a v tak o cest e, speljane ob v odah. 24 V naslednjih letih so se vr emensk e neprilik e se v eda še poja v ljale in še je prihajalo do popla v , pr ed v sem tam, kjer struge še niso bile očiščene, a tak o hudih posledic ni bilo v eč. V letih 1926–1927 so bile nar ejene analize in pr edla - g ani uk r epi, da bi se zmanjšala nastala šk oda in pr epr ečila no v a. 25 V endar so do izdela v e k onkr etnih načrt o v in njiho v e izv edbe minila leta. Analiza je pok azala, da plazo vi ne nastajajo v gozdo vih, ki so por aščeni z dr e vjem, ki ima g lobok e k or enine, ampak na tr a vnikih in pašnikih, ki niso por a - ščeni. Pr oti usadom ob hudournikih dr e vje ne nudi nobene zaščit e, naspr otno, dr e v esa ob tak ih v odot okih pomenijo ne v arnost , k er se rušijo v anje in jih zajezi - jo. Zelo dobr o obr ambo pr oti usadom in er oziji pr edsta v ljata grmiče vje in vr bje. T udi dobr o sklenjeni, zlasti listnati gozdo vi, zadržijo v eč pada vin k ot tam, kjer se iz menjujejo z goloseki in nepogozdenimi po vršinami . Viharji, ki so spr emljali popla v e, so podir ali star o in mlado dr e vje, a v g la vnem ig la v ce s plitvimi k or eni - nami, pr ed v sem smr ek e in bor . V eč poz ornosti je bilo tr eba nameniti golja v am in tr a vnik om, ki so se zlasti v P olhogr ajskih hribih r azpr ostir ali nad gozdo vi po vr ho vih in gr ebenih gor o vja, tla pogozditi t er pašo in izk oriščanje st elje zmanjšati na minimum. Ob br ego - vih hudournik o v je bilo tr eba posek ati v sa star a, t ežja dr e v esa, a ostalo naj bi grmo vje. Na podr očjih, ki so bila zelo izposta v ljena v etru, so namest o čist eg a ig last eg a gozd a pripor očali mešanje z lista v ci ali v saj z ig la v ci, ki imajo g loblje k or enine, k ot sta npr . jelk a in macesen. Začeti je bilo tr eba z zagr aditvijo, utr - je v anjem in r egulir anjem hudournik o v , njiho vih strug t er str anskih jar k o v in usado v v njiho v em območju. Ur ejanje je pr ed vide v alo tudi izboljšanje v egeta - cijskih r azmer v v sak em hudournišk em območju ozir oma upočasnit e v hitr eg a odt ok a pada vin in pr epr ečit e v pomik anja grušča v dolino. P ogozdo v anje br ego v v občinah P olho v Gr adec in Črni V r h je K omisija za izločanje in pogozdo v anje v 24 SI A S 70, šk. 129, P or očila gr adbeneg a in hidr ot ehničneg a oddelk a, ing. Ant ona Ši vica, sr eskih pog la v arje v . 25 Pr a v tam. 332 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections Ljubljani leta 1933 po v erila gozdno-t ehničnemu odsek u za ur ejanje hudourni - k o v in t o naj bi bilo dok ončano v desetih letih. 26 P ogozdo v anje je drža v a spodbujala že pr ed omenjenimi vr emenskimi ne - prilik ami in tu di na r azne načine posk ušala spodbujati ljudi, da bi pri t em čim bolj sodelo v ali. Globa ni bila edina moti v acija lastnik om, da so s v oje posek e tudi pogozdili, pr ed v sem sir omašnim se je pomag alo z dodelitvijo br ezplačnih sadik, podelje v ali so tudi nagr ade za vzorno gospodarjenje z gozdom. Za v edali so se, da je pomembno, da se r azširja tudi v edenje o dobr obiti skr bi za gozdo v e in da je tr eba začeti že pri šolarjih. P oleg izobr aže v anja so jih začeli tudi deja vno v ključe v ati v delo tak o, da so ob t . i. dečjih dne vih sk upaj z učit elji in gozdarji pogozdo v ali. Akti vir ali so tu di v ojsk o. Leta 1938 je bil ustano v ljen bano vinski odbor za pr opag ando gozda rstv a, ki je sk upaj z okr ajnimi in občinskimi odbo - ri pr opagir al pogozdo v anje in pr a vilno nego gozdo v . 27 V ojna je zausta vila delo odbor o v , ki so bili leta 1944 tudi f ormalno ukinjeni, medt em k o so se po v ojni pogozdo v alne in izobr aže v alne ak cije spet nadalje v ale. ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 70 , Kr alje v sk a ba nsk a upr a v a Dr a v sk e bano vine, Kmetijski oddelek, Goz - darski odsek. • SI A S 131 , Ok r ajno g la v arstv o Kr anj. • SI A S 133 , Ok r ajno g la v arstv o Ljubljana ok olica. • SI A S 137 , Ok r ajno g la v arstv o R ado v ljica. LITERATURA Ši vic, Ant on: R azv oj in or g anizacija obče-upr a vne gozdarsk e službe v Slo v eniji. V : Za naš gozd: gozdarska anketa 1941 (ur . Boštjan Ank o in F r anc P er k o). Ljubljana: Z v eza gozdarskih društ e v Slo v enije, Gozdarsk a založba, 2012, str . 49–76. CENTENNIAL FL OODS AND O THER N A TURAL DIS A S TER S IN THE PERIOD 1923–1926 IN THE REC ORDS OF THE AR CHIVES OF THE REPUBLIC OF SL O VENIA A w ar eness of the need t o r egulat e w at er courses, es peciall y t orr ents, w as alr ead y pr esent in f orm er A ustria. F or this purpose, in 1884, a Commis - sion f or Pr ot ecti v e Dams Ag ainst T orr ent Floods w as established at the Minis - try of Agricult ur e and se v er al f or estry e xperts w er e sent t o F r ance f or tr aining. The commission continued its w or k in the new stat e of the Kingdom of Ser bs, Cr oats, and Slo v enes, f or some time within the f or estry department . The w or k 26 SI A S 70, šk. 247, K omisija za izločanje in pogozdo v anje v sr ezu Ljubljana, Sejni zapisnik s priloženim por očilom Gr adbeneg a v odstv a za zagr adbo hudournik o v . 27 SI A S 70, šk. 252. VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y 333 Letnik 47 (2024), št. 2 onl y made modest pr ogr es s because of a lack of funding. The importance of slo wing do wn pr ecipitation runoff and pr e v enting debr is fr om mo ving int o the v alle y w as demonstr at ed b y the floods, w hich w er e particular l y se v er e in 1924 and 1926. An a v alanche of w at er , satur at ed debris, r ock s, soil, and f allen tr ees pour ed in all dir ections along the un v egetat ed slopes of T ošč, Grmada, and se v - er al other bank s in A ugust 1924 f ollo wing hea vy r ainf all, upr ooting e v erything in its path. In addition t o taking a w a y cattle and other structur es, it also claimed the li v es of eig ht een indi viduals. R oads and bridges, tr ees along with f ertile soil, field cr ops, t ools and clothes w er e all destr o y ed, causing massi v e destruction. Man y people lost e v erything. The go v ernment instruct ed the R ed Cr oss t o tak e o v er the coor dination and g athering of r elief f or flood victims, since de v astating floods struck acr oss the entir e country . In this manner , all donations and collections w er e t o be g ath - er ed in one location. Based on r eports fr om the field, the district ma y ors de - t ermined ho w t o distribut e the collect ed aid, w hile the county go v ernors and ma y ors t ook contr ol of this. In or der t o er adicat e the eff ects and, mor e importantl y , t o plan st eps t o ensur e that this doesn 't happen ag ain, a number of e xperts w er e in v ol v ed. The y made sur e that incr easing l y rigor ous eff orts t o r egula t e t orr ents and aff or est clear ed ar eas and bar e bank s start ed in the ensuing y ears and decades. It w as crucial t o incr ease public a w ar eness in addition t o securing financial r esour ces. In or der t o r aise a w ar eness about the ad v antages of aff or estation and f or est car e in gener al, the stat e start ed f orming Committ ees f or F or estry Pr opag anda. These committ ees used lect ur es, articles in pr of essiona l journals, and hands-on acti vities with schoolchildr en. 335 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: Matija Majar Ziljski, zapuščinski spis, zapuščina, sodišče v Pr agi Key-words: Matija Majar Ziljski, pr obat e r ecor ds, estat e, court in Pr ague ZAPISI NO TES UDK 930.253(437.311)(093.2):929Majar M. Pr ejet o: 18. 4. 2024 Matija Majar Ziljski in njegov zapuščinski spis v Pragi JIŘÍ K UDĚLA dokt or znanosti, v eleposlanik Češk e r epublik e v Slo v eniji, e-pošta: jiri.k udela@mzv .go v .cz Izvleček V prispe v k u se a vt or osr edot oča na doslej neznani ar hi v ski vir o ži v ljenju znamenit eg a slo v ensk eg a nar odneg a pr ebudit elja Matij a Majarja Ziljsk eg a v Pr agi. Gr e za njego v zapuščinski spis, ki g a je po njego vi smrti oblik o v alo prist ojno pr ašk o sodišče in se je ohr anil do danes. Spisi t eg a sodišča so se na začetk u šest desetih let 20. st oletja znašli pod upr a v o Ar hi v a mesta Pr a - ge. Ar hi v sk a obdela v a t eh f ondo v je pot ek ala šele k onec de v et desetih let 20. st oletja. A vt or v prispe v k u obr a vna v a zapuščinski spis Majarja Ziljsk eg a, ki sicer ni obsežen, a podr obno opisuje zapuščinsk e post opk e, ki so pot ek ali med let oma 1892 in 1894, pri čemer so njiho vi odme vi seg ali v se do k onca prv e s v et o vne v ojne. Abstract MA TIJ A MA J AR ZILJSKI AND HIS PR OB A TE REC ORDS IN PRA GUE In this article, the author f ocuses on a pr e viousl y unkn o wn ar chi v al sour ce about the lif e of the f amous Slo v enian national r e vi v alist Matija Majar Ziljski in Pr ague. It is his pr obat e r ecor ds, w hich w er e compiled b y the compet ent Pr ague court aft er his death and ha v e been pr eserv ed t o this da y . The r ecor ds of this court came under the administr ation of the Pr ague City Ar chi v es in the ear l y 1960s. Ar chi v al arr angement of these f onds t ook place onl y in the lat e 1990s. The author of this article e x amines Majar Ziljski's pr obat e r e - cor ds, w hich ar e not e xt ensi v e but pr o vide a detailed account of the pr obat e pr oceedings that occurr ed betw een 1892 and 1894, with r eper cussions that e xt end until the end of W or ld W ar I. 336 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes Duho vnik Ma tija Majar Ziljski, 1 ug ledni slo v enski nar odni pr ebudit elj, pisat elj, etnogr af in jezik os lo v ec, ki je umr l 31. julija 1892 v Pr agi, 2 v češk em ok olju med jezik oslo v ci in zgodo vinarji ni neznana osebnost . K njego vi pr epo - zna vnosti je ned v omno prisp e v ala tudi mednar odna k onf er enca, ki so jo ob 110. obletnici njego v e smrti v Pr agi or g anizir ale r azlične češ k e in slo v ensk e ustano - ve . 3 Leta 2004 je Slo v ansk a knjižnica Nar odne knjižnice Češk e r epublik e izdala tudi zbornik prispe v k o v čeških, slo v enskih in a v strijskih str ok o vnjak o v , ki so sodelo v ali na t ej mednar odni k onf er enci. 4 Ziljski je priše l v Pr ago leta 1883 zar adi oper acije oči. Upal je tudi, da bo na Češk em lahk o nadalje v al s s v ojim delom. 5 O Majarje v em ži v ljenju in delo v anju na Češk em t er o njego vih stikih s če - škim ok oljem ne obstaja v elik inf ormaciji. T o so r azlogi, ki so a vt orja prispe v k a spodbudili k isk anju dodatnih inf ormacij in vir o v o njego vi usodi. Ob pomoči mag. Jana R y ba iz Ar hi v a mesta Pr age je a vt or nalet el na zapuščinski spis Mathi - asa Ma y erja, tj. Matije Majarja Ziljsk eg a. 6 Slednji se je po Majarje vi smrti ohr anil v okviru dok umentacije zapuščin - sk eg a pr ot ok ola, ki g a je po pok ojnem duho vnik u v odilo Okr ožno sodišče za pr a - šk o No v o mes t o in V y šehr ad t er g a je v ložilo v okviru zapuščinsk eg a post opk a pok ojneg a upok ojeneg a župnik a. 7 Čepr a v gr e za pr ecej skr omno dok umentaci - jo, ta v endar le prinaša nek aj zanimi vih podatk o v o Majarju Ziljsk em ozir oma njego vi zapuščini. Zapuščinski sodni spisi so na splošno zelo dr agocen zgodo vinski vir , ki je bil dolgo časa pr ecej zaposta v ljen (pr ed v sem zar adi neobdelanosti in nedost o - pnosti t eh ar hi v skih f ondo v), medt em k o jih v zadnjih štiridesetih letih češk o zgodo vinopisje s pridom izk orišča za znanstv ene in str ok o vne r azisk a v e. T o vr - stno ar hi v sk o gr adi v o namr eč prinaša št e vilne, pogost o osuplji v e inf ormacije o pr emoženju, družinskih in drugih ok oliščinah posameznih pisce v opor ok. E den izmed pionirje v upor abe zapuščinskih sodnih zapisnik o v je bil na pri - mer češki zgodo vinar pr of esor Jiří P ešek, ki je št e vilne od njih v ključil v s v oja št e vilna dela t er k t emu spodbujal tudi s v oje k olege in učence. Majar Ziljski je od leta 1884 ži v el v drugem nadstr opju hiše št . 1335 v pr ašk em No v em mestu, Šk olsk a ulica št . 7, ki je danes ni v eč. 8 Šlo je za podnajemnišk o stano v anje go - spe Bar bar e Šida. 9 T rpel je za očesno boleznijo, zat o je bil pr oti k oncu ži v ljenja 1 V besedilu upor abljam t o oblik o imena, saj je v virih, upor ablje nih za ta članek, M. M. Ziljski zapisan k ot Mathias Ma y er , Me y er , Mat ěj Ma y er ali Mat ěj Majer . 2 R ojen 7. f ebruarja 1809, Gori če /Görtschach/ v Ziljski dolini na K or ošk em. Njego v gr ob na Olšansk em pok opališču (VII/10/110) ima danes druge lastnik e. Leta 2002 so v bližini posta - vili no v nagr obnik ( pok opališče št . VII, oddelek 10, št . gr oba 25 ) z njego vim imenom in por - tr et om. Glej V alšík, Kamil: V zájemněslo v anský jazy k Matiji Majar a Ziljsk ého a jeho k ontakty v Čechách. V : Matija Majar Ziljski v česko-slovinském kontextu , str . 93. 3 Slo v enski znanstv eni inštitut , Znanstv enor azisk o v alni cent er S AZU , Slo v enski nar odopisni in - štitut Ur ban Jarnik, V eleposlaništv o R epublik e Slo v enije v Pr agi, Filozof sk a f ak ult eta Kar lo v e Uni v erze in Slo v ansk a knjižnica pri Nar odni knjižnici Češk e r epublik e. 4 Matija Majar Ziljski v češk o-slo v ašk em k ont ek stu. Pr et eklost , se danjost in prihodnost med - sebojnih k ulturni h odnoso v . Zbornik mednar odne k onf er ence ob 110. obletnici smrti slo v en - sk eg a duho vnik a-pedagog a, jezik oslo v ca in f olklorista (Pr ag a, 11. okt ober 2002, Filozof sk a f ak ult eta Kar lo v e uni v erze), Nar odna knjižnica Češk e r epublik e - Slo v ansk a knjižnica. 5 Glej V alšík, st r . 92. 6 A vt or se zah v aljuje mag. Janu R y bi iz Ar hi v a g la vneg a mesta Pr age za njego v o v elik o ustr ežlji - v ost in št e vilne k oristne napotk e. Obenem se zah v aljuje dokt oru Damjanu Pr elo v šk u in Katici Gale za pr e v od besedila t er doc. Gr egorju Jenušu za njego v o v elik od ušno in k olegialno pomoč pri r ealizaciji t eg a člank a. 7 Zapuščinski spis Mathiasa Me y erja (Matije Majar a), CZ AHMP , Okr ožno sodišče za No v o mest o in V y šeh r ad, IV/1892/2141 (OS NM VY IV/1892/2141). Če ni na v edeno drug ače, je na v edba iz omenjeneg a vir a. 8 C Z AHMP , Soupis pr ažsk ého ob yv at elstv a 1830-1910 (1920), Ciz í příslušníci: https://k atalog. ahmp.cz/pr ag apublica/permalink?xid=bc66bf82dc3d4a64be1d949e65748e9b. 9 Bar bar a Šida, v češčini pisana Bar bor a Šido v á ali Šído v á, v nemških besedilih tudi Schido v a, 337 Letnik 47 (2024), št. 2 v stik u le z r edkimi ljudmi in je bil osamljen. 10 P oleti 1892 so se mu poja vile hude zdr a v stv ene t eža v e. Dne 4. junija mu je podelil zakr ament e k aplan Maty áš Bat'k a iz župnije s v et eg a Št ef ana. Majar je umr l 31. julija 1892 v s v ojem pod - najemnišk em stano v anju. P o smrti g a je pr eg ledal okr ožni zdr a vnik dokt or Jar osla v Čmuchálek, 11 ki je k ot vzr ok smrti ugot o vil »mar azem«. Ž upnik V ácla v Ny kl je v matično knjigo cer kv e s v et eg a Št ef ana v No v em mestu, v k at er e župnijo je spa - dala hiš a št . 1335, zapisal naslednje: »Mayer Ma- těj, upokojeni župnik, rojen v Goričah v Ziljski doli- ni na Koroškem, pod pristojnostjo Celovca, je umrl 31. julija in je pokopan 2. avgusta na Olšanih.« 12 Na dan pogr eba Matije Majarja so br alci Narodnega lista v njego vi jutr anji izdaji, v rubriki Dne vne no vice, lahk o pr ebr ali naslednji nekr olog: »Matija Majar, iskren slovanofil in zavzet navdušenec za pisano slovansko enotnost, je umrl 31. julija v Pragi. Majar je bil slovan- ski navdušenec po vzoru Jána Kollárja. Tako kot drugi zahodni slavisti zgodnejšega časa si je tudi Majar predstavljal, da bi bilo mo- goče ob knjižni razdrobljenosti slovanskih narodov iz odličnosti vsakega jezika in iz njihovih skupnih prvin zgraditi umetni pisni jezik, ki bi bil popolnejši in čistejši od vseh slovanskih narečij in hkrati enako razumljiv vsem Slovanom, jezik, ki pa ne bi vedno po- srečeno rešil vprašanja knjižne slovanske enotnosti. Pisava tega jezika bi morala biti r ojena P erták o v á (hči barv arja Kar la P erták a iz P odsk a - le), r ojena 18. decembr a 1840 v pr aški P odsk alí, je bila v do v a kr ojača Jana Šida (r ojen 22 . a v gusta 1832 v erjet - no v R osk o vu, umr l 11. no v embr a 1877 v Pr agi). Šido v a sta se por očila 30. a v gusta 1869 pri S v et em Št ef anu ( g lej matični r egist er ločenih Š T O11 – 1866–1871) in v erjet - no od leta 1870 ži v ela v hiši v Šk olski ulici št . 7 (1335/II) v Pr agi. Imela sta štiri otr ok e – F r antišk a (r . 9. 10. 1870), Ot ok arja, (r . 1874 /umr l 23. 3. 1874/), Jana Jar osla v a, (r . 15. 8. 1872) in hčer k o R ůženo, ki se je r odila 13. 3. 1876. Bar bar a Šida je bila t or ej od mar ca 1877 v do v a in k er je mor ala skr beti za št e vilno družino, je v erjetno zat o za - čela oddajati del s v ojeg a stano v anja. 10 V alšík, Kamil : V zájemněslo v anský jazy k Matiji Majar a Ziljsk ého a jeho k ontakty v Čechác h. V : Matija Majar Zilj- ski v česko-slovinském kontextu. Minulost, přítomnost a budoucnost vzájemných kulturních styků. Matija Majar Ziljski v češko-slovenskom kontekstu. Preteklost, sodob- nost in prihodnjost medsebojnih kulturnih stikov . Pr aha, 2004, str . 89–95. 11 M UDr . Jar osla v Czmuchalek (1838 Pr ag a–22. f ebruar 1899 Pr ag a), mestni in okr ožni zdr a vnik, k ar je bil že njego v oče. Glej opombo 9. 12 Matična knjig a umr lih župnije s v et eg a Št ef ana v No v em mestu v Pr agi, Š T Z11, 1887–1892 , Zbir k a matičnih kn - jig, Ar hi v mesta Pr age. Nekrolog v časopisu Národní listy (Vir: Národní listy, 2. 8. 1892, številka 212, str. 2) 338 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes cirilica, saj najbolje označuje različne glasove slovanskega jezika, poleg tega pa je tudi posvečena s sveto cirilometodijsko tradicijo. Tako združen jezik je imenoval »vzajemni« ali »skupni« slovanski jezik in pisati v njem – pisati »vzajemno«. Leta 1864 je v Pragi izdal delo z naslovom »Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola«, leta 1865 pa knjigi »Uzajemni pravopis Slavjanski« in »Uzajemna slovnice ali mluvnica slavjanska«, v katerih je širil svojo idejo, ki jo je prvič razvil leta 1848 v delu »Pravila, kako izobraževati Ilirsko narečje i u obče Slavenski jezik«, izdanem v Ljubljani. Poleg tega je izdal slovensko slovnico, koroške legende, slovenske narodne pesmi z napevi in številne članke, raztresene po slovenskih revijah. Matija Majar je eden od najvidnejših slovenskih narodnih buditeljev. Do marčevskega gibanja leta 1848 je sestavil peticijo Slovencev, zaradi katere so ga Nemci in oblastniki tako preganjali, da je moral spomladi 1848 zapustiti Celovec. Vendar je bilo njegovo ime že leta 1851 spet med ustanovitelji »Družstva sv. Mohora« v Celovcu, društva za izdajanje in razširjanje dobrih slovenskih knjig. Rodil se je leta 1809 v Goričah v Ziljski dolini na Koroškem. Odraščal je v Videni- cah, dve uri oddaljenih od italijansko-nemško-slovenske meje. Posvetil se je duhovniškemu stanu in bil dolgo časa župnik v Gorjah pri domači vasi in na Križni gori pri Celovcu. Leta 1883 se je preselil v Prago, ki jo je tako vzljubil, da preostanka življenja ni želel preživeti nikjer drugje. Pogreb bo danes [2. avgusta 1892] ob 10. uri dopoldne v cerkvi svetega Štefana. « 13 Okr ožno sodišče je zaključe v anje zapuščinsk eg a post opk a za pok ojnim župnik om dodelilo mlademu notarju E duar du Ledeck emu. 14 Imeno v ani pooblaščenec je 2. sept embr a 1892, t očno mesec dni po po - k opu Majerja, sesta vil smrtni list (nem. Todfalls-Aufnahme ). Na v edel je, da je Majer umr l 31 . julija v s v ojem najemnišk em stano v anju , star 83 let in da ni za - pustil nobeneg a pr emoženja t er je bil popolnoma br ez sr edst e v za pr eži v ljanje. V spisu so le tri ugot o vitv e, in sicer , da mu je k or ošk a v lada z odločbo z dne 23. no v embr a 1883 namenila letno pok ojnino v višini 420 goldinarje v , sicer je bil popolnoma br ez sr edst e v za pr eži v ljanje, in da je bilo »/…/ tisto malo perila in oblačil, kar mu je ostalo « po zapisnik u k omisarja za časa izr očeno njego vi stano - dajalki, gospe Bar bari Šida, k ot plačilo njenih st orit e v . 15 Spis je bil s t em sklepom 7. sept embr a pr edložen Okr ožnemu sodišču. T ak o k ot v nek aj tisoč podobnih primerih bi bil zapuščinski post opek lah - k o zakl jučen, pri čemer bi spis danes v sebo v al d v e ali tri str ani, če ne bi bil že pr ej v sodni pisarni ali ar hi vu uničen k ot nezanimi v . Na sr ečo se t o v našem primeru ni zgodilo. Okr ajno sodišče je 12. sept embr a pisno ob v estilo Deželno v lado v Celo v cu, da je Mathias Ma y er , ki g a je or dinarij za Kr k o in Celo v ec upo - k ojil 23. no v embr a 1883, umr l v Pr agi in da se lahk o usta vi izplače v anje njego v e pok ojnine. 18. okt obr a se je celo v ški magistr at obrnil na pr ašk eg a. P oizv edo v al je, ali je Majer zapustil opor ok o ali po njem obstaja zapuščina, k er je v Celo v cu ži v ela njego v a zelo r e vna in ubog a sestr a E v a Majer (E w a Ma y er). Pr aški magistr at je 13 Národní listy , 2. a v gusta 1892, št . 212: https://www .digitalni kniho vna.cz/nk p/view/uuid: fb8156ff-435d-11dd-b505-00145e5790ea?page=uuid:571f6800-4bfb-11e7-80b4-001018- b5eb5c (dost op: 4. 12. 2024). 14 Da je Matija Majar v t em kr aju pr ebi v al od leta 1884, ne dok azuje le zapis v matičnem r e - gistru, t em v eč tu di policijsk e prija v e pr ašk e policijsk e upr a v e, kjer je jasno zapisano, da je Mathias Ma y er , pensioniert er Pf arr er ( geb. 1809 in Kr eutzber g l bei Klagenfurt , Heimatschein Hohenthurn bei Villach) in da v hiši ži vi od 3. 8. 1884, pa tudi občinski vpoklicni ar hi v , kjer je zapisano, da Mathias Ma y er , upok ojeni župnik, v hiši ži vi od leta 18 84 in da je imel hišni list občine Str aja v as (Hohenthurn bei Villach) z dne 22. 8. 1884. Glej OS NM VY IV/1892/2141. 15 Glej spis, 2. se pt ember 1892, » V ermögenslos. Unbet eunde W äsche und Kleider , w elche jedoch zur Lebzeit en des Er blassers der Bar bar a Sida für ihr e Dienst e über geben w or den sind«. OS NM VY IV/1892/2141. 339 Letnik 47 (2024), št. 2 2. no v embr a t o poizv edbo v r eše v anje posr edo v al okr ožnemu sodišču, in t o je 6. no v embr a odpisalo, da je Matija Majar umr l br ez pr emoženja in ni zapustil ničesar . Medt em je 5. no v embr a 189 2 celo v ški notarski k andidat F riedrich K umer , k ot pooblaščenec E v e Majer , ki je bila nepismena, v ložil v logo pri okr ožnem so - dišču v Pr agi. E v a Majer je bila br ez sr edst e v za pr eži v lja nje in stano v alk a celo v - šk e občinsk e ubožnice. 16 V pismu sodišču Majerje v a na v aja, da je njen br at , k a - t oliški duho vnik Mathias Ma y er (»slavisiert Matia Majar «), umr l 31. julija 1892 v Pr agi. Pr ed upok ojitvijo je imel beneficiat v Kal v arienber gu v v asi S v eti Martin. K er je njen br at umr l br ez opor ok e, je bilo po njenem mnenju tr eba njego v o pr emoženje, ki naj bi znašalo 3.000 goldinarje v v got o vini, r azdeliti v skladu z zak onom o pr emoženju duho vnik o v , in sicer tak o, da bi tr etjino dobila cer k e v , v k at eri je bil zaposlen, tr etjino sor odniki in tr etjino ubožnica v kr aju, v k at er eg a je spadala cer k e v . K er r azen nje pok ojnik ni imel br at o v in sest er , ona pa je ži v ela v ub ožn ici čis t o br ez sr edst e v , je zaht e v ala dediščino ne le za celotno tr etjino, namenjeno so r odnik om, ampak tudi iz naslo v a tr etjine za »ubožne«. E v a Majer je v logi priloži la izpisek iz r ojstne matične knjige o s v ojem r ojstvu 8. aprila 1812 v Vit encu/Witt enigu (oba sta otr ok a Gr egorja Ma y erja in Agnes Ma y er , r ojene Loik). V lag at eljica je tudi na v edla, da bi lahk o pr edložila dok azilo o s v oji plačilni nesposobnosti. Na t emelju t e pr ošnje je okr ožno sodišče spr ejelo v logo E v e Majer k ot za - k onit e dedinje in jo sr edi decembr a 1892 zapr osilo za podatk e o mor ebitnem drugem pr emoženju njeneg a pok ojneg a br ata, s pridržk om, da se je šestmeseč - ni r ok za določit e v obseg a zapuščine izt ek el 31. januarja 1893. Medt em je okr aj - na blag ajna ob v estila sodiš če, da je v zapuščino pok ojneg a Majarja v ključena tudi njego v a neizplačana pok ojnina za mesec julij 1892 v znesk u 37 goldinarje v in 37 kr ajcarje v , ki je pok ojnik ni u v elja vil. Znesek je bil nak azan sodišču, da g a je v ključilo v zapuščinsk o maso. 17 Že 10. januarja 1893 je E v a Majer iz Celo v ca pisno ob v es tila sodišče v Pr a - gi, da se po njenih podatkih poleg neizplačane pok ojnine za mesec julij 1892 v zapuščini njeneg a br ata nahaja tudi zlata ur a z zlat o v erižico v vr ednosti naj - manj 100 goldinarje v , nat o oblačila, knjige, r ok opisi in pr ecej got o vine, saj je »/…/ pokojnik po pričevanju tamkajšnjih prijateljev tik pred odhodom iz Celovca posedoval vrednostne papirje in srebro v vrednosti približno 3.000 goldinarjev in je pri tem živel zelo skromno «. »Vsi ti predmeti naj bi se nahajali v njegovem sta- novanju v Pragi, Školska ulica št. 1335, zato prosim, da jih energično poiščete, « 18 je na v ajala Majerje v a v s v ojem pismu. Na podlagi t eg a pisma je okr ožno sodišče 27. janu arja notarju JUDr . Gusta vu Gr adlu 19 odr edilo, naj na kr aju samem opr a vi 16 P ooblastilo, ki g a je E v a Ma y er dala F riedrichu K umerju, je podpisala z enim samim križcem, njeno ime je poleg križca napisal A dalbert Viehhauser , pr of esor v er ouk a iz Celo v ca, k ot priča se je podpisala Maria Ber gmann, drug a str ank a celo v šk e ubožnice, v se t o je potr dil notar Car l Riebler , ki je bil prisot en. OS NM VY IV/1892/2141. 17 OS NM VY IV/ 1892/2141. 18 10. januarja 1893: »... berichte ich, dass in der Verlassenschaft meines am 31. 7. 1892 verstor- benen Bruders Mathias Mayer (auch Majar) pens. kath. Pfarrers in Prag, ausser der deponirten Pension pro 37 f. 37 kr. auch eine goldene Taschenuhr sammt goldener Kette im Werte von min- destens 100 fl., dann Kleidung, Bücher, Manuscripte gehören dass sich auch bedeutende Bar- schaften vorfinden müssen, da der Verstorbene nach Aussage seiner hiesigen Freunden cca 3000 f. in Wertpapieren und Silber kurz von seiner Abreise von Klagenfurt besassen hat und derselbe sehr sparsam gelebt hat. Alle diese Gegenstände dürften in seiner Wohnung in Prag, Schulgasse Nr. 1335, II. Stock sich befinden und bitte ich nach denselben energische Nachforschung pflegen zu lassen ...« OS NM VY IV/1892/2141. 19 JUDr . Gusta v Gr adl, iz star e pr ašk e meščansk e družine, r ojen let a 1827 v Pr agi, umr l 15. maja 1908, od leta 189 9 vit ez »E dler v on«. Nár odní ar chi v Česk é r epublik y , Digitalizo v ané pob yt o - v é přihlášky pr ažsk ého policejního ř edit elství (k onskripce) 1850-1914: https://digi.nacr .cz/ pr ihlas ky2 /?s es s io n= 9 d 4 4 ec8 2 5 d 6 f ef 2 0 ed 3 8 1 6 0 9 1 1 1 4 0 7 ae5 c5 4 b7 b1 3 a5 7 2 2 f 7 2 1 c2 7 0 0 7 2 22313b3&action=image&r ecor d=9 (dost op: 4. 12. 2024). 340 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes pr eisk a v o Majerje v e zapuščine, sesta vi popis najdenih pr edmet o v in g a v štirih t ednih pr edloži sodišču. V endar je Gr adl t o 2. f ebruarja za vrnil z ut emeljitvijo, da je bil k ot so dni k omisar dodeljen drugemu okr ožnem u sodišču, in sicer sodi - šču za Malo Str ano in Holešo vice. 20 Medt em je okr ožno sodišče v pr ašk em No v em mestu 25 . f ebruarja 1893 k pričanju pozv alo oskr bnik a V ácla v a Škv or a iz hiše št . 1335/II (Šk olsk a ulica št . 7). T a je pričal, da je »/…/ pokojni Matěj Majer, upokojeni župnik v hiši št. 1335/ II, v Pragi živel v podnajemniškem stanovanju pri gospe Šida, vdovi po krojaču, in kolikor mi je znano, je pohištvo v sobi, ki ga je imel pokojni v podnajemniškem stanovanju, pripadalo gospe Šida, on pa ni imel nobene lastnine, zato ni po njem nič ostalo «. 21 T udi v do v a Šida je bila 25. f ebruarja pozv ana, da priča na sodišču, v endar je bil pozi v pomot oma poslan na napačen naslo v , in sicer v hišo 1355/II. Pr eden se je t o r azjasnilo, je minilo v eč t edno v , zat o je bilo pričanje opr a v ljeno šele me - sec dni pozneje, 25. mar ca 1893. Na pričanju je Bar bar a Šida v zapisnik, ki g a je v odil sodni por a vnalec Flieder , na v edla: »Umrli Matej Majer, upokojeni župnik, ki je živel z mano, mi je zapustil naslednje stvari: eno zlato uro z zlato verižico, dvanajst srebrnih velikih žlic in enajst srebrnih malih žlic. Na koncu sta bila še dva kovčka knjig. Te stvari sem pripravljen izročiti sodišču kot lastnino zapuščine Mateja Majerja, upokoje- nega župnika. Barbora Šidova.« K onec mar ca je v zade v o poseg lo deželno finančno t ožilstv o k ot v aruh de - želne blag ajne in finančnih int er eso v drža v e, v t em primeru Cer kv e. T o je k onec mar ca od sodišča zaht e v alo, naj k onča zapuščinski post opek, in hkr ati izja vilo, da t o počne tu di k ot zast opnik int er eso v Cer kv e k ot tr etjinsk e Majarje v e dedi - nje. Pr a v tak o je sodišče pozv alo, naj pozo v e mor ebitne Majarje v e upnik e, da prija vijo s v oj delež na njego v em pr emoženju. Kmalu zat em, v erjetno zar adi omenjeneg a pritisk a in ugot o vit e v zasliša - nja gospe Šida, je bil notar Gr adl 5. aprila 1893 pono vno pooblaščen za sesta v o Majarje v e zapuščine. T okr at je t o st oril br ez pridržk o v in 20. aprila pr edložil k ončni spis sodišču. P o podatkih Bar bar e Šida, v do v e iz Pr age, naj bi v got o vini ostalo »145 goldinarjev «, medt em k o naj bi vr ednos t nak ita, tj. »zlate žepne cilin- drične ure «, zlat e v erižic e »s ključem in karabinom, 12 srebrnih žlic z graviranimi črkami MM in 11 srebrnih kavnih žlic «, poklicani cenilec Jak ub Matur a ocenil na sk upno 73 goldinarje v . Oblačila in perilo (»4 srajce, 2 para spodnjih hlač, 4 kariraste šale, 4 brisače, 4 suknje in plašče, 1 par hlač in volneni telovnik iz sive črtaste tkanine, 1 črni plašč «) so bila ocenjena na 6 goldinarje v in 40 kr ajcarje v . Kar bi nas danes najbolj zanimalo, tj. knjige, r ok opisi in k or espondenca, je k o - misar v ključil v rubrik o »r azno«. T o sta bila »/…/ dva velika črna lesena kovčka iz mehkega lesa, s ključavnicami, v katerih so bile stare poučne knjige, različni rokopisi in revije «, k at erih cena je bila ocenjena na 5 goldinarje v . In tudi »kup delno vezanih, delno nevezanih knjig različnih verskih in poučnih vsebin « je bil ocenjen na 3 goldinarje. 22 Dolgo vi, po v ezani s pr emož enjem, so bili r azdeljeni v d v e sk upini. V prvi so bili str oški Majarje v eg a zdr a v ljenja. P o na v edbah gospe Šida je zdr a vnik dok - t or Ant onín Bu rsík 23 zaht e v al 20 goldinarje v , medt em k o je pogr ebnemu za v odu bilo za pogr eb izplačanih sk upaj 125 goldinarje v . Sk upno bi t or ej mor alo biti v 20 OS NM VY IV/ 1892/2141. 21 OS NM VY IV/ 1892/2141. 22 OS NM VY IV/ 1892/2141. 23 M UDr . Ant onín Bursík (r oj. 1853). Nár odní ar chi v Česk é r epubli ky , Digitalizo v ané pob yt o v é přihlášky pr ažsk ého policejního ř edit elství (k onskripce) 1850-19 14: https://digi.nacr .cz/ prihlasky2/?session=287290edaf0513081b0a0cf4a57e761f3cc - d04e55800f89aa2cbd0c3d59de41f&action=image&r ecor d=5 (dost op: 4. 12. 2024). 341 Letnik 47 (2024), št. 2 got o vini plačanih 145 goldinarje v , k ar bi mor al biti nat ank o ta k šen znesek, k ot je ostal v got o vini po Majarje vi smrti. P oleg t eg a si Bar bar a Šida »zaračuna 2 goldinarja na mesec za hrambo zgoraj navedene- ga premoženja pokojnika, tj. 18 goldinarjev za 9 mesecev «. K o je Gr adl po vze l zapuščino, je prišel do k ončne ugot o vitv e: pr emoženje po pok ojnem Majerju je bilo ocenjeno na 232 goldinarje v 40 kr ajcarje v , k t emu je bilo tr eba prišt eti še 37 goldi - narje v in 37 kr ajcarje v nepla čane pok ojnine, sk u - paj t or ej 269 goldinarje v in 77 kr ajcarje v . Višina dolg a je znašala 163 goldinarje v (tj. za poplačilo zdr a vnik a, pogr eba, pr ehr ane pri ge. Šida). Net o pr emoženje zapuščine je tak o, po odbitk u dolgo v , znašalo 69 goldinarje v in 40 kr ajcarje v + 37 gol - dinarje v in 37 kr ajcarje v pok ojnine, sk upaj t or ej 106 goldinarje v in 77 kr ajcarje v . Gr adl je dr ago - cenosti odst opil depojsk emu ur adu in zapuščini zar ačunal sk or aj 30 goldinarje v za s v oj honor ar pri sesta vi popiso v , pr e vze m in hr ambo dr ago - cenosti, za de lo cenilca Ma tur e, za k olk e it d. T a znesek je pozneje zaht e v al od sodišča. V endar mu je sodišče v br eme zapuščine prisodilo le 11 goldinarje v in 76 kr ajcarje v t er cenilcu Maturi 3 goldinarje in 15 kr ajcarje v . 24 K onec maja 1893 je sodišče nat o v sem str ank am v zapuščinsk em post opk u (tj. K umerju ozir oma E vi Ma y er), finančnemu t ožilstvu v Pr a - gi in notarju Gr adlu poslalo dopis, v k at er em jih je ob v estilo o izidu post opk a. Na t em mestu bi se zgodba lahk o k ončala, v endar se ni. 20. junija 1893 se je E v a Majer pr ek s v ojeg a od v etnik a K umerja pono vno prit ožila na sodišče v Pr agi. Strinjala se je z odločitvijo t eg a sodišča o oceni zapuščine in zaht e v ala, da se ji izplača ena tr etjina zapuščine, ki je bila zagot o v o namenjena njej, tj. 30 goldinarje v 62 kr ajcarje v po odbitk u njenih str ošk o v v višini 10 goldinar - je v in 62 kr ajcarje v (tj. za pl ačilo st orit e v notarja K umerja in k olk e), 20 goldinarje v naj bi jih bilo izplačanih tak oj. S v ojo zaht e v o je podpr la, da k ot po v sem r e vna str ank a celo v šk e ubožnice in star a žensk a ne mor e v eč čak ati. Hkr ati je pri v olila v pr ost o v oljno dr ažbo dr agocenosti iz zapuščine. Sodišče je finančno t ožilstv o zapr osilo za mnenje, ali bi pristalo na ta k šno r ešit e v , v endar jo je slednje za vrnilo z ut emeljitvijo, da k ot za - st opnica int er eso v Cer kv e, tj. župnije Goriče, ki je medt em 15. junija 1893 pogojno zaht e v ala Ma - jarje v o zapuščino, t eg a ne mor e spr ejeti in mor a počak ati na dr ažbo zapuščine. 24 OS NM VY IV/ 1892/2141. Dopis o smrti Matije Majarja (Vir: Zapuščinski spis Mathiasa Meyerja (Matije Majara), CZ AHMP , OS NM VY IV/1892/2141) 342 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes Na podlagi t eg a je sodišče v Amtsblatt Prager Zeitung z dne 28. in 30. ju - lija obja vilo ob v estilo, da se mor ajo upniki zapuščine Matije Majarja do k onca a v gusta 1893 pisno ali osebno prija viti na sodišču v Jungmanno vi ulici. Nat o naj bi 27. sept embr a ali 11. okt obr a ob 10. uri v stano v anju gospe Bar bar e Šida v Šk olski ulici 7 pot ek ala pr ost o v oljna dr ažba zapuščine. Dr ažit elji so mor ali na kr aju samem plačati v got o vini in na kr aju samem tudi v se odnesti. 25 Dr ažba je dejansk o pot ek ala 27. sept embr a in pr odano je bilo v se, r azen zlat e v erižice za ur o Matije Majarja. T eg a dne je v se k upil F r anz März, starinar iz Smícho v a št . 523, ki je v se dr ažil po ocenjeni ceni in najnižji možni ponudbi eneg a kr ajcarja, pri čemer je sk upni net o izk upiček br ez k olk o vine znašal 66 goldinarje v in 12 kr ajcarje v . Zlat o v erižico, ocenjeno na 25 goldinarje v , je nat o na drugi dr ažbi 11. okt obr a za samo 4 goldinarje in 50 kr ajcarje v k upil M. Guth z V acla v sk eg a tr g a 60. P oleg k olk o v je bilo tr eba na dr ažbi plačati tudi str ošk e dr a - žit elje v , ki so znašali 5 goldinarje v . Sk upni net o izk upiček Majarje v e zapuščine je tak o znašal le 101 goldinar in 33 kr ajcarje v (66 goldinarje v in 66 kr ajcarje v z dr ažbe, pr eostanek pok ojnine za mesec julij 1892). Upniki so zaht e v ali 36 gol - dinarje v . T ak o je ostalo le še 65 goldinarje v in 27 kr ajcarje v , ki so si jih r azdelili dediči (tj. E v a Majer , župnija Goriče in drža v a). S t em so seznanili E v o Majer in župnijo v Gor ičah. K onec okt obr a 1893 je E v a Majer zapr osila, da se ji izplača tr etjina njeneg a pr emoženj a »za r e vne«, tj. tr etjina, ki bi mor ala po zak onu o pr emoženju duho vnik o v iz leta 1807 iti v ubožnico v župniji, kjer je delo v al po - k ojni duho vnik. P o t em pr edlogu, ki g a je sesta vil njen pooblaščenec K umer , naj bi ji tak o od čist e zapuščine ostalo 43 goldinarje v in 51 kr ajcarje v t er 21 goldi - narje v župnijski cer kvi v Goričah. Pr eostalih 76 kr ajca rje v bi pripadlo notarju Gr adlu, cenilcem in dr ažit elju. Finančno t ožilstv o v Pr agi se je s t em pr edlogom strinjalo pod pogojem, da se s t em strinja tudi občina Goriče. V endar se je ta o t em do datno pos v et o v ala z mest om Celo v ec in okr ožn o v lado v Beljak u. T a je 10. mar ca 1894 k ončno odločila, da je E v a Majer upr a vičena do r e vneg a deleža zapuščine, k er je pr edložila potr dilo o r e v ščini. Finančno t ožilstv o v Pr agi je t o odločit e v potr dilo 21. mar ca 1894. S t em je bil de janski zapuščinski post opek k ončan, pr eostalo je le še izplačilo znesk o v upr a vičencem v zapuščinsk em post opk u. Medt em k o so notar Gr adl, cenilec za - puščine in dr ažit elj pr ejeli denar že mar ca 1894, je mor ala E v a Majer počak ati do junija 1894, k o je bil njen delež poslan njenemu zast opnik u K umerju. V is - t em mesecu je prišla na vrs t o tudi Bar bar a Šida. V endar se je iz Šk olsk e ulice vrnilo ob v estilo, da ji ne mor ejo izplačati 18 goldinarje v , k er se je v do v a po kr o - jaču pr eselila neznano k am, mor da na Žižk o v v Pr agi. Okr ožno sodišče je zat o policijski upr a vi v Pr agi naložilo, naj poišče no v o pr ebi v ališče Šido v e. V endar se je poizv edba julija in nat o tudi okt obr a 1894 neuspešno k ončala. Osemnajst goldinarje v je v eč let ostalo v pr ašk em depozitnem ur adu, dokler ni bilo maja 1898 odločeno, da se znese k v loži na hr anilno knjižico pri pr aški hr anilnici na ime Ba r bor a Šido v á iz »zapuščine Mayerja Matyáša «. Denar je tam ležal v eč let . Leta 19 00 so goldinarje zamenjali za kr one (v r azmerju 1 : 2) in leta 1917 je bilo zar adi ugodne obr estne mer e na r ačunu Bar bar e Šida že 71 a v strijskih kr on. No v embr a 1917 so a v strijsk e oblasti t e opuščene r ačune upor abile za financir a - nje a v strijsk eg a v ojneg a posojila. T o se je zgodilo tudi z r ačunom Bar bar e Šida. Celotnih 45 kr on in 38 vinarje v je bilo namenjenih za v ojno posojilo, medt em k o je bilo pr eo stalih 26 kr on in 65 vinarje v nak azanih na r ačun Bar bar e Šida pri P oštni hr anilnici na Dunaju. 26 Zadnji dok ument v zapuščinsk em spisu Matija Majarja je iz aprila 1918 t er zade v a spor med Okr ožn im sodiščem v Pr agi in P oštno hr anilnico na Duna - ju o t em, ali je bila por a vna v a v loge Bar bar e Šida v ode na pod pr a vilno oznak o 25 OS NM VY IV/ 1892/2141. 26 OS NM VY IV/ 1892/2141. 343 Letnik 47 (2024), št. 2 spisa. V v sak em primeru Ba r bar a Šida, v do v a po kr ojaču in do lgoletna sostano v alk a Matije Ma - jarja, pod k at er o je dejansk o nastala zaplet ena zapuščinsk a zade v a, s v ojeg a denarja ni nik oli pr e vzela. Izginila je v neznano, tak o k ot je v v etru zgodo vine in v ojne izginil njen denar , ki g a je zah - t e v ala in pr ejela za skr bništv o nad pr emoženjem s v ojeg a najemnik a. T ak o podr oben opis pot ek a eneg a od za - puščinskih post opk o v se mor da zdi nepotr eben. V endar je a vt or z njim želel pok azati, k ak o so pr oti k oncu de v etnajst eg a st oletja pot ek ali t o vr - stni post opki in k ak o so s s v ojimi zamudami ne - usmiljeno poseg ali v v sak o zapuščinsk o maso. In t o ne le zat o, k er so tisti, ki so imeli po pok ojnem dost op do zapuščine, pogost o neusmiljeno »kr a - dli« in skri v ali got o vino, dr agocene pr edmet e it d. Šlo je tudi za t o, da je v sak emu ur adnemu dejanju notarja t er dru gih pr a vnik o v in ur adnik o v sledilo še v eč zapuščinskih zaht e v . T udi po podr obnem pr eg ledu celotneg a spisa ne v emo, k ak šno je bilo dejansk o pr emože - nje Mat ije Maj arja ob njego vi smrti. Domne v amo lahk o, da je k ot »skr omno« ži v eči člo v ek od s v oje po vpr ečne pok ojnine, ki je znašala manj k ot 40 goldinarje v na mesec, lahk o pr ecej prihr anil, g le - de na t o, da je ži v el le v eni najeti sobi. Imel je tudi knjižnico, o v sebini k at er e pr a v tak o ne v emo ni - česar , r azen t eg a, da je za se boj pustil d v a v elik a k o v čk a, »polna starih knjig«. Nek aj dr agocenosti, ki jih je njego v a najemodajalk a, gospa Šida, na k oncu priznala sodišču, je bilo očitno pod ceno pr odanih na dr ažbi za manj. Matija Majar je zadnjih deset let s v ojeg a ži v ljenja pr eži v el v Pr agi, kjer se je r azen r edkim izogibal v sem prijat eljem, med njimi v ečini s v o - jih k olego v zgodo vinarje v in filologo v . Njego v a zagot o v o zanimi v a pisna zapuščina in knjižnica sta izgi nili z njego v o smrtjo v Pr agi. T o potrjuje tudi omenjeni zapuščinski spis. Kaj sta v sebo - v ala k o v čk a s knjig ami in spisi, ne v emo, v endar v sek ak or lahk o obžalujemo, da nista prišla v r ok e njego v eg a prijat elja Jo sef a Ladisla v a Píča 27 ali ar he olog a Jana V ácla v a Leg a, 28 ustano vit elja Slo v ensk o-češk eg a društv a, t em v eč sta k ot star papir k ončala v r ok ah smích o v sk eg a zasta v lja v ca in starinarja Märza. Nasploh je usodo zapuščine Matije Majarja zaznamo v alo dejstv o, da je ži v el v 27 Josef Ladisla v Píč (19. janua r 1847, Mšeno pri Měl - ník u–19. december 1911, Pr ag a) je bil zgodo vinar , pe - dagog in muzejski dela v ec, soustano vit elj češk e ar heo - logije. 28 Jan V ácla v Le go (14. sept ember 1833, Lhota pod R ad - čem–17. sept ember 1906, Pr ag a) je bil nar odni budit elj in pisat elj, ki je delo v al v Slo v eniji in na Hrv ašk em. Matija Majar Ziljski (Vir: Slovan, 3. 7. 1884, št. 27, str. 1) 344 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes Pr agi v izolaciji, v podnajemništvu in v bistvu k ot neznana oseba. T o je v erjetno v odilo njego v o gospodinjo, da je zanik ala tist o malo, k ar je ostalo po njem, in pr epr ost o upala, da t eg a ne bo nihče opazil. Šele dejstv o, da se je og lasila Majar - je v a ses tr a in da se je finančno t ožilstv o k ot zago v ornik da v čnih int er eso v drža - v e zanimalo za zapuščino, je pri v edlo do t emeljit ejše sodne obr a vna v e in odkri - tja v saj nečesa, saj lahk o domne v amo, da v do v a Šida ni priznala v seg a. Zgodba je žalostna, k ot je žalost en celot en k onec ži v ljenja Matije Majarja Ziljsk eg a, t eg a v elik eg a slo v ensk eg a nar odneg a budit elja. VIRI CZ, Ar chi v hla vního města Pr ah y (AHMP), Okr esní soud pr o No v é Měst o a V y še - hr ad, pozůstalostní spis y , spis č. IV/1892/2141 (OS NM VY IV/1892/2141). K onskripce – pob yt o v é přihlášky pr ažsk ého policejního ř edit elství 1850–1914 - Nár odní ar chi v (nacr .cz): https://digi.nacr .cz/ (dost op: 4. 12. 2024). Ar chi vní k atalog (ahmp.cz): https://k atalog.ahmp.cz/pr ag apublica/permalink?x id=bc66bf82dc3d4a64be1d949e65748e9b&scan=1#scan1 (dost op: 4. 12. 2024). Nár odní listy: https://www .digitalnikniho vna.cz/nk p/view/uuid:fb8156ff-435d- 11dd-b505-00145e5790ea?page=uuid:571f6800-4bfb-11e7-80b4-001018b5eb5c (dost op: 4. 12. 2024). LITERATURA Matija Majar Ziljski v česko-slovinském kontextu : minulost, přítomnost a budouc- nost vzájemných kulturních styků = Matija Majar Ziljski v češko-slovenskem kontekstu : preteklost, sodobnost in prihodnjost[!] medsebojnih kulturnih stikov: sborník příspěvků z mezinárodní konference pořádané k uctění 110. výročí úmrtí slovinského kněze-buditele, jazykovědce a folkloristy, (Praha, 11. 10. 2002, Filozofická fakulta Univerzity Karlovy) (ur . Milada K. Ned v ědo v á in Martin a Pik o-R ustia). Pr aha: Nár odní kniho vna ČR, Slo v ansk á kniho vna, 2004. MA TIJ A MA J AR ZILJSKI AND HIS PR OB A TE REC ORDS IN PRA GUE Matija Majar Ziljski li v ed and died in Pr ague in v ery modest cir cumstanc - es, as much as his pension allo w ed. F or eig ht y ears bef or e his death (1884– 1892), he li v ed in a sing le r oom in a r ent ed apartment with the wido w Šido v a in Pr ague 's New T o wn, at Šk olní Str eet No. 7. His death attr act ed att ention among Czech Sla vists , hist orians and other e xperts, as Ziljski w as kno wn in local cir cles f or his int ensi v e acti vity . The pr obat e pr oceedings aft er the death of Majar Ziljski last ed r elati v el y long. Its course and conclusion w er e influenced b y the deceased's poor sist er , E v a Majer , w ho li v ed in Klagenfurt and cont est ed the wil l, w anting t o r ecei v e the shar e that belonged t o her aft er her br other's death. Due t o her appeal, the pr o - bat e pr oceedings w er e r e vised. Some small v aluables w er e tr aced fr om Majar Ziljski's estat e and then sold at auction. E v a Majer e v entuall y r ecei v ed 43 gul - dens, or r oug hl y her br other's monthl y pension, fr om his inheritance in 1894. VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y 345 Letnik 47 (2024), št. 2 The pr obat e r ecor ds further confirmed that his pr oper ty included “old book s” and other documents and corr espondence. Ho w e v er , this–possibl y the most pr ecious aspect of the gr eat Slo v enian think er's leg acy t oda y –w ent t o a charity shop aft er being sold at auction mor e or less lik e old paper . 347 Letnik 47 (2024), št. 2 O DEL U ARHIV SKEG A DR UŠ TV A IN ARHIV O V SL O VENIJE A CTIVITIES OF THE AR CHIV AL SOCIETY AND AR CHIVES OF SL O VENIA Aškerčeva nagrada in Aškerčevi priznanji v letu 2024 K omisija za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj (dalje: k omisija) je bila za štiriletni mandat izv oljena na r ednem zboru čla - no v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije (dalje: ADS), ki je pot ek al k or espondenčno med 25. in 28 . mar cem 2022. V k omisijo so bili izv oljeni: Elizabeta Eržen P odlipnik (zapisnik arica), dr . Mirjana K ont estabile R o vis, dr . Andr ej Nar ed (pr edsednik), dr . Julijana Vi sočnik (namestnica pr edsednik a) in dr . Alek san - der Žižek. V letu 2024 se je k omisija sestala na d v eh r ednih sejah, eno sejo je opr a vila dopisno. Na dopisni seji, ki je pot ek ala po elektr onski pošti od 10. do 15. julija 2024, je k omisija potr dila besedilo ja vneg a pozi v a za pr edlag anje k andidat o v za let o 2024. Č lani k omisije so ob t em tudi pr edlag ali izvršnemu odboru ADS, da zagot o vi sr edstv a za d v e Ašk er če vi priznanji. Ja vni pozi v je bil 12. a v gusta 2024 obja v ljen na spletni str ani ADS, pr a v tak o je bil poslan na e-naslo v e v seh člano v društv a, e-naslo v e slo v enskih ar - hi v o v in zgodo vinarsk o dopisno list o. Z ja vnim pozi v om, ki je bil odprt do 11. sept embr a, smo zbir ali pr edloge za pr ejemnik e ene Ašk er če v e nagr ade in do d v eh Ašk er če vih priznanj. Na 4. seji (13. sept embr a 2024) je k omisija odpr la in pr eg ledala pri - spele pr edloge. Prispelo jih je deset , pri čemer je bil en pr edlog za Ašk er če v o nagr ado nepopoln. Pr edlog namr eč ni v sebo v al zaht e v anih element o v , med njimi pr edsta vitv e k andidata in ut emeljitv e pr edlog a, zat o je k omisija sog la - (Foto: Tina Arh) 348 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia sno skl enila, da g a ne bo obr a vna v ala. Za Ašk er če v o nagr ado so prispeli štirje popolni pr edlogi, za Ašk er če v o priznanje je prispelo pet popolnih pr edlogo v za štiri k andidat e ozir oma izv edene pr ojekt e. V imenu k omisije in ADS se zah v alju - jem v sem ustano v am in posameznik om, ki so poslali k ak o v ostno pripr a v ljene pr edloge. Člani k omisije so opr a vili splošno r azpr a v o o pr edlogih in sklenili, da v si član i pr ejmejo pr edloge po elektr onski pošti in jih do naslednje seje podr ob - neje pr eg ledajo. Člani k omisije so se vno vič sestali 25. sept embr a. Skla dno z 10. členom Pr a vilnik a o podelje v anju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj so o izbiri k andidat o v odločili z ja vnim g laso v anjem. Ob t em je v sak član k omisije s v oj g las tudi ut emeljil. V elik o dobr o ut emeljenih pr edlogo v se v eda ni olajšalo dela k omi - siji, v endar je kljub t emu tr eba posebej poudariti, da je k omisija v se pr ejemnik e nagr ade in priznanj izbr ala sog lasno, pr a v tak o je izvršn i odbor ADS izbor k omi - sije 4. okt obr a sog lasno potr dil. Aškerčevi priznanji Tadeju Cankarju, dr. Mateji Jeraj, dr. Matevžu Koširju, mag. Tade- ji Tominšek Čehulić, Poloni Trobec Mlakar, Mojci Tušar in Tanji Žohar za znanstv eno-kritično obja v o ar hi v skih vir o v in spr emno študijo z naslo v om Dr. Albin Šmajd: dnevnik in dosje 1941–1946 (Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2022, 1039 str ani). Sodobno e vr opsk o zgodo vinopisje poudarja v elik pomen r azisk a v na t emeljih v er od ost ojnih vir o v in ar hi vi imajo v t em pr ocesu pomembno v logo. Obja v ljeni ar hi v ski viri, opr emljeni z ustr eznim znanstv enim apar at om, so še posebej pomembni za k ontr o v erzne t eme iz obdobja polpr et ekle zgodo vine, med k at er e sodita tudi obdobje ok upacije na Slo v ensk em med let oma 1941 in Prejemniki Aškerčevih priznanj (Foto: Tina Arh) 349 Letnik 47 (2024), št. 2 1945 t er čas, ki ji je sledil. V ojna, ok upacija, odpor , r e v olucija in k olabor acija so ustv arili popolno ok olje za oblik o v anje v gr obem v saj d v eh delno že pr ej sprtih političnih tabo r o v in za njuno neusmiljeno obr ačuna v anje, ki se je nadalje v alo tudi po v ojni. Dok umenti partizansk e str ani so bili v v elik em št e vilu že obja v lje - ni, zat o je zlasti zaželena obja v a dok ument o v naspr otneg a tabor a. K onec leta 20 22 je Ar hi v R epublik e Slo v enije izdal de lo z naslo v om Dr. Albin Šmajd: Dnevnik in dosje (1941–1946) . Knjig a, ki je izšla tak o v fizični k ot elektr onski obliki, pr edsta v lja del obsežneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, ki g a je ustv a - ril ali zbr al Alb in Šmajd, r ado v ljiški od v etnik in pr ed v ojni politik Slo v ensk e ljud - sk e str ank e t er med ok upacijo eden izmed v odit elje v pr otir e v olucije. Gla vni in najobsežnejši del publik acije je Šmajdo v dne vnik. Njego vi zapisi, ki so nastajali od jeseni 1941 do začetk a maja 1945 in so danes ohr anjeni v Ar hi vu R epublik e Slo v enije, v f ondu SI A S 1931, R epubliški sekr etariat za notr anje zade v e SR S, so a vt entičen prik az delo v anja pr otik omunističneg a tabor a v v ojnem času in še po - sebej Slo v ensk e ljudsk e str ank e, ki ji je Šmajd pripadal. T ej izdaji so dodani tudi zapisi, ki jih je napisal v emigr aciji, po k ončani v ojni, in so se ohr anili v okviru gr adi v a, ki g a je zbr ala zasebna ar hi v sk a ustano v a Studia slo v enica. Drugi, kr ajši obja v ljeni vir , je osebni dosj e Albina Šmajda, ki so g a oblik o v ali or g ani drža vne v arnosti po k ončani v ojni. Sesta v ljajo g a zapisniki zaslišanj nek at erih Šmajdo vih znance v , podatki o osebah, nast opajočih v Šmajdo v em ar hi vu, nek aj dok azneg a ali obr emenilneg a gr adi v a, medt em k o so njego v bistv eni del zapisniki Šmajdo - vih zaslišanj, ki so pot ek ala na začetk u mar ca 1946. Želje po obja vi Šmajdo v eg a dne vnik a z ustr eznim znanstv enim apar at om so obstajale že v pr et eklosti, a do t eg a dolgo ni prišlo. K ončno so se s t em zah - t e vnim, dolgotr ajnim in pogost o muk otrpnim delom spopadli sodela v ci Ar hi - v a R epublik e Slo v enije. Z v so potr ebno natančnostjo so tr anskribir ali Šmajdo v dr obni, mest oma stisnjen, nečitlji v in neur ejen r ok opis , a pri t em niso poseg ali v njego v o a vt entičnost . Ugot o vili so identit et o v ečine oseb, na v edenih samo z imenom, priimk om ali le s pse v donimom, r azr ešili množico kr atic in okr ajša v , v opombah pod črt o so pojasnili nek at er e manj znane, a za r azume v anje besedi - la pomembne dogodk e. T ež a vno delo so uspešno opr a vili in danes je Šmajdo v dne vnik pr edsta v ljen na način, r azumlji v slehernemu br alcu in ne le posebej usposobljenim str ok o vnjak om in znanstv enik om. Za boljše r azume v anje obja v ljenih vir o v poskr bijo še u v odne študije, pr ed - v sem obsežna pr edsta vit e v ži v ljenjsk e poti Albina Šmajda, pripr a v ljena tak o na osno vi ar hi v skih vir o v k ot r aznolik e lit er atur e. Dr agocen je tudi oris ži v ljenja nje - go v e ži v ljenjsk e sopotnice Marije Šmajd. P osebno vr ednost imajo kr atk e biogr a - fije v elik eg a št e vila v dne vnik u in dosjeju nast opajočih oseb, v pr ecejšnji meri opr emljene s f ot ogr afijami. Pripr a v lja v ci izdaje so tak o opr a vili izvrstno delo, ki pomeni no v pomemben k amenček v mozaik u r azume v anja zaplet eneg a dog aja - nja in t ežkih osebnih odločit e v med ok upacijo, r e v olucijo, pr otir e v olucijo in k o - labor acijo na Slo v ensk em. Izdaja ar hi v skih dok ument o v Albina Šmajda je s s v ojo t emeljit ostjo in z obsegom pomemben prispe v ek k os v etlitvi na v edeneg a obdo - bja in dost opnosti ar hi v skih vir o v tak o znotr aj znanstv enih k ot tudi širših zaint e - r esir anih ja vnosti. Zaht e vno delo je bilo opr a v ljeno vr hunsk o in pomembno os v e - tljuje obdobje druge s v et o vne v ojne, zat o si ekipa sodela v ce v Ar hi v a R epublik e Slo v enije, ki je izdajo pripr a vila, ned v omno zasluži naj višje stano v sk o priznanje. Dr. Bojanu Himmelreichu za r azsta v o in monogr afijo Je bilo v Celju do- volj mostov? (Celje: Zgodo vinski ar hi v , 2022, 136 str ani) in r azsta v o Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji t er s t em za pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti. Bojan H immelr eich, r ojen leta 1959 v Celju, je po zaključeni gimnaziji f e - bruarja 1987 diplomir al iz zgodo vine in ang leščine na Filozof ski f ak ult eti Uni - v erze v Ljubljani. Na isti f ak ult eti je leta 2000 magistrir al in leta 2008 dokt orir al iz zgodo vine. Sept embr a 19 89 se je zaposlil k ot ar hi vist v Zgodo vinsk em ar hi - 350 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia vu Celje, kjer deluje še danes. Pr ed pr e vzemom sedanji h nalog je delal z gr adi - v om upr a vnih, sodnih in gospodarskih f ondo v iz časa A v str o-Ogrsk e, pr ed v ojne Jugosla vije, ok upacije in po v ojne Jugosla vije t er gr adi v om družbenopolitičnih or g anizacij. Od leta 2002 v odi oddelek za gr adi v o ustv arjalce v s podr očja k ultu - r e, znanosti, športa, društ e v , osebnih in družinskih f ondo v t er zbir k ar hi v sk eg a gr adi v a. V letih 2010−2023 je v odil Medar hi v sk o delo vno sk upino za k ultur o in znanost . Leta 1997 je dosegel nazi v višji ar hi vist , leta 2000 ar hi v ski s v et o v alec in leta 2015 ar hi v ski s v etnik. Z razstavo Je bilo v Celju dovolj mostov? je na sist ematičen, pr eg leden in vi - zualno zanimi v način v štirih, po v ečjih celjskih v odah poimeno v anih pog la vjih, pr edsta vil zgo do vino gr adnje most o v in brvi v Celju od sr edine 19. st oletja do danes. R azsta v a je bila pospr emljena z monogr afijo, v k at eri so ob posameznih most o vih prik azana tudi oz adja njiho vih nastank o v . Omenjeni so gr adit elji in načini gr adnje, opisan je tudi pr aktičen vpli v njiho v eg a obst oja. V delu lahk o pr eber emo, k ak o nas most o vi po v ezujejo, k ak o r azburjajo pr ebi v alstv o ali k ak o neobičajna je lahk o sla vnostna izr očit e v mostu pr ometu. Obja v ljena so priče v a - nja ljudi, ki se most o v z nostalgijo spominjajo, in spomini mladih na odr aščanje ob t em ali onem mostu. Monogr afijo popestrijo še zanimi vi citati, izbr ani iz Celj - sk eg a t ednik a, ki so jih izr ekli Celjani o dogodi v ščinah, ki so se jim zgodile ob/ pod/zar adi most o v . V monogr afiji je obja v ljenih 160 r azličnih vir o v iz ar hi v skih in muzejskih ustano v , časopisja in drugod – zemlje vido v , v edut , f ot ogr afij, r azg lednic, dopi - so v , k omentarje v , risb, načrt o v idr . T ak o lahk o go v orimo o obsežni, izjemno bo - g at o opr emljeni znanstv eni publik aciji, ki jo zaznamuje natančno, str ok o vno in analitično za vzet o delo a vt orja. R azsta v a je bil a na og led od sept embr a 2022 do maja 20 24. Og ledalo si jo je okr og 2700 ljudi, a vt or pa je imel sk or aj 80 v odst e v . Pripr a v ljena je bila tudi digitalna r azličica r azsta v e. Njego v drugi pr ojekt , r azsta v a z naslo v om Filatelija v arhivih, arhivi v fi- lateliji , je nastala ob st oletnici filat elije v Celju, na njej pa so bili sist ematično pr edsta v ljeni trije sklopi: delo v anje filat elist o v v Celju od nastank a društv a da - lje; filat elistično gr adi v o (žigi, znamk e, k oleki, nalepnice, r azg lednice, dopisnice, zalepk e, po vr atnice t er ostale v poštnem pr ometu upor abljane vr ednotnice in obr azci), ki se hr anijo v r azličnih ar hi v skih f ondih; zbir k a mat erialo v , ki so jih izdale poštne upr a v e po s v etu na t emo ar hi vistik e. Upošt e v ati je tr eba, da je iz - dajanje poštnih vr ednotnic r a vno tak šen atribut drža vnosti k ot izdajanje lastne - g a denarja. T o gr adi v o je klju b s v oji pomembnosti v ja vnih ar hi vih pri obr a vna vi ar hi v sk eg a gr adi v a dok aj zaposta v ljeno. Ob r azsta vi je bil na dan odprtja v Zgo - do vinsk em ar hi vu Celje na v oljo tudi ur adni poštni žig dne v a. Zgodo vinski ar hi v Celje je izdal priložnostno publik acijo (v 299 ošt e vilčenih izv odih), ki jo je bilo možno na ta dan poslati na izbr ane naslo v e. Obe r azsta vi s spr emnima publik acijama sta poželi iz jemno zanimanje str ok o vne in laične ja vnosti t er zagot o v o pomenita eneg a od pr esežk o v na t em podr očju v zadnjih d v eh letih. Bojan Himmelr eich za pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti ned v omno zasluži Ašk er če v o pri - znanje za let o 2024. Aškerčeva nagrada Aleksandri Pavšič Milost za izjemne prispe v k e k r azv oju slo v ensk e ar - hi vistik e in str ok o vneg a izobr aže v anja, na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja slo v ensk e ar hi v sk e dediščine in posr edo v anje le-t e ja vnosti t er dolgoletno za - služno delo v ADS. Alek sandr a P a v šič Milost je bila r ojena 17. no v embr a 1956 v P ost ojni. Osno vno šolo je obisk o v ala v Gr g arju in Solk anu, sr ednjo vzgojit eljsk o šolo v 351 Letnik 47 (2024), št. 2 Idriji in na Filozof ski f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani leta 1981 diplomir ala iz zgo - do vine in sociologije. Ist eg a leta se je zaposlila k ot ar hi vistk a v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici. Leta 1997 je pridobila nazi v ar hi v sk a s v et o v alk a in leta 2016 ar hi v sk a s v etnica. Let os bo poklicno pot zaključila z a vt orsk o r azsta v o Po- bratenja severnoprimorskih občin z občinami v tujini . Ar hi v sk o pot je začela k ot ar hi vistk a, zadolžena za ar hi v sk e f onde in ustv arjalce ar hi v sk eg a gr adi v a s podr očja gospodarstv a. V elik o se je pos v eča - la t er ensk emu delu, stik om z ustv arjalci, odbir anju in pr e vzemanju ar hi v sk eg a gr adi v a, a tudi njego vi str ok o vni obdela vi in popiso v anju. Deja vno se je spopri - jemala z izzi vi, ki so jih prinašale spr emembe, k ot je pri v atizacija gospodarstv a. V obdo bju 201 6−2021 je skr bela tudi za ar hi v sk e f onde in ustv arjalce s podr o - čja vzgoje in izobr aže v anja , od leta 2022 dalje je zadolžena zlasti za po v ojne upr a vne f onde. V no v ogorišk em ar hi vu je pr eda v at eljica na seminarjih za str ok o vno usposabljanje za delo z dok umentarnim gr adi v om in članica k omisije za pr eiz - k us str ok o vne usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om; med let oma 2007 in 2021 je bila njena pr edsednica. V sebinsk o in zak onsk o je r eše v ala pr o - blematik o str ok o vne usposobljenosti ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a. Od leta 2006 do leta 2017 je bila članica K omisije za podelje v anje str ok o vnih nazi v o v na podr očju v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a pri Ministrstvu za k ultur o (2013−2017 namestnica pr edsednice). Njen bibliogr af ski opus zajema str ok o vne člank e o v alo rizaciji in pr e vze - mih gr adi v a s podr očja gospodarstv a, pri čemer je sk ozi pr ouče v anje in r eše v a - nje pr agmatičn ih t er zak onskih polemik še posebej ob pri v atizaciji gospodarstv a v de v et desetih letih pomembno prispe v ala k r azv oju ar hi v sk e str ok e. Obja v ljala je v zbornikih pos v et o v anj ozir oma zbor o v anj Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije t er publik aciji T ehnični in v sebinski pr oblemi klasičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir a - Prejemnica Aškerčeve nagrade (Foto: Tina Arh) 352 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia nja. Izposta vimo t e r ef er at e: Varstvo zasebnega arhivskega gradiva gospodarskih organizacij (Mursk a Sobota, 2005), Reševanje nekaterih vprašanj valorizacije dokumentarnega gradiva in prevzemanja arhivskega gradiva pri gospodarskih organizacijah v slovenskih arhivih (Ptuj, 2011) t er Nekatera vprašanja vredno- tenja ustvarjalcev arhivskega gradiva, ki izvajajo javna pooblastila ali opravljajo javno službo na področju gospodarstva (Maribor , 2019 ). Na k onf er encah se je v ključe v ala v disk usije in dajala pobude za obr a vna v o str ok o vnih vpr ašanj. R e - dno je obja v ljala v g lasilu Ar hi vi. V ar hi v skih publik acijah, kr aje vnih zbornikih, jubilejn ih publik acijah in časopisih je na osno vi ar hi v sk eg a gr adi v a obja vila vrst o zgodo vinskih člank o v tak o o pr ed v ojnih k ot po v ojnih gospodarskih družbah Primorsk e. Ob t em je r az - isk o v ala in obja v ljala dela o znanih primorskih osebnostih in kr aje vni zgodo vini. Njeni članki so marsik og a spodbudili k r azisk o v anju lok alneg a zgodo vinopisja, saj se je pos v ečala tudi manj znanim t ematik am in osebnostim. Pripr a vila je v eč odme vnih samost ojnih r azsta v s k atalogi. Naj izposta - vimo le nek at er e: Zadružni dom – naš ponos je naslo v r azsta v e iz leta 1996, ki se pos v eča gr adnji zadružn ih domo v po drugi s v et o vni v ojni. R azsta v a Zgodba o luči – Soške elektrarne Nova Gorica, 60 let (1947−2007) je leta 2007 nastala na pobudo Soških elektr arn in v t esnem sodelo v anju z Alek sandr o P a v šič Mi - lost . Zgodo vina soških elektr arn je bila pr edsta v ljena z v eč k ot 90 ar hi v skimi dok umenti in je s v oje stalno mest o dobila v pr ost orih hidr oelektr arne v Solk a - nu. Želimo k matični domovini − razstava ob 70-letnici priključitve Primorske k Jugoslaviji je bila posta v ljena leta 2017. Alek sandr a je na 16 panojih pripr a vi - la bog at pr eg led dog ajanja, ki je nazorno prik azo v al prizade v anja Primor ce v , a tudi drugih Slo v ence v , da se Primorsk a po k oncu druge s v et o vne v ojne priključi Jugosla viji. P omemben je bil tudi njen prispe v ek v ožjem pripr a v ljalnem odboru v seh slo v enskih ja vnih in cer kv enih ar hi v o v , ki je v let ih 2011−2015 pripr a vil r azsta v o in monogr afijo Arhivi − zakladnice spomina . Let os bo s v ojo poklicno pot sklenila z r azsta v o Pobratenja severnoprimorskih občin z občinami v tujini . V elik o je prisp e v ala k pr omociji ar hi v a in ar hi v sk eg a gr adi v a. V sesk ozi je r azvijala in iz popolnje v ala pedagošk o deja vnost no v ogorišk eg a pokr ajinsk eg a ar hi v a, ki je obseg ala pr edsta vitv e ob dne vih odprtih vr at , učne ur e za vrt ce, osno vne in sr ednje šole t er sodelo v anje z Medgener acijskim sr ediščem dne vnih akti vnosti za star ejše v No vi Gorici. Sodelo v ala je z višjimi in visokimi šolami t er no v ogoriški ar hi v zast opala na nacionalnem medr esor sk em pr ojektu K ulturni bazar , ki širi do st opnost k ak o v ostnih k ulturnih v sebin. Alek sandr a P a v šič Milost se je z izvirnim in njej lastnim hudomušnim podajanjem zgodo vinskih dejst e v in s popularizacijo ar hi v sk e str ok e prik upila marsik at er emu obisk o v alcu ar hi v a. Nepr ecenlji v o je njeno delo v anje v ADS od leta 1981 dalje. Kar de v et man - datnih obdobij v letih 1992−2024 je bila članica izvršneg a odbor a društv a, d v a mandata (200 2−2004, 2016 −2018) je bila njego v a pr ed sednica. V t em obdobju je izposta vila poklic ar hi vis ta in njego v o delo v anje v ok olju, ki so g a nar ek o v a - le družbene spr emembe. V eč let je bila v nadzornem od boru, na pos v et o v anjih in zbor o v anjih pogost o član ica delo vne sk upine za pripr a v o zaključk o v . V pr ej - šnjem mandatu je bila tudi članica K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj. V ečkr at je deja vno zast opala ar hi v sk o društv o na ar hi - v skih zbor o v anjih v tujini. Alek sandr a P a v šič Milost je v sestr ansk a ar hi vistk a, ki je s v ojo k arier o po - s v etila ar hi v ski str oki, ar hi v sk emu gr adi vu in ar hi v skim k olegom t er je neizbri - sno zaznamo v ala tri desetletja delo v anja ADS. Sodela v ci in k olegi občudujemo njeno pr edanost in natančn ost pri skr bi za ar hi v sk o gr adi v o. Ob sk or ajšnji upo - k ojitvi se ji poklanjamo z naj višjo stano v sk o nagr ado. Za Ašk er če v o nagr ado so bili v letu 2024 nominir ane še: • dr . T atj ana Hajtnik »za izjemne prispevke k razvoju slovenske arhivistike, strokovnega izobraževanja in arhivske zakonodaje ter za izjemne prispevke 353 Letnik 47 (2024), št. 2 na področju varovanja in ohranjanja slovenske digitalne arhivske dediščine oziroma posredovanje le-te javnosti«; • dr . Mat eja Jer aj »za izjemen prispevek k ohranjanju arhivske dediščine«; • mag. M ilica T r ebše Št olf a »za življenjsko delo «. Za Ašk er če v o priznanje sta bili pr edlag ani tudi: • mag. Nina Gost enčnik »za odmevne prispevke k uveljavljanju in razvoju slovenske arhivistike ter za prispevek k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti«; • dr . Bar bar a Žabota za »znanstveno-kritično izdajo Matična knjig a prv e lju - bljansk e pr ot estantsk e občine iz zadnje četrtine 16. st oletja (Thesaurus memoriae; Fontes 16. Ljubljana: Založba ZRC, 2022, 228 strani)«. P odelit e v Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če vih priznanj za obdobje 2022– 2024, ki jih ADS bienalno podeljuje za posebne dosežk e na podr očju ar hi vistik e in popularizacije ar hi v sk e deja vnosti, je bila tr adicionalno v V eliki sejni d v or ani ljubljansk e Mestne hiše, in sicer v sr edo, 23. okt obr a 2024. Zbr ane sta nago v o - rili v odja oddelk a za k ultur o na Mestni občini Ljubljana mag. Mat eja Demšič in pr edsednic a ADS Mojca Horv at , sla vnostna go v ornic a je bila dir ekt orica P o - kr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici dr . T anja Mart elanc. Nagr ado in priznanji sta podelila pr eds ednik k omisi je dr . Andr ej Nar ed in pr ed sednica društv a Mojca Horv at . Prir ed it e v so popestrili učenci Glasbene šole Matije T omca pri Za v odu s v . Stanisla v a, moderir al jo je Matija T er g la v . Andr ej Nar ed 32. ARHIVSKI RAZISKOVALNI T ABOR 2024 ART Melinci, 26.–29. junij 2024 P okr ajinski ar hi v Maribor je let os prir edil že 32. ar hi v ski r azisk o v alni ta - bor . Let os so se g a udeležile štiri dijakinje Gimnazije Mursk a Sobota, k at erih delo sta na taboru spr emljali tudi pr of esorici Melita F r ank o in Mat eja Sajo vic. Let ošnji tabor je sk or ajda so vpadel z odprtjem Enot e P AM za Pr ekmurje v Murski Soboti, zat o smo na začetk u tabor a ur adno pr e vzeli prv e osebne f onde, ki jih je P AM podarila gospa Elizabeta Zadr a v ec iz Beltince v . Pri njej smo v okviru tabor a r azi - sk o v ali pr ejšnja leta in bili na v dušeni nad gr adi v om, ki g a je zbr ala. No v a enota je tak o bog at ejša za gr adi v o učit eljsk e družine Ost er c, K omune Beltinci, Mlinopek a, gr adbeneg a podjetja Gr adit elj in Društv a prijat elje v mladine Beltinci. Delo na taboru je pot ek alo po ustaljenem dne vnem r ed u. Sprv a smo obi - sk ali star o v ašk o »v ago« ozir oma t ehtnico, kjer so v pr et eklosti t ehtali žit o, pr e - mog, kr ompir ipd. Danes je v hiški ur ejen tudi če v ljarsk i muzej. Za vili smo še k župnik u Borisu K učk u v župnijsk o cer k e v s v . Ladisla v a v Beltincih. Madžarsk eg a s v etnik a s v . Ladisla v a in inf ormati vno tablo pr ed cer kvijo, k at er e posta vit e v je financir ala tudi Madžarsk a, nek at eri izr abljajo za vzbujanje nestrpnosti med tuk aj ži v ečimi Slo v enci in Madžari. P odali smo se tudi v sosednjo občino, v Od - r ance, kjer smo si v Centru k ulturne dediščine Odr anci og ledali pot očni mlin na pot ok u Črnec t er muzej k o v aštv a, žg anjarne in kmečk eg a or odja. R azisk o v anje smo popestrili tudi z obisk om no v e enot e v Murski Sobo - ti. Dijakinje so si og ledale no v e pr ost or e in spoznale r azlične vrst e ar hi v sk eg a gr adi v a: f ot ogr afije, plak at e, knjige, dok ument e. Pr eizk usile so se tudi v r azisk o - v anju. V obrtnih knjig ah nek danjeg a okr aja Dolnja Lenda v a so isk ale obrtnik e, ki so v pr et ekl osti delo v ali v Melincih. Nek at er e knjige so bile pisane v madžar - sk em jezik u, zat o so posk ušale r azv ozlati tudi madžarsk a imena naselij, osebna imena in poimeno v anja posamezne obrti. 354 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia Melinci so k ar v elik a v as, imajo približno 200 hiš in št ejejo okr og 700 pr e - bi v alce v . In obhoditi tak o v elik o v as ni bilo pr epr ost o. V r eme za r azisk o v anje na t er enu nam je bilo v eč k ot naklonjeno! Bilo je še pr e v eč vr oče, zat o je bilo tr eba zbr ati k ar v elik o v olje in spr etnosti, da so nam domačini zaupali, nas po v abili v s v oje domo v e, nam pripo v edo v ali o sebi in o pr et ekl osti t er da so nam celo posodili gr adi v o za r azsta v o. Dijakinje so zelo hitr o os v ojile v se v eščine, ki so bile potr ebne za zaupanje v aščano v . Bile so prijazne, tu di pr ekmurski jezik je odpr l št e vilna vr ata, v v elik o pomoč nam je bilo tudi Jur et o v o obože v anje morja in v seg a, k ar je s t em po v e - zano. Nalet eli smo namr eč na gospoda V alerijana, ki je bil v pr et eklosti pomor - ščak. V eč let je delal na med oceanski ladji, s k at er o je v ečkr at obplul v es s v et . Z Jur et om sta hitr o našla sk upen jezik, mi pa v elik o gr adi v a za našo r azsta v o. Dok umenti so bili r azno vrst ni in za mlade r azisk o v alk e zelo zanimi vi. Pri njem smo našli tak o star a spriče v ala k ot najr azličnejše f ot ogr afije, obrtne list e … K er je bil njego v oče sodar , se je v elik o gr adi v a nanašalo pr a v na sodarstv o. Lepo nas je spr ejela tudi gospa Ana Eršt e in nam posod ila v elik o f ot ogr a - fij; v elik o jih je uprizarjalo prv o mašo k ak šneg a duho vnik a. T o ni bilo nobeno naključje. Izv edeli smo namr eč, da se Melinci ponašajo s k ar trinajstimi duho v - niki in k ar nek aj častnimi sestr ami. T udi br at gospe Ane je duho vnik. V v elik o pomoč nam je bila tudi gospa Nada, ki se je v Melince priselila iz sosednje Pr lek ije. P opeljala nas je do gospoda Ner ada in P etk a, ki v sak na s v oj način negujeta pr et eklost Melince v . Gospod P et ek pr ed v sem tr adicijo izdelo v a - nja opek e ozir oma ciglov, po k at erih so bili Melinci znani blizu in daleč. Izdelo - v anje opek e se je ohr anilo do 70. let 20. st oletja zar adi primerne g line, delo vne sile v obliki medsebojne pomoči in domačih mojstr o v . Na dan so nar edili tudi do 4.00 0 k oso v sur o v e opek e, ki so jo tudi pr odajali po celem Pr ekmurju in tudi na H rv ašk em v Medžimurju . Blatar je pripr a v ljal in mešal ilo vico, foringaš jo je v ozil v samok olnici, ciglar je opek o oblik o v al v modelu, met em k o je odnašarca odnašala opek o in jo obr ačala na za t o pripr a v ljenem pr ost oru. Dandanes je v (Foto: Jure Maček) 355 Letnik 47 (2024), št. 2 v asi samo gospod P et ek tisti, ki bi znal izdelati opek o. Gospod Ner ad nam je po - sodil nek aj do k ument o v , od k at erih je bil najzanimi v ejši pr ekmurski s v at o v ski go v or na por oki. Naša uspešnost se lahk o meri s k ončno r azsta v o, na k at eri smo pr edsta vili zbr ano gr adi v o. Alja, Tiar a, Aneja in T ajda so opr a vile izvrstno delo, saj so v se zbr ano gr adi v o lično zložile v panoje in vitrine. Zbr ano gr adi v o se je pr edsta vilo po sklopih: družinsk o ži v ljenje, šolstv o, v ojaštv o, obrtništv o. Na otv oritvi žal ni bilo nobeneg a posameznik a, ki nam je gr adi v o posodil, zat o smo bili k ar malo r azočar ani. V endar je bila r azs ta v a na og led še v se do začetk a sept embr a. In k o smo vr ačali gr adi v o, so nam št e vilni dejali, da so si jo og ledali k asneje in da so med gr adi v om našli tudi s v oje. Izv edba tabor a spet potrjuje, da je ta izjemno pomemben za r azv oj r az - isk o v alnih v eš čin in spozna v anje bog at e zgodo vine naše r egije. Udeleženci ne pridobijo samo dr agocenih izk ušenj pri delu z ar hi v skim gr adi v om, t em v eč tudi spoznajo pomen ohr anjanja in r azisk o v anja k ulturne dediščine. Ob v sem t em se že v eselimo naslednjeg a tabor a, ki se bo od vijal na no vi lok aciji, kjer bomo lahk o še napr ej spodbujali r azisk o v alni duh. Kje t očno bomo r azisk o v ali, naj za enkr at ostane še skri vnost … Gor dana Šö v egeš Lipo v šek 357 Letnik 47 (2024), št. 2 PRIDOBITVE ARHIV O V A C QUISITIONS OF AR CHIVES Pridobitve javnega arhivskega gradiva ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE SI A S 28 3, R epubliški rudarski inšpekt or at , 1963–2007, 26 šk at el, 2,9 tm, izr očit elj: Inšpekt or at R S za infr astruktur o. SI A S 399, Boln išnica Golnik − Klinični oddelek za pljučne bolezni in aler gijo, 1919– 2012, serija Zdr a v stv ena dok umentacija, 24 šk at el, 2,7 tm, izr očit elj: Klinik a Golnik. SI A S 429, Sla vistično društv o Slo v enije, 1994–1997, 1 šk at la, 0,1 tm, izr očit eljica: Bogdana Herman. SI A S 1068, Zbir k a načrt o v , 18 87–1922, 313 k oso v , 7 tm, izr očit elj: Slo v enski g leda - liški inštitut . SI A S 1115, Sk upščina SR S, 1965–1990, 49 šk at el, 5,4 tm, izr očit elj: Drža vni zbor R S. SI A S 1138, Geodetsk a upr a v a R epublik e Slo v enije, serija His t orične aer of ot ogr afije za leta 1957–19 68, 14 šk at el z aer ofilmi – neg ati vi in 88 šk at el z aer of ot ogr a - fijami, sk upaj 16.950 f ot ogr afij, 11,6 tm, izr očit elj: Geodetsk a upr a v a R S. SI A S 1162, Kmetijski inštitut Slo v enije, 1895–2014, 84 šk at el, 9,5 tm, izr očit elj: Kmetijski inštitut Slo v enije. SI A S 12 34, R epubliški sanitarni inšpekt or at , 1972–1996, 90 šk at el, 10 tm, izr očit elj: Zdr a v stv eni inšpekt or at R S. SI A S 1469, Inšpekt or at R S za šolstv o in šport , 1992–2016, 20 šk at el, 2,3 tm, izr oči - t elj: Inšpekt or at R S za šolstv o. SI A S 1599, Agencija R S za ja vnopr a vne e vidence in st oritv e, 2002–2012, 233 šk at el, 25,9 tm, izr očit elj: Agencija R S za ja vnopr a vne e vidence in st oritv e. SI A S 1787, Slo v ensk a policija, podf ond Gener alna policijsk a upr a v a, 1922–1996, 6 šk at el, 17 knjig, 4 tm, izr očit elj: Ministrstv o za notr anje zade v e. SI A S 1931, R epubliški sekr etariat za notr anje zade v e SR S, 19 66–1990, 20 šk at el, 2,3 tm, izr očit elj: Ministrstv o za notr anje zade v e. SI A S 2046, Ur ad Vlade R S za nar odnosti, 2010–2012, 1 šk atla, 0,1 tm, izr očit elj: Ge - ner alni sekr etariat Vlade R S. SI A S 20 57, Ur ad Vlade R S za inf ormir anje, 1991–2005, 27 šk at el, 654 a v dio k aset , 221 video k aset , izr očit elj: Ur ad Vlade R S za k omunicir anje. SI A S 21 09, Car insk a služba Slo v enije, podf ond Carinski ur ad Br ežice, 2006–2011, 1 šk atla, 0,5 tm, izr očit elj: Finančni ur ad No v o mest o. SI A S 2119, Ministrstv o za notr anje zade v e, podf ond Dir ekt or at za upr a vne notr anje zade v e, migr acijo in natur alizacijo, 1960–2005, 34 šk at el, 3,8 tm; podf ond Or - g anizacija in de lo v anje Ministrstv a za notr anje zade v e, 1989 –1998, 5 šk at el, 0,6 tm, izr očit elj: Ministrstv o za notr anje zade v e. SI A S 21 90, Slo v enski drža vni holding, Dok umentacija v zv ezi izvršitv ami odločb v post opkih denacionalizacije podrža v ljeneg a pr emoženja, 1994–2012, 227 šk at el, 25,2 tm, izr očit elj: Slo v enski drža vni holding, d. d. SI A S 2206, Inštitut za v ode R S, 1923–2011, 53 šk at el, 5,9 tm, izr očit elj: Dir ek cija R S za v ode. SI A S 2210, Agencija R S za ok olje, 1989–2013, 80 k aset mikr ofilmo v , 3 šk atle, 0,3 tm, izr očit elj: Dir ek cija R S za v ode. SI A S 2216, Ministrstv o za gospodarsk e deja vnosti, 1982–2005, 200 šk at el, 22,3 tm, izr očit elj: Ministrstv o za gospodarstv o, turizem in šport . SI A S 2223, Ja vni sklad R S za k ulturne deja vnosti, 1985–201 6, 115 šk at el, 12,8 tm, izr očit elj: Ja vni sklad R S za k ulturne deja vnosti. 358 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives SI A S 2225, Slo v ensk o nar odno g ledališče Ljubljana, 1926–1 990, 103 šk atle, 11,5 tm, izr očit elj: SNG Oper a in balet Ljubljana. SI A S 2227, Ur ad R S za za v ar o v alni nadzor , 1990–2002, 43 šk at el, 4,8 tm, izr očit elj: Agencija za za v ar o v alni nadzor . ZGODOVINSKI ARHIV CELJE SI_ZA C/0507, Zbir k a turističnih izdaj, 2000–2023, 0,3 tm. SI_ZA C/0524, Zbir k a f ot ogr afij in slik, 1955–2003, 0,1 tm, 251 k os. SI_ZA C/0766, A er o Celje, 1957–1986, 0,2 tm. SI_ZA C/0866, Osno vna šola Buče, 1937–1985, 0,2 tm, izr očit elj: Osno vna šola K ozje. SI_ZA C/0875, Osno vna šola K ozje, 1958–2000, 2,4 tm. SI_ZA C/0879, Osno vna šola P odsr eda, 1927–1985, 0,2 tm, izr očit elj: Osno vna šola K ozje. SI_ZA C/1026, Gasilsk a zv eza Celje, 1953–2008, 2,6 tm. SI_ZA C/1087, Osno vna šola Vitanje, 1949–2001, 0,7 tm. SI_ZA C/1224, Zbir k a gr adi v a političnih str ank in sindik at o v t er v olit e v , 2022, 0,1 tm. SI_ZA C/1298, Osno vna šola Šmarje pri Jelšah, 1950–2007, 2,9 tm. SI_ZA C/1300, Nižja gimnazija R og ašk a Slatina/Šmarje pri Jelšah, 1949–1958, 0,2 tm, izr očit elj: Osno vna šola Šmarje pri Jelšah. SI_ZA C/1301, Osno vna šola Sladk a Gor a, 1916–2000, 0,4 tm, izr očit elj: Osno vna šola Šmarje pri Jelšah. SI_ZA C/1412, Za v od za k ulturne prir editv e in turizem Celeia Celje, 2007–2022, 0,6 tm. SI_ZA C/1550, Inštitut za hmeljarstv o in pi v o v arstv o Slo v enije, 1916–2008, 0,3 tm. SI_ZA C/1600, Sklad R S za k ult urne deja vnosti, območna izposta v a Slo v ensk e K onjice, 1991–2005, 0,3 tm. SI_ZA C/1606, Celjsk e lek arne, 1968–2015, 0,9 tm. SI_ZA C/1662, K ozjanski par k, 1977–2020, 0,3 tm. SI_ZA C/1715, Sklad R S za k ulturne deja vnosti, območna izposta v a Kršk o, 1994–2007, 0,8 tm. SI_ZA C/1720, T emeljno sodišče v No v em mestu, enota Se vnica, Okr ajno sodišče v Se vni - ci; pr a v dne zade v e 1979–1994, 133 šk at el, 3 knjige, 13,5 tm. SI_ZA C/1740, Osno vna šola Kristan V r h, 1921–1983, 0,5 tm, izr očit elj: Osno vna šola Šmarje pri Jelšah. SI_ZA C/1741, Osno vna šola S v eti Št ef an, 1851–1981, 0,4 tm, izr očit elj: Osno vna šola Šmarje pri Jelšah. SI_ZA C/1742, Osno vna šola Zibik a, 1813–1977, 0,5 tm, izr očit elj: Osno vna šola Šmarje pri Jelšah. SI_ZA C/1744, Muflon R adeče, 1958–1982, 0,5 tm. SI_ZA C/1745, Ljudsk a uni v erza Kršk o, 1960–2005, 0,8 tm. SI_ZA C/1750, Glasbena šola Kršk o, 1957–1993, 1,7 tm. SI_ZA C/1752, Splošno gr adbeno podjetje Hr astnik, 1959–1988, 0,3 tm. SI_ZA C/1754, Glasbena šola T r bo v lje, 1921–2012, 1,2 tm. SI_ZA C/1757, Ni v o Celje, 1941–2010, 2,7 tm. SI_ZA C/1759, Celjski mladinski cent er , 1995–2012, 1,1 tm. SI_ZA C/1760, St eklarna R og ašk a Slatina, 1974–2009, 1,0 tm. SI_ZA C/1765, Okr ožno drža vno t ožilstv o v Celju, zunanji oddelek v V elenju (T emeljno ja vno t ožilstv o v Celju – enota v Tit o v em V elenju), 1976–2006, 77 šk at el, 7,7 tm. SI_ZA C/1766, Za v od za k ultur o Šoštanj, 2003–2008, 0,1 tm. SI_ZA C/1767, Gasilsk a zv eza Slo v ensk e K onjice, 1953–2005, 0,7 tm. SI_ZA C/1771, Ja vni sklad R S za k ulturne deja vnosti, območna izposta v a Šentjur , 1996– 2010, 1,1 tm. Gradivo, ki še ni bilo vpisano v evidenco fondov in zbirk: Cent er za socia lno delo Celje, Enota Celje, Cent er za socialno delo Celje, 1947–1990, 12 šk at el, 1,2 tm. 359 Letnik 47 (2024), št. 2 Cent er za socialno delo Zasa vje, Enota Zagorje ob Sa vi, Cent er za socialno delo Zagorje ob Sa vi, 1952–1993, 17 šk at el, 1,7 tm. Upr a vna enota Hr astnik, P očitnišk a sk upnost Hr astnik, 1974–2013, 3 šk atle, 0,3 tm. Upr a vna enota Hr astnik, Samoupr a vna int er esna sk upnost za požarno v arnost občine Hr astnik, 1975–1989, 1 šk atla, 0,1 tm. Upr a vna enota Hr astnik, Sk upščina občine Hr astnik, Oddelek za obr ambo in samoza - ščit o, službe za v arstv o v ojnih v et er ano v in žrt e v v ojneg a nasilja, 1975–1993, 16 šk at el, 1,6 tm. Upr a vna enota Hr astnik, S v et za pr e v enti v o in vzgojo v cestnem pr ometu, 1982–1993, 1 šk atla, 0,1 tm. Upr a vna enota Hr astnik, Železnišk a postaja Hr astnik, 1989–1990, 1 šk atla, 0,1 tm. Upr a vna enota Šmarje pri Jelšah, Okr ajna v olilna k omisija Šmarje pri Jelšah, 2011– 2019, 14 šk at el, 1,4 tm. Za v od za gozdo v e Slo v enije OE Nazarje, Gozdnogospodarski načrti, 1975–1999, 15 šk at el; Karta do minik alne posesti na Menini, pripadajoče Drž a vnemu gospostvu Gornji Gr ad, 1793, 1 k os, 1,6 tm. POKRAJINSKI ARHIV KOPER SI_P AK/0534/004, Katastrski ur ad P ost ojna, 1929–1990, 86 šk at el, 8,6 tm, izr očit elj: Geodetsk a upr a v a K oper , pisarna P ost ojna. SI_P AK/0804; Okr ajno sodišče v Ilirski Bistrici, Zade v e sodne upr a v e (Su), 1955–1978, 89 šk at el, 8,9 tm (delni pr e vze m od t e 124 do t e 212). izr očit elj: Okr ajno sodišče v Ilirski Bistrici. POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR SI_P AM/0011, Upr a v a za gr adnje in r egulacijo Maribor , 1951–1953, 3 pr ojekti, 0,1 tm. SI_P AM/0114, R udnik s vinca in cink a Mežica, 1867–2010, 9 šk at el, 25 načrt o v , 10 tm, izr očit elj: Gr adbeni mat eriali d.o.o. SI_P AM/0114, R udnik s vinca in cink a Mežica, 1900–1995, 26 šk at el, 128 načrt o v , 8 tm, izr očit elj: Gr adbeni mat eriali d.o.o. SI_P AM/0320, Kr aje vni ljudski odbor Št . Danijel nad Pr e v alja mi, 1945–1952, 1 o v oj, 0,1 tm, izr očit elj: Ž upnija S v . Danijel nad Pr e v aljami. SI_P AM/0459, Sk upščina občine R a vne na K or ošk em, 1979–1994, 4 šk at el, 0,4 tm, izr o - čit elj: Občina R a vne na K or ošk em. SI_P AM/0459, Sk upščina občine R a vne na K or ošk em, 1991– 1994, 61 šk at el, 6,1 tm, iz - r očit elj: Upr a vna enota R a vne na K or ošk em. SI_P AM/0529, Občinski ljudski odbor R adlje ob Dr a vi, 1955–1962, 4 knjige, 0,2 tm, izr o - čit elj: Upr a vna enota R adlje ob Dr a vi. SI_P AM/0635, Okr ajno sodišče Maribor , 1898–1941, 5 šk at el, 0,5 tm, izr očit elj: Okr ožno sodišče Maribor . SI_P AM/0640, Okr ajno sodišče Mursk a Sobota, 1968–1978, 11 šk at el, 1,1 tm, izr očit elj: Okr ožno sodišče v Murski Soboti. SI_P AM/0641, Okr ajno sodišče Slo v enj Gr adec, 1790–1978, 61 šk at el, 6,1 tm, izr očit elj: Okr ožno sodišče Slo v enj Gr adec. SI_P AM/0683, Okr ajno sodišče Pr e v alje, 1894–1949, 3 šk atle, 0,3 tm, izr očit elj: Okr ožno sodišče Slo v enj Gr adec. SI_P AM/0713, T emeljno sodišče Mursk a Sobota, 1979–1996, 669 šk at el, 66,9 tm, izr oči - t elj: Okr ožno sodišče v Murski Soboti. SI_P AM/0728, Okr ožno gospodarsk o sodišče Maribor , 1949–1 978, 35 šk at el, 2 k osa, 3,7 tm, izr očit elj: Okr ožno sodišče Maribor . SI_P AM/1115, Sk upščina občine R adlje ob Dr a vi, 1991–1994 , 65 šk at el, 6,5 tm, izr oči - t elj: Upr a vna enota R adlje ob Dr a vi. 360 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives SI_P AM/1242, Zbir k a društ e v in družbenopolitičnih or g anizacij, 1997–2011, 1 mapa, 0,1 tm, izr očit eljica: Nadja F er čal. SI_P AM/1415, Gostinski šolski cent er Maribor , 1976–1986, 6 šk at el, 0,6 tm, izr očit elj: Sr ednja šola za gostinstv o in turizem Maribor . SI_P AM/1430, Za v od za v arstv o k ulturne dediščine Slo v enije – območna enota Maribor , 1959–2007, 52 knjig, 2,4 tm, izr očit elj: Za v od za v arstv o k ult urne dediščine Slo - v enije, Območna enota Maribor . SI_P AM/1683, Osno vna šola F r anja Goloba Pr e v alje, 1941–19 44, 1 knjig a, 0,1 tm, izr oči - t elj: Osno vna šola F r anja Goloba Pr e v alje. SI_P AM/1693, Zbir k a f ot ogr afij in r azg lednic, 19. st ol., 367 neg ati v o v , 85 f ot ogr afij, 0,2 tm, izr očit eljica: Dr agica Jelušič. SI_P AM/1693, Zbir k a f ot ogr afij in r azg lednic, 19. st ol., 6 r azg lednic, 0,1 tm, izr očit elj: Mišo Gorič, odk up. SI_P AM/1693, Zbir k a f ot ogr afij in r azg lednic, 1900–1960, 3 f ot ogr afije, 41 r azg lednic, 2 v oščilnici, 0,1 tm, izr očit elj: Mišo Gorič, odk up. SI_P AM/1891, Splošna bolnišnica Slo v enj Gr adec, 1898–198 0, 22 knjig, 1,5 tm, izr oči - t elj: Splošna bolnišnica Slo v enj Gr adec. SI_P AM/1901, Film in video kl ub Maribor , 1970–2018, 13 šk at el, 7 k olut o v , 3 tulci, 2,3 tm, izr očit elj: Božidar K unst elj. SI_P AM/1931, Z v eza društ e v inženirje v in t ehnik o v Maribor , 1996–2003, 12 šk at el, 1,2 tm, izr očit elj: Z v eza inženirskih društ e v Maribor . SI_P AM/1932, Društv o ek onomist o v Maribor , 2001–2019, 2 šk atli, 0,2 tm, izr očit elj: Vlado Šauper l. SI_P AM/2019, R udnik s vinca Sitarje v ec Litija, 1941–2008, 3 šk atle, 150 načrt o v , 5 tm, izr očit elj: Gr adbeni mat eriali d.o.o. SI_P AM/2019, R udnik s vinca Sitarje v ec Litija, 1943–1965, 4 knjige, 1 mapa, 2 načrta, 0,5 tm, izr očit elj: Gr adbeni mat eriali d.o.o. SI_P AM/2020, Pr emogo vnik Leše pri Pr e v aljah, 1922–1951, 8 načrt o v , 0,5 tm, izr očit elj: Gr adbeni mat eriali d.o.o. SI_P AM/2067, Občina R a vne na K or ošk em, 1990–2005, 23 žigo v , 0,1 tm, izr očit elj: Ob - čina R a vne na K or ošk em. SI_P AM/2067, Občina R a vne na K or ošk em, 1990–2020, 1 šk atla, 0,1 tm, izr očit elj: Obči - na R a vne na K or ošk em. SI_P AM/2068, Občina Št . Danijel nad Pr e v aljami, 1851–1943, 3 šk atle, 0,3 tm, izr očit elj: Ž upnija S v . Danijel nad Pr e v aljami. SI_P AM/2070, R a vne Pr esses, družba za pr oizv odnjo stisk alnic, str ojnih delo v in napr a v , 1966–2019, 73 šk at el, 25 map, 24 plak at o v , 10 tm, izr očit elj: R a vne Pr esses d.o.o. v st ečaju. SI_P AM/2071, V odo v odna sk upnost T r oblje pri Slo v enj Gr adcu, 1939–2013, 3 šk atle, 0,3 tm, izr očit elj: Ž upnija P ameče. SI_P AM/2073 Ja vno podjetje za gospodarjenje s sta v bnimi zemljišči Maribor , 1986 – 2021, 8 šk at el, 0,8 tm, izr očit elj: Ja vno podjetje za gospodarjenje s sta v bnimi ze - mljišči d.o.o. SI_P AM/2074, Z v eza slo v enskih godb, 1969–2017, 7 šk at el, 0,7 tm, izr očit elj: Ervin Hartman. SI_P AM/2076, Planinsk o društv o R a vne na K or ošk em, 1952–1982, 13 šk at el, 1,3 tm, izr očit elj: Planinsk o društv o R a vne na K or ošk em. SI_P AM/2079, V ečer Mediji, časopisno založnišk o podjetje Maribor , 1945–cca 1995, 295 tm, izr očit elj: V ečer mediji, časopisno založnišk o podjetje Maribor . POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI SI_P ANG/0061, Zbir k a gr adi v a o gr adnji No v e Gorice, 1948, 1 k os, izr očit elj: Kr aje vna sk upnost No v a Gorica. 361 Letnik 47 (2024), št. 2 SI_P ANG/0104, Sk upščina občine No v a Gorica, 1962–1987, 2 šk atli, 25 f asciklo v , 3,3 tm, izr očit elj: Upr a vna enota No v a Gorica. SI_P ANG/0381, T emeljno sodišče No v a Gorica, 1986–1987, 60 šk at el, 5,4 tm, izr očit elj: Okr ajno sodišče v No vi Gorici. SI_P ANG/0593, Sošk e elektr arne No v a Gorica, 1935–1960, 2 šk atli, 0,2 tm, izr očit elj: Sošk e elektr arne d. o. o., Erja v če v a 20, No v a Gorica. SI_P ANG/0594, Splošno gr adbeno podjetje Gorica, 1974–1994, 3 mape, izr očit elj: Me - stna občina No v a Gorica. SI_P ANG/0647, Splošno gr adbeno podjetje Primorje Ajdo v ščina, 1946–2011, 28 šk at el, 2,8 tm, izr očit elj: Primorje d. d. v st ečaju. SI_P ANG/0733, Slo v ensk o nar odno g ledališče No v a Gorica, 2020–2023, 1 šk atla, 0,1 tm, izr očit elj: SNG No v a Gorica. SI_P ANG/0897, Agencija T olminsk a – izobr aže v alno sr edišče, 2000–2004, 1 šk atla, 0,1 tm, izr očit elj: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, T r dino v a ulica 4, Ljubljana. SI_P ANG/1008, Okr ožno drža vno t ožilstv o v No vi Gorici, 196 9–1970, 61 šk at el, 5 knjig, 6 tm, izr očit elj: Okr ožno drža vno t ožilstv o v No vi Gorici. SI_P ANG/1138, T uristična zv eza gornjeg a P osočja, 2008–200 9, 1 mapa, izr očit elj: Kr a - je vna sk upnost T olmin. SI_P ANG/1176, Mestna občina No v a Gorica, 2008–2015, 2,8 GB, izr očit elj: Mestna ob - čina No v a Gorica. SI_P ANG/1272, T emeljno sodišče No v a Gorica, enota v Ajdo v ščini, 1979–1994, 158 šk a - t el, 18,5 tm, izr očit elj: Okr ajno sodišče v Ajdo v ščini. SI_P ANG/1284, Sklad za ur ejanje sta v bnih zemljišč Občine No v a Gorica, 1986–1995, 5 map, 3 k art ot ečne šk atle (slednje na r e v erz), 0,1 tm, izr oči t elj: Mestna občina No v a Gorica. SI_P ANG/1284, Sklad za ur ejanje sta v bnih zemljišč Občine No v a Gorica, 1986–1996, 10 šk at el, 1 tm, izr očit elj: Upr a vna enota No v a Gorica. SI_P ANG/1290, Zadrug a v ojnih ošk odo v ance v v T rstu – ur ad v Gorici, 1945–1948, 1 šk a - tla, 0,1 tm. SI_P ANG/1292, T uristično društv o T olmin, 1997–2011, 3 šk atle, 771 MB, 0,3 tm, izr oči - t elj: Kr aje vna sk upnost T olmin. SI_P ANG/1294, Ljudski dom v Gorici, 1945–1947, 1 šk atla, 0,1 tm. SI_P ANG/1295, Kr aje vna sk upnost Šempas, 1974–1998, 2 šk atli, 0,2 tm, izr očit elj: Kr a - je vna sk upnost Šempas. SI_P ANG/1296, Osno vna or g anizacija Z v eze k omunist o v Slo v enije Šempas, 1976–1983, 1 knjig a, 1 mapa, 0,1 tm, izr očit elj: Kr aje vna sk upnost Šempas. ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU SI_ZAP/0107, Osno vna šola Dorna v a, 1960–2011, 1 šk atla, 0,1 tm. SI_ZAP/0108, Osno vna šola Gorišnica, 1991–2012, 18 šk at el, 1,8 tm. SI_ZAP/0109, Osno vna šola Gr ajena, 1945–1968, 2 šk atli, 0,2 tm. SI_ZAP/0120, Osno vna šola P olenšak, 1945–1965, 1 kr onik a, 0, 1 tm. SI_ZAP/0128, Osno vna šola Videm, 1931–2014, 20 šk at el, 2 tm. SI_ZAP/0181, Dijaški dom Ptuj, 1945–2023, 34 šk at el, 3,4 tm. SI_ZAP/0159/025, Sk upščina občine Ormož , 1988, 32 šk at el, 3,2 tm. SI_ZAP/0159/027, Sk upščina občine Ormož, 1990, 35 šk at el, 3,5 tm. SI_ZAP/0207, Osno vna šola Kidriče v o, 1976–2012, 1 šk atla, 0,1 tm. SI_ZAP/0611/001, Mestna občina Ptuj, 1980–2018, 8 šk at el, 0,8 tm. SI_ZAP/0591, Osno vna šola Ljudski vrt , 1963–2000, 25 šk at el, 2,5 tm. SI_ZAP/0636, Cent er za socialno delo Ormož, 1977–2018, 55 šk at el, 5,5 tm. SI_ZAP/0644, V rt ec Ptuj, 1952–2002, 24 šk at el, 2,4 tm. SI_ZAP/0648, Občina Destrnik, 1998–2002, 1 USB ključ (65,079 GB). SI_ZAP/0656, Z v eza k ulturnih or g anizacij Ormož, 1977–1996, 4 šk atle, 0,4 tm. 362 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives SI_ZAP/0657, Ja vni sklad za k ulturne deja vnosti, območna izposta v a Ormož, 1997– 2009, 7 šk at el, 0,7 tm. SI_ZAP/0665, V rt ec Kidriče v o, 5 šk at el, 0,5 tm. ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Enota Ljubljana SI_ZAL_GR O/0123, Okr ajno so dišče Gr osuplje, 1945–1988, 38,6 tm, izr očit elj: Okr ajno sodišče v Gr osupljem. SI_ZAL_K OČ/0011, Okr ajni ljudski odbor K oče vje, 1943–1951, 0,1 tm, izr očit elj: Upr a v - na enota K oče vje. SI_ZAL_K OČ/0033, Občinski lju dski odbor Dr ag a – Loški P ot ok, 1956–1959, 0,1 tm, iz - r očit elj: Upr a vna enota K oče vje. SI_ZAL_K OČ/0034, Občinski lju dski odbor K oče vje, 1951–19 84, 3 tm, izr očit elj: Upr a v - na enota K oče vje. SI_ZAL_K OČ/0039, Občinski ljudski odbor Pr edgr ad, 1946 –1957, 0,1 tm, izr očit elj: Upr a vna enota K oče vje. SI_ZAL_K OČ/0097, Sk upščina občine K oče vje, 1960–2006, 0,6 tm, izr očit elj: Upr a vna enota K oče vje. S I _ Z A L _ L J U / 0 2 1 1 , Drža vna tr go v sk a ak ademija – Sr ednja ek onomsk a šola Boris Kidrič L j u b l j a n a , 1 9 5 1 – 1 9 9 7 , 0 , 9 t m , i zr očitelj: Ek onomska šola Ljubljana. SI_ZAL_LJU/0416, Osno vna šola nar odnega her oja Maksa P ečarja, 1893–2000, 4,8 tm, izr o - čitelj: Osno vna šola nar odnega her oja Maksa P ečarja. SI_ZAL_LJU/0424, Sk upščina občine Ljubljana Moste–P olje, 1968–1994, 240,4 tm, izr očitelj: Mestna občina Ljubljana. SI_ZAL_LJU/0436, Osno vna šola P olho v Gr adec, 1887–2004, 5,5 tm, izr očitelj: Osno vna šola P olho v Gr adec. SI_ZAL_LJU/0862, Osno vna šola Med v ode, 1993–2014, 0,4 tm, izr očitelj: Osno vna šola Med - v ode. SI_ZAL_LJU/0898, Cene Štupar – Center za izobr ažev anje (CILJ), 1967–1971, 0,1 tm, izr oči - telj: Osno vna šola nar odnega her oja Maksa P ečarja. SI_ZAL_LJU/0900, Glasbena šola Ljubljana Moste P olje, 1946–1996, 4,3 tm, izr očitelj: Glas - bena šola Ljubljana Moste – P olje. SI_ZAL_LJU/0903, Kr aje vni šolski sv et P olho v Gr adec, 1905, 0,1 tm, izr očitelj: Osno vna šola P olho v Gr adec. SI_ZAL_LJU/0904, Osno vna šola Črni V rh, 1959–1963, 0,1 tm, izr očitelj: Osno vna šola P ol - ho v Gr adec. SI_ZAL_LJU/0905, Osno vna šola Šentjošt , 1922–1966, 0,4 tm, izr očitelj: Osno vna šola P ol - ho v Gr adec. SI_ZAL_LJU/0906, Kmetijsk o gospodarska šola P olho v Gr adec, 1953–1959, 0,1 tm, izr oči - telj: Osno vna šola P olho v Gr adec. SI_ZAL_LJU/0907, Nižja gimnazija P olho v Gr adec, 1949–1959, 0,1 tm, izr očitelj: Osno vna šola P olho v Gr adec. SI_ZAL_LJU/0908, Leila, izobr aže v anje in r azisk o v anje, d.o.o ., V SŠ, 1999–2019, 0,8 tm, i z r o č i t e l j : Leila, izobr aže v anje in r azisk o v anje, d.o.o. SI_ZAL_LJU/0909, Sr ednja šola za f armacijo, k ozmetik o in zdr a v stv o, Ljubljana, 1895–2011, 7,5 tm, izr očitelj: Sr ednja šola za f armacijo, k ozmetik o in zdr a v stv o, Ljubljana. SI_ZAL_LJU/0910, Emona Ef ekta, izobr aže v anje in s v et o v anje d.o.o., 1997–2014, 1,6 tm, izr očit elj: Emona Ef ekta, izobr aže v anje in s v et o v anje d.o.o. SI_ZAL_LJU/0911, Center za socialno delo Ljubljana – Šiška, 1961–2001, 3,3 tm, izr očitelj: Center za socialno delo Ljubljana. SI_ZAL_LJU/0912, Materinski dom Ljubljana, 1993–2001, 0,3 tm, izr očitelj: Center za soci - alno delo Ljubljana. 363 Letnik 47 (2024), št. 2 SI_ZAL_VRH/0017, Ljudski odbor mestne občine V rhnika, 1955, 0,2 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0018, Občinski ljudski odbor V rhnika – Sk upščina občine V rhnika, 1927–1996, 6 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0064, Samoupr a vna inter esna sk upnost za k ultur o V rhnika, 1980–1990, 0,1 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0073, Samoupr a vna stano v anjska sk upnost V rhnika, 1977–1989, 0,1 tm, izr o - čitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0074, Sk upnost socialnega v arstv a V rhnika, 1977–1990, 0,1 tm, izr očitelj: Ob - čina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0075, Občinska r azisk o v alna sk upnost V rhnika, 1980–1990, 0,1 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0077, Sk upnost otr ošk ega v arstv a V rhnika, 1980–1990, 0,1 tm, izr očitelj: Ob - čina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0078, Občinska izobr ažev alna sk upnost V rhnika, 1974–1990, 0,1 tm, izr oči - telj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0084, Družbeni pr a v obr anilec samoupr a v ljanja V rhnika Logatec, 1975–1990, 2,4 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0085, Kmetijska zemljiška sk upnost V rhnika, 1977–1987, 0,1 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0086, Samoupr a vna inter esna sk upnost za pospešev anje kmetijstv a V rhnika, 1982–1984, 0,1 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0087, Samoupr a vna inter esna sk upnost za v arstv o pr ed požar om V rhnika, 1982–1990, 0,1 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0088, Samoupr a vna k omunalna inter esna sk upnost V rhnika, 1979–1984, 0,1 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0089, Samoupr a vna k omunalna cestna sk upnost V rhnika, 1984–1990, 0,1 tm, izr očitelj: Občina V rhnika. SI_ZAL_VRH/0090, Sk upnost socialneg a skr bstv a V r hnik a, 1976–1990, 0,1 tm, izr oči - t elj: Občina V r hnik a. SI_ZAL_VRH/0092, T elesnok ul turna sk upnost V r hnik a, 1975–1990, 0,1 tm, izr očit elj: Občina V r hnik a. SI_ZAL_VRH/0093, Sk upne str ok o vne službe SIS občine V r hnik a, 1978–1990, 0,1 tm, izr očit elj: Občina V r hnik a. SI_ZAL_VRH/0094, Osno vna or g anizacija sindik ata SIS V r hnik a, 1978–1990, 0,1 tm, iz - r očit elj: Občina V r hnik a. SI_ZAL_VRH/0095, Občinsk a k onf er enca Z v eze r ezervnih v ojaških star ešin V r hnik a, 1986–1990, 0,1 tm, izr očit elj: Občina V r hnik a. Enota za Gorenjsko Kranj SI_ZAL_JES/0091, Osno vna šola P oldeta Str ažišarja Jesenice, 1958–2008, 30 šk at el, iz - r očit elj: Osno vna šola P oldeta Str ažišarja Jesenice. SI_ZAL_KRA/0132, Sr ednja t ek stilna in obutv ena šola Kr anj, 1987–2004, 4 šk atle, izr o - čit elj: Sr ednja ek onomsk a, gr adbena in st oritv ena šola Kr anj. SI_ZAL_KRA/0184, Sr ednja gr adbena šola Kr anj, 1997–2004, 1 šk atla, izr očit elj: Sr ednja ek onomsk a, gr adbena in st oritv ena šola Kr anj. SI_ZAL_KRA/0210, Osno vna šola Str ažišče, 1920–2018, 51 šk at el, izr očit elj: Osno vna šola Str ažišče. SI_ZAL_KRA/0215, T r go v sk a šola Kr anj, 1997–2003, 1 šk at la, izr očit elj: Sr ednja ek o - nomsk a, gr adbena in st oritv ena šola Kr anj. SI_ZAL_KRA/0247, Ek onomsk a šola Kr anj, 1946–2004, 31 šk at el, izr očit elj: Sr ednja ek onomsk a, gr adbena in st oritv ena šola Kr anj. 364 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives SI_ZAL_KRA/0299, Kr aje vna sk upnost Brniki, 1990–1996, 1 šk atla, izr očit elj: Občina Cer klje na Gor enjsk em. SI_ZAL_KRA/0300, Kr aje vna sk upnost Cer klje, 1943–1996, 1 šk atla, izr očit elj: Občina Cer klje na Gor enjsk em. SI_ZAL_KRA/0301, Kr aje vna sk upnost Gr ad, 1964–1996, 1 šk atla, izr očit elj: Občina Cer - klje na Gor enjsk em. SI_ZAL_KRA/0302, Kr aje vna sk upnost P oženik, 1964–1996, 1 šk atla, izr očit elj: Občina Cer klje na Gor enjsk em. SI_ZAL_KRA/0303, Kr aje vna sk upnost Šenturšk a Gor a, 1964 –1996, 1 šk atla, izr očit elj: Občina Cer klje na Gor enjsk em. SI_ZAL_KRA/0304, Kr aje vna sk upnost V eleso v o, 1964–1996, 3 šk atle, izr očit elj: Občina Cer klje na Gor enjsk em. SI_ZAL_KRA/0305, Kr aje vna sk upnost Zalog, 1964–1996, 1 šk atla, izr očit elj: Občina Cer klje na Gor enjsk em. SI_ZAL_RAD/0160, Sr ednja gostinsk a in turistična šola R ado v ljica, 1953–2004, 2 šk atli, izr očit elj: Sr ednja gostinsk a in turistična šola R ado v ljica. SI_ZAL_RAD/0162, Osno vna šola Bohinjsk a Bistrica, 1849–1 992, 57 šk at el, izr očit elj: Osno vna šola Janeza Mencingerja. Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto SI_ZAL_ČRN/0019, Osno vna šola Marindol, 1946–1961, 1 šk atla, izr očit elj: Osno vna šola Lok a. SI_ZAL_ČRN/0083, Osno vna šo la A dlešiči, 1880–1988, 7 šk at el, izr očit elj: Osno vna šola Lok a. SI_ZAL_TRE/0094, Občinsk a k ulturna sk upnost T r ebnje, 19 71–1988, 3 šk atle, izr oči - t elj: Ja vni sklad R epublik e Slo v enije za k ulturne deja vnosti, Območna izposta v a T r ebnje. SI_ZAL_TRE/0095, Z v eza k ultu rnih or g anizacij T r ebnje, 1962 –1995, 6 šk at el, izr očit elj: Ja vni sklad R epublik e Slo v enije za k ulturne deja vnosti, Območna izposta v a T r eb - nje. Enota v Škofji Loki SI_ZAL_ŠKL/0141, Sk upščina občine Šk ofja Lok a, 1965–199 3, 3 šk atle, 2 o v oja, izr oči - t elj: Upr a vna enota Šk ofja Lok a. SI_ZAL_ŠKL/0141, Sk upščina občine Šk ofja Lok a, pr emoženjsk opr a vni spisi, 1986– 1994, 29 šk at el, izr očit elj: Upr a vna enota Šk ofja Lok a. SI_ZAL_ŠKL/0109, Osno vna šola P oljane, 1997–2018, 14 šk at el, izr očit elj: Osno vna šola P oljane. SI_ZAL_ŠKL/0381, Osno vna šola C v etk a Golarja Šk ofja Lok a, 1984–2018, 4 šk atle, izr o - čit elj: Osno vna šola C v etk a Golarja Šk ofja Lok a. SI_ZAL_ŠKL/0487, Ja vni sklad za k ulturne deja vnosti R S, izposta v a Šk ofja Lok a, 1959– 2011, 35 šk at el, izr očit elj: Ja vni sklad za k ulturne deja vnosti R S, izposta v a Šk ofja Lok a. SI_ZAL_ŠKL/0304, Cent er za socialno delo Šk ofja Lok a, 1989–2007, 84 šk at el, izr očit elj: Cent er za socialno delo Gor enjsk a, Enota Šk ofja Lok a. SI_ZAL_ŠKL/0467, R emont gr adnje Žiri, 1950–1984, 2 šk atli , izr očit elj: Upr a vna enota Šk ofja Lok a. SI_ZAL_ŠKL/0385, Športna zv eza Šk ofja Lok a, 1996–2010, 2 šk atli, izr očit elj: Športna zv eza Šk ofja Lok a. 365 Letnik 47 (2024), št. 2 Enota v Idriji SI_ZAL_IDR/0203, Sk upščina občine Idrija, 1953–1993, 10 f asciklo v , izr očit elj: Občina Idrija. Pridobitve zasebnega arhivskega gradiva ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE SI A S 25 2, P o v eljstv o Sošk e armade, 1915–1918, 1 f ascik el, 0,1 tm, izr očit elj: Oddelek za zgodo vino Filozof sk e f ak ult et e Uni v erze v Ljubljani, darilo. SI A S 67 6, Zbir k a gr adi v a o mejni pr oblematiki med R epublik o Slo v enijo in R epublik o Hrv ašk o, 1 mapa, 1955–1994, 0,01 tm, izr očit eljica: Darja Mihelič. SI A S 95 3, Mussnig Vikt or , 191 8–1944, 1 mapa, 0,01 tm, izr očit elj: Nar odna in uni v erzi - t etna knjižnica. SI A S 11 75, Z v eza ar heoloških društ e v Jugosla vije, 1949–1991, 1 šk atla, 0,2 tm, izr oči - t elj: Mitja Guštin, darilo. SI A S 1270, Z v eza zgodo vinskih društ e v Slo v enije, 1992–2022 , 3 šk atle, 0,3 tm, izr očit e - ljica: Darja Mihelič, darilo. SI A S 1871, Zbir k a dopolnilneg a gr adi v a o dela v sk em gibanju in nar odnoos v obodilnem boju, 1972–1984, 2 šk atli, 0,2 tm, izr očit eljica: Marija Stanonik, darilo. SI A S 18 72, Zbir k a spominsk eg a gr adi v a o dela v sk em giban ju in o nar odnoos v obodil - nem boju, 1919–1985, 1 mapa, 0,01 tm, izr očit elj: Izt ok Durja v a, darilo. SI A S 2185, Zgodo vinski ar hi v za slo v ensk e A v str alce za No vi Južni W ales, 20.st .–2022, 31 šk at el, 5,1 tm, izr očit elj: Zgo do vinski ar hi v za slo v ensk e A v str alce za No vi Juž - ni W ales, darilo. SI A S 22 18, Klub Humboldt o vih štipendist o v Ljubljana, 1991–2020, 2 šk atli, 0,2 tm, iz - r očit eljica: Darja Mihelič, darilo. SI A S 2220, Združenje žensk Inner Wheel klub Ljubljana, 1998–2022, 2 šk atli, 0,2 tm, izr očit elj: Združenje žensk Inner Wheel klub Ljubljana, darilo. SI A S 2221, Zbir k a Zmag a Jelinčiča Plemenit eg a, 1917–1981, 6 šk at el, 0,6 tm, izr očit elj: Zmago Jelinčič Plemeniti, darilo. SI A S 2222, Družina Belar , 1875–2023, 1 šk atla, 0,1 tm, izr očit eljica: C ynthia Belar , darilo. SI A S 2224, Za v od Glasbeno–inf ormacijsk o sr edišče Slo v enije, 1997–2023, 5 šk at el, 0,5 tm, izr očit elj: F r anc Križnar , darilo. SI A S 2226, De kle v a Jože, 1919–1999, 8 šk at el, 0,9 tm, izr očit elj: Jože Dekle v a mlajši, darilo. SI A S 2228, Plut Iv an, 1990–2022, 12 šk at el, 1,3 tm, izr očit eljica: V er a Plut , darilo. SI A S 2229, Društv o VL S, 1992–2023, 10 šk at el, 1 tm, izr očit elj: Društv o VL S, darilo. SI A S 2230, Zbir k a Florjana A userja, 1998–2018, 107 videok aset , 2 a v dio k aseti, 19 ma - gnet of onskih tr ak o v , izr očit elj: Florjan A user , darilo. Gradivo, ki še ni bilo vpisano v evidenco fondov in zbirk: Križnar F r anc, 1973–2002, 5 r egistr at orje v , 2 tm neur ejeneg a gr adi v a, izr očit elj: F r anc Križnar . Mednar odno združenje lik o vnih kritik o v , 1992–2006, 5 r egistr at orje v , 0,5 tm neur eje - neg a gr adi v a, izr očit eljica: Milena K or en Božiček. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE SI_ZA C/0829, Str elsk o društv o Br aslo v če, 1998, 0,1 tm, darilo. SI_ZA C/1049, Smučarski klub Br aslo v če, 1973, 0,1 tm, darilo. SI_ZA C/1395, Zbir k a f ot ogr afij Sherpa (Einspieler , E di), 2022–2023, 181 digitalnih f o - t ogr afij, odk up. 366 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives SI_ZA C/1414, Čebelarsk o društv o Henrik a P et ernela Celje, 1900–1995, 0,9 tm, darilo. SI_ZA C/1484, Gr dina Igor , 1924–2022, 0,3 tm, darilo. SI_ZA C/1572, F er ant V encelj, 1934–2023, 0,5 tm, darilo. SI_ZA C/1607, K ulturno zgodo vinsk o društv o Žo vnek, 1995–2023, 0,1 tm, darilo. SI_ZA C/1730, Filat elistično numizmatični klub Celje, 1978–2009, 0,1 tm, darilo. SI_ZA C/1738, T o v ornik Mile, 1947–1968, 0,2 tm, darilo. SI_ZA C/1739, F ot ot ek a Masnec E di, 1983–1996, 0,2 tm, odk up. SI_ZA C/1743, Jenk o R ado, 1938–2007, 0,2 tm, darilo. SI_ZA C/1746, K ulturno umetnišk o društv o S v oboda T r bo v lje, Mešani pe v ski zbor , 1952–2022, 0,9 tm, darilo. SI_ZA C/1747, Pr ost o v oljno g asilsk o društv o Rimsk e T oplice, 1921–1988, 0,3 tm, darilo. SI_ZA C/1748, Bončina Ir ena, 1939–2020, 0,2 tm, darilo. SI_ZA C/1762, F ot ot ek a Pur g Andr až, 2023, 164 digitalnih f ot ogr afij, odk up. SI_ZA C/1763, F ale Br ank o, 2020–2022, 0,1 tm, darilo. POKRAJINSKI ARHIV KOPER SI_P AK/1054 R adioklub Jadr an K oper , 1954–2004, 2 CD , 104 f ot ogr afije, izr očit eljica: Darja K or če P a v lič, darilo. SI_P AK/0180 Delamaris Izola, 1972–1995, 0,1 tm, 146 f ot ogr afij, 1 CD , izr očit eljica: Darja K or če P a v lič, darilo. POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR SI_P AM/1887, So vič Boris, 1998–2006, 31 šk at el, 3,1 tm, izr očit elj: Boris So vič, darilo. SI_P AM/2072, Žel Jank o, 1911–1964, 1 mapa, 0,1 tm, izr očit elj: Aleš Ber ger , darilo. SI_P AM/2075, Horv at Ana, 199 3–2022, 2 šk atli, 0,2 tm, izr oči t eljica: Ana Horv at , darilo. POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI SI_P ANG/0535, V aria – družbeno–politične or g anizacije, 194 4, 2 k osa, izr očit elj: Miloš K umar , darilo. SI_P ANG/0667, Zbir k a r azg lednic kr aje v , 1904–1932, 8 k oso v , izr očit elj: Mišo Gorič, od - k up. SI_P ANG/0667, Zbir k a r azg lednic kr aje v , 1917–2022, 224 k os, izr očit elja: T olminski muzej in Metk a Nusdorf er V uk sano vić, darilo. SI_P ANG/0766, Mervič F r anc, 1948, 1 k os, izr očit elj: Kr aje vna sk upnost No v a Gorica. SI_P ANG/0775, Močnik Hubert , 1920–1976, 2 šk atli, 0,2 tm, izr očit eljica: Est er Kr alj, darilo. SI_P ANG/0873, Ber g ant Hubert , 1910–1985, 1 mapa, izr očit eljica: Gor dana Ber g ant Ni - gr o vić, darilo SI_P ANG/0957, Zgodo vinsk o društv o za se v erno Primorsk o No v a Gorica, 2004–2019, 2 šk atli, 0,2 tm, izr očit elj: Jurij R osa, darilo. SI_P ANG/1034, Lušina Br ank o, 1980–2023, 1 mapa, izr očit elj: Br ank o Lušina, darilo. SI_P ANG/1062, Smučarski klu b Matajur , 1976–2008, 1,2 tm, izr očit elj: Smučarski klub Matajur , darilo SI_P ANG/1195, Or el Marjan, 1956–2001, 1 mapa, izr očit eljica: Bogdana Gr egorič Or el, darilo. SI_P ANG/1264, Družina Br atuž Šor li, 1921–2010, 1 mapa, izr očit eljica: V er a T uta, darilo. SI_P ANG/1283, R ob Iv an, 1950–1953, 1 šk atla, 0,1 tm, izr očit elj: Iv an R ob, darilo. SI_P ANG/1285, Božič Zor an, 1951–2019, 39 šk at el, 1 mapa, 3,9 tm, izr očit eljica: Kar la Božič, darilo. SI_P ANG/1286, Mer ljak Iv an, 1911–1968, 1 šk atla, 0,1 tm, izr očit elj: Vink o P aljk, darilo. 367 Letnik 47 (2024), št. 2 SI_P ANG/1287, K ulturno in pr os v etno društv o F r anc Zgonik Br anik, 1968–2019, 9 šk a - t el, 1 mapa, 0,9 tm, izr očit elj: K ulturno in pr os v etno društv o F r anc Zgonik Br anik, darilo. SI_P ANG/1288, Družina Kr amar , 1891–1988, 2 šk atli, 0,2 tm, izr očit eljica: Lea P etrič, odk up. SI_P ANG/1289, K onič Marjan – Nino, 1949–1993, 1 šk atla, 1 mapa, 0,1 tm, izr očit eljica: Ne v a K onič, darilo. SI_P ANG/1291, R ejec Albert , 1918–2008, 11 šk at el, 1 mapa, 1,1tm, izr očit eljica: T atjana R ejec, darilo. SI_P ANG/1293, Ceklin F r anc, 1950–2010, 1 mapa, izr očit elj: Kr aje vna sk upnost T olmin. SI_P ANG/1297, Jelask a T atjana, 1904–2012, 4 šk atle, 0,4 tm, izr očit eljica: Anušk a Jela - sk a Lozič, darilo. SI_P ANG/1298, Maher Igor , 198 2–2017, 1 šk atla, 0,1 tm, izr očit elj: Marjan Maher , darilo. SI_P ANG/1299, VI– TEL, 1991–2011, 408 zgoščenk, izr očit eljica: Gr etta F egic, odk up. ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU SI_ZAP/0095, V aria, 1634–199 2, 1 o v oj, 1 k os, izr očit elja: Iv an Vink o in Br ank o V nuk, darilo. SI_ZAP/0499, Območno združ enje za vr ednot e NOB Ptuj, ok oli 1962–2016, 4,5 tm, da - rilo. SI_ZAP/0658, A er oklub Ptuj, 1954–2001, cca 5 tm, darilo. SI_ZAP/0659, Društv o izgnance v Ptuj, cca 1993–2016, 1 tm, darilo. SI_ZAP/0662, Društv o prijat elje v mladine Ptuj, cca 1972–2018, 4 tm, darilo. SI_ZAP/0663, R odbina F r ank, 1881–2002, 1 šk atla, 0,1 tm, izr očit eljica: E delfrida F r ank, darilo. ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Enota Ljubljana SI_ZAL_CER/0032, Kmetijsk a zadrug a Cer knica, 1970–2010, 0,6 tm, izr očit elj: K G Z KR - P AN kmetijsk o gozdarsk a zadrug a, Cer knica. SI_ZAL_CER/0097, K G Z KRP AN kmetijsk o gozdarsk a zadrug a, Cer knica, 1948–2015, 0,8 tm, izr očit elj: K G Z KRP AN kmetijsk o gozdarsk a zadrug a, Cer knica. SI_ZAL_LJU/0420, Ak ademski pe v ski zbor T one T omšič, Ljubljana, 1950–2008, 1 tm, iz - r očit elj: Ak ademski pe v ski zbor T one T omšič UL. SI_ZAL_LJU/0595, V odo v odna zadrug a V aše pri Med v odah, 1927–2020, 0,1 tm, izr oči - t elj: Janez Duho vnik. SI_ZAL_LJU/0899, Klasinc P et er P a v el, 1900–2022, 1,3 tm, izr očit elj: P et er P a v el Klasinc. SI_ZAL_LJU/0901, Slo v ensk o društv o Simon Gr egor čič K öping, 1972–1922, 0,4 tm, izr o - čit elj: Slo v ensk a zv eza na Š v edsk em. SI_ZAL_LJU/0902, Slo v ensk a zv eza na Š v edsk em, 1976–2022 , 1 tm, izr očit elj: Slo v ensk a zv eza na Š v edsk em. Enota za Gorenjsko Kranj SI_ZAL_KRA/0084, Zbir k a: Gr adi v o o pr ebi v alcih doline K okr e, 1836–2004, 6 šk at el, iz - r očit elj: Jur e V olčjak, darilo. SI_ZAL_KRA/0297, Za v od za gojit e v di vjadi K ozor og Kamnik, lo višče Kar a v ank e, 1948– 1981, 1 šk atla, izr očit elj: Jur e V olčjak, darilo. SI_ZAL_KRA/0298, Šink o v ec Janez, K okr a, 1860–1959, 1 šk atla, izr očit elj: Jur e V olčjak, darilo. 368 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives SI_ZAL_RAD/0161, Osno vna or g anizacija Z v eze socialistične mladine Slo v enije Lesce, 1976–1989, 1 šk atla, izr očit elj: Danilo Dv oršak, darilo. Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto SI_ZAL_NME/0218, Zbirni f ond, 1899–1899, 0,1 tm, izr očit elj: Hans Jaklitsch, darilo. SI_ZAL_NME/0218, Zbirni f ond, 1858–1858, 1 k os, izr očit eljica: Ivica Križ, darilo. SI_ZAL_NME/0195, Kr onist No v eg a mesta, 2023–2023, 150 k oso v , izr očit elj: Izt ok Hot - ko . Enota v Škofji Loki SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbir k a f ot ogr afij in r azg lednic, 1913–201 0, 14 k oso v , izr očit eljica: Marta T riler , darilo. SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni f ond (r eklamni tiski t o v arn K olinsk a, F r anck in W enger , br at o - v ščinski knjižici), 1910–1935, 11 k oso v , 2 knjigi, izr očit eljica: Marta T riler , darilo. SI_ZAL_ŠKL/0382, Zbir k a podobic, 1880–2000, 181 k oso v , izr očit eljica: Marta T riler , darilo. Enota v Idriji SI_ZAL_IDR/0291, Družina V ončina, Idrija, 1860–2011, 18 šk at el, izr očit elj: Družina V ončina, darilo. Pridobitve filmskega arhivskega gradiva ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE SI AS 1086, Zbirka filmov, 1905–2023: Javno filmsko arhivsko gradivo • A A talan ta, 1 film, 1.511 dat ot ek, 855.098.467.829 B. • AA C Pr od uct ions, 1 film, 223 .382 dat ot ek, 1.813.165.8 71.6 34 B. • Almedia, 1 film, 23 dat ot ek, 148.202.714.383 B. • C asablan ca, 3 filmi, 131 .399 dat ot ek, 682.806.396.443 B. • C vingerf ilm, 1 film, 95 dat ot ek, 138.817.096.143 B. • F abula, 1 film, 4 dat ot ek e, 75.300.552.445 B. • F atamor g ana , 1 film, 19 dat ot ek, 26.268.517.553 B. • Film Hor izon t 1 film, 110 dat ot ek, 54.234.740.170 B. • Filmserv is, 1 film, 34.632 dat ot ek, 156.109.356.467 B. • F orum L jublj ana, 1 film, 26.702 dat ot ek, 361.294.574. 814 B. • In vida, 1 film, 40 dat ot ek, 36.776.385.501 B. • K ud Cent er 2 1, 1 film, 10 dat ot ek, 19. 163.153.413 B. • Mitja Ma nček, 1 film, 21 dat ot ek, 18.984.693.493 B. • P erf o pr oduk cija, 2 filma , 101 dat ot ek, 1.765.508.603. 695 B. • P etr a P an film, 1 film, 63 dat ot ek, 217.958.147.069 B. • Rhaego pr od uk cija 1 film, 15 dat ot ek, 67.763.098.322 B. • Star ag ar a, 4 filmi, 121.2 54 d at ot ek, 7.157.125.421.905 B. • Studio Vir c, 1film, 117 d at ot ek, 503.905.560.930 B. • UR GH!, 1 film, 52 dat ot ek, 52.741.691.870 B. • V ertigo, 3 filmi, 25 epizo d se rije, 270.900 dat ot ek, 4.729.1 74.200.849 B. • Za v od ZV VIK S, 1 film, 35 dat ot ek, 32.280.284.228 B. 369 Letnik 47 (2024), št. 2 Zasebno filmsko arhivsko gradivo • Aleš Guček, 38 naslo v o v , 16 D VD . • Zor an Kl emen, 13 naslo v o v , 13 k olut o v . • Marina Gržin ič, 22 naslo v o v , 27 BET A k aset , 2 k oluta. Pridobitve arhivskega gradiva cerkvenih arhivov ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER Š AK O A Kr alj, Gr adi v o iz zapuščine F r anca Kr alja, 1775–1983, 26 tm. Š AK O A T r ošt , Gr adi v o iz zapuščine Jožeta T r ošta, 1 tm. Š AK D Ng, Dek anija No v a Gorica, 1965–2023, 10 tm. Š AK Ž Ngo, Ž upnija No v a Gorica, 1959–2023, 46 tm. NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA NŠ AL 107, F ot ogr af sk a zbir k a, k onec 19. st ol., 0,1 tm. NŠ AL 568, Borut K ošir , 20., 21 st ol., 3,5 tm. NŠ AL 656, Eber l E d v ar d, 20. st ol., 0,1 tm. NŠ AL 657, E di Gobec, 20. st ol., 2 tm. NŠ AL 1208, Slo v ensk a k at olišk a misija v Zahodni Belgiji, 20. st ol., 1,5 tm. NŠ AL 1209, Slo v ensk a k at olišk a misija P ariz, 20. st ol., 0,2 tm. NŠ AL 1210, Slo v ensk a k at olišk a sk upnost Mannheim, 20. st ol., 1 tm. NŠ AL 1211, Slo v ensk a k at olišk a župnija München, 20. st ol., 1,5 tm. NŠ AL 1212, Slo v ensk a k at olišk a župnija K öln, 20. st ol., 0,5 tm. NŠ AL 1213, Slo v ensk a k at olišk a župnija Ingolstadt , 20. st ol., 0,5 tm. NŠ AL 1214 V zhodnokrščansk o sr edišče v Bruslju, 20. st ol., 0,8 tm. ŽA Cer klje na Gor enjsk em, 1903–1922, 0,1 tm. ŽA Cer klje ob Kr ki, 1857–1920, 0,1 tm. ŽA Črnomelj, ŽA Dr ag atuš, 1889–1922, 0,1 tm. ŽA Gornji Log at ec, 1874–1922, 0,1 tm. ŽA Ihan, 1871–1922, 0,1 tm. ŽA K okr a, 1938–64, 0,1 tm. ŽA Kršk o, 1868–1922, 0,1 tm. ŽA Leše, 1854–1922, 0,1 tm. ŽA Lipog la v , 1871–1922, 0,1 tm. ŽA Ljubljana – bolnica, 1920–1922, 0,1 tm. ŽA Mirna P eč, 1897–1922, 0,1 tm. ŽA P odgr ad, 1843–1922, 0,1 tm. ŽA P odzemelj, 1873–1922, 0,1 tm. ŽA R adeče, 1887–1922, 0,1 tm. ŽA R ak a, 1891–1957, 0,2 tm. ŽA Sela pri Kamnik u, 1874–1980, 0,1 tm. ŽA Studenec, 1808–2000, 0,3 tm. ŽA Šentjošt nad Horjulom, 1863–1922, 0,1 tm. ŽA Šmartno pri Litiji, 1898–1922, 0,1 tm. ŽA Šmihel pri Ž užember k u 1851–1922, 0,1 tm. ŽA Zagorje ob Sa vi, 1911–1922, 0,1 tm. ŽA Zagr adec, 1805–2021, 1,3 tm. ŽA Žiri, 1897–1922, 0,1 tm. 370 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR NŠ AM 0049, ŽA Got o v lje, 0,1 tm. NŠ AM 0051, ŽA Griže, 0,4 tm. NŠ AM 0163, ŽA R uše, 0,1 tm. NŠ AM 0294, ŽA Žalec, 0,8 tm. NŠ AM 3003, Zapuščine šk of o v , Kar lin, Andr ej, 0,1 tm. Zbir k a pr episo v matičnih knjig, 1945– , 0,3 tm. 371 Letnik 47 (2024), št. 2 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE AVGUŠTIN FLORJANOVIČ, Blanka Imamo popla v o knjig, a star ejših ni mogoče nadomestiti. Ob staja en izv od in pot em je k onec. [Elektr onski vir]: v dela vnici Centr a za k onservir anje-r esta vrir anje knjig, papirja in per g amenta. V : MMC R TV SL O (16. dec. 2023). (Int ervju v ank a) CANKAR, Tadej »Odločnejši protivniki semitstva«: o antisemitizmu in slovenskih liberalcih na Kranjskem. Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vino, Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2023. » V se je napr a vil Kajuh za r ešit e v Balantiča, ali Balantič g a ni hot el slišati ---«. V: Arhivalija meseca , jul. 2023. P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja? [Elektr onski vir]: sledenje, r azvrščanje in nadzor s pomočjo k art ot ek (1920-1980). V : Ar hi v R epublik e Slo v enije [Spletna str an]. (Soa vt or r azsta v e) P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja?: sledenje, r azvrščanje in nad - zor s pomočjo k art ot ek (1920-1980): r azsta v a Ar hi v a R epublik e Slo v enije v par k u pr ed Gruberje v o palačo, Ljubljana, od 1. sept embr a 2023. (Soa vt or r azsta v e) ČREŠNAR VINT AR, Anja Ar heologija na spletu – Ar heoportal v letu 2022. V : Arheologija v letu 2022 . Ljubljana: Slo v ensk o ar heološk o društv o, cop. 2023, str . 64. ED A 202 2 – E vr opski dne vi ar heologije že četrt o let o uspešno tudi v Slo v eniji. V: Arheologija v letu 2022 . Ljubljana: Slo v ensk o ar heolo šk o društv o, cop. 2023, str . 65. DOMAJNKO, Boris Dodatna str ok o vno–t ehnična na v odila (dS TN) v pr ak si: dela vnica za ustv ar - jalce in ar hi vist e: dela vnica na k onf er enci T ehnični in v sebinski pr oblemi klasičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir anja: R adenci, 25. 5. 2023. (Soa vt or) GLAŽAR, Natalija Nacionalna lista Spomin s v eta v Slo v eniji. V : Spomin Slovenije . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2023, str . 3. GOTOVINA, Vesna Tlorisi in detajl i R a vnik arje v eg a stano v anjsk eg a blok a v No vi Gorici. V : Arhi- valija meseca , jun. 2023. GRKMAN, Stanka 70 let dr . Jedert V odopi v ec T omažič. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 239–241. HAJTNIK, Tatjana Dodatna str ok o vno–t ehnična na v odila (dS TN) v pr ak si: dela vnica za ustv ar - jalce in ar hi vist e: dela vnica na k onf er enci T ehnični in v sebinski pr oblemi klasičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir anja: R adenci, 24.–26. 5. 2023. (Soa vt orica) Sist em e– ARH.si [Elektr onski vir]: pr e vzem in prik az ar hi v skih pr ost orskih podatk o v v digi talni obliki. V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 1, str . 71–89. (Soa vt orica) Sist em e– ARH.si: k aj imamo in k aj še r azvijamo: pr eda v anje na k onf er enci BIBLIOGRAFIJ A ARHIV SKIH DELA V CEV V LETU 2023 BIBLIOGRAPHY OF AR CHIVIS TS IN 2023 372 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 T ehnični in v se binski pr oblemi klasičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir anja: R adenci, 24.– 26. 5. 2023. Slo v enski elektr onski ar hi v e– ARH.si: digitalizacija post opk a ar hi vir anja: pr eda - v anje na pos v et o v anju Pr emična k ulturna dediščina v digitalni obliki: Ljubljana, Nar o - dni muzej, 15. 5. 2023. Umetna int eligenca in možnosti vpelja v e no vih digitalnih pr oceso v v ar hi v e, pr e - nos dobrih pr ak s iz sor odnih institucij, str ok o vna t erminologija s podr očja digitalizacije in dr ug a odprta vpr ašanja: okr og la miza in dela vnica na 31. zbor o v anju Ar hi v sk eg a dru - štv a Slo v enije: Bohinjsk a Bistrica, 5.–6. 10. 2023. (Soa vt orica) Usmeritv e in zaht e v e za v arno hr ambo elektr onskih dok ument o v skladno s pr ed - pisi: pr eda v anje na pos v et o v anju 2. r a vnat elje v zajtr k na t emo Kak o pr a vilno v oditi in hr aniti dok ument e: Ljubljana, 15. no v ember 2023. JENUŠ, Gregor Jernej K omac: »Sr ce se mi tr g a od žalosti«: V sak danje ži v ljenje pr ebi v alstv a na Bo v šk em med v elik o v ojno, Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vino, 2022, 315 str ani, prv a izdaja. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 216–220. P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja? [Elektr onski vir]: sledenje, r azvr - ščanje in nadzo r s pomočjo k art ot ek (1920–1980). V : Ar hi v R epublik e Slo v enije [Sple - tna str an]. (Soa vt or r azsta v e) P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja?: sledenje, r azvrščanje in nadzor s pomočjo k art ot ek (1920–1980): r azsta v a Ar hi v a R epublik e Slo v enije v par k u pr ed Gru - berje v o palačo, Ljubljana, od 1. sept embr a 2023. (Soa vt or r azsta v e) JERAJ, Mateja Ar hi v sk o gr adi v o ja vnopr a vnih ustv arjalce v s podr očja k ultur e. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 9–27. (Soa vt orica) Črt omir Nagode. V : Osebnosti druge svetovne vojne (ur . Mat eja R at ej). Ljubljana: Založba ZR C, 2023, str . 93–111. (Soa vt orica) Iv an Smiljanič (ur .): Sočutje in stigma. Družbene r azlik e in r e v ščina v slo v enski no v ejši zgodo vini, Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vino, 2022, 261 str ani (zbir k a V pog ledi, 24). V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 220–223. P omen obja v e vir o v s poudar k om na polpr et ekli zgodo vini. V : Moderna arhivisti- ka: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 1, str . 58–70. (Soa v - t orica) P or očilo v ašk e str aže v Bor o vnici od 15. 12. 1942 do 1. 1. 194 3. V : Arhivalija me- seca , f eb. 2023. Slo v ensk o nar odno g ledališče oper a in balet Ljubljana – o nastank u in r azv oju ustano v e t er r a vnanju z njenim dok umentarnim in ar hi v skim gr adi v om. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 69–89. (Soa vt orica) Za pr a vico in sk upnost: poslanstv o društv a Pr a vnik v T rstu. V : Odvetnik: glasilo Odvetniške zbornice Slovenije 25 (2023), št . 3, str . 66–68. JURCA, Borut P ost opki digitizacije analogneg a filmsk eg a tr ak u V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 1, str . 90–100. JURIČIĆ ČARGO, Danijela Člo v ešk e ribice iz P ost ojnsk e jame v Nemčiji [Elektr onski vir]: ukr adene ali po - darjene? V : Arhivalija meseca , sept . 2023. K ultur a stano v anja u istarskim k ašt elima pr ema osta vinskim in v entarima 17. i 18. st oljeća : K ožljak, Lupog la v i P azin: pr eda v anje na mednar odni znanstv eni k onf er en - ci Istarski k ašt eli: njiho vi f eudalni gospodari, ar hit ektur a, s v ak odne vica, Momjan, 12. in 13. maj 2023. 373 Letnik 47 (2024), št. 2 Ur bari P azinsk e gr of o vije u k ont ek stu r ef ormi ur bar a imanja zemaljskih kneže v a u austrijskim naslednjim zemljama od kr aja 15. do prv e tr ećine 17. st oljeća. V : Urbar Pazinske knežije 1571.–2021.: zbornik radova (ur . Mir ela Mr ak Kliman). P azin: Drža vni ar hi v , 2023, str . 35–49. KAČIČNIK GABRIČ, Alenka Gozdo vi in gospodarjenje z njimi na današnjem slo v ensk em ozemlju v pr et eklo - sti. V : Gozd in ljudje – razmerja in zgodovina (ur . Meta R emec). Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vino, 2023, str . 9–35. Simona K ostanjšek Br g lez: Pr eobr azbe mesta: zgodo vinsk a, ar hit ekturna in ume - tnostna dediščina Slo v ensk e Bistrice. Slo v ensk a Bistrica: Zgodo vinsk o društv o dr . Jo - žeta K or opca, 2022, 432 str ani. V : Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 71 (2023), št . 2, str . 431–434. Žar k o Lazar e vić: Delo in zemlja: male študije kmečk eg a s v eta, Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgod o vino, 2022 (Zbir k a R azpozna v anja = R ecognitiones), 255 str ani. V : Kro- nika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 71 (2023), št . 1, str . 232–235. KLASINC ŠKOFLJANEC, Andreja Ar hi v sk o gr adi v o – dr agocen vir: begunsk o šolstv o v a v strijskih taboriščih po 2. s v et o vni v ojni v ar hi v sk em gr adi vu Studia Slo v enica. V : SLO, slovenski zgodovinski maga- zin, P osebna izdaja (2023), str . 60–67. Opor ok a šk of a Mat e vža R a vnik arja. V : Mednarodni znanstveni posvet o tržaško– koprskem škofu Matevžu Ravnikarju . T rst: Mladik a, 2023, str . 38–39. Stanje stano v sk eg a ar hi v a v letu 1785 po pisanju ar hi v arja Alojza Kappusa ple - menit eg a Pichelst eina. V : Arhivalija meseca , maj 2023. Šolstv o v a v strijskih begunskih taboriščih po II. s v et o vni v ojni v luči ar hi v sk eg a gr adi v a, ki g a hr ani Studia slo v enica [Elektr onski vir]. V : Jezik kot temelj narodne identi- tete . Ljubljana: Društv o k at oliških pedagogo v Slo v enije, 2023, str . 45–51. KOGOVŠEK, Jasmina No v o letališče in pristanek prv eg a potnišk eg a letala na Brnik u. V : Arhivalija me- seca , dec. 2023. KOMAC, Jernej »Sr ce se mi tr g a od žalosti«: v sak danje ži v ljenje pr ebi v alstv a na Bo v šk em med v élik o v ojno: pr edsta vit e v knjige v Ar hi vu R epublik e Slo v enije, 19. 1. 2023, v sklopu mu - zejsk eg a t or k o v eg a v ečer a na Gr adu Kr omber k, 24. 1. 2023, v seriji muzejskih v ečer o v v K obarišk em muzeju, 26. 1. 2023, v St er gulče vi hiši v Bo v cu, 11. 2. 2023. Bo v čani – begu nci v prvi s v et o vni v ojni [Elektr onski vir]. V : MMC R TV SL O (31. jan. 2023). (Int ervju v anec) Jernej K omac: »Sr ce se mi tr g a od žalosti« [Elektr onski vir]. V : Izšlo je, 16. 3. 2023, R adio Slo v enija, 3. pr ogr am, pr ogr am AR S. (Int ervju v anec) KONCILIJA, Žiga »K ot žrt v e st e padli v bor bi za nas …«: delo v anje F eder alneg a odbor a za or g ani - zacijo pr enoso v posmrtnih ostank o v padlih bor ce v za Slo v enijo (1945–1948). V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 303–316. P or očilo in sklepi 31. zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije: Bohinjsk a Bistri - ca, 5. in 6. okt ober 2023. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 347–350. Izzi vi ar hi vir anja gr adi v a iz inf ormacijsk eg a sist ema za upr a v ljanje z dok umenti (ISUD) v ja vni upr a vi z vidik a ar hi vista. V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 2, str . 209–222. P olitični sodni pr ocesi na Slo v ensk em v d v eh Jugosla vijah sk ozi ar hi v sk o gr adi v o: pr eda v anje v sklopu r ednih mesečnih pr eda v anj v Ar hi vu R epublik e Slo v enije: 13. de - cember 2023, Ljubljana, Ar hi v R epublik e Slo v enije. 374 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 KOŠIR, Matevž (Ne)znana pog la vja slo v ensk e zgodo vine. T r esla se je zemlja [Elektr onski vir]: izobr aže v alno–dok umentarni film. V : TV SL O 1, pr ed v ajano dne 8. 11. 2023. (Int ervju - v anec) 18. st oletje in čar o vniški pr ocesi na Slo v ensk em: 61. pr eda v anje – 5. 10. 2023. V : Bilten (Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja) (2023), št . 15, str . 15–20. F er dinand A v guštin Hallerst ein in njego v spomenik [Elektr onski vir]: ob 30. oble - tnici vzposta vitv e diplomatskih odnoso v med Kitajsk o in Slo v enijo t er 320. obletnici r ojstv a F er dinanda A v guština Hallerst eina. V : Ar hi v R epublik e Slo v enije [Spletna str an]. F er dinand A v guštin Hallerst ein in njego v spomenik: ob 30. obletnici vzposta vitv e diplomatskih odnoso v med Kitajsk o in Slo v enijo t er 320. obletnici r ojstv a F er dinanda A v guština Halle rst eina: r azsta v a Ar hi v a R epublik e Slo v enije v par k u pr ed Gruberje v o palačo, Ljubljana, od 26. aprila 2023. (Soa vt or) Nesr ečno let o 1511, let o v elik eg a potr esa. V : Družina 72 (5. mar . 2023), št . 9, str . 23. P omen obja v e vir o v s poudar k om na polpr et ekli zgodo vini. V : Moderna arhivisti- ka: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 1, str . 58–70. (Soa vt or) P or očili o delu medar hi v skih delo vnih sk upin v letih 2021 in 2022. V : Arhivi: gla- silo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 177–180. (K oor dinat or) R ablje v a senca [Elektr onski vir]. V : Oddaja Sledi časa, 24. 09. 2023, Prvi pr ogr am R adia Slo v enija, R adio Prvi. (Int ervju v anec) Razstava o Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu in njegovem spomeniku: ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo ter 320. obletnici rojstva Ferdinanda Avguština Hallersteina . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2023. (Ur ednik) R azsta v a o F er dinandu A v guštinu Hallerst einu in njego v em spomenik u [Elek - tr onski vir]: ob 30. obletnici vzposta vitv e diplomatskih odno so v med Kitajsk o in Slo v e - nijo t er 320. obl etnici r ojstv a F er dinanda A v guština Hallerst eina. Ljubljana: Ar hi v R epu - blik e Slo v enije, 2023. (Ur ednik) MARINKO, Roman Digitizacija filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a in obarv ani filmi V eličana Beštr a v zbir - ki filmo v Slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a, SI A S 1086 – Zbir k a filmo v . V : Arhivi: glasilo Ar- hivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 165–175. Smučarsk a t ekma za prv enstv o Jugosla vije v Planici pri R at ečah [Elektr onski vir]: filmski prv enec V eličana Beštr a in njego v o »pono vno r ojstv o«. V : Arhivalija meseca , apr . 2023. (Soa vt or) MATIĆ, Dragan P olicijski nadzor nad ur ednik om Slo v ensk eg a nar oda R ast om Pust oslemšk om. V : Arhivalija meseca , jan. 2023. R eptilni mediji, k a v čuk par agr afi in druge posebnosti tisk o vne s v obode v habs - burški monar hiji [Elektr onski vir]: pogo v or z dr . Dr ag anom Matićem o tisk o vni (ne)s v o - bodi na Slo v ensk em v habsburški monar hiji. V : MMC R TV SL O (28. dec. 2023). Tisk o vna s v oboda v kr empljih ljubljansk e justice v pozni A v str o–Ogrski [Elek - tr onski vir]. V : Oddaja P og led v znanost , 25. 9. 2023, R adio Slo v enija, 3. pr ogr am, pr o - gr am AR S. (Int ervju v anec) Tisk o vna s v oboda v kr empljih ljubljansk e justice: zaplembe časopiso v in druge tisk o vne zade v e v obdobjih 18 73–1889 in 1908–1914 v pr a v osodnih f ondih Ar hi v a R e - publik e Slo v enije. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2023. Zatir anje tisk o vne s v obode v desetletjih pr ed 1. s v et o vno v ojno v pr a v osodnih f ondih Ar hi v a R epublik e Slo v enije: pr eda v anje v sklopu r ednih mesečnih pr eda v anj v Ar hi vu R epublik e Slo v enije: 23. no v ember 2023, Ljubljana, Ar hi v R epublik e Slo v enije. 375 Letnik 47 (2024), št. 2 NARED, Andrej Arhivalija meseca [Elektr onski vir]. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2023. (Ur ednik) Good old cust oms, noble pri vileges, Landhandf est en : leg al unification of the In - ner A ustrian t errit ory under the Habsbur gs: pr eda v anje na simpoziju Od R udolf a do Mak similijana: vzpon Habsburžano v v vzhodnoalpsk em pr os t oru (1273–1526): 19. ok - t ober 2023, ZR C S AZU , Ljubljana. Good old cust oms, noble pri vileges, Landhandf est en: leg al unification of the In - ner A ustrian t errit ory under the Habsbur gs. V : Od Rudolfa do Maksimilijana . Ljubljana: Založba ZR C, 2023, str . 22. Gruberje v a pal ača [Elektr onski vir]. V : TV SL O 1, pr ed v ajano dne 21. 3. 2023. (Int ervju v anec) PAULIČ, Anja Sustainable accessibility of cancer r egistry data: E– ARK specification eHealth2. V: ENCR IACR Scientific conference, 14–16 November 2023, Granada, Spain [Elektr onski vir], str . 271. (Soa vt orica) PLANINC, Lucija K onservir anje in r esta vrir anje risb F r anca K ošarja. V : Konservator–restavrator (2023), str . 81, 155. K onzerv acija i r estaur acija crt eža F r anca K ošar a. V : Reparations . Rijek a: Drža vni ar hi v u Rijeci; Zagr eb: Hrv atski drža vni ar hi v; Dubr o vnik: S v eučilišt e, 2023, str . 22. No vi biogr af ski oris Jurija Slat k onje do imeno v anja za dunajsk eg a šk of a (1513). V: Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja (ur . Lilijana Žnidaršič Golec in Met oda K ok ole). Ljubljana: Slo v ensk a matica: Založba ZR C, ZR C S AZU , 2023, str . 17–44. (F ot ogr afinja) PROPS, Anja K onservir anje in r esta vrir anje scenarija za film »Na s v oji zemlji«. V : Moderna ar- hivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 1, str . 101–112. Rokopisna knjiga Antikrista žulenje ali lebn Antikrist: od včeraj za jutri: ohranjanje koroške pisne dediščine . [R a vne na K or ošk em: K or ošk a osr ednja knjižnica dr . F r anca Su - šnik a, 2023]. (Soa vt orica) RADULOVIČ, Branko F ot ogr afija poslance v ljubljansk e oblastne sk upščine po prvi seji. V : Arhivalija meseca , a v g. 2023. REZEC STIBILJ, Tatjana Smučarsk a t ekma za prv enstv o Jugosla vije v Planici pri R at ečah [Elektr onski vir]: filmski prv enec V eličana Beštr a in njego v o »pono vno r ojstv o«. V : Arhivalija meseca , apr . 2023. (Soa vt orica) RUPNIK, Vanja (Ne)znana pog la vja slo v ensk e zgodo vine. Ljudstv o se odloča [Elektr onski vir]. V : TV SL O 1, pr ed v ajano 28. 11. 2023 (Dok umentarni filmi in oddaje – izobr aže v alni pr ogr am). (Int ervju v ank a) ŠKOFLJANEC, Jože 20 let Društva za oživitev mesta Brežice: 2002–2022 . Br ežice: Društv o za oži vit e v mesta Br ežice, 2023. (Soa vt or) S tr go v sk eg a pulta r ešeni zapisniki br ežišk eg a mestneg a s v eta. V : Arhivalija me- seca , mar . 2023. 376 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 Sustainable accessibility of cancer r egistry data: E– ARK specification eHealth2. V: ENCR IACR Scientific conference, 14–16 November 2023, Granada, Spain [Elektr onski vir], str . 271. (Soa vt or) ŠKORO BABIĆ, Aida P or očili o delu medar hi v skih delo vnih sk upin v letih 2021 in 2022. P or očilo Me - dar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje pr a v osodja. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 186–192. TOMINŠEK ČEHULIĆ, Tadeja P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja? [Elektr onski vir]: sledenje, r azvr - ščanje in nadzo r s pomočjo k art ot ek (1920–1980). V : Ar hi v R epublik e Slo v enije [Sple - tna str an]. (Soa vt orica r azsta v e) P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja?: sledenje, r azvrščanje in nadzor s pomočjo k art ot ek (1920–1980): r azsta v a Ar hi v a R epublik e Slo v enije v par k u pr ed Gru - berje v o palačo, Ljubljana, od 1. sept embr a 2023. (Soa vt orica r azsta v e) TROBEC MLAKAR, Polona P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja? [Elektr onski vir]: sledenje, r azvr - ščanje in nadzo r s pomočjo k art ot ek (1920–1980). V : Ar hi v R epublik e Slo v enije [Sple - tna str an]. (Soa vt orica r azsta v e) P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja?: sledenje, r azvrščanje in nadzor s pomočjo k art ot ek (1920–1980): r azsta v a Ar hi v a R epublik e Slo v enije v par k u pr ed Gru - berje v o palačo, Ljubljana, od 1. sept embr a 2023. (Soa vt orica r azsta v e) TUŠAR, Mojca Odme vi na af er o Đilas v Jugosla viji in s v etu. V : Arhivalija meseca , no v . 2023. P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja? [Elektr onski vir]: sledenje, r azvr - ščanje in nadzo r s pomočjo k art ot ek (1920–1980). V : Ar hi v R epublik e Slo v enije [Sple - tna str an]. (Soa vt orica r azsta v e) P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja?: sledenje, r azvrščanje in nadzor s pomočjo k art ot ek (1920–1980): r azsta v a Ar hi v a R epublik e Slo v enije v par k u pr ed Gru - berje v o palačo, Ljubljana, od 1. sept embr a 2023. (Soa vt orica r azsta v e) VOLČJAK, Jure »Das mainen wir«: chur ch in the fift eenth–century Slo v enian lands and F r ederick III of Habsbur g. V : Od Rudolfa do Maksimilijana . Ljubljana: Založba ZR C, 2023, str . 30. »Das mainen wir«: chur ch in the fift eenth–century Slo v enian lands and F r ederick III of Habsbur g: pr eda v anje na simpoziju Od R udolf a do Mak similijana: vzpon Habsbur - žano v v vzhodn oalpsk em pr os t oru (1273–1526): 19. in 20. okt ober 2023, ZR C S AZU , Ljubljana. Serija listin gof o v Celjskih: 126 2–1456. V : Spomin Slovenije . Ljubljana: Ar hi v R e - publik e Slo v enije, 2023, str . 4–5. Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1761–1771 . Lju - bljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2023. (Vizitacijski zapisniki gorišk eg a nadšk of a Kar la Mihaela gr of a A tt emsa 1752–1774 ; zv . 6). ŽNIDARŠIČ GOLEC, Lilijana »Pr ot estantizem naj bi prinašal napr edek, k at olištv o pa naj bi g a za vir alo. Ni tak o črno–belo« [Elektr onski vir]. V : MMC R TV SL O (31. okt . 2023). (Int ervju v ank a) Dolničar pl. Thalber g, Janez Ant on [Elektr onski vir]: (1662–1714). V : Slo v ensk a biogr afija 2023. Janez W eiss: Samostan fr ančišk ano v pri Gr adcu v Beli kr ajini in njego vi plemiški ustano vit elji. Int egr alna obja v a ustano vnih dok ument o v s k omentarjem. Metlik a: Belo - kr anjski muzej, 2021, 104 str ani. V : Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 71 (2023), št . 1, str . 229–230. 377 Letnik 47 (2024), št. 2 Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja (ur . Lilijana Žnidaršič Golec in Met oda K ok ole). Ljubljana: Slo v ensk a matica; Založba ZR C, ZR C S AZU , 2023. (Sour e - dnica) K or espondenca Primoža T rubarja in drugih pr ot estantskih pisce v: drug a polo vi - ca 16. st oletja. V : Spomin Slovenije . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2023, str . 6–7. No vi biogr af ski oris Jurija Slat k onje do imeno v anja za dunajsk eg a šk of a (1513). V: Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja (ur . Lilijana Žnidaršič Golec in Met oda K ok ole). Ljubljana: Slo v ensk a matica: Založba ZR C, ZR C S AZU , 2023, str 17–44. Pisma vidnejših nemških pr ot estant o v 16. st oletja v Ar hi vu R epublik e Slo v enije: pr eda v anje ob r azsta vi Spomin Slo v enije, Slo v ensk a nacionalna lista UNESC O Spomin s v eta, Nar odni muzej Slo v enije, 25. 10. 2023. Pismo H artmanna Be y erja Primožu T rubarju iz leta 1568. V : Arhivalija meseca , okt . 2023. P omemben slo v enski humanist A v guštin Pry g l T yf ernus. V : SLO, slovenski zgodo- vinski magazin (sept . 2023) št . 39, str . 12–15. Slatk onje v a ži v ljenjsk a pot: (pr eg lednica). V : Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja (ur . Lilijana Žnidaršič Golec in Met oda K ok ole). Ljubljana: Slo v ensk a matica: Založba ZR C, ZR C S AZU , 2023, str . 185–190. (Soa vt orica) Star o in no v o o Juriju Slatk onji. V : Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja (ur . Lilijana Žnidaršič Golec in Met oda K ok ole). Ljublj ana: Slo v ensk a matica: Za - ložba ZR C, ZR C S AZU , 2023, str . 7–13. V pr ašanje umetnostneg a nar očništv a pri tr eh dolnjepr ekmurskih župnikih, ki so v poznem 17. st oletju študir ali v Bologni. V : Acta historiae artis Slovenica 28 (2023), št . 1, str . 101–125. ŽOHAR, Tanja P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja? [Elektr onski vir]: sledenje, r azvr - ščanje in nadzo r s pomočjo k art ot ek (1920–1980). V : Ar hi v R epublik e Slo v enije [Sple - tna str an]. (Soa vt orica r azsta v e) P oznaš so vr ažnik a bolje k ot s v ojeg a prijat elja?: sledenje, r azvrščanje in nadzor s pomočjo k art ot ek (1920–1980): r azsta v a Ar hi v a R epublik e Slo v enije v par k u pr ed Gru - berje v o palačo, Ljubljana, od 1. sept embr a 2023. (Soa vt orica r azsta v e) Seminar Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije o no v ostih Zak ona o v arstvu osebnih po - datk o v (ZV OP –2) za ar hi v sk o deja vnost . V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 204–209. (Zapiso v alk a) ZGODOVINSKI ARHIV CELJE ARISTOVNIK, Bojana Je bilo v Celju do v olj most o v? R azsta v a in znanstv ena monogr afija. Celje: Zgodo - vinski ar hi v Celje, 2022. V : Zgodovina v šoli 31 (2023), št . 1, str . 87–89. BAT AGELJ, Borut » V g lobok em mr ak u skrit e dolgo so ležale t e poljane«. V : Historia: zgodovina celj- ske gimnazije od leta 1809 . Celje: Zgodo vinski ar hi v: I. gimnazija v Celju, 2023, str . 7–9. Slo v enian and Cr oatian Ar chi v es cr eating one Wine R egion: R out es t o sour ces containing wine st ories. V : 8. dani Icarus Hrvatska / 8th Icarus Croatia Days: Enhacing Heritage: Experience – Exploring Cultural Routes, Šibenik, 22.–25. 3. 2023 (Book of A b - str acts), str . 32–33. XXX. letnik Zgodo vine za v se. V : Zgodovina za vse: vse za zgodovino 30 (2023), št . 1, str . 5. HIMMELREICH, Bojan Ar hi v sk o gr adi v o ja vnopr a vnih ustv arjalce v s podr očja k ultur e. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 9–27. 378 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 P or očilo o delu Medar hi v sk e delo vne sk upine za gr adi v o s podr očja k ultur e in znanosti. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 195–196. PRŠA, Anja Notarji k ot ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. V : Moderna arhivistika: časopis arhi- vske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 2, str . 233–254. Notarji k ot ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. V : Notarski vestnik 15 (2023), št . 16, str . 92–113. (Soa vt orica) ZDOVC, Hedvika Dodatno str ok o vno–t ehnična na v odila za zajem in hr ambo e–gr adi v a. V : Arhivi kot centri informacij: možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranja- nju, uporabi in promociji arhivskega gradiva: zbornik referatov: 31. zborovanje [Arhivske- ga društva Slovenije]: Bohinjska Bistrica, [5. in 6. oktober 2023] (ur . Marija Čipić R ehar). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 91–99. ŽIŽEK, Aleksander Čas r de čih s vinčnik o v: Dr ag an Matić: Tisk o vna s v oboda v kr empljih ljubljansk e justice: zaplembe časopiso v in druge tisk o vne zade v e v obdobjih 1873–1889 in 1908– 1914 v pr a v oso dnih f ondih Ar hi v a R epublik e Slo v enije. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo - v enije, 2023. 336 str ani. V : Zgodovina za vse: vse za zgodovino 30 (2023), št . 2 str . 98–99. Digitalizacija v Zgodo vinsk em ar hi vu Celje v obdobju 1997–2022 – dobr odošla pr ak sa za zapos lene in upor ab nik e. V : Arhivi kot centri informacij: možnosti in priložno- sti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva: zbornik referatov: 31. zborovanje [Arhivskega društva Slovenije]: Bohinjska Bistrica, [5. in 6. oktober 2023] (ur . Marija Čipić R ehar). Ljubl jana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 52–63. Historia: zgodovina celjske gimnazije od leta 1809 . Celje: Zgod o vinski ar hi v: I. gi - mnazija v Celju, 2023. (Soa vt or) Mest o pod v odo : V elik e nar a vne nesr eče na Slo v ensk em: P opla v e v Celju. V : Dru- žina 72 (12. 3. 2023), št . 10, str . 23. Naš Hink o Smr ek ar , um. slik ar in risar za v se: P oznal sem t ok o v e s v eta: zapisi Hink a Smr ek arja (zbr al in ur ed il Damir Globočnik). Šmarje Sap: Buča 2023. 271 str ani. V: Zgodovina za vse: vse za zgodovino 30 (2023), št . 2, str . 101–102. POKRAJINSKI ARHIV KOPER COTIČ, Jan Det ekti v sk o zbir anje dr obce v za r azv ozla v anje nejasnosti iz pr et eklosti. V : Pri- morske novice 77 (11. 10. 2023), št . 235, str . 25. Oper ati vna upor abnost or odij za pr epozna v anje z r ok o napisaneg a besedila na podlagi analize r azpoznanih v sebin. V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 1, str . 30–44. (Soa vt or) Pr eplet pr et eklosti s prihodnostjo: Pr epozna v anje z r ok o napisaneg a besedila s pomočjo umetne int eligence. V : Primorske novice 77 (12. 4. 2023), št . 84, str . 18. (Soa vt or) ČIBEJ, Nada Lonza, Nella: Koparski statut: pravni i povijesni itinerar = Koprski statut: pravni in zgodovinski itinerarij = Lo statuto di Capodistria: un itinerario giuridico e storico . K oper: P okr ajinski ar hi v: P okr ajinski muzej, 2023, str . 16–30. (Pr e v ajalk a in sour ednica) Prizade v anja za vrnit e v pisne dediščine. V : Primorske novice 77 (12. 4. 2023), št . 84, str . 18. S polnim r ezerv oarjem gori v a se odpeljem mimo šole, muzeja in ar hi v a. V : Svetil- nik – kulturni občasnik za mlade zanesenjake 16 (2023), št . 1, str . 12–13. 379 Letnik 47 (2024), št. 2 Spr emna besed a: Pr ek omorsk e brig ade v gr adi vu P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper . V : Iv ančič, Miloš: Prekomorci: zgodbe o odisejadi Primorcev in Istranov . K oper: P okr ajinski ar hi v: Združenje pr otif ašist o v , bor ce v za vr ednot e NOB in v et er ano v , K oper , 2023, str . 179–192. Statut – najpomembnejši dok ument mesta. V : Svetilnik – kulturni občasnik za mlade zanesenjake 16 (2023), št . 4, str . 12–13. Upr a v ljanje z dok umentarnim gr adi v om v post opkih ja vneg a nar očanja [Elek - tr onski vir]. V : Ar hi vir anje in digitalno poslo v anje z dok umenti, pog la vje Upr a v ljanje gr adi v a: https://www .e–dok umentacija.si/v sebine/upr a v ljanje–gr adi v a/upr a v ljanje– dok umentarneg a–gr adi v a–v –posameznih–panog ah–in–podr o%C4%8Djih/upr a v lja - nje–z –dok umentarnim–gr adi v om–v –post opkih–ja vneg a–nar o%C4%8Danja/. V rtnice so lahk o tudi v ar hi vu. V : Svetilnik – kulturni občasnik za mlade zanesenja- ke 16 (2023), št . 3, str .12–13. (Soa vt orica) KONTEST ABILE ROVIS, Mirjana O pr et eklosti Zanigr ada. V : Družina Rožnik iz Zanigrada 5 v Slovenski Istri (ur . E da Okr etič Salmič in R obert Salmi č). K oper: Samozaložba, R obert Salmič, K oper , 2023, str . 11–18. KRAŠOVEC IBRAHIMI, Teja K o se je morsk a g ladina d vignila za met er in pol V : Primorske novice 77 (13. 9. 2023), št . 211, str . 25. KRMAC, Dejan De v et deset let odžejanja Istr e. V : Primorske novice 77 (15. 11. 2023), št . 263, str . 21. MUŽENIČ, Matej T udi turizem se spr eminja: Izzi vi in pr oblemi turistične sezone v Pir anu v 50. letih pr ejšnjeg a st oletja. V : Primorske novice 77 (14. 6. 2023), št . 135, str . 18. ROGOZNICA, Deborah Bil je r ožnik klasičnih vrtnic. V : Primorske novice 77 (22. 2. 2023), št . 43, str . 19. Dalla Ci vica Commissione Ar cheologica alla f ondazione del Ci vico Museo di St oria e Art e di Capodistria. V : Arheološka topografija Istre = Topografia archeologica dell’Istria: liber amicorum Matej Župančič (ur . Maša Sak ar a). K oper: Histria E ditiones: P okr ajinski muzej, 2023. Pla v alna šola v K opru že leta 1868. V : Primorske novice 77 (13. 9. 2023), št . 211, str . 25. P ost–w ar E conom y in K oper: De v elopment Plans f or the P or t Industrial A cti viti - es, with an Emphasis on the Oil Sect or . V : Complex Gateways: labour and urban history of maritime port cities: the Northern Adriatic in a comparative perspective (ur . Giulio Mellinat o in Alek sander P anjek). K oper: Založba Uni v erze na Primorsk em, 2022, str . 133–150. V K opru so bili tudi sladk osnedi. V : Primorske novice 77 (8. 3. 2023), št . 55, str . 30. V rtnice so lahk o tudi v ar hi vu. V : Svetilnik – kulturni občasnik za mlade zanesenja- ke 16 (2023), št . 3, str . 12–13. (Soa vt orica) SABADIN, Ivančica Anal y sis of online applications f or access t o ar chi v e mat erials on a sample of E u - r opean stat e and r egional ar chi v es. V : It's about people 2023: social and technological development in service of security and dignity: the 11th Annual Conference of Europe’s Sciences and Arts Leaders and Scholars: book of abstracts: Maribor, 10–17 March 2023 (ur . Juri j T oplak , Daniel Sit er , Luk a Martin T omažič, Suzanna Mežnar ec No v osel, Anja Hellmuth Kr amber ger). Maribor: AMEU – ECM, Alma Mat er Pr ess, 2023, str . 327. 380 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 Ek str ak cija metapodatk o v s pomočjo str ojneg a učenja. V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 2, str . 255–269. Oper ati vna upor abnost or odij za pr epozna v anje z r ok o napisaneg a besedila na podlagi analize r azpoznanih v sebin; Oper ational Usefullness of Hand writt en T e xt R eco - gnition T ools. V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 1, str . 33–44. (Soa vt orica) P or očili o delu medar hi v skih delo vnih sk upin v letih 2021 in 2022. P or očilo o delu Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje inf ormatik e. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 200–202. Pr eplet pr et ekl osti s prihodno stjo: Pr epozna v anje z r ok o napisaneg a besedila s pomočjo umetn e int eligence. V : Primorske novice 77 (12. 4. 2023), št . 84, str . 18. (Soa v - t orica) POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR ČEH, Suzana Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt orica) GOSTENČNIK, Nina [Visok jubilej d v eh institucij] [Elektr onski vir]. V : T ele M, 8. 2. 2023, T ele vizija Maribor , R TV SL O , https://ww w .rtv slo.si/rtv365/ ar hi v/174 934570?s=tv . (Soint ervju - v ank a) 90 let P okr ajinsk eg a ar hi v a Ma ribor [Elektr onski vir]. V : Dobr o Jutr o, 23. 2. 2023, R TV SL O , https://365.rtv slo.si/ar hi v/dobr o–jutr o/174938017 . (Int ervju v ank a) 90 let P okr ajinsk eg a ar hi v a Ma ribor [Elektr onski vir]. V : T ele M, 24. 2. 2023, T e - le vizija Maribor , R TV SL O . https://www .rtv slo.si/rtv365/ ar hi v/174938465?s=tv . (Soin - t ervju v ank a) Akv arij–t er arij sk ozi čas: r azsta v a 70–letnici ustano vitv e: r azsta v a na ploščadi pr ed sta v bo akv arija–t er arija od 14. – 19. junija 2023. Galerija in ar hi v: r azsta v a »Saša De v , ar hit ekt« – primer dobr e pr ak se. V : Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebin- ski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023, str . 13–16. (Soa vt orica) Gradivo za zgodovino Maribora . Maribor: P okr ajinski ar hi v , 1975–. (Gla vna in od - go v orna ur ednica) Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023. (Ur ednica, pr e v ajalk a) Jur ček o, Iv an: Avtobiografski spomini dr. Ivana Jurečka: (1884–1964) (ur . Gr egor Ant oličič). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023. (Pr e v ajalk a) Knjige k ot nedo st opne, tihe spr emlje v alk e: Nina Gost enčnik, dir ekt orica P okr a - jinsk eg a ar hi v a Maribor . V : Večer 79 (6. jun. 2023), št . 128, str . 12. (Int ervju v ank a) Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt orica) Mariborski Gla vni most: 110 let: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 110 letnici zgr aditv e mariborsk eg a Gla vneg a mostu: r azsta v a na Gla vnem tr gu v Mariboru, 23. 8. – 6. 9. 2023, 18. 9 – 22. 9. 2023 na Smetano vi ulici. (Soa vt orica) Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 1 in 2. (Gla vna in odgo v orna ur ednica) Nek oč in danes : k opališče T AM. V : Contact: informator poslovno proizvodne cone Tezno v Mariboru 16 (maj–jun. 2023), št . 62, str . 32–33. 381 Letnik 47 (2024), št. 2 Omizje TV Maribor [Elektr onski vir]. V : T ele vizija Maribor , R TV SL O , 22. 3. 2023, https://www .rtv slo.si/rtv365/ar hi v/174945063?s=tv . (Soint ervju v ank a) P or očili o delu medar hi v skih delo vnih sk upin v letih 2021 in 2022. P or očilo o delu Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o. V : Arhivi: glasilo Arhivskega dru- štva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 202. (Soa vt orica) Spošt o v ane udeleženk e, spošt o v ani udeleženci!. V : Izzivi in izkušnje pri delu v ar- hivih: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasične- ga in elektronskega arhiviranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enč - nik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023, str . 3–4. Tit o v most v Ma riboru: 60 let: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 60 letni - ci zgr aditv e Tit o v eg a mostu v Mariboru: r azsta v a na Gla vnem tr gu v Mariboru, 23. 8. – 6. 9. 2023, 18. 9. – 22. 9. 2023 na Smetano vi ulici v Mariboru. (Soa vt orica) Using F edor a r eposit ory in the Slo v enian Public Ar chi v al Ser vice: [prispe v ek] na k onf er enci oz. mednar odnem pos v etu 2023 F edor a virtual sho w case, 12.–14. sept em - ber 2023. (Soa vt orica) HORVAT , Mojca 90 let P okr ajinsk eg a ar hi v a Ma ribor [Elektr onski vir]. V : T ele M, 24. 2. 2023, T e - le vizija Maribor , R TV SL O . https://www .rtv slo.si/rtv365/ ar hi v/174938465?s=tv . (Soin - t ervju v ank a) Gospostv o Nego v a, k ot g a slik ajo ar hi v ski viri: r azsta v a v Gr adu Nego v a, 14. 5. 2022 – 20. 6. 2023. Klar a K uk o v ec. V : Osebnosti druge svetovne vojne (ur . Mat eja R at ej). Ljubljana: Za - ložba ZR C, 2023, str . 65–76. Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt orica) P opiso v anje in upor aba star ejšeg a ar hi v sk eg a gr adi v a s pomočjo digitalnih t eh - nologij. V : Arhivi kot centri informacij: možnosti in priložnosti uporabe digitalnih teh- nologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva: zbornik referatov: 31. zborovanje [Arhivskega društva Slovenije]: Bohinjska Bistrica, [5. in 6. oktober 2023] (ur . Marija Čipić R ehar). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 30–38. Ptujčani 16. st oletja v dok umentih P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor . V : Ptuj v 16. stoletju: zbornik referatov ob 510. obletnici nastanka ptujskega mestnega statuta iz leta 1513 (ur . Dejan Zadr a v ec, Katja Z upanič). Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 2023, str . 89–107. KOSI, Mojca 90 let P okr ajinsk eg a ar hi v a Ma ribor [Elektr onski vir]. V : T ele M, 24. 2. 2023, T e - le vizija Maribor , R TV SL O . https://www .rtv slo.si/rtv365/ ar hi v/174938465?s=tv . (Soin - t ervju v ank a) Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt orica) Str ok o vno usposabljanje za delo z dok umentarnim gr adi v om. V : Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski proble- mi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023, str . 27–28. LEŠNIK, Sabina 90 let P okr ajinsk eg a ar hi v a Ma ribor [Elektr onski vir]. V : T ele M, 24. 2. 2023, T e - le vizija Maribor , R TV SL O . https://www .rtv slo.si/rtv365/ ar hi v/174938465?s=tv . (Soin - t ervju v ank a) Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt orica) 382 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 Maribor na f ot ogr afijah in r azg lednicah ok oli 1897–1945: r azsta v a v P er gr adus, 23. 12. 2021 – 27. 5. 2023 in 1. – 15. 4. 2022 v E ur opar k u Maribor . Mariborski Gla vni most: 110 let: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 110 letnici zgr aditv e mariborsk eg a Gla vneg a mostu: r azsta v a na Gla vnem tr gu v Mariboru, 23. 8. – 6. 9. 2023, 18. 9 – 22. 9. 2023 na Smetano vi ulici. (Soa vt orica) Tit o v most v Ma riboru: 60 let: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 60 letni - ci zgr aditv e Tit o v eg a mostu v Mariboru: r azsta v a na Gla vnem tr gu v Mariboru, 23. 8. – 6. 9. 2023, 18. 9 – 22. 9. 2023 na Smetano vi ulici v Mariboru. (Soa vt orica) Vidmar , Simona in Sk alicky , St ojan. Saša De v – ar hit ekt: t emelji sodobne ar hi - t ektur e v Mariboru: r azsta v a v Umetnostni g aleriji Maribor , 16. 12. 2022 – 5. 3. 2023. (Soa vt orica) MAČEK, Jure 90 let P okr ajinsk eg a ar hi v a Ma ribor [Elektr onski vir]. V : T ele M, 24. 2. 2023, T e - le vizija Maribor , R TV SL O . http s://www .rtv slo.si/rtv365/ ar hi v/174938465?s=tv . (Son - t ervju v anec) Ar hi v sk o gr adi v o R uš v P AM. V : Dediščina na Ruškem: podobe ruške kulture: zbor- nik prispevkov 8. Glazerjevega posvetovanja: (v sedmih nadaljevanjih – oktober 2022/ maj 2023) (ur . V ili R ezman, Nina Hriberšek V uk, Lilijana Ur lep). R uše: Lir a – Društv o za r azv oj; Selnica ob Dr a vi: Ja vni za v od – HRAM k ultur e Arnolda T o v ornik a, 2023, str . 7–43. Klasična gimnazija v Mariboru in gimnazijsk o izobr aže v anje od 1945 do šolsk e r ef orme 1957/58. V : Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor (ur . Bar bar a Damjan et al.). Maribor: Umetniški k abinet Primož Pr emzl, 2023, str . 71–82. Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt or) MLINARIČ, Lučka Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt orica) MIKEC AVBERŠEK, Leopold Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt or) Vidmar , Simona in Sk alicky , St ojan. Saša De v – ar hit ekt: t emelji sodobne ar hi - t ektur e v Mariboru: r azsta v a v Umetnostni g aleriji Maribor , 16. 12. 2022 – 5. 3. 2023. (Soa vt or) NOVAK Miroslav Digit(al)izacija ar hi v sk eg a gr adi v a v k ont ek stu. V : Arhivi kot centri informacij: možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promo- ciji arhivskega gradiva: zbornik referatov: 31. zborovanje [Arhivskega društva Slovenije]: Bohinjska Bistrica, [5. in 6. oktober 2023] (ur . Marija Čipić R ehar). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 7–29. Digitalizacija u ar hi vima – sa vr emeni izazo vi ar hi v sk e t eorije i pr ak se: pr eda v a - nje na mednar odni k onf er enci 4. T uzlanski ar hi v ski dani, Hot el »Salis« T uzla, T uzla, 29. – 30. 9. 2023. Isk ustv a slo v enačkih ar hi v a u oblasti elektr onsk og ar hi vir anja i elektr onskih ar hi v a: pr eda v anje na 7. mednar odnem ar hi v sk em pos v et o v anju »K uršumlijsk a Banja 2023«, Hot el »Planink a«, K uršumlijsk a Banja, 11. – 13. 10. 2023. Izzi vi popiso v anja ar hi v sk eg a gr adi v a v k ont ek stu: dela vnica. V : Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski proble- mi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023, str . 31–32. (Soa vt or) 383 Letnik 47 (2024), št. 2 Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt or) O met odama i alatima za pr o vjeru k onzist encije digital(izir a)nih dok umenata ar hi v sk e vrijednosti. V : Utjecaj digitalizacije na arhivsku praksu (ur . R adosla v Zar adić). Zagr eb: Hrv atsk o ar hi vističk o društv o, 2023, str . 31–56. Primerno zajet o gr adi v o in metapodatki t er njiho v nadaljnji pomen za oblik o v a - nje spr ejemneg a inf ormacijsk eg a pak eta dok umentacije s podr očja vzgoje in izobr aže - v anja. V : Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023, str . 71–74. (Soa vt or) Stanje in perspekti v e r azv oja slo v ensk e vzajemne ar hi v sk e podatk o vne zbir k e na podlagi statističnih k azalnik o v . V : Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhi- viranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023, str . 31–32. Stanje in persp ekti v e vzajemneg a metapodatk o vneg a k orpusa slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe. V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 2, str . 308–333. The dignity of the ar chi vist thr oug h the prism of the stat e and modern t echno - logical de v elopment . V : It's about people 2023: social and technological development in service of security and dignity: the 11th Annual Conference of Europe’s Sciences and Arts Leaders and Scholars: book of abstracts: Maribor, 10–17 March 2023 (ur . Jurij T oplak, Daniel Sit er , Luk a Martin T omažič, Suzanna Mežnar ec No v osel, Anja Hellmuth Kr amber - ger). Maribor: AMEU – ECM, Alma Mat er Pr ess, 2023, str . 332. Using F edor a r eposit ory in the Slo v enian Public Ar chi v al Ser vice: [prispe v ek] na k onf er enci oz. mednar odnem pos v etu 2023 F edor a virtual sho w case, 12.–14. sept em - ber 2023. (Soa vt or) SKITEK, Vinko Das Ber ggericht F r eisach (Kärnt en) und das Silber gw er k in R azbor (Slo w enien) im 16. Jahr hundert . V : 16th International ERBE–Symposium: Kulturells erbe in Geo– und Montanwissenschaften: Bibliotheken – Archive – Museen – Sammlungen: Freiberg, 6th –9th September 2023 = 16. Internationales Symposium. F r eiber g: [s. n.], 2023, str . 27–28. Das Ber ggericht F riesach (Kärnt en) und das Silber ger gw er k in R azbor (Slo w e - nien) im 16. Jahr hundert: 16. Int ernationales S ymposium K ultur eles Er be in Geo und Montan wissenschaft en, Bibliothek en, Ar chi v e, Museen, Samlungen, T ehnische Uni v er - sität Ber g ak ademie F r eiber g, 6. 9. – 9. 9 2023, F r eiber g (Sachsen). Dr obci iz zgodo vine Šr ajenerje v eg a k ozolca v R adljah ob Dr a vi. V : Novičke Občine Radlje ob Dravi 13 (2023), št . 31, str . 2. Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt or) Omembe kmetiji v Črni in ok olici pr ed let om 1650: iz zakladn ice ar hi v sk eg a gr a - di v a. V : Viharnik: glasilo delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 55 (2023), št . 10, str . 32–34. Omembe kmetiji z Mežišk e doline v listinsk em gr adi vu pr ed let om 1400: iz zakla - dnice ar hi v sk eg a gr adi v a. V : Viharnik: glasilo delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 55 (2023), št . 5, str . 30–31. P odelitv e kmetij v spodnji Mežiški dolini v listinsk em gr adi vu od 15. do prv e po - lo vice 17. st oletja. V : Viharnik: glasilo delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 55 (2023), št . 8–9, str . 48–51. P osebnosti listinsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a iz 15. st oletja. V : Viharnik: glasilo de- lovne organizacije Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 55 (2023), št . 8, str . 39–40. 384 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 Primerno zajet o gr adi v o in metapodatki t er njiho v nadaljnji pomen za oblik o v a - nje spr ejemneg a inf ormacijsk eg a pak eta dok umentacije s podr očja vzgoje in izobr aže - v anja. V : Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023, str . 71–74. (Soa vt or) Uv od v zgodo vino kmetijstv a: iz zakladnice ar hi v sk eg a gr adi v a. V : Viharnik: glasi- lo delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 55 (2023), št . 4, str . 30–31. ŠÖVEGEŠ LIPOVŠEK, Gordana E v angeličansk a vizitacija v Pr ekmurju med 2. s v et o vno v ojno = The canonical visitation in Pr ekmurje during W or ld W ar II. V : Zbornik soboškega muzeja 28 (2023), str . 77–90. (Soa vt orica) F ondi s podr očja k ultur e v slo v enskih ja vnih ar hi vih. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 29–44. Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt orica) ZAJŠEK, Boštjan Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt or) Notarji k ot ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. V : Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023, str . 69–70. (Soa vt or) Notarji k ot ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. V : Moderna arhivistika: časopis arhi- vske teorije in prakse [Elektr onski vir] 6 (2023), št . 2, str . 233–254. (Soa vt or) Notarji k ot ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. V : Notarski vestnik 15 (2023), št . 16, str . 92–113. (Soa vt or) VALADŽIJA, Špela 90 let P okr ajinsk eg a ar hi v a Ma ribor [Elektr onski vir]. V : T ele M, 24. 2. 2023, T e - le vizija Maribor , R TV SL O . https://www .rtv slo.si/rtv365/ ar hi v/174938465?s=tv . (Soin - t ervju v ank a) Ar hi v sk o gr adi v o K oncertne poslo v alnice Maribor . V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 105–115. Horv at , Mojca. Gospostv o Nego v a, k ot g a slik ajo ar hi v ski vir i: r azsta v a v Gr adu Nego v a, 14. 5. 2022 – 20. 6. 2023. (Gr afična oblik o v alk a) Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt orica) Met ode ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela na podr očju digitalizacije gr adi v a P okr ajin - sk eg a ar hi v a Ma ribor . V : Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih: knjiga povzetkov: Mednaro- dna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 24.–26. maj 2023, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2023, str . 27–28. Met ode ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela na podr očju digitizacije gr adi v a P okr ajin - sk eg a ar hi v a Maribor . V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elek - tr onski vir] 6 (2023), št . 2, str . 334–345. P okr ajinski ar hi v Maribor na usluzi ljudima: obno v a i r e vital izacija pr ost orija za k orisnik e: pr eda v anje na mednar odni k onf er enci 4. T uzlanski ar hi v ski dani, Hot el »Sa - lis« T uzla, T uzla, 29. – 30. 9. 2023. 385 Letnik 47 (2024), št. 2 VELUNŠEK, Simona Knjige v ar hi vu: v službi člo v ek a: r azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor ob 90. obletnici ustano vitv e: r azsta v a v r azsta viščih Ar chi vum, A trium in P er gr adus v P okr a - jinsk em ar hi vu Maribor od 9. 6. 2023 – 31. 12. 2023. (Soa vt orica) POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI ČERNE, Milena Osno vna šola na se v ernem Primorsk em in osno vnošolsk a dok umentacija v času Italije 19 18–19 43. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 243–267. JERONČIČ, Januš Sist em e– ARH.s i [Elektr onski vir]: pr e vzem in prik az ar hi v skih pr ost orskih po - datk o v v digitalni obliki. V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elek - tr onski vir] 6 (2023), št . 1, str . 71–89. (Soa vt or) URŠIČ, Ivanka Ar hi v sk o gr adi v o ja vnopr a vnih ustv arjalce v s podr očja k ultur e. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 9–27. (Soa vt orica) Mozaik ži v ljenja r e vije Primorsk a sr ečanja: od Goriških sr ečanj do K ulturneg a društv a Primorsk a sr ečanja in r e vije Primorsk a sr ečanja. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 91–103. Zapuščina družine V uk iz Mirna. V : Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2024 . Gorica: Gorišk a Mohorje v a družba, 2023, str . 141–147. Zapuščina Marjana K oniča. V : Glasilo Občine Šempeter–Vrtojba 13 (2023), št . 3, str . 26–27. ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU ČUŠ, Monika Izdajanje r epr oduk cij ar hi v sk eg a gr adi v a v okviru pr a vneg a namena in r azisk o - v anja v fizični in digitalni obliki v Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuju. V : Arhivi kot centri informacij: možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva: zbornik referatov: 31. zborovanje [Arhivskega društva Slovenije]: Bohinjska Bistrica, [5. in 6. oktober 2023] (ur . Marija Čipić R ehar). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 64–70. JAMBREK, Aleš Uv odnik. V : Arhivi kot centri informacij: možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva: zbornik referatov: 31. zborovanje [Arhivskega društva Slovenije]: Bohinjska Bistrica, [5. in 6. oktober 2023] (ur . Marija Čipić R ehar). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023. MAJERIČ KEKEC, Nataša Ar hi v sk o gr adi v o ja vnopr a vnih ustv arjalce v s podr očja k ultur e. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 9–27. (Soa vt orica) Digitalizacija zbir k e Plak at o v . V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slo- venije 46 (2023), št . 1, str . 117–126. Ohr anjena pisna dediščina Muzejsk eg a društv a Ptuj in Mestneg a muzeja v Ptuju v Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuju. V : Zbornik ob 130–letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož (ur . Martin Št einer). Ptuj: P okr ajinski muzej Ptuj Ormož, 2023, str . 173–185. 386 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 ZADRAVEC, Dejan Digitalna r ek onstruk cija izgubljeneg a gr adi v a ptujsk eg a f ot ogr af a Johanna Win - klerja. V : Arhivi kot centri informacij: možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnolo- gij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva: zbornik referatov: 31. zboro- vanje [Arhivskega društva Slovenije]: Bohinjska Bistrica, [5. in 6. oktober 2023] (ur . Marija Čipić R ehar). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 39–51. F amilie Winkler . V : Familiengeschichten aus Pettau (ur . Ehr enfried Machalk a). Band I. Gr az: Landsmannschaft und Hilf s v er ein der Deutsch–Unt erst eir er , 2023, str . 499–523. Pr gišče ostank o v ali viri za zgodo vino Ptuja v 16. st oletju v slo v enskih ar hi vih. V: Ptuj v 16. stoletju: zbornik referatov ob 510. obletnici nastanka ptujskega mestnega statuta iz leta 1513 (ur . Dejan Zadr a v ec, Katja Z upanič). Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 2023, str . 39–87. Ptuj v 16. stoletju: zbornik referatov ob 510. obletnici nastanka ptujskega mestnega statuta iz leta 1513 (ur . Dejan Zadr a v ec, Katja Z upanič). Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 2023. (Ur ednik) Ptujski mestni statut , 1513. V : Spomin Slovenije . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo - v enije, 2023, str . 10–11. Uv odnik. V : Ptuj v 16. stoletju: zbornik referatov ob 510. obletnici nastanka ptuj- skega mestnega statuta iz leta 1513 (ur . Dejan Zadr a v ec, Katja Z upanič). Ptuj: Zgodo vin - ski ar hi v , 2023, str . 6–7. ZUPANIČ, Katja Ptuj v 16. stoletju: zbornik referatov ob 510. obletnici nastanka ptujskega mestnega statuta iz leta 1513 (ur . Dejan Zadr a v ec, Katja Z upanič). Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 2023. (Ur ednica) ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA CERAR, Luka Mit o let u 1918 k ot eden izmed t emelje v nacistične pr opag ande. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 151–163. ČIPIĆ REHAR, Marija Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (20 23) št . 1–2. (Odgo - v orna ur ednica) ERŽEN PODLIPNIK, Elizabeta Enotni načrt klasifik acijskih znak o v z r oki hr ambe za vzgojno–izobr aže v alne za - v ode in njego v a upor aba v e videnci dok umentarneg a gr adi v a v vzgojno–izobr aže v alnih za v odih. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 287–302. (Soa vt orica) Martina F ek onja, mag. Hana H abjan, Mir a Hodnik, Izt ok Ho tk o, Dunja Mušič: Z v ami gr adimo most o v e za prih odnje r odo v e že 125 let . V : Arhivi: glasilo Arhivskega dru- štva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 215–216. FEKONJA, Martina Luk a Cer ar , Martina F ek onja, dr . Gor azd Stariha: 4,2 KIL OMETRA V POL S T OLE - TJ A. 50 let Enot e za Gor enjsk o Kr anj. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slo- venije 46 (2023), št . 2, str . 410–411. Znanje, ki izginja – izobr aže v anje če v ljarje v na Gor enjsk em. V : Zgodovina v šoli 31 (2023), št . 2, str . 93–97. 387 Letnik 47 (2024), št. 2 HABJAN, Hana Enotni načrt klasifik acijskih znak o v z r oki hr ambe za vzgojno–izobr aže v alne za - v ode in njego v a upor aba v e videnci dok umentarneg a gr adi v a v vzgojno–izobr aže v alnih za v odih. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 287–302. (Soa vt orica) HODNIK, Mira Scopoli v dok umentih R udnik a ži v eg a sr ebr a Idrija. V : Ioannes Antonius Scopoli polihistor v Deželi Kranjski = Ioannes Antonius Scopoli a Polymath in Land of Carniola: [ob 300 letnici rojstva = on the 300th anniversary of his birth] . Ljubljana: Botanični vrt Uni - v erze v Ljubljan i, Biot ehnišk a f ak ult eta Uni v erze v Ljubljani; Idrija: Muzejsk o društv o, 2023, str . 606–633. HOTKO, Iztok Opor ok a v ojak a Simoniča. V : Dolenjski list 74 (15. junij 2023), št . 24, str . 17. P ogo v or z … Izt ok om Hotk om. V : Belokranjec 26 (17. a v g. 2023), št . 7–8, str . 10– 11. (Int ervju v anec) HVALA, Dejan P or očilo o okr og li mizi 31. zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 350–355. (Soa vt or) KOS, Marjana Izgr adnja in prv a leta delo v anja Cank arje v eg a doma v Ljubljani. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 45–68. MAJERIČ BOLKA, Branka P or očilo o okr og li mizi 31. zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 350–355. (Soa vt orica) MUŠIČ, Dunja C viček sk ozi čas: Od zvizhk a do cvičk a. V : Dolenjski list 74 (9. 11. 2023), št . 45. Deja vnost Nemšk eg a šolsk eg a društv a v šolsk em okr aju Črn omelj: »Schul v er e - in je v olk v o v čji obleki.« V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 335–346. Z gr adu Strug a: naša k ulturna dediščina. V : Dolenjski list 74 (13. 7. 2023), št . 28, str . 24. TROHA, Kristijan Ohr animo sledi časa!: 125 let Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljan a. R azsta v a Zgodo - vinsk eg a ar hi v a Ljubljana ob njego vi 125–letnici, 8. 6.–31. 12. 2023. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 407–410. SADEK, Mitja »Dol z njim, dol z njim, v Kr k o z njim!«: Kandijsk a r epublik a – boljše višk a r e - v olucija ali upor pr oti županu Z ur cu? V : Rast, revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja (2023), št . 3, str . 13–26. St o let priključitv e Kandije. V : Dolenjski list 74 (12. 10. 2023), št . 41, str . 15. ŠEGA, Judita Blaznik o vi v eče ri in druge prir editv e v letu 2022. V : Loški razgledi 69 (2023), str . 345–349. F r ance Štukl: Str g ank e in postr g ank e. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhi- vov Slovenije 46 (2023), št . 1, str . 225–226. Knjižne no v osti Muzejsk eg a dr uštv a Šk ofja Lok a. V : Loški razgledi 69 (2023), str . 355–358. (Soa vt orica) 388 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 ŽABOT A, Barbara Dimitz, A v gust (1827–1886) [Elektr onski vir]. V : Slo v ensk a biogr afija 2023. NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA CAR, Nataša P omembnejši ljubljanski šk ofje in njiho v e papešk e (listine) bule. V : Atlanti, Med- narodna revija za sodobno arhivsko teorijo in prakso 32 (2022), št . 1–2, str . 97–110. KRAMPAČ, Tone A t entat v V r hpolju (2.del). V : SLO, slovenski zgodovinski magazin (f eb. 2023), št . 37, str . 46–51. (Soa vt or) Digitalizacija ar hi v sk eg a gr adi v a: Pr ojekt v Nadšk ofijsk em ar hi vu v Ljubljani. V: Arhivi kot centri informacij: možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva: zbornik referatov: 31. zborovanje [Arhivskega društva Slovenije]: Bohinjska Bistrica, [5. in 6. oktober 2023] (ur . Marija Čipić R ehar). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 84–90. OTRIN, Blaž 800 let prv e omembe kr aja Dob. V : 800 let Doba (ur . Jur e F er lež et al.). Dob: Kr a - je vna sk upnost Dob, 2023, str . 6–8. 800 let prv e omembe kr aja Do b. V : Slamnik: glasilo Občine Domžale 63 (2023), št . 4, str . 31. Ant on V o v k (19 00–1963) – najsla vnejši ljubljanski šk of. V : Novice Občine Žirovni- ca 18 (2023), št . 3. str . 16–17. Čebelarsk o dru štv o Krtina Dob. V : 800 let Doba (ur . Jur e F er lež et al.). Dob: Kr a - je vna sk upnost Dob, 2023, str . 53–57. Nar odni izdajalec? Kritizir ani šk ofje. Gr egorij R ožman (1883–1959). V : Družina 72 (15. 2. 2023), str . 23. P og ačnik o vi sod ela v ci na nadšk ofijsk em or dinariatu. V : Ljubljanski nadškof in me- tropolit dr. Jožef Pogačnik (ur . Dejan P acek). Celje: Celjsk a Mohorje v a družba, Društv o Mohorje v a družba, T eološk a f ak ult eta, 2003, str . 411–435. Ribičev iz Vrbe, ljubljanske škofije ribič. Nadškof Anton Vovk in brezniška fara . Br e - znica: Ž upnija Br eznica, 2023. Slog v odenja šk of a Ant ona V o v k a. V : Cerkev danes 57 (2023), št . 3. str . 17–19. Socialna dejavnost katoliške cerkve v ljubljanski (nad)škofiji od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne. Acta ecclesiastica Sloveniae, št . 45. Ljubljana: Inštitut za zgodo - vino Cer kv e pri T eološki f ak ult eti, 2023. St oletje Ant ona Str leta. V : Štruk elj, Ant on: Povsod Boga! Božji služabnik Anton Str- le . Ljubljana: Družina, 2023, str . 4–9. Šk ofijski odbor za pomoč izgnanim duho vnik om (1941–194 5). V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46 (2023), št . 2, str . 351–372. V o v k, Ant on. V spomin in opomin: osebni zapisi škofa Antona Vovka od 1945 do 1953 (ur . Blaž Otrin). Ljubljana: Družina, 2023, 5. ponatis. (Ur ednik) VISOČNIK, Julijana Žensk a imena, dok umentir ana na napisih: primer Celeje. V : Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 71 (2023), št . 2, str . 245–262. No v miljnik s K or ošk e v k ont ek stu že znanih miljnik o v z območja Celeje in njene - g a agr a. V : Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije 23 (2023), št . 1, str . 11–46. » Ank etir anje« v prvi polo vici 19. st oletja: vpr ašalnice nad v oj v ode Janeza in nji - ho v vpli v na šk of a A v guština Gr uberja t er Geor g a Götha = »Surv e ying« in the first half of the 19th Century : questionnair es of the ar chduk e John and their impact on the bishop 389 Letnik 47 (2024), št. 2 A ugustin Gruber and Geor g Göth. V : Bogoslovni vestnik: glasilo Teološke fakultete v Lju- bljani 83 (2023), št . 3, str . 719–737. T r ojane – A tr ans, mogočna ant ična carinsk a postaja. V : Rokovnjač: [glasilo Občine Lukovica] 24 (apr . 2023), št . 3, str . 20–21. (Soa vt orica) T r ojane – A tr ans, mogočna ant ična carinsk a postaja. V : Rokovnjač: [glasilo Občine Lukovica] 24 ( jun. 2023), št . 5, str . 22–23. (Soa vt orica) Omembe otr ok na epigr af skih spomenikih. V : Povzetki referatov: 14. Grošljev sim- pozij: Pignora amoris: otroci in otroštvo v antiki, od ponedeljka, 5. junija, do četrtka, 8. junija 2023, Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana . [Ljubljana: Društv o za antične in hu - manistične študije Slo v enije, 2023], str . 3. Nekr opola v Šempetru – pr ezr ti rimski biser na domačih tleh?. V : Zgodovina za vse: vse za zgodovino 30 (2023), št . 2, str . 89–91. »K o je bila izgubljena šentrupersk a samost ojnost , pomen in v elja v a –––«: ob 530–letnici ustano vitv e K olegiatneg a k apitlja v No v em mestu. V : Šentrupert: glasilo kra- janov Krajevne skupnosti in občine Šentrupert 25 (2023), št . 3, str . 20–22. Otr oštv o v antik i: »Le vzgoja duha je nesmrtna in božansk a.« V : K ulturni f ok us, 9. 6. 2023, Prvi pr ogr am R adia Slo v enija, R adio Prvi. (Int ervju v ank a) NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR FILIPIČ, Igor Upor aba ar hi v sk eg a gr adi v a na spletu: izk ušnje in perspekti v e upor abe digitalizi - r anih matičnih knjig. V : Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse [Elektr on - ski vir] 6 (2023), št . 1, str . 45–57. Spletna obja v a: popularizacija ali r azvr ednot enje ar hi v sk eg a gr adi v a? V : Arhivi kot centri informacij: možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranja- nju, uporabi in promociji arhivskega gradiva: zbornik referatov: 31. zborovanje [Arhivske- ga društva Slovenije]: Bohinjska Bistrica, [5. in 6. oktober 2023] (ur . Marija Čipić R ehar). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2023, str . 71–83. URLEP , Lilijana Angela Jank o Jenčič – otr ok P ohorja in Dr a v e: Nek aj dr obce v iz družinsk e zgodo - vine. V : Angela Janko Jenčič: podobe ruške kulture (ur . Vili R ezman). R uše: Lir a – Društv o za r azv oj; Selnica ob Dr a vi: Ja vni za v od – HRAM k ultur e Arnolda T o v ornik a, 2023, str . 145–159. Ar hi v sk o gr adi v o k ot vir za pripr a v o biogr afij. V : Dediščina na Ruškem: podobe ruške kulture: zbornik prispevkov 8. Glazerjevega posvetovanja: (v sedmih nadaljevanjih – oktober 2022/maj 2023) (ur . Vili R ezman, Nina Hriberšek V uk, Lilijana Ur lep). R uše: Li r a – Društv o za r azv oj; Selnica ob Dr a vi: Ja vni za v od – HRAM k ultur e Arnolda T o v ornik a, 2023, str . 93–103. C v etana Priol. V : Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor (ur . Bar bar a Damjan et al.). Maribor: Umetniški k abinet Primož Pr emzl, 2023, str . 370–371. Dediščina na Ruškem: podobe ruške kulture: zbornik prispevkov 8. Glazerjevega posvetovanja: (v sedmih nadaljevanjih – oktober 2022/maj 2023) (ur . Vili R ezman, Nina Hriberšek V uk, Lilijana Ur lep). R uše: Lir a – Društv o za r azv oj; Selnica ob Dr a vi: Ja vni za v od – HRAM k ultur e Arnolda T o v ornik a, 2023. (Ur ednica) Dr . Mak similijan Držečnik. V : Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor (ur . Bar - bar a Damjan et al.). Maribor: Umetniški k abinet Primož Pr emzl, 2023, str . 300–301. Gr adi v o za R uše in rušk o v vir ih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor . V : Dediščina na Ruškem: podobe ruške kulture: zbornik prispevkov 8. Glazerjevega posvetovanja: (v sed- mih nadaljevanjih – oktober 2022/maj 2023) (ur . Vili R ezman, Nina Hriberšek V uk, Lili - jana Ur lep). R uše: Lir a – Društv o za r azv oj; Selnica ob Dr a vi: Ja vni za v od – HRAM k ultur e Arnolda T o v ornik a, 2023, str . 33–43. Kak o so se [ruški] k aplani zapisali v zgodo vino? V : Kaplani(ja) (ur . Vili R ezman). R uše: Lir a – Društv o za r azv oj, 2023, str . 11–32. 390 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2023 || Bibliography of Archivists in 2023 Nadšk of P og ačnik in drugi jugoslo v anski šk ofje. V : Ljubljanski nadškof in metro- polit dr. Jožef Pogačnik: znanstvena monografija (ur . Dejan P acek). Celje: Celjsk a Mo - horje v a družba: Društv o Mohorje v a družba; Ljubljana: T eološk a f ak ult eta Uni v erze v Ljubljani, Inštitut za zgodo vino Cer kv e, 2023, str . 437–457. Pr ehr ana v zgo do vini člo v eštv a. V : 2. Glaserjev festival: Malečnik, 19.–23. april 2023: zbrano gradivo različnih prireditev na 2. Glaserjevem festivalu (ur . Sebastijan V alentan). Malečnik: Ž upnija S v . P etr a pri Mariboru; Celje: C eljsk a Mohorje v a družba, 2023, str . 19–25. Ptujsk a župnija v 16. st oletju v luči gr adi v a Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor . V : Ptuj v 16. stoletju: zbornik referatov ob 510. obletnici nastanka ptujskega mestnega sta- tuta iz leta 1513 (ur . Dejan Zadr a v ec, Katja Z upanič). Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 2023, str . 169–197. Vekoslav Grmič [Elektronski vir]: Quid est veritas?: razstavni katalog in povzetka referatov s strokovnega posveta ob stoletnici rojstva mariborskega pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča (1923–2005) (ur . Stanisla v Slatinek, Lilijana Ur lep, Sebastijan V alen - tan). Ma ribor: Nadšk ofija Maribor , Nadšk ofijski ar hi v: Uni v erza v Ljubljani, T eološk a f a - k ult eta: St olna župnija, 2023. (Ur ednica) 391 Letnik 47 (2024), št. 2 JUBILEJI JUBILEE Slavljenci Zgodovinskega arhiva Ljubljana v letu 2024 – Jože Suhadolnik, Ljiljana Šuštar in Mihaela Knez T rije nek danji sodela v ci Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljan a so let os pr a - zno v ali s v oje okr og le jubileje. V sak na s v ojem podr očju je bil pomemben za ar hi v in slo v ensk o ar hi vistik o, zat o je pr a v , da jim pos v etimo nek aj vrstic. P odpisana sem pripr a vila pr edsta vitv e jubilant o v s pomočjo sodela v k in pri - jaznih zapr ošenih. Jože Suhadolnik V f ebruarju 2024 je pr azno v al Jože Suhadolnik, po poklicu pr of esor umetnostne zgodo vine in zgodo vine. R odil se je v Ljubljani, v endar je v sesk o - zi ži v el v Bor o vnici. T am je obisk o v al osno vno šolo, pot em v Ljubljani klasič - no (Šubiče v o) gimnazijo t er nat o študij umetnostne zgodo vine in zgodo vine na ljub ljanski filozof ski f ak ult eti. Že pr ed opr a v ljeno diplomo se je zaposlil na Osno vni šo li Janeza Mr ak a na V r hniki t er leta 1980 na domači osno vni šoli v Bor o vnici k ot učit elj lik o vne vzgoje in zgodo vine. V se s v oje pr of esionalno ži v ljenje je pos v etil umetnostni zgodo vini. Zanimali so g a lik o vna umetnost , r azsta vno podr očje in f ot ogr afija. V štu - dentskih letih je pr ecej pot o v al po pot eh klasične umetnosti, pr ed v sem po Italiji. V ta namen je tudi izpopolnil s v oje znanje italija nsk eg a jezik a. V s v o - ji diplomski nalogi je r azisk al umetnostnozgodo vinsk o t opogr afijo Star eg a tr g a pri Ložu in Gr aho v eg a. S 1. sept embr om 1988 se je zaposlil v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana. P ostal je skr bnik načrt o v in zbir k, njego v ment or je bil Vink o Demšar . Obse - žno delo vno podr očje je zajemalo f ot ogr afije, risbe, slik e in gr afik e, plak at e in letak e, načrt e, zemlje vide in k art e t er ar hi v sk e r azsta v e. Pri delu se je trudil za ur a vnot eženje umetnostnozgodo vinskih in ar hi vističnih načel. Izzi v mu je bila pr ed v sem f ot ot ek a. Pri njenem ur ejanju je sledil načelu pr o v enience in tak o ustv arjal serije f ot ogr afij, medt em k o je pri opiso v anju posameznih k oso v pr e v lado v ala umetnostnozgodo vinsk a met oda opisa podobe, t ematik e in drugih lastnosti f ot ogr afije. S v oje delo je pogost o pr edsta v ljal na ar hi v skih zbor o v anjih ozir oma pos v et o v anjih, tak o je na Ptuju leta 1995 pr edsta vil r az - sta vno deja vnost v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, v Celju leta 1997 je go - v oril o f ot ogr afiji. Pri dopolnje v anju zbir k je sodelo v al s št e vilnimi zbir alci, s k at erimi je splet el ne le pr of esionalne, t em v eč tudi osebne v ezi. Leta 1995 je k ot pr eda v at elj sodelo v al na ar hi v skih t ečajih Strokovna obdelava arhivskega gradiva, ki so pot ek ali v v eč časo vnih int erv alih t er na k at erih je ar hi vist om pr edsta vil ur ejanje in popiso v anje f ot ogr afij. Za popiso v anje gr adi v a s v ojeg a r esorja je u v edel d v a r ačunalnišk a pr ogr ama v aplik aciji A ccess, k at erih soa v - t or je bil. Izdela v o in upor abo je opisal na pos v et o v anju v P ost ojni leta 1999. Delo s f ot ogr af skim gr adi v om je natančno pr edsta vil v r e viji Arhivi leta 2001. T a članek je postal pomemben pripomoček ar hi vist om pri njiho v em delu. Med let i 1993 in 1997 je t eh nično ur ejal in oblik o v al pub lik acijo Arhivi . V elik o je obja v ljal v zgodo vinskih in ar hi v skih str ok o vnih časopisih, tak o v r e vijah Arhivi i n Kronika, v priložnostnih izdajah v odnik o v in drugih vrst mo - nogr afij. P osebno pog la vje pa pr edsta v ljajo k atalogi k njego vim r azsta v am, ki jih omenimo v nadalje v anju. 392 Jubileji || Jubilee V znanstv enem pog ledu se je v sesk ozi pos v ečal ur banističnemu r azv oju in ar hit ekturi Ljubljane. Pr of esionalno je sodelo v al z ar hit ekti, gr adbeniki in umetnostnimi zgodo vinarji, ki so se pos v ečali omenjeni t emi, npr . z inž. Gor a - zdom Humarjem pri monogr afiji o Zmajsk em mostu. Pisal je tudi o umetnikih, na primer o vr hnišk em r ojak u Simonu Ogrinu. V s v ojih cikličnih r azsta v ah in publik acijah o ljubljanskih mestnih četrtih, ki so t emeljile na popisih hiš dr . Vladisla v a F abjančiča, je tak o zgodo vinsk o k ot ur banistično in ar hit ekturno pr edsta vil tr ge in pr edmestja našeg a g la vneg a mesta, v sak okr at z enim od so - dela v ce v ozir oma sodela v k v ZAL. Katalogi t eh r azsta v so bili v edno pr odajne uspešnice in so že zda vnaj izginile iz ar hi v sk e zaloge. Na žalost cikla pr ed upo - k ojitvijo ni zaključil. Ob 50-letnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije leta 2004 so mu k ot priznanje za dot edanje delo podelili ar hi v sk o priznanje. Naj v eč o njego v em plodnem delu po v e njego v a bibliogr afija: • Umetnostnozgodovinska topografija Starega trga pri Ložu in Graho- vega: diplomska naloga . V Ljubljani: [ J. Suhadolnik], 1979. • Fototeka Zgodovinskega arhiva Ljubljana, način urejanja in strokov- na obdelava . V : Arhivi 15 (1992), št . 1–2, str . 77–80. • Fotografija kot zgodovinski vir. V: Zgodovina v šoli 2 (1993), št . 1, str . 51–52. • Fotografija kot zgodovinski vir, način urejanja in strokovna obdela- va. V: Informacije ZPMS: organizacijski list društev in zvez prijateljev mla- dine . št . 3 (1993), str . 12–16. • (ur ednik): Arhitektura in urbanizem v Ljubljani: od omembe v pisnih virih leta 1144 do potresa leta 1895 in arhivsko gradivo Zgodovinskega ar- hiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Kulturno-infor- macijski center Križanke, 1994 . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 1994. • Stavbni razvoj v Ljubljani (1144–1895) in arhivsko gradivo Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana . V : Kronika: časopis za slovensko krajevno zgo- dovino 42 (1994), št . 2, str . 11–25. • Strokovno posvetovanje Hrvaškega arhivističnega društva, Dubrov- nik, 2.–5. oktober 1996. V : Arhivi 20 (1997), št . 1–2, str . 225–227. • Fotografija – arhivsko gradivo. V: Skrite dragocenosti v arhivskih zbirkah in fondih; Zakon o arhivskem gradivu in o arhivih: zbornik referatov: 17. zborovanje , Celje, 8–10. okt ober 1997, str . 22–27. • z MA TIĆ , Dr ag an: Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini: arhitekturni in zgodovinski oris predela med Ljubljanico, Ciril-Metodovim trgom, Stritarjevo in Kopitarjevo ulico ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana, avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 1997 . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 1997. • Knjigi na pot (predgovor). V : Humar , Gor azd: Zmajski most. No v a Gorica: Br ank o; Šempet er pri Gorici, ponatis 1998. • Same desetletnice in še nekaj več … V : Spominski zbornik Zgodovinske- ga arhiva Ljubljana. Gr adi v o in r azpr a v e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, št . 21. Ljubljana 1999, str . 75–78. • Božične in novoletne voščilnice: Maksim Gaspari in drugi avtorji: razsta- va, december 1999-januar 2000, Zgodovinski arhiv Ljubljana . Ljubljana, 1999, 15 str . • Računalniška programa za popisovanje in skeniranje gradbenih na- črtov in fotografskega gradiva. V: Arhivi 22 (1999), št . 1–2, str . 101–104. • Arhitektura in urbanizem v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja (od 1849 do 1895) in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Lju- bljana. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 48 (2000), št . 3, str . 107–117. • z ANŽI Č , Sonja: Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg: arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom z gradom, Cankarjevim 393 Letnik 47 (2024), št. 2 nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajskega dela Ciril-Metodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovin- skega arhiva Ljubljana . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2000. • Razstava Osebnosti mesta Ljubljane : f ot ogr afije iz portr etne serije f o - t ot ek e Zgodo vinski ar hi v , 2000. V : Obvestila Arhiva Republike Slovenije 17 (2001), št . 2, str . 12–13. • Osebnosti mesta Ljubljane: fotografije iz portretne serije fototeke: [Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana, razstava, april–december 2001] . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2001. • Fotografija – arhivsko gradivo in arhivske fototeke: osnove in načini urejanja, popisovanja in strokovne obdelave. V: Arhivi 24 (2001), št . 1, str . 59–68. • Simon Ogrin: 1851–1930: slikar. V r hnik a: Občina: Cank arje v dom, 2001. • Slikar Simon Ogrin. V : Naš časopis 28 (2001), št . 274, str . 26. • Simon Ogrin, slikar, 1851–1930, Figuralika, ornamentika. V: Naš ča- sopis 28 (2001), št . 276, str . 4. • z ANŽIČ , Sonja: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg: arhitekturni in zgo- dovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana: atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana . Lju - bljana: Zgodo vinski ar hi v , 2003. • (soa vt or): Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806–1814: arhivski vodnik. Zagr eb: Hrv atski drža vni ar hi v , 2005. • z ANŽIČ , Sonja: Novi trg z okolico: arhitekturni in zgodovinski oris mestne- ga predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhi- va Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana: atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana . Ljubl jana: Zgodo vinski ar hi v , 2006. • z ANŽIČ , Sonja: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga: arhitek- turni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhi- vsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega ar- hiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2009. • Portretna fotografija, osebnosti mesta Ljubljana: arhivski inventar . Gr adi v o in r azpr a v e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, št . 33. Ljubljana, 2011. • z BUDN A K ODRIČ, Nataša. Poljansko predmestje: zgodovinski in arhi- tekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Lju- bljana 2013 . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2013. • Kongresni trg v Ljubljani ob obisku cesarja Franca Jožefa . V : Arhivi – zakladnice spomina. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije [idr .], 2014, str . 466–467. • Smodnišnica, skladišče za smodnik. V: Arhivi – zakladnice spomina. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije [idr .], 2014, str . 420–421. • s K OS, Marjana: Med idejo in izvedbo: načrti . V : Arhivi – zakladnice spo- mina . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije [idr .], 2014, str . 416–417. • s K OS, Marjana: Ujeti trenutki: fotografije in razglednice. V: Arhivi – zakladnice spomina. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije [idr .], 2014, str . 464–465. • z BUDN A K ODRIČ, Nataša: Šentpetrsko predmestje: zgodovinski in arhi- tekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 394 Jubileji || Jubilee atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Lju- bljana, 2017 . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 2017. • Hramba, materialno varovanje, digitalizacija, uporaba in dostop do arhivskega gradiva zbirk Fototeka in Načrti v Zgodovinskem arhi- vu Ljubljana. V: Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse 1 (2018) [Spletna izd.], št . 1, str . 57–72. Ljiljana Šuštar Na Gr egorje v o je s v oj okr og li r ojstni dan pr azno v ala Ljiljana Šuštar . R o - dila se je v Osijek u v družin i Cig lar , očetu Alojzu, podoficirju, t edaj gr aničarju v Sla v oniji, in Ani Habjano vić, tr go v ki in pozneje gospodin ji. R ada po v e, da je njen mat erni jezik pr a vzapr a v hr v aščina, zat o smo jo v službi por abili k ot pr e v ajalk o za sprv a še sr bohrv aščino in pozneje ločeno za oba jezik a. Mladost je do s v ojeg a d v anajst eg a leta pr eži v ela v Pr ekmurju, zat o ji je blizu šir ok panonski s v et . V v asi K obilje v soseščini madžarskih kr aje v je obi - sk o v ala prv e r azr ede t edaj d v ojezične osno vne šole, zadnje tri že v Sa v sk em na - selju v Ljubljani. Izobr aže v anje je nadalje v ala na P edagoški gimnaziji (Ledina) v Ljubljani, leta 1973 se je vpisala na študij zgodo vine in sociologije na Filozof ski f ak ult eti v Ljubljani. K ot študentk a je s še nek aj k olegicami s študija zgodo vine našla delo g ar der ober k e v Mestnem g ledališču v Ljubljani. Še pr ed diplomo je med let oma 1978 in 1980 let o in pol z v eseljem pouče v ala zgodo vino in socio - logijo le nek aj let mlajše dijak e na Gimnaziji P oljane. Med njimi so bili poznejši zdr a vnik in pisat elj Alojz Ihan, t eolog in ur ednik F r anci P etrič t er zgodo vinar k a in ar hi vistk a Lilijana Žnidaršič Golec. Leta 19 79 je k ončala študij in se leta 1980 r edno zaposlila v Zgodo vin - sk em ar hi vu Ljubljana. O t ej zaposlitvi je sama v ečkr at po v edala anek dot o, k ak o je službo sploh dobila. T edanji dir ekt or ar hi v a dr . Žontar jo je na r azgo v oru vpr ašal, zak aj je pustila pr ejšnjo službo, in k o mu je odgo v orila, da pr a vzapr a v ni želela oditi, k er se je tam dobr o počutila, jo je tak oj zaposlil. P ostala je skr b - nica f ondo v družbenopolitičnih or g anizacij in se najpr ej ukv arjala z vpr ašanji v alorizacije in odbir anja njiho v eg a ar hi v sk eg a gr adi v a. T e izk ušnje, obja v ljene v r e viji Arhivi leta 1982, so s pridom upor abili tudi v dr ugih ar hi vih. Leta 2006 je pr e vzela še delo s f ondi vzgoje in izobr aže v anja, nek aj let pr ed upok ojitvijo je skr bela tudi za r egist er ar hi v skih f ondo v za ljubljansk o enot o Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana. V d v aintridesetih letih službo v anja v našem ar hi vu je ur edila v eč k ot st o f ondo v , izobr aže v ala je ustv arjalce ar hi v sk eg a gr adi v a in e videntir ala gr adi v o na t er enu. Glede slednjeg a je bila z današnjeg a vidik a nadpo vpr ečno delo vna in uspešna. Napisala je tudi pr ecej str ok o vnih člank o v , v k at erih se je pos v ečala pr edsta vitvi in v ar o v anju ar hi v sk eg a gr adi v a političnih str ank t er sindik alnih or g anizacij. Zanimi v e so njene pr edsta vitv e gospodinjsk ih pomočnic v obdobju po drugi s v et o vni v ojni, nat o sta v k nezado v oljnih dela v ce v , k ot so bile omenjene v partijskih ar hi vih. Z ar hi vističnimi t emami o gr adi vu političnih or g anizacij je nast opila na ar hi v skih zbor o v anjih v Čat eških t oplicah (1983) in v Murski Sobo - ti (200 5), v Do lenjskih T oplicah (2009) je go v orila o ar hi v sk em izobr aže v anju. Sodelo v ala je tudi na zv ezni h zbor o v anjih, na primer let a 1982 v Neumu (pr ed - sta vila je vpr ašanje f ormir anja ar hi v skih f ondo v družbenopolitičnih or g anizacij na r a vni občin in mesta), nat o leta 1984 v No v em Sadu na 10. k ongr esu Z v eze ar hi v skih dela v ce v Jugosla vije. K ot pr edsta vnica našeg a ar hi v a, k daj tudi slo - v ensk eg a ar hi v sk eg a društv a, je obisk o v ala pr ed v sem ar hi v sk a zbor o v anja na Hrv ašk em. K ot že zapisano, je v elik o pr e v ajala iz sr bščine in hrv aščine. Zadnja leta t o počne pr ed v sem za obja v e v r e viji Šolska kronika , g lasilu Slo v ensk eg a šolsk eg a muzeja. K olegice in k olegi, a tudi prijat elji in znanci kličejo Ljiljano pr epr ost o Lili. 395 Letnik 47 (2024), št. 2 Njene zelo r azpozna vne značilnosti so nek onfliktnost , r ealnost in poziti vna na - r a vnanost . Lili v slehernik u najde najpr ej dobr e lastnosti, ne zanaša se na mne - nja drugih in po v sem iz lastnih izk ušenj ocenjuje sopotnik e v ži v ljenju. Pri str ok o vnem delu je bila natančna in zelo t emeljita, pr ed v sem k o je šlo za izločanje near hi v sk eg a gr adi v a. Kar nek aj nas je, ki se še spomnimo, k ak o hitr o je pr ecenila vr ednost gr adi v a in g a nemudoma izločila, če ni ustr ezalo str ok o vnim normati v om ar hi v sk eg a gr adi v a. Se v eda so bili t edaj drug ačni ar hi - vistični časi, k o so bila merila pr et ežno znanstv ene nar a v e in (sploh še) ni šlo za potr ebe upr a vnih post opk o v k ot danes. Lili je do upok ojitv e vztr ajala pri osno - v ah, ki se jih je naučila in za k at er e je pr e v erjeno v edela, da so pr a vilne. Sk upaj s še nek at erim i k olegicami »star e šole« je br anila osno v e ar hi vistik e tudi v me - dar hi v ski delo vni sk upini. Mlajše ar hi vistk e iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana smo jo pri t em podpir ale, saj smo izhajale iz t edaj še močne str ok o vne družine naj v ečjeg a slo v ensk eg a r egionalneg a ar hi v a. Bibliogr afija: (k ot Ljiljana Cig lar) • Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradi- va družbenopolitičnih organizacij. V: Arhivi 5 (1982), št . 1–2, str . 37– 38. • Gradivo družbenopolitičnih organizacij v Zgodovinskem arhivu Lju- bljana. V: Arhivi 6 (1983), št . 1–2, str . 55–57. • Poročilo o XI. zborovanju arhivskih delavcev Slovenije. V: Arhivi 6 (1983), št . 1–2, str . 149–150. • Oris razvoja družbenopolitičnih organizacij v Ljubljani po letu 1945 na primeru organiziranosti Zveze sindikatov in Socialistične zveze delovnega ljudstva. V: Zgodovina Ljubljane: prispevki za monografijo: gradivo s Posvetovanja o zgodovini Ljubljane, 16. in 17. novembra 1983 v Ljubljani. Kr onik a: Zgodo vinsk o društv o, 1984, str . 546–552. (k ot Ljiljana Šuštar) • Strokovna obdelava arhivskega gradiva sindikalnih organizacij Lju- bljane. V : Arhivi 11 (1988), št . 1–2, str . 97–100. • Sindikalna organizacija v Ljubljani v obdobju obnove in graditve. V: Zbornik ob devetdesetletnici arhiva. Gr adi v o in r azpr a v e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana št . 8. Ljubljana, 1988, str . 239–249. • Splošni pregled ustvarjalcev arhivskega gradiva: Družbenopolitične organizacije. V: Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Gr adi v o in r az - pr a v e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana št . 11. Ljubljana, 1992, str . 57–60. • Gospodinjske pomočnice v prvem desetletju socialističnega obdo- bja. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 41 (1993), št . 1, str . 15–22. • Sindikat učiteljev v letih 1945–1950 . V : Šolska kronika: zbornik za zgo- dovino šolstva in vzgoje 26 (1993), str . 89–99. • Gradivo Ljubljanske partijske organizacije za leta 1945–1953 . V : Ar- hivi 16 (1993), št . 1–2, str . 122–124. • Mladi Korošci na šolanju v Sloveniji v prvih povojnih letih . V : Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 37 (1994 ), št . 3, str . 58–66. • Iz partijskih arhivov o nezadovoljstvu delavcev in prekinitvah dela. V : Arhivi 17 (1994), št . 1–2, str . 120–124. • Partijska organizacija v okraju Ljubljana 1954–1965. V: Arhivi 18 (1995), št . 1–2, str . 95–98. • Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politika 1945–1950. V: Arhivi 19 (1996), št . 1–2, str . 178–180. • Najboljša leta v najboljšem arhivu, spominski utrinki. V: Spominski zbornik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Gr adi v o in r azpr a v e Zgodo vin - sk eg a ar hi v a Ljubljana, št . 21. Ljubljana, 1999, str . 79–81. 396 Jubileji || Jubilee • Postavimo Prešernu spomenik! : [Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, r azsta - v a, december 2000–mar ec 2001]. Ljubljana, 2000. • Postavimo Prešernu spomenik! : r azsta v a Zgod o vinsk eg a ar hi v a Lju - bljana. V : Obvestila Arhiva Republike Slovenije 16 (2000), št . 4, str . 25–26. • Nekaj drobcev o zadružništvu iz gradiva fonda Okrajni komite ZKS Ljubljana okolica . V : Arhivi 25 (2002), št . 1, str . 173–178. • Dejavnost Franceta Ostanka v Sindikatu prosvetnih delavcev med letoma 1945 in 1949 . V : Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 11 = 35 (2002), št . 2, str . 261–269. • Manica Koman, kmečko dekle, uradnica, pisateljica. V: Splošno žensko društvo: 1901–1945: od dobrih deklet do feministk. Ljubl jana: Ar hi v R epu - blik e Slo v enije, 2003, str . 417–419. • Romana Vasič. Poštna uradnica in aktivistka Splošnega ženskega društva. V: Splošno žensko društvo: 1901–1945: od dobrih deklet do femi- nistk. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2003, str . 417–419. • Šest tovarišic in dva moška : partijsko gradivo Idrijsko-Cerkljanske- ga kot vir za krajevno zgodovino. V: Arhivi 27 (2004), št . 1, str . 131–136, ilustr . • Teorija in praksa varovanja arhivskega gradiva političnih strank. V: Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience: zbornik referatov (ur . Andr ej Nar ed). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2005, str . 35–38. • 41. posvetovanje Hrvaškega arhivističnega društva, Kar lo v ac, 11. do 13. okt ober 2006. V : Arhivi 29 (2006), št . 2, str . 370–371. • Od sekcije arhivarjev do zbiranja kreditnih točk. Izobraževanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradi- vom v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. V: Izobraževanje arhivskih de- lavcev in zaposlenih pri ustvarjalcih arhivskega gradiva; Arhivski depoji; Elektronsko arhiviranje in informatizacija v arhivih: zbornik referatov 24. zborovanja Arhivskega društva Slovenije, Dolenjske Toplice 14. do 16. okto- ber 2009 . Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2009, str . 95–101. • Šolski zvezki v fondih ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Lju- bljana . V : Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 22 = 46 (2013), št . 1–2, str . 87–96. Mihaela Knez Mihaela Knez je bila r ojena 21. sept embr a 1954 v Ljubljani, v znamenju de vice, k at er e lastnosti so pr eudarnost , sposobnost analizir anja in logičneg a mišljenja; pr a v tak o je t o znamenje, ki služi drugim, v endar obenem zna prido - bi v ati dobrine in jih tudi ču v ati. S t emi lastnostmi so naši tr etji sla v ljenki r ojeni - ce že v zibelki napo v edale prihodnji poklic r ačuno v odkinje. Mihaela se je r odila v družini Gorjanc. Osno vno šolo je obisk o v ala v Pr eski pri Med v odah, nat o je šolanje nadalje v ala na Sr ednje ek onomski šoli v Kr anju. P ozneje se je izobr aže v ala na št e vilnih t ečajih in seminarjih za r ačuno v odje, leta 2008 je k ončala tudi šolanje na GE A College – Cent er višjih šol v Ljubljani, s či - mer je pridobila višjo str ok o vno izobr azbo r ačuno v odja. V Zgodo vinski ar hi v je prišla pri r osnih de v etnajstih letih, a v gusta 1973. S v ojo prv o in edino službo je mogoče pr a v zat o vzela ta k o r esno in sčasoma po - stala v njej zelo uspešna. V s v oji poklic ni k arieri je doseg la pr ecejšnjo v elja v o, ne samo med so - dela v ci ar hi vis ti ozir oma v drugih sor odnih k ulturnih ustano v ah, t em v eč celo med nadr ejenimi na ministr stvu. V ečkr at se je zgodilo, da so po vpr ašali za njeno mnenje, njen nas v et in g a tudi upošt e v ali. Od k onca 70. let je v odila r ačuno - v odstv o tudi za Ar hi v sk o dr uštv o Slo v enije. Zgornjim la stnostim lahk o dodamo njeno izjemno natančnost in str ok o vno r azg ledanost , zar adi k at er e smo bili v 397 Letnik 47 (2024), št. 2 Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana v pr ednosti tudi na r ačuno v odsk em in finanč - nem podr očju. A le do leta 2010, k o je Mihaela odšla v pok oj. Kak o t ežk o je ja vnim za - v odom dobiti dobr eg a r ačuno v odjo v današnjih časih, najbolje v edo sedanji di - r ekt orji in dir ekt orice t eh za v odo v . V endar je bilo tak o že v času Mihaelineg a odhoda in v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana je še nek aj mesece v u v ajala nasle - dnico, ki je nazadnje pr a v tak o odšla v gospodarstv o in ostali smo pr epuščeni r ačuno v odskim servisom. Ob st oletnici ustano vitv e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana je dobila pri - znanje, pr a v ta k o so jo leta 2004 ob 50-letnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije na - gr adili s priznanjem za delo v društvu. V sem tr em sla v ljencem želimo še obilo let tr dneg a zdr a vja in v eselja ob v sak odne vnih opr a vilih, v kr ogu družine in prijat elje v , ne nazadnje sem in tja tudi nek danjih sodela v ce v in k olego v . Nataša Budna K odrič uni v . dipl. zgodo vinar k a, ar hi v sk a s v etnica Zgodo vinski ar hi v Ljubljana 399 Letnik 47 (2024), št. 2 OSEBNE VES TI PER SON ALIA V spomin Marti Rau-Selič (1952–2023) V decem bru leta 2023 se je poslo vila dolgoletna sodela v k a Ar hi v a R e - publik e Slo v enije Marta R au- Selič. V Ar hi vu R epublik e Slo v enije (Ar hi v R S) se je zaposlila leta 1984. V es čas je delala v oddelk u ozir oma sekt orju Slo v enski filmski ar hi v (SF A), v k a - t er em sta bila z v odjo Iv anom Nemaničem k ar nek aj let edina sodela v ca od - delk a. Marta je or ala ledino na podr očju upor abe filmsk eg a gr adi v a. Do s v oje upok ojitv e v letu 2018 je pri delu sr ečala in sodelo v ala s št e vilnimi upor ab - niki, ki so njeno znanje cenili in jo spošt o v ali. O njenem znanju in ar hi v ski pr ak si pričajo tudi r azlične str ok o vne obja v e. Bila je pobudnica pr edno v oletnih (filmskih) sr ečanj v Ar hi vu R S, ki jih je poimeno v ala »Ob letu osor ej«. Sr ečanja so postala stalnica v k oledarju pri - r edit e v Ar hi v a R S. S cineast om Bor k om R adeščk om in z dr amatur ginjo T anjo Pr emk (+2009) so od leta 1999 do leta 2019 skr bno sno v ali in pripr a vili v e - dno zno v a edinstv en filmski pr ogr am prir editv e, ki se je začela ob 13. uri 13 minut in 13 sek und t er se nadalje v ala s prijetnim dru ženjem ob k ozar čk u rujneg a s K og a, kjer je danes Martino zadnje poči v ališče. V sak oletno sr eča - nje je bilo tak o tudi poklon vrsti slo v enskih filmskih ustv arjalce v in njiho vim dosežk om na r azličnih podr očjih ljubit eljsk e in pr of esi onalne kinemat ogr a - fije. R aznolik o publik o so sesta v ljali št e vilni slo v enski filmski ustv arjalci in ljubit elji filma r azličnih, zlasti star ejših gener acij, ki so si ob odhodu v edno zaželeli, da se pono vno vidijo na naslednjem »Ob letu osor ej«. Ob t eh prilo - žnostih so s s v ojimi spomini in z dr agocenim znanjem bog atili naše v edenje o zgodo vini slo v ensk eg a filma. Marta je bila izjemno ponos na na sno v anje animir ane filmsk e u v odne špice Slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a. V njej je imel g la vno v logo » Ar hi v ček«, najpr ej k ot risana pr edlog a za animacijo, ki jo je ob sodelo v anju Bor k a R a - deščk a izdelal in animir al T one R ački, medt em k o je g lasbeno animacijo opr emil Andr ej Hribar . » Ar hi v ček« je Marti tak o prir asel k sr cu, da g a je Bor - k o izde lal še v obliki lesene lutk e. Špico so si leta 1999 og ledali tudi na s v e - t o vnem f esti v alu nemeg a filma v P or denonu, saj so bili z njo opr emljeni filmi, ki jih je slo v enski filmski ar hi v pr edsta vil v okviru f es ti v alsk eg a pr ogr ama. Pr a v f esti v al v P or denonu, ki g a je leta obisk o v ala, je Marti pomenil na v dih in pr ost or filmskih sanj. Marta je imela film neizmer no r ada, zat o se je s t ežkim sr cem upok o - jila, k o pa je nast opila še bolezen, je s v etloba na njenem platnu dok ončno ug asnila. T atjana R ezec Stibilj (Foto: Borko Radešček) 400 Osebne vesti || Personalia Tatjani Sajko v spomin (1955–2024) Na začetk u okt obr a nas je dolet ela žalostna v est , da nas je v 69. letu sta - r osti zapustila dolgoletna sodela v k a T atjana Sajk o, T atjanca, k ot smo ji v sesk ozi r ekli. Pr ehitr o in nepričak o v ano za v se nas, ki smo si z njo izmenje v ali t elef on - sk e pogo v or e in elektr onsk a spor očila, bolj občasno, a v sak o let o v saj ob naših ži v ljenjskih jubilejih in dogo dkih, po v ezanih z Ar hi v om Slo v enije, ki mu je po - klonila v sa akti vna delo vna leta. R odila se je leta 1955 v P od četrtk u, staršema ur adnik oma, tr etja med šti - rimi sor ojenci. P o zaključk u celjsk e gimnazije se je napotila v Ljubljano na študij pr a v a, ki g a je k asneje po spletu r azličnih dogodk o v opustila. Sr edi julija leta 1979 je še ne 24-letna v st opila v prv o r edno delo vno r azmerje v takr atni r epu - bliški ar hi v . Tist o let o, a pr a vzapr a v že v se od sr ede sedemdesetih let pr ejšnjeg a st o - letja, se je k olekti v , zlasti po nast opu dir ekt orice Marije Oblak Čarni, post opo - ma mladil, se k asneje okr epil s k onserv at orsk o dela vnico, a tudi z administr a - ti vnimi dela v ci, ki jih je v sesk ozi primanjk o v alo. Delo vna vnema in mladostna zagnanost T at jane Sajk o sta bili lastnosti, ki smo ju do ži v ljali k ot s v ež v et er v pr ost orih tajništv a, če lahk o s t em poimenujemo d v e delo vni sobi v zgornjem nadstr opju Gr uberje v e pala če, naše nek danje lok acije: pr edpr ost or pr ed dir ek - t oričino sobo, kjer je v 70. in 80. letih pr ejšnjeg a st oletja domo v ala Mir a Z upan - čič, tajnica dir ekt orice Ar hi v a, t er nek olik o v ečjo, ki si jo je T atjana delila z obča - snimi honor ar ci. Zar adi pomanjk anja pisarniških dela v ce v je poprijela domala za v sakršno delo: v odila je k adr o v sk o dok umentacijo, opr a v ljala r ačuno v odsk a dela in skr bela za ar hi v Ar hi v a. Njeno znanje nemščine in r azume v anje pr a vno - -upr a vnih osno v , ki ji, nek danji študentki pr a v a, niso bila tuja, sta bila Ar hi vu zlasti dobr odošla. P o nastank u samost ojne drža v e Slo v enije je v log a Ar hi v a postajala v se pomembnejša, a zat o tudi poslo v anje obsežnejše in v marsičem tudi zaht e vnej - še. P o letu 2000 je bila f ormir ana Služba za splošne naloge, ki je združe v ala v se dela v ce t . i. podpornih st orit e v . T atjana Sajk o je od v seh deja vnosti najdlje opr a v ljala delo tajnice dir ekt orja. Nadomestila je Mir o Z upančič sr edi 90. let pr ejšnjeg a st oletja, pot em je dobri d v e desetletji služila r azličnim dir ekt orjem. Mest o tajnice je zadnjih nek aj let zar adi pr eobr emenjenosti pr epustila mlajši sodela v ki. T ak oj po upok ojitvi leta 2019 se je vrnila v r odni P od četrt ek med griče Obsot elja in K ozjansk eg a, ki g a v r esnici ni nik dar zapustila. Na prvi pog led bi T atjanco opisali za v eselo in družabno, a je bila tudi izr edno dela vna. Vida Buk o v ec, njena dolgoletna, najbližja sodela v k a se je spo - minja k ot izr edno t o v arišk e in k olegialne. V v sak em tr enutk u je bila pripr a v ljena sodelo v ati in ustr eči t er pomag ati z znanjem in izk ušnjami. Njenemu spominu se poklanjamo v si, ki smo jo imeli r adi, še posebej so - dela v k e, Majda K ocmur in Mat eja Jer aj t er Jedert V odopi v ec in Marija Gr abnar , ki smo sk or aj sočasno nast opile delo v Ar hi vu še kr epk o v pr ejšnjem tisočletju. Marija Gr abnar (Foto: Roman Marinko) 401 Letnik 47 (2024), št. 2 OCENE IN POR OČILA REVIEWS AND REPOR TS Publik acije || Publications Meta Remec (ur.): GOZD IN LJUDJE: razmerja in zgodovina Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vino, 2023 (zbir k a V pog ledi, 26), 362 str ani Leta 18 56 je bil v časopisu Novice obja v ljen članek z nasl o v om Nasledki silnega pokončevanja gojzdov , ki že v naslo vu izr aža a vt orje v o skr b za stanje gozdo v v Slo v eniji. A vt or opozarja na »neredno in neumno sekanje dreves in pokončevanje gozdov «, k ar k aže na slabo nadzor o v ano gospodarjenje z goz - do vi v slo v enskih deželah. Prispe v ek spr emlja pozi v v ladi, naj ukr epa g lede vzdrže v anja gozdo v: »...in ker tudi pri nas pogubljivo pokončevanje gojzdov žuga lepo deželo v žalostno pustinjo spremeniti, želimo pa prosimo tudi mi, da bi visoka vlada bila modra posrednica med gojzdi in njihovimi neusmiljenimi pokončavci «. Skr b za gozdo v e in prizade v anja za boljše gospodarjenje z nji - mi so že dolgo prisotni. Goz d je bil in ostaja ključen element v člo v ek o v em ži v ljenju. Odnos med člo v ek om in gozdom r azisk uje monogr afija Gozd in ljudje: Razmerja in zgodovina , ki je izšla leta 2023 k ot 26 . št e vilk a v okviru zbir k e Vpogledi Inštituta za no v ejšo zgodo vino. Osr edot oča se na t emo gozda in r a - zno vrstne vidik e, v ključno z ok oljskimi, s socialnimi, z družbenimi, gospo - darskimi in etnološkimi. Zbornik je ur edila znanstv ena sodela v k a Inštituta dr . Meta R emec. Delo sesta v lja trinajst prisp e v k o v , ki so jih obja vili a vt orji iz r azličnih podr očij, tak o iz zgodo vinsk e k ot iz etnološk e in lesarsk e str ok e. R ezultat dela je int er disciplinar en pr eplet r azličnih pog ledo v na v logo gozda v v sak - danjem ži v ljenju ljudi. Ur ednica poudarja, da je namen zbornik a spodbuditi no v o int er disc iplinarno par adigmo za r azisk o v anje gozda in člo v ek o v e v loge v njem, ki združuje hist orio gr af sk o str ok o s str ok o vnjaki na podr očju goz - darstv a, lesars tv a in v arstv a ok olja. Prispe v ki, r aznoliki po v sebini t er pr o - st orsk em in časo vnem f ok usu, k ažejo, da sta se odnos do gozda in gozdno gospodarstv o od zgodnjeg a no v eg a v ek a do sodobnosti spr eminjala. Zbornik lahk o ločimo na ose m sklopo v , ki so jih obr a vna v ali a vt orji, in sicer gozdno gospodarjenje in zak onodaja, lok alno ek ološk a znanja in tr aj - nostne pr ak se , gozdne pose sti in industrija, gozdarsk o izobr aže v anje, soci - alni in ek onomski vpli vi, ljudsk a medicina in upor aba nar a vnih vir o v , s vilo - gojstv o in njego v e gospodarsk e posledice t er gozdni šk odlji v ci in ek ološki vpli vi. V prvi sklop bi lahk o umestili prvi članek a vt orice Alenke Kačičnik Gabrič z naslo v om Gozdovi in gospodarjenje z njimi na današnjem slovenskem ozemlju v preteklosti, v k at er em obr a vna v a r azlične obl ik e služnosti v gozdu t er f orm alno ur ejanje in gospodarjenje z gozdo vi v pr et eklosti. Osr edot oča se na vpr ašanje, k daj so obla sti začele skr beti za gozd z zaščitnimi ukr epi t er k ak o so rudniki in fužine vpli v ali na stanje gozdo v t er ži v ljenje pr ebi v alstv a. V zadnjem delu člank a se dotakne tudi spor o v , ki so nastajali zar adi k orišče - nja goz da in lesa. Ugota v lja, da so bile gozdne služnostne pr a vice ključne za ži v ljenje in gospodarjenje na posestih, saj so vzdrže v ale ek onomsk o podstat sist ema. A vt or ica zaključuje , da so imela gospostv a slab nadzor nad upor abo gozdo v , ki so sčasoma pristali v r ok ah služnostnih upr a vičence v . 402 Ocene in poročila || Reviews and Reports V isti sklop bi u vrstili tudi članek Filipa Čučka z naslo v om Gozdne pose- sti rodbine Windisch-Graetz na Pohorju, ki sist ematično obr a vna v a zgodo vino pohorskih gozdo v , ki so do k onca druge s v et o vne v ojne pripadali r odbini Win - disch-Gr aetz. Opisuje, k ak o se je r aba gozdo v sprv a r azvijala skr omno, nat o se je gospodarjenje zar adi pomembnosti lesa k ot tržneg a pr odukta in bistv eneg a dela dr užinskih dohodk o v int enzi vir alo. Prv a s v et o vna v ojna je prinesla stagna - cijo, v endar se je pr odaja lesa med obema v ojnama pono vno po v ečala. A vt or po - dr obno pr eučuje posesti K onjice in Luk anja t er ugota v lja, da se je izk oriščanje gozdo v začelo zmanjše v ati pr ed drugo s v et o vno v ojno, k ar je pri v edlo do bolj tr ajnostneg a gospodarjenja. Prispe v ek Nikite Peresin Meden z naslo v om Pogozdovanje na Krasu: kršenje gozdne postave pr eučuje, k ak o je pot ek alo pogozdo v anje Kr asa v drugi polo vici 19. st oletja, k o so bili spr ejeti zak oni o pogozdo v anju. Ti zak oni so ome - je v ali ali celo pr epo v edo v ali užitk e na zemljiščih, namenjenih pogozdo v anju, k ar je po vzr očilo k onflikt e med pr ebi v alstv om in oblas tmi. A vt orica ugota v lja, da je z zmanjšanjem dost opne zemlje za kmečk o pr ebi v alstv o prišlo do po v e - čanja gozdnih pr ekršk o v na pogozdo v alnih po vršinah. T e po vršine niso bile le vir lesa, ampa k so imele pomembno v logo tudi za pašništv o t er nabir anje hr ane in listja za st eljo. P ogozdo v anje je tak o vpli v alo na spr emembo tr adicionalnih oblik kmečk eg a gospodarjenja, v ključno s pr opadom o v čer eje t er pr ehodom na hle v sk o ži vinor ejo in vinogr adništv o. V sklop lok aln o ek oloških znanj in tr ajnostnih pr ak s bi u vrstili članek Ale- ksandra Panjeka z naslo v om Kmet in hrast na Krasu: Primerjava znanj in mnenj med 16. in 19. stoletjem (s pogledom v prihodnost) , v k at er em r azisk uje znanje kmečk eg a pr ebi v alstv a in njego v o gospodarjenje z gozdo vi na Kr asu. Opir a se na t ezo , da obstajajo lok aln a ljudsk a ek ološk a znanja o r abi nar a vnih vir o v , ki so ok oljsk o tr ajnostna in socialno vzdržna. Pri s v oji analizi primerja statut so - sesk e Rihember k, fr anciscejski k atast er in opise iz k omornih por očil o Kr asu, v ključujoč tudi ustne vir e s t er enskih int ervjuje v Mir os la v a P ahorja. Ugota v lja, da je kmečk a r aba gozda na Kr asu, ki ni obseg ala niti pr a vih gozdo v niti hr ast o v , osno v ana na znanju in pr ak sah, ki seg ajo že v 16. st oletje. Kmetje so se prilago - dili r azmer am in gospodarili tr ajnostno, k ar dok azuje prilagodit e v gojenja hr a - st o v na tr a vniških oblik ah. A vt or zaključuje, da pr et ekle oblik e k ulturne kr ajine in znanja ljudi ne smejo biti r azumljene k ot r ezultat (ne)umneg a gospodarstv a in neznanja, t em v eč k ot prilagodit e v člo v ek a in nar a v e. V ta sklop spada tudi članek zgodo vinar k e Anne Varge , ki v prispe v k u Drevesno-pašni sistemi na Madžarskem v 19. in 20. stoletju v madžarski etno- grafski literaturi r azisk uje v logo dr e v esno-pašnih pr ak s v madžarski kr ajini in ljudski k ultur i. A vt orica po v ezuje etnogr af sk o delo z modernimi r azisk a v ami in r azv ojem gozdneg a kmetijstv a v prihodnosti. Najpr ej pr edsta vi madžarsk e etnogr af sk e študije na t o t emo, nat o poda zgodo vinski pr eg led madžarskih dr e - v esno-pašnih sist emo v . P os v eti se v logi člo v ek a, ži v ali in v egetacije v dr e v esno - -pašnih sist emih, v ključno z ek st enzi vno ži vinor ejo in s celoletno pr ost o r ejo ži vine v gozdu. Na k oncu analizir a k oristnost gozdne paše in nastajajoče pr epo - v edi. V zaključ k u ugota v lja, da so dr e v esno-pašni sist emi ključni del madžarsk e k ulturne kr ajine in dediščin e, ki se v zadnjih letih pono vno oži v ljajo. V pr epletu etnogr af sk eg a mat eriala z zgodo vinsk o lit er atur o V ar g a tudi vr ednoti star ejše pr ak se upr a v ljanja z gozdnimi pašniki in opozarja na njiho v o pomembnost . P od gozdarsko izobraževanje spada prispe v ek Dunje Dobaja z naslo v om Gozdarsko šolstvo v Sloveniji , v k at er em nar edi sint ezni pr eg led zgodo vine goz - darsk eg a izobr aže v anja na Slo v ensk em. Prične z opisom prv e f ormalne gozdar - sk e šole na Snežnik u v drugi polo vici 19. st oletja in nadaljuje z opisom r azv oja gozdarsk eg a šolstv a v se do sodobnosti. Opisuje ustano vit e v Sr ednje gozdarsk e in lesar sk e šo le v P ost ojni in Ljubljani t er Oddelk a za gozdarstv o in obno v lji - v e gozd ne vir e na Biot ehniš ki f ak ult eti v Ljubljani. A vt orica ugota v lja, da so se ključni pr emiki, ki so v odili v ustano vit e v gozdarsk e f ak ult et e, zgodili šele po 403 Letnik 47 (2024), št. 2 drugi s v et o vni v ojni. Prispe v ek a vt orice pr edsta v lja pomemben k ošček mozai - k a, ki je zgodo vina šolstv a na Slo v ensk em in tudi s t o t emo ut emeljuje pomemb - nost gozdarstv a na Slo v ensk em. Med sklop gozdne posesti in industrija se u vrščajo zadnji trije prispe v ki. Prvi prispe v ek je napisal Ivan Smiljanić , in sicer z naslo v om Stečaji lesnih tr- govcev na Slovenskem med svetovnima vojnama , v k at er em pr eučuje značilnosti in vzr ok e st ečaje v lesnih tr go v ce v t er njiho v e družbeno-ek onomsk e posledice. Analizir a, k ak o so pot ek ali st ečajni post opki t er k ak o so ti st ečaji vpli v ali na go - spodarstv o in posameznik e. A vt or ugota v lja, da so imeli st ečaji v elik e posledice za gospodarstv o, saj so po vzr očili št e vilne t eža v e in družbeno stigmo za posa - meznik e, ki so bili zar adi t eh st ečaje v prizadeti. Sledi prispe v ek Mihe Humarja in Mateja Jošta , ki sk upaj v prispe v k u Vzpon in padec lesne industrije analizir ata r azv oj lesne industrije na Slo v ensk em, od njeneg a r azcv eta v osemdesetih letih do pr opada po r azpadu Jugosla vije in u v edbi tržneg a gospodarstv a. A vt orja na v ajata r azloge za pr opad lesne industri - je, med k at erimi so izguba tr g a v nek danji drža vi, visok a obda v čenost in druge ek onomsk e o vir e. Kljub t emu ugota v ljata, da v zadnjem obdobju prihaja do r asti lesne industrije, v endar ocenjujeta, da ta panog a ne bo nik oli v eč zaposlo v ala t olik o ljudi k ot nek oč, in sice r zar adi v ečje a vt omatizacije in r obotizacije. A vt or - ja, ki prihajata iz lesarsk e str ok e, sta s pr eplet om zgodo vinsk o-gospodarskih vidik o v podala zanimi v pr eg led lesne industrije na Slo v ensk em. Marta Rendla v člank u Lesna industrija v socializmu in njen razvojni mo- del r azisk uje po v ojni r azv oj lesne industrije v socialistični Slo v eniji t er njen vpli v na gospo darstv o in ok olje. Obr a vna v a tudi vpli v industrije na ok olje, ki je v sklopu drugih onesnaže v alc e v prispe v ala k por ajanju ok oljsk e za v esti. A vt orica opisuje, k ak o so se t ehnološk e emisije, k ot so f enoli in f ormaldehidi, post opoma začele odpr a v ljati z ek onomskimi ukr epi in k ak o se je v de v et desetih letih za - čelo u v elja v ljati ok olju prijaznejše mišljenje. P oudarja, da je bila v de v et desetih letih spr ejeta zak onodaja, ki je bolj neposr edno poseg la v r eše v anje ek oloških pr oblematik. R endla se je v člank u osr edot očila na čas socializma in nar edila za - nimi v o pog lob ljeno analizo v lesno industrijo, pri čemer je pos v etila pomemben del tudi ok oljskim posledicam. V sklop ljudsk a medicina in upor aba nar a vnih vir o v spada članek Mojce Ramšak z naslo v om Uporaba smole in drugih delov iglavcev v ljudski medicini in gospodarstvu na Slovenskem . Obr a vna v a upor abo smole v medicini in ljudsk em gospodarstvu t er smolarjenje, pri čemer upor ablja etnogr af sk o gr adi v o za vpo - g led v r azširje no pozna v anje pr ak s zdr a v ljenja s smolo pr ed r azv ojem sodob - neg a zd r a v stv a v 20. st oletju . A vt orica ugota v lja, da je bila upor aba smole odr az a vtar kičnosti in zanašanja na dost opne vir e, ki sta bila posledica pomanjk anja zdr a vnik o v in neobst oja zdr a v stv eneg a za v ar o v anja. P oudarja odlično pozna - v anje zdr a vilnih učink o v smole med pr ebi v alstv om, k ar k aže na visok o st opnjo prilagojenosti in iznajdlji v osti v lok alnih sk upnostih. P oleg Anne V ar g a tudi R amšak v v eliki meri upor ab lja etnogr af sk o gr adi v o, ki se še k ak o k aže k oristno pri zgodo vinjenju in r azume v anju gospodarskih, ok oljskih in medicinskih t em. A vt orica na zelo zanimi v način pr eplet e upor abo smole po s v etu in nas pri t em marsik aj poduči g lede ljudsk e medicine in njene aktu alnosti znotr aj sodobne medicine in f armacije. V sklop s vilogojstv o in njego v e gospodarsk e posledice spada članek Nata- še Henig Miščič z naslo v om Vzgoja sviloprejk kot priložnost za dodaten zaslužek na Kranjskem v 19. stoletju , v k at er em se ukv arja pr a v s t emo s vilogojstv a. V njem analizir a epizo do gojenja s vilopr ejk na Kr anjsk em. Pr oučuje uspešno obdobje s vilogojstv a, njego v vpli v na kmečk o pr ebi v alstv o in gospodarsk e posledice. A vt orica ugota v lja, da sta bili vzgoja s vilopr ejk in pr oizv odnja s vile pomembna gospodarsk a deja vnost , ki je omogočila dodat en zaslužek kmečkim družinam. V endar je kljub začetnemu uspehu s vilogojstv o zar adi šk odlji v ce v pr opadlo. A v - t orica pr a v tak o izposta v lja, k ak o so se na današnjem slo v ensk em ozemlju nase - 404 Ocene in poročila || Reviews and Reports lile tuje vrst e s vilopr ejk, ki so takr at pobegnile iz nadzor o v ane r eje in ži vijo pri nas še danes. H enig Miščič nas popelje sk ozi zanimi v o epizodo kr anjsk e zgodo - vine, ki jo ozn ačuje tudi obdobje ek sperimentir anja v kmetijstvu. Z zanimi vim člank om nam pr edsta vi f ascinantno zgodo vino kr anjsk eg a kmetijstv a, ki je k aj kmalu pr enehalo z dok aj neznačilno deja vnostjo za slo v enski pr ost or . Zadnji sklop se pos v eča t emi gozdni šk odlji v ci in ek ološki vpli vi. V prv em člank u ur ednica zbornik a Meta Remec s prispe v k om ‘Žalostna dediščina kultur- nih okupatorjev’: lubadar in drugi ‘državni sovražniki’ v slovenskih gozdovih od sredine 19. stoletja dalje r azisk uje t ematik o lubadarj e v sk ozi prist op, ki v ključu - je ek os ist emsk e vpli v e in so cialne implik acije lubadarj e v . P oudarja pomen so - cialno-ek onomsk e in ok oljsk o-hist orične analize lubad arja t er drugih gozdnih šk odlji v ce v . R azisk uje, k ak o so se met ode zatir anja luba darje v in njiho v simbol - ni pomen spr eminjali sk ozi čas t er k ak o so lubadarji vpli v ali na nar a vno ok olje in druž beni r azv oj. A vt orica ugota v lja, da lubadarji služijo k ot zanimi v primer za pr euče v anje ok oljskih spr ememb, družbeno-ek onomsk eg a r azv oja in legiti - mizacije oblas ti. Članek os v etljuje zanimi v prist op v zgodo vino lubadarje v , ki sicer pr edsta v ljajo osr ednjo t emo študije, v endar služijo k ot or odje, s k at erim je a vt orica lahk o pr edsta vila zgodo vinsk o ozadje in druge družbene posledice, ki so se neposr edno ali posr edno na v ezo v ale na lubadarje. Željko Oset v prispe v k u Tam, kjer umirajo gozdovi, izgine življenje: o fe- nomenu ‘umiranja gozdov’ analizir a poja v umir anja gozdo v v osemdesetih letih 20. st oletja. F enomen je bil posledica vr emenskih ek str emo v in visok e st opnje onesnaženosti, k ar je pri v edlo do v elik e medijsk e izpo sta v ljenosti t eme. A vt or podr obno pr eučuje, k ak o so str ok o vnjaki in mediji nago v orili ja vnost g lede t e pr oblematik e in k ak o se je pozornost pr eusmerila zar adi nesr eče v Černobilu. Zbornik je v zadnjem delu obog at en z lit er atur o, upor ab ljenimi viri, imen - skim k azalom t er s kr atkimi po vzetki o a vt oricah in a vt orjih. Zbr ani prispe v ki potrjujejo v logo gozda k ot eneg a izme d ključnih gospo - darskih, ok oljskih in k ulturn ih okvir o v , ki v člo v ek o v em v sak danu igr a pomemb - no v logo. Če ne k ot pr ost or za spr ehode, pa k ot vir papirja za knjige v naših r o - k ah ali lesa za mize, na k at er e t e knjige polag amo. Gozd in njego vi pr odukti nas v es čas obdajajo in spr emljajo. Zbornik združuje izbr ane člank e, ki kljub r azličnim met odološkim prist o - pom in disciplinam lepo po v ezujejo sk upno t emo – odno s med gozdom in člo v e - k om. P okriti so r azlični vidiki sk ozi daljše časo vno obdobje, medt em k o se t eme člank o v smiselno dopolnjujejo in prinašajo no v e ugot o vitv e. Pričujoče delo nam je sk ozi r azlične t eme os v etlilo dr obce zgodo vine gozda na Slo v ensk em, ki zagot o v o, k ot se nadeja ur ednica, služi za spodbudo v nadaljnje r azisk a v e. Delo, združeno z v semi pr edsta v ljenimi članki, služi k ot kr asno or odje in osno v a za v sak eg a r azisk o v alca, ki g a bo t ema pot egnila dalje v g lobine gozda. Nina Ošep 405 Letnik 47 (2024), št. 2 Erika Marolt, Tomaž Miško, Judita Šega, Matija Širok, dr. Barbara Žabota: Podobe Ivana Tavčarja R azsta v a Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in Mestne knjižnice Ljubljana – Slo v ansk e knjižnice Ljubljana: Slo v ansk a knjižnica, 3. 10.–11. 11. 2023 Let o 2023 je v lada R epublik e Slo v enija r azg lasila za T a v čarje v o let o v spomin na poli - tik a, od v etnik a, ljubljansk eg a župana in lit er ata Iv ana T a v čarja, ki je umr l 19. f ebruarja 1923. Dogodk om, s k at erimi so r azne inštitucije v »njego vi« P oljanski dolini, Šk ofji Loki, Ljubljani in širše želele obeležiti st ot o obletnico T a v čar - je v e smrti, sta se pridružila tudi Zgodo vinski ar - hi v Ljubljana in Slo v ansk a knjižnica, ki deluje v sklopu Mestne knjižnice Ljubljana, t er s sk upni - mi močmi pripr a vila r azsta v o z naslo v om Podo- be Ivana Tavčarja . R azsta v a je bila od 3. okt obr a do 11. no v embr a 2023 posta v ljena v pr ost orih Slo v ansk e knjižnice v Ljubljani in nat o do jeseni 2024 v nek olik o skr ajšani obliki za st ekli čital - nice Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, kjer so si jo lahk o og ledali mimoidoči, ki jih je pot zane - sla v T r dino v o ulico. R azsta v o so pripr a vili Erik a Mar olt , T omaž Mišk o in Matija Šir ok iz Slo v ansk e knjižnice t er Judita Šeg a in dr . Bar bar a Žabota iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, oblik o v ala jo je Bar bar a Bog ataj K ok alj, financir alo jo je Ministr - stv o za k ultur o R S. Do sk upneg a sodelo v anja med Slo v ansk o knjižnico in Zgodo vinskim ar hi v om Ljubljana je pripeljalo dejstv o, da obe instituciji hr anita pr ecej gr adi v a o t em pomembnem P oljancu, ki sta g a ži v ljenjsk a in poklicna pot v odili po r a - znih kr ajih, dokler se ni na začetk u osemdese - tih let 19. st oletja ustalil v Ljubljani t er s s v ojim delo v anjem na političnem in lit er arnem podr o - čju odločilno zaznamo v al čas naslednjih štirih desetletij. Čepr a v si je dom in družino ustv aril na Br egu ob Ljubljanici, se je v edno r ad vr ačal v kr aje s v oje mladosti, še posebno pot em, k o je leta 1893 k upil kmečki d v or ec na Visok em, kjer je nat o sk upaj z ženo in otr oki pr eži v ljal počitni - ce, tu lit er arno ustv arjal t er se ob lo vu in ribolo - vu družil s prijat elji. Zgodo vinski ar hi v Ljubljana hr ani v s v ojih depojih v Šk ofji Loki in Ljubljani d v a ar hi v sk a R azsta v e || Exhibitions Portret Ivana Tavčarja na razstavi ob 100-letnici njegove smrti (Foto: Judita Šega) 406 Ocene in poročila || Reviews and Reports f onda, ki se imenujeta po Iv anu in F r anji T a v čar . Še pose bej bog at je šk ofjeloški, v k at er em poleg spiso vneg a gr adi v a pr e v ladujejo f ot ogr af ski albumi in častne diplome zak once v T a v čar . V rst o posr ednih podatk o v o njiju ponujajo še nek a - t eri dru gi ar hi v ski f ondi, še posebno f ond Mestne občine Ljubljana, ki jo je Iv an T a v čar k ot župan v odil med let oma 1911 in 1921. Če je t o gr adi v o pomag alo os v etliti njego v o zasebno in poklicno plat , je bog at o knjižnično gr adi v o Slo v an - sk e knj ižnice odstr lo pog led v T a v čarje v o obsežno lit er arno zapuščino. Hr anijo tak o r ek oč v se izdaje T a v čarje vih knjižnih del, poleg t eg a še takr atno časopisje, med k at erim je tr eba posebej izposta viti liber alni Slovenski narod , pri k at er em je T a v čar odigr al pomembno v logo pri njego v em izhajanju, pri čemer g a je hkr a - ti spr etno izk oriščal za širjenje s v ojih ideoloških pog ledo v in obr ačuna v anje s k at oliškim tabor om ozir oma Slo v ensk o ljudsk o str ank o. R azsta v a je zasno v ana na 13 panojih, ki so jih na r azsta višču v Slo v anski knjižnici v vitrinah dopolnje v ali originalni ar hi v ski dok umenti, knjiže vne izdaje T a v čarje vih lit er arnih del, r ok opisi in članki iz takr atneg a časopisja. Na spr ehodu po r azsta vi spozna v amo T a v čarja najpr ej k ot prv or ojenca Neže in Janez a T a v čarja, k ot učenca tri vialk e v P oljana h nad Šk ofjo Lok o, kjer je leta 1860 pustil tr ajno sled v lepopisnem zv ezk u učence v drugeg a r azr eda, t er nat o k ot dijak a in študenta v Ljubljani, No v em mestu in na Dunaju, kjer je dok ončal študij pr a v a. Na drugem panoju je pr edsta v ljen v v logi moža F r anje, r oj. K oš enini, in očeta petih otr ok: Iv ana, F r anek a, Pipe, Ant eja in Igorja. Zapisi pr a vijo, da sta imela s F r anjo, kljub pr ecejšnji r azliki v letih, lep zak on t er da je bil T a v čar skr ben in ljubeč oče. Nik oli se ni pr etir ano jezil nanje, pri čemer je skr b zanje in šolo r aje pr epuščal ženi F r anji. Naslednja d v a panoja go v orita o T a v čarju k ot posestnik u na Br egu št . 8 v Ljubljani in lastnik u d v or ca na Visok em Uvodni del razstave na razstavišču v preddverju Slovanske knjižnice v Ljubljani (Foto: Judita Šega) 407 Letnik 47 (2024), št. 2 v P oljanski dolini. A vt orji r azsta v e so v ar hi v sk em gr adi vu med drugim poisk ali načrt e njego v e hiše v Ljubljani in k upopr odajno pogodbo za visoški d v or ec, ki g a ni upor abljal le k ot počitnišk o r ezidenco, ampak tudi k ot zat očišče za lit e - r arno ustv arjanje. Pr a v na Visok em je nastala v ečina ohr anjenih f ot ogr afij, ki odpir ajo tak o pog led v njiho v o zasebno – družinsk o ži v ljenje k ot tudi vpet ost T a v čarje vih v kr og t edanjih k ulturnih in političnih v eljak o v t er lok alno ok olje. Na V iso k em je T a v čar dobil na v dih za C v etje v jeseni, tu je v zadnjih letih njego v eg a ži v ljenja nastala Visošk a kr onik a. Delo si je T a v čar zamislil k ot tri - logijo, v endar je zar adi njego v e bolezni nastal samo prvi del, oprt na nek at er a dejstv a, ki jih je našel v ar hi v sk em gr adi vu Kalano vih, k o je k upil njiho v d v o - r ec na V isok em. K ot eno izm ed njego vih najpr epozna vnejših lit er arnih del je na r azsta vi pr edsta v ljeno posebej, pr a v tak o tudi C v etje v jeseni in v nadalje v anju r azsta v e še ostalo njego v o lit er arno ustv arjanje. Lit er arnemu sklopu sledi pr edsta vit e v T a v čarje v e burne politične poti. Začel jo je k ot odbornik v ljubljansk em mestnem s v etu, jo nadalje v al v kr anj - sk em deželnem zboru, nek aj let je bil tudi drža vni poslanec. Čepr a v je ta njego v a v log a širši ja vnosti manj poznana k ot pisat eljsk a, je bila zelo pomembna, saj je bil T a v čar sk or aj štiri desetletja osr ednja osebnost liber alneg a političneg a pola in ost er naspr otnik slo v enskih klerik alce v . Pr edsta v ljeni so njego v o dolgoletno v odenje liber alne str ank e, ostr o liber alno pr epričanje in politični oportunizem, k adar je bilo t o potr ebno. A vt orji so med drugim zbr ali tudi nek aj kritičnih misli njego vih sodo bnik o v F r ana Šukljeta, Vladimirja R a vniharja, Henrik a T ume in Iv ana Šust eršiča, ki so mu v si po vrsti prizna v ali sijajne go v ornišk e spr etnosti, medt em k o so g a k ot politik a videli v sak na s v oj način. R azsta v a os v etli še d v e T a v čarje vi pomembni v logi – v logo od v etnik a, ki mu je zagota v ljala vir za pr eži v ljanje in jo je v Ljubljani samost ojno opr a v ljal od leta 188 4 do k onca ži v ljenja , t er v logo ljubljansk eg a župana, ki jo je pr e vzel leta 1911 in jo opr a v ljal v najbolj neh v aležnih časih prv e s v et o vne v ojne t er prvih po v ojnih letih, k o se je star a politična slik a sr ednje E vr ope sesula v pr ah in so na pogorišču nek danjih monar hij začele nastajati no v e drža v e. Med njimi je bila tudi Drža v a Slo v ence v , Hrv at o v in Sr bo v , v k at eri je bil Iv an T a v čar po v erjenik (minist er) za pr ehr ano in k asneje poslanec v usta vni sk upščini Kr alje vine SHS. T oda v t eh letih so g a moči že zapuščale in njego v o ži v ljenje se je počasi izt ek alo. Umr l je 19. f ebruarja 1923. T a v čarje v pogr eb je bil dogodek, o k at er em se je še dolgo go v orilo in pisalo. Udeležile so se g a množice Ljubljančano v in drugih, ki so hit eli na mestne ulice in k cestam, po k at erih se je pomik al žalni spr e v od, da bi se poslo vili od njeg a. Med št e vilnimi go v or ci so bili pr edsta vniki drža v e in mesta, št e vilna društv a in or g anizacije, medt em k o so g a na njego v o zadnjo pot na Visok o odpeljali k onjeniki iz sok olskih vrst . V ečni počit ek je našel v družinski gr obnici, ki jo je dal posta viti na mestu, od k oder se odpir a čudo vit r azg led na visoški d v or ec. Na odprtju r azsta v e je o Iv anu T a v čarju, njego vi pisat eljski zapuščini, li - t er arnih sopotnikih t er o času in političnih r azmer ah, v k at erih je delo v al, spr e - go v oril zgodo vinar ddr . Igor Gr dina. V sklopu r azsta v e je posebno pr eda v anje pripr a vila še lit er arna zgodo vinar k a dr . Uršk a P erinič, dobr a pozna v alk a T a v - čarje v e osebnosti in dela t er a vt orica izčrpne biogr afije o njem, ki je izšla v letu 2023. Judita Šeg a 408 Ocene in poročila || Reviews and Reports Kristjan Troha: Utrinki iz preteklosti: LJUBLJANSKI KOLODVOR R azsta v a Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana Odprtje 5. 11. 2024 V čital niški izložbi Zgodo vinsk eg a ar hi - v a Ljub ljana na T r dino vi uli ci 4 v Ljubljani je na og led r azsta v a Utrinki iz pr et eklosti: Ljubljanski k olod v or . A vt or r azsta v e je Kristjan T r oha. R az - sta v a je prv a izmed št e vilnih v seriji z naslo v om Utrinki iz pr et eklosti, ki je namenjena t emam, ki so in še v edno oblik ujejo našo zgodo vino, k olek - ti vno za v est in spomin t er tv orijo mozaik ži v lje - nja. R azsta v a je nastala v luči pr ojekta Nadgr a - dnja železnišk eg a območja ljubljanskih postaj iz leta 2022, v k at eri sodelujejo Dir ek cija R epu - blik e Sl o v enije za infr astruktur o, Ministrstv o za infr astruktur o R S in Slo v ensk e železnice. Pr ojekt nadgr adnje bo pot ek al v v eč sklopih, pri čemer v prv em zajema r azširit e v k onstruk cije obst oječe - g a nad v oza nad Dunajsk o cest o. Začet ek del seg a v december 2023. Železnišk a postaja Ljubljana je bila k ot del Južne železnice Dunaj– T rst zgr ajena leta 1849. Začetki Južne železnice seg ajo v let o 1828, k o je F r anz Riepl r azvil načrt e za železnišk o omr ežje po celotnem a v strijsk em cesarstvu. T o je bil tudi čas modernizacije, poleg t eg a je v se v ečje po v - pr aše v anje po r azličnem bl agu in v ečji pr oizv o - dnji zaht e v alo tudi no v e tr ansportne poti, saj sta - r e rimsk e cest e niso bile zadostne. Pr og a Južne železnice je bila speljana od Dunaja pr oti Gr adcu čez Semmerin g, nat o je za vila pr oti Mariboru in Celju. Od Celja do Ljubljane je bila pr og a speljana mimo Zidaneg a Mosta in Litije, saj so bile v ok o - lici Hr astnik a, T r bo v elj in Zagorja odkrit e v elik e zaloge pr emog a, ki jih zar adi slabih pr ometnih po v eza v ni bilo možno do br o izk oriščati. Prvi v lak je na Ljubljanski k olod v or zapeljal 18. a v gu - sta 1849, čepr a v je bila ur adna otv orit e v pr oge šele en mesec k asneje. Ljubljanski k olod v or je bil sk oz i zgod o vino v ečkr at r ek onstruir an (med leti 1901 in 1915), k asneje še zar adi vzposta vi - tv e mestneg a tr am v aja, tr olejbusa in a vt obusne postaje. Na r azsta vi so pr edsta v ljeni utrinki iz zgo - do vine gr adnje železnišk e pr oge in Ljubljansk e - g a k olod v or a t er pr eobr azbe Ljubljane in vpli v železnice na pr ebi v alce mes ta od 19. st oletja v se do danes. Na osmih panojih je pr edsta v ljeno bo - g at o f ot ogr af sk o ar hi v sk o gr adi v o, ki g a hr animo v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, v ključeni so tudi načrti, članki, železniš k e k art e in knjižno Vozovnica za vlak, 1948 (Vir: SI_ZAL_LJU/0341, t. e. 7, p. e. 72) 409 Letnik 47 (2024), št. 2 gr adi v o. Ljublj anski k olod v or je bil zgr ajen ob se v ernem r obu star eg a mestneg a jedr a. Na četrt em panoju je zat o pr edsta v ljeno f ot ogr af sk o gr adi v o nek at erih pomembnejših objekt o v , ki st ojijo ob K olod v oru – želez nišk a sta v ba, a vt obusna postaja, hot el Miklič, še pr ej hot el Metr opol (po drugi s v et o vni v ojni Dom arma - de, po osamos v ojitvi Slo v enije so se v njem naselili r azni ur adi in v pritličju lo - k ali). Pr edsta v ljene so tudi nek at er e pr oblematik e, ki so se poja vile z izgr adnjo železnice po letu 1850, npr . pr ekinit e v dr e v or edne po v eza v e med par k om Ti v oli in mest om, ki so jo k asneje r ešili z izgr adnjo eneg a izm ed tr eh podhodo v v 70. letih 20. st oletja. Na zadnjem, osmem panoju so pr edsta v ljene tudi sodobne f o - t ogr afije, ki obeležujejo dela na nad v ozu čez Dunajsk o cest o. Lučk a Sa vinek Litostroj: Nekdanji industrijski velikan R azsta v a Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in Mestne knjižnice Ljubljana Ljubljana, Kr ak o v ski nasip, 19. 9. 2024–21. 10. 2024 R azsta v a Lit ostr oj: Nek danji industrijski v elik an je bila na og led posta - v ljena med 19 . sept embr om in 21. okt obr om 2024 v g aleriji na pr ost em na Kr ak o v sk em nasipu v Ljubljani. Nastala je v sodelo v anju Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in Slo v ansk e knjižnice – Centr a za domoznanstv o Mestne knjižnice Ljubljana. Ob pripr a vi r azsta v e sta tak o združili moči k ulturni ustano vi s sk u - pnimi k or eninami v nek danjem ar hi vu ljubljansk eg a mestneg a magistr ata, pri čemer sta se po v ezali tudi z drugimi ustano v ami, ki hr anijo gr adi v o, po v ezano z bog at o dediščino nek danjeg a industrijsk o-poslo vneg a sist ema Lit ostr oj (f ot o - Razstava Litostroj: Nekdanji industrijski velikan v galeriji na prostem na Krakovskem nasipu v Ljubljani (Foto: Tina Arh, ZAL) 410 Ocene in poročila || Reviews and Reports gr afije za r azsta v o sta prispe v ala tudi Muzej no - v ejše in sodob ne zgodo vine Slo v enije t er Sr ednja šola t ehniških str ok Šišk a). Namen r azsta v e je bil širši ja vnosti prik a - zati nastanek, delo v anje in zat on ljubljansk eg a industrijsk eg a gig anta sk ozi bog at o ar hi v sk o gr a - di v o v hr ambi Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, ki obseg a sk or aj 93 t ek očih metr o v (spiso vno gr a - di v o, f ot ogr afije, filmi, načrti), in sk ozi zgodo vi - no, zapisano v t o v arnišk em g lasilu Litostroj , ki je izhajalo med let oma 1960 in 1990. Sodelo v anje med ustano v ama je spodbudila digitizacija g lasi - la delo vneg a k olekti v a Lit ostr oj, ki so jo izv edli v Mestni knjižnici Ljubljana s sodelo v anjem Nacio - nalne uni v erzit etne knjižnice v letih 2023/2024. A vt orji r azsta v e (ar hi visti lj ubljansk e eno - t e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana Janez Br eg ar , Marija Čipić R ehar in Zdenk a Semlič R ajh so a v - t orji spr emnih besedil prv eg a sklopa r azsta v e, drugeg a sklopa pa bibliot ek arji Mestne knjižnice Ljubljana Erik a Mar olt , T omaž Mišk o in Nina So - vič) so se pod taktir k o ur ednice r azsta v e Marije Čipič R ehar pos v etili šir oki paleti t em, po v ezanih z delo v anjem Lit ostr oja. Na 22 r azsta vnih pano - jih, ki jih je oblik o v ala P etr a Dular Mušič (Pr o - k simo d. o. o.), so a vt orji pr edsta vili pestr o zgo - do vino Lit ostr oja, ne samo k ot t o v arne, t em v eč tudi k ot sk upnosti, nek ak šne v elik e družine v eč tisoč zaposlenih, in tudi s v oje vrstneg a »mesta v mestu«. Na 22 panojih si je bilo mogoče og ledati r aznolik ost deja vnosti Lit ostr oja t er tudi načina ži v ljenja in udejstv o v anja dela v ce v nek daj v elik e - g a podjetja, ki s s v ojim delo v anjem ni zaznamo - v alo le Ljublja ne in njene ok olice. Lit ostr oj je s v oj pečat pustil tudi v 22 drža v ah v seh celin, kjer so še danes vidni r ezultati delo v anja t eg a nek danje - g a industrijsk eg a v elik ana. R azsta vne panoje je odlik o v al pr ed v sem pest er izbor f ot ogr afij, k at erih v ečino hr ani Zgo - do vinski ar hi v Ljubljana v okviru ar hi v sk eg a gr a - di v a f onda SI_ZAL_LJU/0201. Tit o vi za v odi Lit o - str oj, Ljubljana, a tudi spr emljajoča besedila, ki so bila r a vno do v olj dolg a, da so lahk o zaobjela k om - plek snost obr a vna v ane t eme, ob čemer so bila hkr ati tudi zanimi v a in r azumlji v a za najširši kr og obisk o v alce v r azsta v e. Za bolj v edoželjne obisk o - v alce je bilo poskr bljeno s QR -k odami, s k at erimi so bili opr emljeni v si t ematski panoji. K ode so omogočale dost op na obširnejša besedila pr ed - sta v ljenih t em na r egijsk em spletnem portalu Ka - mr a, spletnem mestu, ki združuje digitalizir ane v sebine s podr očja domoznanstv a v knjižnicah in drugih lok alnih k ulturnih ustano v ah. Bog at izbor f ot ogr af sk eg a t er drugeg a ar - hi v sk eg a in knjižničneg a gr adi v a je na r azsta v - nih panojih vz dolž Kr ak o v sk eg a nasipa, sk upaj s Naslovnica kataloga razstave 411 Letnik 47 (2024), št. 2 spr emljajočimi besedili, obisk o v alce r azsta v e popeljal od Lit ostr oje vih začetk o v leta 1946, k o je na t emeljih Lit ostr oje vih pr edhodnik o v in na mestu nek danjih r azlaščenih kmetijskih obdelo v alnih po vršin v Šiški Vlada Ljudsk e r epublik e Slo v enije z odločbo dne 22. a v gusta 1946 ustano vila drža vno industrijsk o pod - jetje z imenom »Lit ostr oj – t o v arna in li v arna str oje v «, do njego v eg a zat ona v de v et desetih letih 20. st oletja. Uv od v r azsta v o sta pr edsta v ljala panoja o nastank u Tit o vih za v odo v Lit o - str oj in izgr adnji t o v arne Lit ostr oj. Na slednjem je bila poleg zgodo vinskih po - datk o v o izgr adnji pr edsta v ljena tudi zgodba o r ešenem ži v ljenju nedonošenk e, k o se je pr ed lit ostr ojsk o kisik arno usta vil r ešilni a vt omobil, ki mu je na poti iz Kr anja v lju bljansk o boln išnico zmanjk alo kisik a. V kisik arni so nemudoma napolnili pr azno st eklenico kisik a in s t em deklici, ki bi se sicer zadušila, r ešili ži v ljenje. Uv odnima panojema v prv em sklopu r azsta v e je sledil pano s pr ed - sta vitvijo gr adnje stano v anj za dela v ce in bi v anjskih r azmer v času izgr adnje, na k at er em so bili v ključeni tudi načrti stano v anjsk eg a naselja in tipičen tloris družinskih stano v anj v prvih lit ostr ojskih blokih t er tlo risi vrstnih hiš, zgr aje - nih v okviru lit ostr ojskih stano v anjskih zadrug. Naslednji panoji so pr edsta vili or g anizacijo podjetja, dela v sk e s v et e – pr edsta vnišk e or g ane dela v ce v podjetja k ot eno izmed naj vidnejših oblik samoupr a v ljanja in obisk e podjetja iz str ani t e - danjih pomembnih političnih osebnosti. Sledili so panoji o deja vnosti Lit ostr oja in njego vih najbolj znanih pr oizv odnih artiklih, k ot so v odne tur bine in njiho v a opr ema, črpalk e in črpalna opr ema, mostna, portalna in drug a industrijsk a d vi - g ala, pr ocesna opr ema in pr eoblik o v alna t ehnik a, zobniški r edukt orji in pr eno - si, pr oizv odnja ulitk o v , industrijsk a talna tr ansportna v ozila, dizelski mot orji, a tudi o manj znani deja vnosti Lit ostr oja, pr oizv odnji ose bnih a vt omobilo v . P ano s pr edsta vitvijo pr oizv odnje dizelskih mot orje v in a vt omobilo v je tak o obudil spomin na t o, da se je pr a v v Lit ostr oju leta 1969 v Slo v eniji začela pr oizv odnja znamenit eg a a vt omobila R enault 4, znaneg a pod ljudsk im imenom »k atr ca«. S pr edsta vitvijo deja vnosti t er ensk e montaže in pr oizv odno-t ehničneg a servisa je bilo prik azano delo v anje Lit ostr oja izv en matičnih obr at o v in njego v prispe v ek pri gr adnji elektr arn v Slo v eniji t er r azličnih objektih v nek danjih jugoslo v an - skih r epublik ah in drugod po s v etu. Drugi del r azsta v e so pr edsta v ljali panoji, ki so Lit ostr oj pr edsta vili k ot »mest o v malem« in k ot sk upnost , v k at eri je bilo poskr bljeno tak o za izobr a - že v anje delo vne sile z Izobr aže v alnim centr om Lit ostr oj, osno vno pr eskr bo z uslužnostnimi st oritv ami (mag azinom, dela v sk o-uslužbensk o r esta vr acijo, pr alnico, servi snimi dela vnicami …), zdr a v stv eno oskr bo z obr atno ambulant o, v arstv o otr ok in socialno službo k ot tudi za k ulturno udejstv o v anje dela v ce v (kino, g ledališče, lik o vna in g lasbena umetnost), športno k ultur o v delo vnem ok olju, or g anizir ane oblik e druženja, počitnišk o ponudbo s t o v arniškimi let o vi - šči, počitniškimi domo vi ob morju in v planinah t er požarno v arnost in ci vilno zaščit o. Zadnji pano, ki je sklenil r azsta v o, je bil pos v ečen pr ehodu podjetja iz samoupr a v ljanja v tržno gospodarstv o, medt em k o je s f ot ogr afijami sta v k ajo - čih dela v ce v na T r gu r epublik e in v Cank arje v em domu hkr ati pr edsta vil tudi zat on nek daj v eličastneg a podjetja v obdobju gospodarsk e krize osemdesetih letih 20. st oletja. S posta vitvijo r azsta v e o Lit ostr oju sta se naj v ečji slo v enski r egionalni ar - hi v in naj v ečja slo v ensk a splošna knjižnica po v ezala s t emo 34. Dne v o v e vr opsk e k ulturne dediščine (28. 9. 2024–12. 10. 2024) Dediščin a k ulturnih poti, mr eže - nja in po v eza v . P o r azsta vi, ki je mesec dni spr ehajalce na Kr ak o v sk em nasipu spominjala na čase nek danjeg a industrijsk eg a gig anta, so bili or g anizir ani trije v odeni og ledi, pri čemer sta r azsta vi celostr ansk o pr edsta vit e v namenila tudi časopisa Dnevnik (3. 10. 2024, str . 9) in Delo (26. 10. 2024, str . 12). R azsta v e v g aleriji na pr ost em sicer ni v eč, v endar je njena v sebina v ne - k olik o r azširjeni obliki izšla v k atalogu r azsta v e (Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 202 4, 98 str ani), ki sk upaj s spr emljajočimi deja vnostmi v Mestni 412 Ocene in poročila || Reviews and Reports knjižnici Ljubl jana (r azsta v a v pr ost orih Slo v ansk e knj ižnice, obja v a g lasila Li - t ostr oj na portalu Digitalne knjižnice Slo v enije, članki na spletnem portalu Ka - mr a in zbir anje osebnih priče v anj Lit ostr ojčano v) še napr ej v abi k odkri v anju bog at e zgodo vine Lit ostr oja in zakladnice vir o v , ki jih hr anita Zgodo vinski ar hi v Ljubljana in Mestna knjižnica Ljubljana. Br anisla v a Majerič Bolk a 413 Letnik 47 (2024), št. 2 Letna konferenca Društva madžarskih arhivistov – Magyar Levéltárosok Egyesületének vándorgyűlése Senta/Zenta (Sr bija), 1.–3. julij 2024 K ot je bilo napo v edano že lani, je 36. k onf er enca Društv a madžarskih ar - hi vist o v prvič pot ek ala v tujini, in sicer v mestu Senta (po madžarsk o Zenta) v V oj v odini, v Sr biji. Se v eda Senta ni bila izbr ana naključno. Senta je d v ojezično mest o v Sr biji s približno 20.000 pr ebi v alci, od k at erih jih je 80 % madžarsk e nar odnosti. Od madžarsk e drža vne meje je oddaljeno le 37 km. T uk aj delu - je tudi Zgodo vinski ar hi v Zenta ozir oma Hist orijski ar hi v Senta – T ört énelmi Le v éltár Zenta. T uk ajšnji ar hi visti že vrst o let sodelujejo z madžarskima ar hi - v oma v K ecsk emétu in Szegedu, ki ležita v sosednjih županijah Bács-Kisk un in Csongr ád, medt em k o Mestni ar hi v Budimpešt e (Budapest F ő v ár os Le v éltár a) pri njih r edno izv aja r azlične dela vnice o mat erialnem v arstvu ar hi v sk eg a gr a - di v a. Uv odna slo v esnost s s v ečanimi nago v ori je bila v d v or ani Mestne hiše. K er je bila k onf er enca prvič v tuj ini, se je zvrstilo k ar osem go v ornik o v , ki so v si pou - darjali posebnost k onf er ence t er dobr o sodelo v anje med madžarskimi in v oj v o - dinskimi ar hi vi t er tudi dobr o sodelo v anje med drža v ama nasploh. Spr ego v orili so: dr . Istv án K en y er es – pr edsednik Društv a madžarskih ar hi vist o v , Árpád F r e - mond – pr eds ednik Madžarsk eg a nacionalneg a s v eta, R udolf Czeg ledi – župan Občine Senta, Mát é Vincze – namestnik drža vneg a sekr etarja na Ministrstvu za k ultur o in ino v acije Madžarsk e, Eszt er Caallók öi – madžarsk a gener alna k on - zulk a v Subotici, Istv án F odor – dir ekt or Zgodo vinsk eg a ar hi v a Senta, Lela P a - v lo vić – pr edsednica Društv a sr bskih ar hi vist o v , dr . Mir osla v P erišić – dir ekt or Drža vneg a ar hi v a Sr bije in dr . Nebojša K uzmano vić – dir ekt or Ar hi v a V oj v odine. P o nago v orih so podelili še v eč nagr ad Klár e Dók a in nagr ado Os v áth. Nagr ada Klár e Dók a se podeli zaposlenim v ar hi vih, ki so v nek em časo vnem obdobju opr a vili izjemno str ok o vno delo ali so zelo deja vni na s v ojem podr očju. Klár a Dók a (1 944–2012) je bila madžarsk a ar hi vistk a, zgod o vinar k a in članica Ma - džarsk e ak ademije znanosti. Bila je zaposlena v v eč r azličnih ar hi vih, kjer je pri - pr a vila vrst o ar hi v skih pripomočk o v , učbenik e za sr ednješolsk e in visok ošolsk e ar hi v sk e t ečaje, pomembno v logo je odigr ala tudi pri usposabljanju ar hi vist o v . Nagr ado njej v spomin podeljuje Društv o madžarskih ar hi vist o v . Nagr ada ima tri k at egorije, poleg ar hi vist o v jo lahk o dobijo tudi ar hi v ski t ehniki, knjižničarji, tajnice, r ačuno v odkinje, šof erji, t or ej v si zaposleni v ar hi vih. Nagr ado Os v áth so ustano vili njego vi pot omci, da bi ohr anili spomin na Lajosa Os v átha (1866– 1931), ki je bil pobudnik in or g anizat or prv eg a str ok o vneg a združenja madžar - skih ar hi vist o v , pr edsednik društv a, pripr a vil je osnut ek statuta t er se nenehno boril za boljše finančno in družbeno priznanje ar hi vist o v . P ot omci njego v e dru - žine zagota v ljajo tudi finančno kritje nagr ade. R azpr a v e na plenarnem zasedanju so bila pr a v tak o v znamenju sodelo - v anja med Madžarsk o in Sr bijo. Štirje r ef er ati so pr edsta vili dolgoletna po v ezo - v anja madžarskih ar hi v o v t er društv a s sr bskimi in v oj v odinskimi, r omunskimi, a v strijskimi in ukr ajinskimi ar hi vi. P opoldan je bil pr ost pr ogr am. Naj v ečje zanimanje je požela nogometna t ekma med posameznimi ar hi vi. Za nešportnik e so bili or g anizir ani og ledi r az - ličnih znamenit osti v Senti. P o na v adi je tak o, da se za udeležence iz tujine pri - pr a vi poseben pr ogr am. Le t os je ta malo šepal, v erjetno zar adi vr očine, saj je bilo kr epk o čez 30 st opinj Ce lzija. Z v elik o zamude nam je nat o le uspelo og leda - ti si Mestni muzej in sinagogo. V r azsta vni d v or ani pritličja muzeja so na og led Zbor o v anja || Assemblies 414 Ocene in poročila || Reviews and Reports pr edmeti iz paleont ologije, ar heologije in lok alne zgodo vine, tu je tudi g alerija slik. V prv em nadstr opju je domoznansk a zbir k a. Najzanimi v ejši je prik az kmeč - k eg a ži v ljenja in ži v ljenja ob r eki Tisi. Sinagog a je bila zgr ajena leta 1928, k o je v kr aju ži v elo približno 1.500 judo v , r eno vir ana je bila v lansk em letu s sr edstvi madžarsk e v la de. Danes je sinagog a sr edišče k ulturneg a in umetnišk eg a ži v lje - nja meščano v . P oleg muzeja in sinagoge bi bile za og led zanimi v ejše druge znamenit osti, ki jih tujcem niso ponudili, in so si jih og ledali le madžarski ar hi visti: • R azg ledna ploščad v spomin na bitk o pri Senti. Dne 11. sept embr a 1697 je pri Senti pot ek ala ena izm ed najpomembnejših bitk pri pono vni os v o - jitvi madžarskih ozemelj, ki so bila pod turšk o ok upacijo. Za v eznišk a kr - ščansk a v ojsk a je pod v odst v om a v strijsk eg a gener ala E v gena Sa v ojsk eg a pr emag ala turšk o v ojsk o, ki jo je v odil v ezir Elmas Mehmed pod v odstv om sultana Mustaf e II. K ot spomin na bitk o je na šest em nadstr opju Mestne hiše na og led r azsta v a z r eplik ami v ojaških unif orm, v elikih slik bojnih prizor o v in mak eta z v eč tisoč dr obnimi figuricami v ojak o v , ki prik azuje bitk o. S ploščadi je čudo vit r azg led na mest o in ok olico. • Zgodo vinski ar hi v Senta, ki deluje v pr ost orih Mestne hiše. Ar hi v je pri - st ojen za območje petih občin (Senta, Kanjiža, A da, Bečej in Sr bobr an), 15 zaposlenih skr bi za 7.800 tm ar hi v sk eg a gr adi v a. • Lok alna pi v o v arna Ar at or , k i deluje od leta 2017. • Lok alna čok oladnica R éel Chocolat e, ki od leta 2015 izdeluje čok olade, k at erih posebnost je dodajanje suheg a in zamrznjeneg a sadja, začimb in najr azličnejših semen. Čok olada Slana k ar amela je dobila celo d v e naj višji s v et o vni priznanji, Gr eat T ast e A w ar d in Chocolat e A w ar ds. V se čok ola - de imajo tudi zanimi v a poimeno v anja: No v o odkritje, 1000 milj, T emno zapelje v anje, V ečkr atno uži v anje, Sinonim Balk ana, Biser Titanik a, Ok us V oj v odine, Zag ar antir ana ljubezen, Z v ezdna vr ata ipd. • H iša starih obrti z v eč k ot 10 .000 pr edmeti in s prik azom 20 r azličnih obr - ti. Zbir k o je leta 1985 osno v al Árpád P er cze, učit elj t ehnik e, ki je bil na v - dušen nad starimi pr edmeti in t ehnično opr emo. S pr ed meti je napolnjen v sak k otiček hiše, podstr ešje, d v orišče in gospodarsk a poslopja. Gospod občasno dobi tudi k ak šna do datna sr edstv a, s k at erimi pot em k aj obno vi, popr a vi ali zaščiti. T eh sr edst e v bi v sek ak or mor alo biti v elik o v eč, da bi se v si ti pr edm eti ohr anili za zanamce. Čepr a v gospod P er cze lepo skr bi zanje, jih je že načel zob časa … Drugi dan k onf er ence so bila dopoldan na spor edu pr eda v anja, in sicer v S v et o v alnem sr edišču Uni v erze za kmetijsk e in biološk e v ede Senta (Magy ar Agr ár- és Élett udomán yi Zentai K onzultáció K özpont), ki ima sedež na Madžar - sk em, medt em k o ima v Senti f ak ult eta eno izmed s v ojih or g anizacijskih enot . Na paleti je bila cela vrsta zanimi vih r ef er at o v . Žal je bil pr eda v anjem namenjen le dopoldanski čas, zat o se je bilo k ar t ežk o odločiti za eno od sedmih sek cij: • Na med nar odni sek ciji so pr edsta vniki tujih ar hi v o v pr edsta vili sodelo - v anja z madžarskimi ar hi vi in mor ebitno digitalizacijo madžarskih ar hi - v skih vir o v , ki so v njiho vih ar hi vih (sk upni pr ojekti ipd.). • Na sek ciji za posr edo v anje vir o v je bilo pet r ef er at o v , sek cija je nosila na - slo v Gradovi, dvorci (t eme r ef er at o v: Castellum Chaba. Pisni viri o zgodo- vini malo znane trdnjave na južnem delu Alfölda v 15. in 16. stoletju, Novi Sad in pečati, 100 let Madžarske narodne banke, Dvorec družine Csekonics v luči arhivskih virov, Füzérradvány – dragulj družine Károlyi – skrivnosti in legende o dvorcu). • T udi v okviru sek cije za mat erialno v arstv o je bilo pet r ef er at o v (naslo vi r ef er at o v: Različni projekti materialnega varstva v vojvodinskih arhivih, Strokovno sodelovanje med Zgodovinskim arhivom Senta in Mestnim arhi- vom Budimpešte na področju konzerviranja, Restavriranje-konzerviranje 415 Letnik 47 (2024), št. 2 matičnih knjig v Arhivu Vojvodine, Postopek izdelave kopije privilegijske listine Marije Terezije iz leta 1774 za privilegirano okrožje Kikinda, Medna- rodna konzervatorska delavnica). • Sek cija za izobr aže v anje in zgodo vino znanosti je postr eg la s tr emi r ef e - r ati (t eme: Sistem izobraževanja učiteljev v času dualizma, Reforma izobra- ževanja učiteljev v času med obema svetovnima vojnama – Zakon XXVII. iz leta 1924 o usposabljanju srednješolskih učiteljev in ustanovah za usposa- bljanje učiteljev, Obiski na Univerzi Nógrád v srednjem in zgodnjem novem veku ). • Na ar hi v sk o-pedagoški sek ciji so r ef er enti pr edst a vili r azlične deja vnosti za šolarje, ki jih pripr a v ljajo v s v ojih ar hi vih (t eme r ef er at o v: »Samo pri- hodnost je gotova, preteklost se vedno spreminja«, Zgodovinske legende v Železni županiji, Arhivska tekmovanja. Organizacija, vodenje, izkušnje, Ar- hivska pedagoška orodja v Mestnem arhivu Budimpešte, Od malih do ve- likih. Arhivsko-pedagoške dejavnosti v Madžarskem nacionalnem arhivu županije Baranja ). • P o mojem mnenju so bila najzanimi v ejša pr eda v anja na sek ciji za inf or - matik o, ki je imela naslo v Spletna obja v a podatk o vnih zbir k, e-r azisk o v a - nje (t eme petih r ef er at o v: Od kod, kam spletne podatkovne zbirke? Trendi spletnega objavljanja virov, E-raziskovanje v Madžarskem nacionalnem ar- hivu – raziskovanje dokumentov, ki so dostopni na Elektronskem arhivskem portalu, E-raziskovanje dokumentov tajnih služb – izkušnje in načrti v Zgo- dovinskem arhivu državnih varnostih služb (ÁBTL – Állambiztonsági Szol- gálatok Történetek Levéltára), Od podatkovnih zbirk do knjige – univerzi- tetni almanah na Univerzi v Pécsu, Podatkovna baza cerkvenih ustanov na matriculi.hu ). Madžarski nacionalni ar hi v pos v eča v elik o pozornost digi - talizaciji ar hi v sk eg a ar hi v a in obja vi digitalizat o v . Cela vrsta inf ormatik o v in zgodo vinarje v skr bi za t o, da so digitalizati k ak o v ostni in dost opni r az - isk o v alcem. Njiho vi digitalizati in popisi so na v oljo v k ar tr eh r azličnih bazah (podatk o vna zbir k a scopeAr chi v , Elektr onski ar hi v ski portal in P o - datk o vne baze online), v sak a je namenjena določeni sk upini ar hi vist o v ali r azisk o v alce v . Kljub t ej pomanjklji v osti sta Elektr onski ar hi v ski portal, a še bolj P odatk o vne baze online, zelo prijazna za upor abn ik e ozir oma r azi - sk o v alce. Baza je pr eg ledna, tak o da r azisk o v alec že na u v odni str ani dobi vpog led v v elik e v sebine, znotr aj k at erih je možno nadaljnje r azisk o v a - nje (npr . Družinsk a dr e v esa, Zbir k a sr ednje v eških dok ument o v , Kr aje vna zgodo vina, Dok umenti partije, Digitalni ar hi v R omo v , Prv a s v et o vna v ojna …). Zaht e vna nalog a, ki so se je inf ormatiki in zgodo vinarji lotili, je po v e - za v a v seh tr eh baz. • Na sek ciji za gospodar stv o so se tak o k ot pr ejšnja leta pogo v arjali o aktu - alnih t emah. P opoldan je bil pono vno pr ost pr ogr am za og led znamenit osti Sent e. V sak je lahk o obisk al znamenit ost , ki g a je najbolj zanimala. V Senti in ok olici je v sek ak or pomembno omeniti poja v cv et enja r ek e Tise v mesecu juniju, ki jo po vzr oča žuželk a iz r eda enodne vnic, palingenia longicau - da. T e žuželk e so v v ečini e vr opskih drža v zar adi onesnaženja v oda in r egulacije r ek izumr le, v endar jih najdemo še v Sr biji in na Madžarsk em na r eki Tisi, v R omuniji na r eki Prut in v spodnjem por ečju Dona v e. Samica običajno odloži 7.000–8.000 jajčec na v odn o g ladino. K o se izležejo ličink e, se pot opijo na dno in se zak opljejo v ilo vnat o podlago, kjer ostanejo tri leta. K o se po tr eh letih izle - žejo, jih nad v odo leti na milijone. Odr asle ži v ali se med kr atkim ži v ljenjem nad v odno g ladino ne pr ehr anju jejo. K o pride do paritv e, samec kmalu umr e, samica leti še nek aj kilometr o v , nat o odloži jajčeca na v odno g ladino in tak o k ot samec umr e. P o f ot ogr afijah sodeč je poja v spektak ular en, v k at er em pa ni mogoče dol - go uži v ati, saj cv et enje Tise tr aja le tri do štiri dni. 416 Ocene in poročila || Reviews and Reports Zadnji dan pos v et o v anja je pot ek alo plenarno zasedanje, namenjeno do- mačim r ef er ent om; v si pr eda v at elji so bili iz r azličnih v oj v odinskih ar hi v o v , v si so pr eda v ali v madžarsk em jezik u. V V oj v odini je namr eč deset ar hi v o v , ki imajo tudi v elik o gr adi v a madžarsk e pr o v enience: drža vni in zgodo vinski ar hi v v No v em Sadu t er ar hi vi v Beli Cr kvi, Sr emski Mitr o vici, Zr enjaninu, Kikindi, P anče vu, Subotici, Senti in Somborju. V v ečini t eh ar hi v o v imajo zaposlene tudi osebe, ki so madžarsk e nar odnosti ali v saj r azumejo madžarski jezik. Naslo vi sedmih r ef er at o v so bili naslednji: Zastopanost manjšin v vojvodinskih arhivih, Notariat v Senti od začetkov do Trianona 1875–1920, Arhivistika znotraj šolskih zidov, Sodelovanje v Zgodovinskim arhiv Senta in Madžarsko med letoma 2014 in 2023, ARHIS – podatkovna baza srbskih arhivov, Možnosti raziskovanja v fondu Madžarskega ministrstva za šolstvo in verske zadeve 1867–1918, Arhivski dnevi v Subotici – od začetkov do danes. Sledila sta še zelo kr at ek zaključni nago v or pr edsednik a Društv a madžar - skih ar hi vist o v in napo v ed naslednje potujoče k onf er ence. T a bo pot ek ala v me - st ecu Balat onf en yv es ob južni obali Blatneg a jezer a, in sicer že meseca maja. Gor dana Šö v egeš Lipo v šek Arhiv – kolektivna identiteta in osebni spomini 55. posvetovanje hrvaških arhivistov V uk o v ar , 23.–25. okt ober 2024 Let ošnje 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi v skih dela v ce v je pot ek alo pod naslo v om Arhiv – kolektivna identiteta in osebni spomini. Or g anizat orja t eg a tri - dne vneg a dogodk a sta bila Hrv ašk o ar hi v sk o društv o in Drža vni ar hi v v V uk o - v arju. P os v et o v anje je bilo izv edeno v mestu V uk o v arju na d v eh lok acijah, in sicer v hot elu Le v t er in bližnjem, lepo obno v ljenem Hrv ašk em domu. Na začetk u ur adneg a dela pos v et o v anja so spr ego v orili št e vilni pr edsta v - niki političnih, k ulturnih in gospodarskih ustano v t er podjetij, tak o z lok alne k ot tudi z drža vne r a vni. V nago v orih so pr edsta vili dose žk e in izzi v e s podr očja hrv ašk e ar hi v sk e deja vnosti t er širšeg a območja V uk o v arsk o-sr emsk e županije. Uv od v prvi sklop pos v et o v anja z naslo v om Izzivi kolektivne identitete je na zelo zanimi v in slik o vit način izv edla pr edsednica Hrv ašk eg a ar hi v sk eg a dru - štv a dr . Sil vija Babić. V s v ojem nago v oru ob 70. obletnici delo v anja njiho v eg a ar - hi v sk eg a str ok o vneg a združenja je s pomočjo ar hi v sk eg a gr adi v a društv a opr a - vila s v oje vrstno r eflek sijo r azv oja t e or g anizacije. Ob t em je izposta vila pomen in poslanstv o ar hi v sk eg a dr uštv a v zadnjih 70 letih. P osr edno je opozorila tudi na dosežene uspehe in s t em tudi na oblik o v anje identit et e hrv aških ar hi v skih str ok o vnih dela v ce v sk ozi čas. Drugi prispe v ek v t em sklopu sta pripr a vila Marijan Mar oja in Iv ana Burić (Drža vni ar hi v Zadar). Z njim sta obeležila štirist ot o obletnico delo v anja ar hi - v a v Zadru. Pr eg led uspeho v , a tudi izzi v o v in njiho vih r ešit e v , ki so jih izv ajali zadrski ar hi v ski str ok o vni dela v ci sk ozi štiri st oletja, pr edsta v lja r dečo nit t eg a r ef er ata. S sodobneg a ar hi v sk eg a stališča je pr a v got o v o zanimi v a listina, ki jo hr anijo v Zadru, s k at er o je beneški dož F r ancesco F oscari že leta 1451 v 11 t očk ah odr edil, da v Zadru ur edijo omar e, v k at erih hr anijo dok umentacijo, da je t eg a tr eba r azvrstiti po ab ecednem vrstnem r edu. Zaht e v al je tudi, da je tr eba zaklepati omar e, v k at erih se hr ani dok umentacija. Nadalje je zaht e v al, da je tr e - ba popisati oh r anjeno dok umentacijo in in v entar izdelati v d v eh k opijah. Pr a v tak o je tr eba zaklepati pr ost or e, v k at erih se hr ani dok umentacija. Igor V ujat o vić (Drža vni ar hi v Sisak) je v s v ojem prispe v k u z naslo v om Zgodo vino pišejo zmago v alc i – ustv arjanje k olekti vne identit et e sk ozi pr ost or - 417 Letnik 47 (2024), št. 2 sk a obeležja na primeru P etrinje opozoril na vpli v oblik o v anje k olekti vne iden - tit et e s pomočjo pr eimeno v anja ulic v P etrinji sk ozi zgodo vino. V t em sklopu sta bila po pr ogr amu še d v a prispe v k a. P etar Elez (Drža vni ar hi v V uk o v ar) je pr edsta vil Kr onik o F r ančišk ansk eg a samostana V uk o v ar , med - t em k o je Mar k o Grubešić (Primat Logistik a d. o. o.) pr edsta vil učink o vit e načine ar hi vir anja dok umentacije. Drugi sklop v sebin z naslo v om Sodobne tehnologije v arhivistiki in novi arhivski standardi v digitalnem okolju je bil namenjen pr ed v sem pr edsta viti no - v eg a hrv ašk eg a nacionalneg a ar hi v sk eg a inf ormacijsk eg a sist ema. V t em sklopu so bili zanimi vi pog ledi in pr edlogi za standar dizacijo met odologije popiso v anja ar hi v sk eg a gr adi v a na Hrv ašk em. S s v ojimi prispe v ki so nast opili Dino Igr ec, V edr an Muić, Martina Pišk or , Ant onija Sušac, Sil vija Vindiš, Diana Mik šić, Marina Šk alić in Melin a Lučić (v si iz Hrv ašk eg a drža vneg a ar hi v a). Drugi del t eg a sklo - pa, ki se je nadalje v al popoldne, so oblik o v ali Željk o T r bušić, Celina Damjano vić, Hrv oje Stančić, Vita Jozić, Domagoj Br čić, Arijan R ajh (v si s Filozof sk e f ak ult et e Uni v erze v Zagr ebu) in Sil v est er Kmetić (Ek o_monit or d. o. o.). V t em poddsklo - pu so obr a vna v ali r azlične, nek olik o bolj t eor etične vidik e upor abe umetne int eligence na podr očju ar hi v sk e t eorije in pr ak se. P o pr ogr amu so s t o t emo nadalje v ali še v pet ek dopoldne, ki je bil nek olik o bolj pr aktično nar a vnana. Ma - rio Bursik, Ma rtina Badanja k (Drža vni ar hi v Sisak), Gor dan Grzuno v (Drža vni ar hi v P azin), V edr an Šer bu, P aula Zg la v (Drža vni ar hi v Dubr o vnik), E d vin Buršić (Finančna upr a v a RH) in Ala n Lučić (R ain T echnologies d. o. o.) so pripr a vili za - nimi v e prispe v k e s podr očja digitalne f or enzik e, multis pektr alneg a sk enir anja, vzposta v ljanja sist emo v za upr a v ljanje mikr obiološk eg a r a vnot ežja v ar hi vih in knjižnicah, upor abe umetne int eligence za podpor o ar hi v sk eg a poslo v anja it d. V zpor edno s pr eda v anji v Hr v ašk em domu je bil v sr edo popolne or g anizi - r an dogodek v hot elu Le v , ki je bil namenjen r eše v anju k omplek snih v sebinskih ar hi v skih str ok o vnih izzi v o v na osno vi Zapiso v v k ont ek stu (RiC). Uv od v RiC je imel A drian R ajh (Filozof sk a f ak ult eta Uni v erze v Zagr ebu), ki se je spr aše v al, k aj pomeni Zapis v k ont ek stu (RIC). V nadalje v anju je T omisla v Kar lo vić (Erics - son Nik ola T esla) pr edsta vil stanje digitalne tr ansf ormacije v ja vnih službah na Hrv ašk em in s t em tudi ut emeljil potr ebe po k omplek snejših načinih upr a v lja - nja metapodatk o v v ar hi vih . T emu je sledila dobr o obisk ana in odlično or g ani - zir ana dela vnica v ang lešk em jezik u, ki sta jo v odila člana EG AD Zdenk a Semlič R ajh (Z godo vinski ar hi v Ljubljana) in Bogdan Florin P opo vici (Drža vni ar hi v R omunije, Oddelek Br aso v). Na dela vnici so bili obr a vna v ani nek at eri pr aktični vidiki sodobn ih dok umentn ih sist emo v . Sprv a nek olik o zadržano občinstv o se je v nadalje v anju lepo r azži v elo, zat o je dela vnica tr ajala dalj časa, k ot je bilo pr ed videno. Plenarna pr eda v anja v pet ek dopoldne so nosila naslo v Osebni spomini – ali so res samo osebni? A vt orji prispe v k o v so v t ej sek ciji pripr a vili pog lede in r ešitv e, ki niso v edno v sr ed išču pozornosti ar hi v sk e t eorije in pr ak se. T ak o je Elizabet K uk (Hrv aški drža vni ar hi v) v s v ojem prispe v k u opr edelila pomen za - sebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a in hkr ati s t em tudi opr edelila sodobne ustv arjalce zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a na Hrv ašk em. Na t ej osno vi je izpeljala ob v ezno - sti prist ojnih ar hi v skih ustano v do t eh ustv arjalce v . V nadalje v anju sta Jur o Bijelić in P etr a Špoljarić (Drža vni ar hi v Bjelo v ar) pr edsta vila upr a v ljanje matičnih knjig s podr očja Drža vneg a ar hi v a Bjelo v ar . Julija Barunčić Pletik osić in Iv an R adoš (Hrv aški memorialno-dok umentacij - ski centar) sta izposta vila met odologije zbir anja osebnih priče v anj na podlagi strukturir anih int ervjuje v . T omisla v Šulj (Hrv aški memorialno-dok umentacijski centar) je opozoril na pomen in pr aktične r ešitv e upor abe spominsk eg a ar hi - v sk eg a gr adi v a za posameznik e ali sk upine. T emu so sledi la pr eda v anja , ki so nosila naslo v Arhivi kot mesta inkluziv- nosti . Splošno o no vih gener acijah upor abnik o v v ar hi vih in o njiho vih poseb - nostih sta go v orila Danijel Jelaš (Filozof sk a f ak ult eta Osijek) in P etr a Plant osar 418 Ocene in poročila || Reviews and Reports (Kat olišk a bogoslo vna f ak ult eta Đak o v o). Sunčica Mar k ano vić (Drža vni ar hi v Bjelo v ar) je izposta vila nek aj izzi v o v na podr očju k omunicir anja z no vimi gene - r acijami. Splošno o odnosih z ja vnostmi sta v s v ojem r ef er atu r azmišljali Marti - na Badanjak in V alentina R adić (Drža vni ar hi v Sisak). O digitalni pismenosti in sodobnih digitalnih v eščinah sta na k oncu spr ego v orili še Iv ana Č urik (Drža vni ar hi v Osijek) in Vlatk a Lemić (ICAR US Hrv atsk a). Ob pos v et o v anju je bilo izv edenih še v eč f ormalnih do godk o v , ki so po - membni za hr v ašk e ar hi vist e. Omenimo naj le sk upščino Hrv ašk eg a ar hi v sk eg a društv a in ses tanek sindik alnih zaupnik o v . Ob k oncu pos v et o v anja so pr edsta - vili por očila o delu sek cij Hr v ašk eg a ar hi v sk eg a društv a, t eh je sk upaj sedem, in por očila o samem pos v et o v anju in dela vnicah v okviru let ošnjeg a pos v et o v anja. Zat em so 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v ur adno zaključili. V ečina r ef er at o v in pr edsta vit e v v sebin je obja v ljena v lično oblik o v anem zbornik u s pos v et o v anja. T a obseg a 389 paginir anih str ani. Obja v ljeni prispe v ki so bili pr ed obja v o r ecenzir ani in so tudi k at egorizir ani, k ar daje dodatno vr e - dnost t emu pos v et o v anju. Kak or je t o že običajno, so hr v aški or g anizat orji k onf er ence poskr beli tudi za zelo pest er in zanimi v vzpor edni pr ogr am. T ak o naj izposta vimo or g anizir an og led Mestneg a muzeja V uk o v ar za tuje udeležence po zaključenem pr ogr amu prv eg a dne. Muzej domuje v lepo obno v ljenem d v or cu Eltz z bog atimi muzejski - mi zbir k ami iz pr et eklosti V uk o v arja in ok olice. Drugi dan sr ečanja, in sicer v četrt ek, je bil or g anizir an enodne vni izlet za v se udeležence pos v et o v anja. Udeleženci so se najpr ej po vzpeli po 200 st o - pnicah v r ezerv oar V odneg a st olpa v V uk o v arju, ki pr edsta v lja simbol trpljenja mesta med obleg anjem v drugi polo vici leta 1991. T emu je sledil og led Muzeja vučedolsk e k ultur e, ki leži ob pomembnem neolitsk em ar heološk em najdišču. Udeležence ek sk urzije je pot nat o v odila do nek danjeg a taborišča Ov čar a, danes je t o spominski dom Ov čar a, kjer je bilo po padcu V uk o v arja leta 1991 pobitih sk or aj 200 oseb iz vuk o v arsk e bolnišnice, medt em k o je 64 oseb, ki so bile zaprt e v t em taborišču, še danes pogr ešanih. Izlet je bil zaokr ožen z obisk om najbolj vzhodneg a mes ta na Hrv ašk em – t o je mesta Ilok in njego v e znamenit e vinsk e kleti. 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v , ki je bilo or g anizir ano med 23. in 25. okt obr om leta 2024 v V uk o v arju, je bilo v v sebinsk em smislu zelo aktualno in iz r azit o nar a vnano v no v e t ehnološk e izzi v e t er t eor etične in pr aktične r eši - tv e na podr očju sodobne hrv ašk e ar hi v sk e t eorije in pr ak se. Or g anizat orji so zelo do br o ur a vnot ežili delo na k onf er enci z r azličnimi vzpor ednimi deja vnost - mi. Hkr ati so omogočali in spodbujali mr eženje med udeleženci k onf er ence t er nef ormalne disk usije in izmenja v e mnenj. P osebnost t eg a pos v et o v anja je bila v t em, da se je v sesk ozi neprisiljeno občutila piet eta do v seh, ki so tam bodisi izgubili ži v ljenja ali so k ak or k oli drug ače trpeli t eg a tr agičneg a leta 1991. Or g anizat orjem k onf er ence lahk o le čestitamo za izbr ane t eme pos v et o - v anja, za lok acijo pos v et o v anja, ki ima poseben pomen za Hrv ašk o, t er za odlič - no or g anizir ano in izv edeno 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v v V uk o v arju. Mir osla v No v ak Festival nemega filma P or denone, 5.–12. okt ober 2024 Od 5. do 8. okt obr a sem se na po v abilo or g anizat orja f esti v ala udeležila 43. f esti v ala nemeg a filma, imeno v aneg a Le Giornat e del Cinema Mut o. F esti v al že od leta 1982 pot ek a v P or denonu, mestu v F ur laniji-Julijski kr ajini, ki očar a s s v ojim starim mestnim jedr om. V odilni mednar odni f esti v al 419 Letnik 47 (2024), št. 2 nemeg a filma na s v etu je tudi t okr at št e vilnim obisk o v alcem iz v seg a s v eta ponudil bog at in r aznolik filmski pr ogr am. V de v etih f esti v alskih dneh je bilo v 12 r azličnih serijah pr ed v ajanih 132 nemih filmo v r azličnih zvrsti in žanr o v . Pr ojek cije, v v edno polni d v or ani T eatr a V er di, t ečejo cel dan, od 9. ur e zjutr aj do polnoči. Zat o ni čudno, da je na 26. f esti v alu obilo smeha po vzr očil med napis na filmu The Golden R oad t o Health and Beauty iz sr edine 20. let: »Nenehno sedenje je zelo slabo za telo .« 1 F esti v al je r azdeljen v 12 pr ogr amskih se - rij, med k at eri mi so najbolj obisk ane filmsk e pr o - jek cije v okvir u serije »E v enti speciali«, v k at eri so pr edsta v ljene posebne filmsk e mojstr o vine nemeg a obdobja filma. Let ošnji f esti v al ni bil osr edot očen le na e vr opsk o in amerišk o pr oduk cijo t eg a obdobja, t em v eč je izpo sta vil tudi filmsk o dediščino manj znanih, a nič manj pomembnih kinemat ogr afij, t okr at iz Uzbekistana in Latinsk e Amerik e. P o mnenju Ja y a W eissber g a, pr ogr amsk eg a dir ek - t orja f esti v ala , gr e za do sed aj naj v ečjo pr edsta - vit e v filmsk e dediščine nemeg a obdobja filma iz drža v Latinsk e Amerik e (Ur ugv aj, P ar agv aj, Čile, Ekv ador it d.). 2 T r etja let ošnja osr ednja ser ija je pos v eče - na umetniški pr oduk cijski r ežiji Bena Carr éa, či - g ar leta oblik o v anja scenski h posta vit e v v P arizu pri Gaumontu so bila t emelj za njego v o k asnejšo k arier o k ot eneg a izmed najsla vnejših filmskih pr oduk cijskih oblik o v alce v t eg a obdobja. Izposta v ljena je bila tudi serija filmo v s kitajsk o-amerišk o igr alk o Anno Ma y W ong, ki je bila ena izmed »najbolj izstopajočih in hkrati pre- zrtih ne-belih igralcev tistega časa«. Od sameg a začetk a f esti v ala podeljujejo nagr ado Jeana Mitry a, prv eg a častneg a pr edse - dnik a f esti v ala, z namenom spodbujati v ar o v anje in zaščit o filmsk e kinemat ogr af sk e dediščine. Let ošnja pr ejemnik a nagr ade sta bila Bry on y Dix on, k ur at or k a v BFI Nacionalnem ar hi vu, od - go v orna za k olek cijo nemeg a filma, in Mar k -P aul Me y er , upok ojeni k ur at or v E y e Filmmuseum v Amst er damu. Ob pr ojek cijah t ečejo r azlični obf esti v alski dogodki, k ot je Collegium, namenjen nef ormal - nemu izobr aže v anje mladih na podr očju neme - g a filma in pot ek a že 26 let o. V manjši d v or ani 1 PORDENONE SILENT FILM FES TIV AL 2024 – 43r d EDITION: https://www .giornat ed elcinemamut o.it/en/ le-giornat e-del-cinema-mut o-2024-43a-edizione/ (do - st op: 4. 12. 2024). 2 W eissber g, Ja y: Pr esentazione /Intr oduction. V : Catalogo Giornate del Cinema Muto 2024 , str . 13. Naslovnica festivalskega kataloga (Foto: Borut Jurca) 420 Ocene in poročila || Reviews and Reports T eatr a V er di dne vno pot ek ajo r azlična pr eda v anja. V es čas je ži v ahno tudi na filmsk em sejmu, sejmu lit er atur e, periodik e, plak at o v , r azg lednic ipd. Ži v a g lasbena spr emlja v a daje f esti v alskim pr ojek cijam poseben čar . V v e - čini gr e za kla virsk o spr emlja v o, medt em k o so posebne filmsk e pr ojek cije spr e - mljane z or k estr alno spr emlja v o, v izv edbi Or chestr a da Camer a iz P or denona. Dv a dolgometr ažna uzbekistansk a filma sta s tr adicionalnimi g lasbili spr emlja - la uzbekistansk a g lasbenik a, ki sta požela izjemen apla vz. T udi Sl o v enski filmski ar hi v je v pr et eklosti že sodelo v al na f esti v alu z izbor om filmo v iz f onda Zbir k a filmo v , nazadnje v letu 2022 z digitalno r esta vri - r ano r azličico filma V eličana Beštr a Kr alj Alek sander na Bledu (1923). T atjana R ezec Stibilj