Leto m. št. 37 („jntrou xiv., št. ni a) Ljubljana, ponedeljek U. septembra 1933

Upravništvo: Ljucnjana, Knafljeva ulica & — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
InseratnJ oddelek: Ljubljana Selen-burgova uL — Tel. 8492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.	_
Ponedeljska izdaja
Ponedeijsaa truaja »j uua« uut&jo vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznašaJ-
cih dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka uiica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Ptuj je dobil in dal zadoščenje
Glavna skupščina CMD
Ptuj, 10. septembra.
Takih množic, kakor so se danes zbrale na njegovih zgodovinskih tleh, naš stari Ptuj še ni imel v svojem prijaznem okrilju. Prišli so tisoči iz slovenskih krajev in tudi bratje od drugod. Kakor blagodejen balzam, ki zaceli vsako staro bolečino in daje moč novega življenja, je prešinjalo trume starih narodnjakov in njim krepko ob bok pridruženih krdel samozavestnega mladega rodu navdušenje, ki so ga množice prinesle v Ptuj m ga dvignile do take višine, da bo ostalo zlato zapisano v srcu slehernega udeleženca današnje svečanosti.	.
Vse do osvobojenja je bil Ptuj nasa najbolj skeleča rana. Danes so spomini na strašno dobo, ko je bila slovenska raja teptana in opljuvana na lastnih tleh, kakor trpek, toda neizmerno krepčilen napoj, ki mora vsem nam vliti vere v novo bodočnost in poguma, da se bomo zanjo tudi složno in krepko borili.
Veličina, ki je bila že v samem dejstvu, da je bila s 25 letnico žalostnih septembrskih dogodkov združena tudi 25 letnica ptujskega sokolskega društva, je bila se
Dan zadoščenja
o svečanosti prvih dveh dni, ki sta tvorila iep uvod v današnji glavni slavnostni dan, smo že poročali. Dočim je bil prvi dan posvečen v glavnem interni proslavi ptujskega sokolskega društva, zlasti sokolske mladine, je bil že včerajšnji dan ves v znaku glavne svečanosti. Od ranega jutra so že prihajali gostje z vseh strani, iz bližnjih in oddaljenih krajev. Ves dan so prihajali in v večernih urah so nudile ptujske ulice skoro velikomestno sliko tako so bile pestre, glasne in živahne Niti dez ni mogel pokvariti slavnostne slike.
S popoldanskim brzim vlakom iz Ljubljane^je prišel skoro korporativno^ osrednji odbor CMD s podpredsednico ga Franjo Tavčarjevo in glavnim tajnikom inz Mačkovškom; isti vlak je pripeljal tud narodne poslance in senatorje. Posebno ve-bko je bUo število sokolskih gostov, med katerimi so bili tudi ^stopn.ki S-ska Za greba. Varaždina in mnogih drugih krajev savske banovine.
V zgledna požrtvovalnost Ptujčanov
Ptujski Sokol je imel polne roke dela. Priznati mu je treba, da je s skromnim močmi opravil velikansko delo naravnost vzorno. Seveda je bilo treba za to brezmejne žrtvovalnosti in neumorne potrpez-STti Saj tudi ni malenkost nastaniti ti-sočglave množice v malem Ptuju, kjer m večjih hotelov, niti ne drugih pripravnih " db. Stanovanjski odsek Sokola pod vodstvom br. Bučarja jebaresvhudiza-dre*i; toda ustrežljivost ptujskih Slovencev in uvidevnost gostov sta premagali vse težkoče. Nad vse pohvalno moramo omeniti tukajšnje vojaške oblasti, ki so► da e na razpolago ob lastni utesnitvi vse kar je bflo mogoče. Vojaki so seumakmlissvo-jih postelj, da so napravili mesto utrujenim Sokolom in drugim gostom, a ko je postajala stiska vse večja in večja, so izpraznili še oficirsko obednico m knjižnico er v njih namestili slamnjace za utrujene Sokolice iz daljnega Siska. Tudi Mladika je dala na razpolago vse svo e prostore Tam so bili nameščeni pevci iz Maribora in Ljubljane ter sokolski naraščaj
Ob 6. zvečer je bilo kljub temu se vse premalo stanovanj. Občinski bobnar je tedaj po ulicah apeliral na prebivalstvo m v pičli pol ure so Ptujčani dali na razpolago še več sto postelj, čeprav so se morali sami umakniti iz spalnic v kuhinje m drugam.
Večerna sokolska akademija
Sinočni program je nekoliko pokvarila ploha. Baš okrog 7. ure se je vlilo, ko bi se imela pričeti akademija na lepo urejenem Novem trgu. Pa nič zato Ptujcani in gosti so že mnogo pred pričetkom pokupili vse vstopnice in ko je pričelo nalivat,, so se umaknili v bližnje mestno gledališče. Malo ie bilo sicer tesno, toda ob spominu na dogodke pred 25 leti se za vse te nadloge in neprijetnosti nihče niti zmenil m. Akademija je sijajno uspela m more biti samo v ponos vsem, ki so sodelovali. Ipav-čeva pevska župa je odlično zapela več prelepih narodnih in jugoslovenskih pesmi ter dvignila splošno razpoloženje. Vmes pa je nastopal ptujski Sokol s svojimi vrstami od najmlajših do najstarejših ter pokazal, kaj zmoreta vztrajno delo in požrtvovalnost. Vsi, ki so bili navzoči, so od-resli s te akademije trdno prepričanje, da je ptujski Sokol s svojim delom pod vodstvom svojega neumornega staroste br. dr. Šalamuna nepremagljiva trdnjava, ki bo vzgajala mladi rod v krepke m odločne Jugoslovane. S »Hej Slovani«, ki jo je zapela vsa dvorana, je bila akademija dostojno zaključena.
Vse mesto v zastavah
Davi je bil Ptuj že zgodaj na nogah. To-piči iz Ljudskega vrta so oznanjali novo zarjo in že so oživele ulice. Sokoli in Sokolice «o hiteli na letno telovadišče, da izvršijo §e zadnje preizkušnje za današnji
glavni nastop, Ptujčani pa so hiteli, da svoje hiše še bolj okrase in se dostojno pripravijo za sprejem gostov Res je, da so nekateri ptujski Nemci, še vedno prevzeti duha izza predvojnih časov, ostenta-tivno odpotovali, da bi jim ne bilo treba gledati, kako se po ptujskih ulicah razvija sokolska reka. Toda nihče si ni upal izzivati s tem, da ne bi izobesil zastave. Celo nekdanja Ornigova žganjarna. čeprav je vsa z železom zaplankana, je pokazala svoje priznanje novemu stanju v Ptuju s tem, da je izobesila zastavo.
Sprejem ministrov dr. Kramerja in Puclja
Kmalu po 6. uri so zadoneli zvoki godb, ki so odhajale na kolodvor, da sprejmejo nove goste. Od ranega jutra pa do 9. dopoldne je prihajal vlak za vlakom s hrvatske strani ter iz Maribora in Ljubljane. Z jutranjim vlakom iz Maribora, ki so mu na Pragerskem priključili ljubljansko garnituro, sta prispela gg. ministra dr Albert Kramer in Ivan Pucelj. Na kolodvoru so ju sprejeli predstavniki ptujskega Sokola s starosto dr. Šalamunom na čelu ter zastopniki ptujske občine z županom g. Jeršetom, pred kolodvorom pa se je zbrala ogromna množica, ki je oba ministra viharno pozdravljala.
Istočasno so prikorakale s Hajdine močne čete Narodne odbrane v mrkih črnih uniformah. Na čelu vsake čete so nosili črne zastave z mrtvaškimi glavami kot simbol, da so četniki vsak čas pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje za domovino. Trdno so odmevali njihovi koraki po istih ulicah, kjer je pred 25 leti nemčurska dru-hal pljuvala na predstavnike in voditelje našega naroda.
Povorka
Med tem se je pričela pred kolodvorom formirati slavnostna povorka. Odmerili so v to svrho velik prostor, vse ulice pred kolodvorom, toda bilo je mnogo premalo. Celo povorke se je moralo izpred kolodvora pomikati vedno dalje in dalje po Masarykovi in Trstenjakovi ulici ter je prispelo preko Srbskega trga, Slomškove ulice in Prešernove ulice že davno na Minoritski trg m pred magistrat, ko so se vpovorko uvrščali še vedno novi oddelki. Na čelu povorke so nosili za močnim oddelkom sokolske konjenice 22 praporov (Ptuj, Maribor-Matica in Maribor I, Zagorje ob Savi, Ljutomer, Celje Planina pri Rakeku, Tržič, Kamnik, Konjice, Bohinjska Bistrica, Kranj, škof ja Loka, Novo mesto, Dolenja vas pri Ribnici, Ljubljana-Matica, Ljubljana IV, Murska Sobota, Vič, Medvode, Šiška in Trbovlje). Za prapori je bila uvrščena ptujska mestna godba, za njo pa so stopali odlični predstavniki, med njimi pokrovitelj ptujskih svečanosti minister dr. Albert Kramer, ki je obenem zastopal pokrovitelja, ministrskega predsednika dr. Srškiča, minister Ivan Pucelj, zastopnik bana prosvetni inšpektor Vrhovnik, ptujski župan Ladislav Jerše, sreski načelnik dr. Bratina, narodni poslanci Lovro Petovar, Ivan Prekoršek, Rasto Pustoslemšek, Karel Gajšek, Anton Krejči, Fran Pahernik, starešinstvo SKJ s prvim podstarešino br. Ganglom ter člani starešinskih sokolskih žup Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj, Varaždin in Zagreb.
3000 Sokolov v sprevodu
Nato so se razporedile dolge, dolge vrste Sokolstva. Menda ni sokolskega društva v dravski banovini, ki ne bi bilo poslalo svojega zastopnika v Ptuj, prišli so pa tudi iz drugih banovin, da poveličajo današnjo svečanost. Posebno številno so bila zastopana poleg Ptuja sokolska društva iz Celja, Maribora in Ljubljane ter društva Trbovlje, Hrastnik, Laško. Poljčane, Sv. Trojica, Sv. Urban, Dobrava, Bled, Slovenjgradec, Ljutomer, Slovenska Bistrica. Velike Lašče, Novo mesto, Konjice, smarje-Sap itd., prišli pa so tudi močni oddelki iz
posebno ožarjena s tem, da je bil Ptuj izbran za letošnjo glavno skupščino naše najagilnejše narodno obrambne organizacije, nadalje z navzočnostjo najvišjih predstavnikov, še prav posebno pa s tem, da je ptujski Sokol dobil za svoje požrtvovalno delo najvišje priznanje: vsi zbrani tisoči so bili priče, ko je razvil novi prapor, ki ga je njegovemu naraščaju, zdravemu jedru vsakega sokolskega delovanja, poklonil Nj. Vel. kralj
Aleksander.
Dan, katerega pomen je bil podčrtan s tako številno navzočnostjo udeležencev slavnosti in s tako pomembnimi prireditvami, mora biti za nas vse, za vso Jugoslavijo nov klicar k slogi in varovanju , neprecenljivih dragotin, ki nam jih je dala svoboda. Z veličastnim izrazom naše zvestobe dinastiji Karadjordjevicev in nerazdeljivi Jugoslaviji je bila danes v Ptuju združena tiha prisega: »Hočemo živeti, hočemo se boriti zase, za narod, za bodočnost!« Kakor pred 25 leti, je bil danes Ptuj naš klicar, naš glasnik, nas bodrilec.
v V
Zagreba Siska in še nekatera druga društva iz Hrvatske, med njimi tudi več kmečkih sokolskih čet v slikovitih narodnih nošah. V povorki je bilo okrog 3000 Sokolov. Sokolic in naraščaja, po večini v krojih. V povorki je bilo pet godb, in sicer ptujska, ljutomerska, središka, mariborska in od Sv. Marjete.
Vojska Cirilmetodarjev
Za sokolstvom so se uvrstili v sprevod Cirilmetodarji z osrednjim odborom na ■»-lu. V povorki je bilo nad vse častno število sivolasih narodnih borcev, ki že od prvih početKOv pa vse do danes zvesto spremljajo d'lo naše najzaslužnejše obrambne organizacije. Uvrstila pa se je med Ciril-metodarje v impozantnem številu tudi r -H akademska mladini in manifestirala s tem svojo trdr>° voljo, delati za ohranitev :n okrepitev narMa. Enako častna je bila udeležba narodnih žena in deklet, ki so se v sprevod uvrstile v posebni sKupini. Dalje smo opazili med vojsko Cirilmetodarjev še celo vrsto odličnih reprezentantov. Bili so med njimi senatorji dr. Ploj, dr. Rožič, dr. Ravnihar in dr. Rajer, mariborski župan dr. Lipold. bivši ptujski župan in banovin-ski svetnik dr. Senčar in mnogi drugi.
Nacionalne organizacije
Sledila je slikovita skupina narodnih noš. nato pa dve strumni četi ptujskih pionirjev. Za središko godbo je korakalo šest čet Narodne odbrane, ki so vzbudile splošno pozornost. Navdušeno je bila pozdrav-
ljena tudi skupina nacionalne mladine, ki se je slikovito odražala po svojih modrih čepicah in okusnih uniformah. Narodni odbrani so se v posebni četi pridružili Maj-strovi borci iz Maribora, za godbo od Sv. Marjete so sledile nato dolge kolone gasilcev iz vsega ptujskega okoliša, ki so tudi pri tej priliki pokazali, da so na svojem mestu ne le. kadar gre za reševanje imetja bližnjega, marveč da hočejo vedno zvesto stati tudi na braniku domovine. Po-vorko je zaključila dolga kolona lepo okrašenih vozov z izbrano skupino narodnih noš, med katero je vzbujal posebno pozornost mali harmonikar, ki je strumno ubiral narodne melodije; lep je bil četvero-vprežni voz krčevinskega Bralnega društva. Vozovom so se pridružili še mnogoštevilni kolesarji in motociklisti slovenskega kolesarskega društva Peruna iz Maribora.
Od kolodvora je po vseh ulicah, kjer je šel sprevod, tvorilo občinstvo gost špalir. Slikovit je bil zlasti prizor v Masarykovi ulici, kjer je šolska mladina z zastavicami viharno pozdravljala povorko. Na prostranem trgu pred magistratom, ki je bil ves v zastavah in zelenju, se je povorka razvrstila. Stisniti so se morali tesno skupaj, kljub temu pa ni bilo prostora za vse. Zasesti so morali še vse sosedne ulice in ves Minoritski trg Z vseh oken in balkonov, zlasti pa na Minoritskem in Tyrševem trgu se je vsipala pravcata ploha najlepšega cvetja tako da so bile ulice v hipu izpremenjene v pisano preprogo.
Izročitev kraljevega ra ptujskemu Sokolu
Ko se je povorka razvrščala na trgu, so se pred govorniškim odrom, ki je bil postavljen ob vhodu v magistratno poslopje, zbirali odlični gostje in predstavniki. Sem je prišel tudi zastopnik NJ. Vel. kralja, poveljnik mesta v Ptuju podpolkovnik Mi-ron š a r a c Poleg že omenjenih reprezentantov so prišli tudi ljubljanski župan dr. Puc, mariborski župan dr. L i p o 1 d, dvorna dama ga. Tavčarjeva, zastopnik Osrednjega odbora Narodne odbrane prof. Pavlovič iz Beograda, starešina zagrebške sokolske župe prof. Debeljak in starešina varaždinske sokolske župe B e 1-č i č.
Ptujski župan pozdravlja goste
Ko se je povorka končno razvrstila, je stopil na govorniški oder najprej ptujski župan g. Ladislav Jerše, ki je pozdravil zbrane goste v daljšem govoru, v katerem je med drugim dejal:
Leta borb in trpljenja slovenskega naroda, leta težkega molka, ko so bila srca polna ognja in gnjeva, leta zaničevanja in poniževanja na slovenski zemlji, so za nami.
Naš prvi pozdrav velja našemu vzvišenemu in junaškemu vladarju kralju Aleksandru I., najvišjemu zaščitniku slovenskih pravic. Pozdravljam zastopnika Nj. Vel. kralja g. podpolkovnika šarca, pokrovitelja današnjih slovesnosti, ministra g. dr. Alberta Kramerja, ki obenem zastopa drugega pokrovitelja, predsednika vlade g. dr. Milana Srskiča. Pozdravljam ministra g. Ivana Puclja, zastopnika bana, gg. senatorje in narodne poslance, člane glavnega odbora CMD in predstavnike Sokola ter gg. župane naših mest, trgov in vasi.
Končno bodite pozdravljeni vsi, ki ste prišli med nas. Septemberski dnevi 1. 1908. so pokazali idejo slovenskega rodu, ki se je vztrajno in žilavo branil za svojo zemljo, za svoje pravice, za svoj jezik in domače ognjišče. Septemberski dogodki so rodili odpor in dali novih pobud na poti do slovenskega in jugoslovenskega vstajenja, do razmaha našega rodu in naše nacionalne zavesti. Septemberski dnevi pa so tudi sadovi zavesti, ki jo je narod dal sam sebi. Slovenski narod je s polno vero vase in v skupnem cilju vseh borcev za Jugoslavijo doživel dan vstajenja in odrešenja ter razpad tujega jarma.
Danes, ob 25 letnici ptujskih dogodkov, se spominjamo vseh onih, ki so za jugoslovensko misel žrtvovali svoje življenje. V svetem spominu na žrtve je naša sveta prisega, da hočemo očuvati in s polno močio nadaljevati delo prednikov za našo zemljo, naš jezik in našo kulturo. Delati hočemo na osnovi skupnosti vsega slovanstva in edinstva Jugoslovenov, po besedah našega velikega kralja: »V duhu starih prednikov in junaške preteklosti hočemo vzgojiti našo mladino in jo okrepiti v veri za veliko in napredno bodočnost kraljevine Jugosia-vije! Zdravo!
županov govor je množica Cesto prekinjala z viharnim pritrjevanjem in burnimi ovacijami kralju in Jugoslaviji.
Posl. Ivan Prekoršek se zahvaljuje v imenu CMD
Prav tako toplo pozdravljen je nato spregovoril nar. poslanec Ivan Prekoršek, zaslužni narodnoobrambni delavec. Rekel je:
Družba CM je sklicala za danes svojo veliko jubilejno skupščino v frtuj, nekdanjo trdnjavo nemškega nasilja, da poča-
sti spomin vseh tistih znanih jn nepoznanih. ki so bili v službi za ideale naroda in njegove časti, za rravice našega materinega jezika, ponižan: baš na teh tleh trpljenja. Ko mi, iz onih ptujskih časov, izgovarjamo ime Ptuj, nas zazebe v kosteh ob mislih na dobo. ko je naš narod, mlad in zdrav hiral in umiral pod silo tujstva. Pogled nazaj nam kaže sliko obupne borbe na življenje jn smrt, borbe, v kateri smo bili obsojeni in zap.sani smrti.
Iz ljubezni in žrtev porojena naša CMD je postala pred voino naše nacionalno ognjišče. ki je zbiralo silo naroda in dajalo omahuiočim ognja in novega življenja. Spomin na ta čas je v naših dušah tako velik in tako svetel, da ga ne morejo zasenčiti nobeno težave in nevolje vsakdanjosti. Sli smo skozi viharne borbe in žrtve iz roda v rod in privedli naš jezik in zemljo slovensko do onega velikega dne. ko so zmagoslavni prapori srbske vojske dali tej zemlji jugoslovensko lice.
Tako smo postali na svoji zemlji svoji gospodarji. Ko smo to dosegli, smo odklanjali vsako maščevalno nasjlje. Toda vsi oni, ki so delali silo, naj vedo, da jim je narod sicer odpustil, da pa ni pozabil. Naš jubilej ni dan maščevanja, temveč manifestacija našega dostojanstva, dostojanstva svobodnega naroda v svobodni državi. Vs se globoko zavedamo, da ni slovenskega Ptuja, ne slovenskega Celja, ne slovenskega Maribora brez Jugoslavije.
Ko sem vam, gospod žuran, zahvaljujemo za tople pozdravne besede, sprejete v imenu CMD, svečano obljubljamo, da n-smo in ne bomo pozabili Ptuja, da nismo .n ne bomo pozabili na meje in da ne bomo nikdar pozahii bratov in sester onkraj mej. Ti ra, mladina, v svobodi rojena, v jugoslovenski šoli vzgojena —, med nas in k nam. da prerodimo naš narod do zadnje koče ra hribu in da mu vlijemo ronos "n vero .vgoslovensko za sedaj in za vse večne čase!
Nagovor sokolskega vodje
Množica Je tudi Prekorškove besede sprejela z navdušenjem, ki se je stopnjevalo, ko je nato stopil pred mikrofon prvi podstarešina SKJ Engelbert Gangl. So-kol&tvo in vse občinstvo ga Je sprejelo s frenetičnim pozdravljanjem, ki se dolgo ni hotelo poleči. Nato pa je sokolski starešina v daljšem govoru med drugim izjavil:
»Bratje in sestre! Savez SKJ me je poslal v Ptuj iz več razlogov. Prvi je, da v dneh, ko slavimo, 'spomin znanih ptujskih dogodkov, na tem mestu dvignemo svoje sokolske duše k prisegi, da ne bomo nikdar pozabili naše matere Jugoslavije. Nikoli prej ne bo naša borba končana, dokler ne omogočimo tudi vsem zasužnjenim bratom in sestram, da se bodo lahko zbirali in krepili pod sokolskimi prapori.«
V svojem nadalinjem govoru Je brat Gangl naglašal »meljne ideje Miroslava Tyrša in opozoril na težko skupno borbo sokolstva s CMD. Ta borba nas je družila v preteklosti in nas bo tudi v bodočnosti. Obudil je tudi spomin na žrtve izpred vojne, na Adamiča, Lundra in Vindišerja ter pozval vse prisotne, naj v bratski slogi in
z odločnostjo čuvajo drago plačano svobodo.
Viharno pritrjevanje, ki je sledilo tem besedam, je bilo dokaz, da soglaša vsa množica
Govor ministra dr. Kramerja
s frenetičnim aplavzom in dolgotrajnim vzklikanjem »Zivio! Zdravo!« je bil nato sprejet minister dr. Albert Kramer, ko je stopil v ospredje. Z balkona se je vsulo nanj cvetje in vsa množica ga je burno pozdravljala. Ko so se ovacije končno polegle, je minister dr. Kramer nagovoril množico takole:
»Predvsem dovolite, da vam izrečem naj-iskrenejši pozdrav po mnogih poslih zadržanega g. predsednika vlade, ki je skupno z menoj prevzel pokroviteljstvo nad današnjo proslavo.
Dragi bratje in sestre in ti, draga mladina, posebej! Rad bi v tem slovesnem trenutku obudil spomin na dobe pred 25 leti. Takrat smo krenili v Ptuj ponižani in razžaljeni, teptani in zasramovani. Ko smo hodili po ulicah tega mesta, so se nam postavljali s silo nasproti, da ne bi mogli vršiti svojih narodnih dolžnosti na svoji zemlji. Za vedno so nam hoteli dokazati, da smo na tej slovenski zemlji, v tem mestu hlapci in sužnji ter nikdar gospodarji. Toda naša borba ni bila zaključena, mi smo jo nadaljevali, preko septemberskih dogodkov leta 1908, preko balkanske vojne in preko trpljenja v svetovni vojni. In smo dočakali odrešenje!
Glejte, danes smo prispeli v ono mesto, kamor smo se napotili pred 25 leti, toda ne več ponižani in razžaljeni, marveč kot ponosni in samozavestni gospodarji te zemlje, ki je in ostane naša na veke. (Viharno pritrjevanje in ploskanje). Ne več pod policijo, temveč pod ponosno razvito trobojko naše drage domovine Jugoslavije, v spremstvu naše mlade generacije in v spremstvu našega ponosa in naše dike, naše narodne vojske, spremljani v duhu od vrhovnega poglavarja našega naroda, od našega velikega kralja Aleksandra. (Dolgotrajne navdušene ovacije Nj. Vel. kralju). Poslal nam je svojega zastopnika, da nam pokaže, kako je z nami v duhu in kako z nami slavi ta veliki naš narodni praznik.
Dragi bratje in sestre! Ko danes čestitamo našemu dragemu Ptuju, našemu dragemu slovenskemu mestu, ki je med biseri naše Jugoslavije, ko čestitamo in se zahvaljujemo vsem onim, ki so v rodoljubnem dolgotrajnem delu vzgajali naš narod v teh krajih, v njem utrjevali narodno zavest in ga usposobili, da stoji danes trdno v veliki nacionalni fronti naše narodne vojske, iz iskrenega srca želimo vsi srečo in napredek jugoslovenskemu Ptuju, srečo in napredek ter srečno bodočnost v naši svobodni domovini vsemu onemu narodu, ki prebiva v teh naših slovenskih krajih. Pozdravljeni! Zdravo!«
Pozdrav ministra Puclja
Večtisočglava množica je sprejela besede ministra Kramerja z nepopisnim odobravanjem ter mu zopet priredila dolge in navdušene ovacije. Burno pozdravljen je nato spregovoril minister Ivan Pucelj, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
»Današnjega praznika bogata vsebina je njegova bolečin*. Lahko bi rekli, da je to najlepša, pa tudi največja lastnost vseh slovanskih narodov, da so stremeli do moči v sili in bolečinah, v ponižanju in zaničevanju. Strašni poraz na Kosovem je bil našim južnim bratom vedno vir novih živ-ljenskih moči. Zato pojmujemo in predvsem izpolnjujemo kot največje naročilo besedo vseh besed, najmogočnejše in najlepšo izmed vseh idej, ki je nacionalna svoboda. Ničesar ai lepšega, svetejšega in ničesar, kar bi bilo bolj potrebno za posameznika in za narod, kakor je nacionalna svoboda, brez katere ni ne življenja, kaj šele napredek in razvoj.«
Ob koncu svojega govora je minister Pucelj naslovil na mladino svoj apel, naj ji ne bo »nobena žrtev prevelika in noben napor pretežak za narodno svobodo in lastno državo, vselej in povsod.«
Nagovor ljubljanskega župana
Za g. ministrom je nato pozdravil množico ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Naglašal je, da pomeni Ptuj mejnik v zgodovini Slovencev. To, kar se je pred 25 leti samo podzavestno oživljalo v naših dušah, to so ptujski dogodki spravili v življenje: prepričanje, da ne moremo več živeti pod tujcem, marveč da se moramo združiti s svojimi jugoslovenskimi brati v eni državi.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je dr. Puc očrtal razvoj borbe za narodno osvobojenje in naslovil na potomce nekdanjih ptujskih nemčurjev svarilo, naj se ne varajo in naj ne pričakujejo, da bi se mogli še kdaj povrniti stari časi. Ptuj in Maribor sta in ostaneta za večne čase jugoslovenska, je zaključil ljubljanski župan ob frenetičnem pritrjevanju zbrane množice.
V	imenu emigrantov iz Julijske krajine, je nato spregovoril prof. Ivan Stari, predsednik društva Istre v Zagrebu, ki je šele pred 3 meseci prišel iz konfinacije na Pon-zi. V svojem govoru je očrtal trpljenje za sužnjenih bratov in v iskrenih besedah na-
glašal neprecenljivo vrednost nacionalne svobode in lastne države. Pozival je zlasti mladino, naj nikdar ne pozabi ,da je svoboda vse, drugo pa nič.
Kraljev dar ptujski sokolski mladini
Nato je stopil na govorniški oder zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Miran ša-rac. Ob njegovi strani je prinesel podna-rednik krasen prapor, ki ga je naš kralj poklonil naraščaju ptujskega Sokola. Prapor ima na eni strani belo polje, v sredini sokola z razprtimi krili, okrog njega pa frfota pet majhnih sokoličev. Na drugi strani je na rdečem polju državni grb, okrog njega pa z zlatimi črkami napis: »Aleksander I. sokolskemu naraščaju v Ptuju.« Na vsaki strani napisa sta letnici i 1908—1933«.
Nagovor zastopnika Nj. Vel. kralja
Podpolkovnik g. Šarac je pristopil k starosti dr. Šalamunu ter mu izročil prapor z naslednjimi besedami: »Povodom 251et-nice ptuiskih dogodkov je Nj. Vel. kralj Aleksander I. poklonil prapor tukajšnjemu sokolskemu društvu za njegov sokolski naraščaj v znak priznanja za dosedanjo uspešno delo tega društva in v pobudo mladini za nadaljnje delo. da bo verno sledila po stopnjah svojih starejših bratov in jih po možnosti še prekosila. Prijetna mi je dolžnost in v veliko čast si štejem, da ti, brat starešina, izročam ta prapor. (Nepopisne in dolgotrajne ovacije. Nj. Vel. kralju.) Brat sfarosta. razvijam ta prapor in ti ga izročam s pozivom: Čuvaite ga, kakor punčico v «voiem očesu, čuva'te ga, kakor mi vojaki čuvamo naše voiaške zastave, za katere bomo Drej poginili, kakor pa jih zapustili. (Viha-ni vzkliki: Živela vojska! Živel krali') Naš prevzvišeni vladar, nie-gov prevzvišeni sin starešina SKJ. prestolo-r2sledn?k Peter in vsa država gleda io na s^kolsko mladino in vidiio v njei svoio re-vtev. Dokažite. da ste vredni poklonienega vam prapora. "i pomaga ;te nri učvrščeva-r :u t" naše mile domovine. V to vam kličem: Samo naprej, vi Sokoii! Zdravo!«
S temi besedami je podpolkov. Šarac izročil razviti prapor starosti dr. Šalamunu, dočim je množica obnovila viharne ovacije, ki se dolgo niso polegle.
Zahvala hi zaobljuba ptujskega Sokola
Z balkona se je znova vsulo cvetje na govorniški oder. godba pa je zasvirala himno, ki so io pele vse množice. Starosta dr. Šalamun se je nato na kratko zahvalil zastopniku Nj. Vel. kralja in ga naprosil, naj sporoči zahvalo ter izraz vdanosti na naj-v:šje mesto. Nato pa je podal naraščajniku Šalamunu prapor z naslednjimi besedami:
Ko je pred 25 lati sprejemal naš narod po ptujskem zborovanju Ciriknetodove družbe na sebe trnjev venec, pač nihče od nas ni misli!, da se bo kolo časa tako na-g.o zavrtelo ln da bo četrt stoletja pozneje stopil na ptujska tla zastopnik onega Sokola, v kate,rega so zrli mnogi »panslavisti«, k.ikcr so naziva!« naši narodni nasprotniki skupščinarje CMD, že tedaj z velikim zaupanjem.
Spominjaioč se tega ukrepa večne pra-v ce, ki fcdi nad vsemi silami in upravlja n-:h'usodo, mi ie čast pozdraviti vas, gospod zastopnik Nj. Vel. kralja. Prispeli ste n:ed nas kot reprezentant današnje generacije Karadjordjevičev, znanih že iz predvojne dobe kot iskrni prijatelji sokolstva. Z.iana nam je zasluga kraljevskega doma z i predvojnega srbskega Sokola, zlasti pa občudujemo ljubezen, s katero spremita Nj. Vel. kralj Aleksander vse dejanje l.n ne-banje sokolstva.
Deiež te velike ljubezni je pripadal ob niegovj 251etnici tudi današnjemu jubilantu, ptu i sitemu Sokolu, ki mu je Nj. Vel. kralj poklonil naraščajski prapor. Mi vsi se radii jemo tega izraza vladarjeve naklonjenosti in se čutimo po njej izredno počaščene. Dobro pa razumeemo tudi vladarjevo gesto, da ie poklonil baš naraščajski prapor: zavedamo se, da je hotel s tem opozoriti na važnost mladine, ne samo za sokolsko organizacijo, temveč za ves narod in vso državo, zlasti tukaj ob meji.
Ti, sokolski naraščaj, in ti, sokolska de-ca, sprejmita v svoje srce ta vladarjev migljaj ter nikoli ne pozabita, da gleda na vaju z zaupanjem svojega vzvišenega položaja. Izkažita se vredna tega zaupanja in ne storita ničesar, kar bi moglo to zaupanje omajati.
Zagotavljam vas. gospod kraljev zastopnik, v jmenu naše sokolske mladine, da so vsa ta mlada srca prežeta udanosti in zvestobi do sokolske misli in s tem do glavarja in vodnika naše narodne države. Prosim vas, 'bodite pri Nj. Vel. kralju tolmač vseh ptujskih Sokolov, ki so prežeti udanosti in zvestobe do kralja in države. V tem jmemu vas prosim, blagovolite nam razviti prapor. Naj zaplapola v slavo in čast našega Sokola in jugoslovenskega naroda, ter za srečno bodočnost vsega slovanskega rodu.
Prevzem kraljevega prapora
NarašČajnik Šalamun je. prevzemajoč pranor, izrazil tele lepe besede:
Zahvaljujemo se našemu vzvišenemu kralju za prapor, ki nam ga je dal. Ko ga prevzemam. obljubujem. da ga bom zvesto bramti ter ga čistega in neomadezevanega izročil svojemu nasledniku. Pozivam vas, bratje in sestre, da zakličemo: »Živel kralj, živel prestolonaslednik Peter!«
Množica je spontano sledila temu pozivu. godba pa ie znova zaigrala Bože pravde. Vsi stareiši prapori so se sklonili k novemu in ga ob viharnih manifestacijah nepregledne množice sprejeli v svojo sredo.
Pozdrav Nj. Vel. kralju
Nato se je mala naraščajnica Kafolova z lepimi besedami zahvalila vsem gostom za udeležbo in v spomin na današnji dan pripela na novi sokolski prapor lep trak. Množica pa je ob spremi jevan ju godbe in sodelovanju desetih pevskih zborov zapela slovansko himno »Hei Slovani«, ki je krepko odmevala po ptujskih ulicah in podala enkrat za vselej dokaz, da je 7tuj slovenski 'n iueoslovenski
Pred zaključkom je nato dr. Šalamun še predlagal, da se odpošljejo naslednje brzojavke:
»Nj. Vel. kralju Aleksandru, Beograd. Razvijajoč od Vašega Veličanstva darovani sokolski prapor ob navdušenju tisočglavih množic, izrekamo Sokoli iskreno zahvalo in zagotavljamo Vašemu Veličanstvu ln visokemu kraljevskemu domu Karadjordjevičev svojo neomajno vdanost ln brezpogojno zvestobo. Živel kralj, živel kraljevski dom Karadjordjevičev!«
»Ministru dr. Hanžeku: Ob proslavi 25-
letnice ustanovitve Sokolskega društva v Ptuju pošiljamo bratske pozdrave.«
»Ministrskemu predsedniku dr. Srškiču: Ob navdušenju tisočglavih množic proslavljamo 251etnico septemberskih dogodkov v Ptuju in pošiljamo vdane pozdrave z vzklikom: Živela Jugoslavija! Živela visoka kraljevska vlada!«
Vse brzojavke so bile sprejete z mnogimi ovacijami, nakar je starosta dr. Šalamun za-
ključil veličastno slavnost. V vzornem redu so se množice razšle.
Shod Narodne odbrane
Na trgu pred magistratom so stali čet-niki Narodne odbrane in velike množice drugega občinstva. Tu se je vršil nato shod Narodne odbrane, ki ga je otvoril starosta ptujskega Sokola dr. Šalamun. Govorili so dr. VekosLav Kukovec iz Maribora, zastopnik osrednjega odbora Narodne odbrane profesor Pavlovič in polkovnik Putni-kovič, dr. Cepuder iz Ljubljane, dr. Irgolič iz Maribora in drugi. Vsi govorniki so poudarjali potrebo nacionalne sloge pa tudi nacionalne odločnosti. Nikdar več se ne smejo povrniti stari časi, ko je bil naš narod suženj drugih. Iz preteklosti se moramo učiti za bodočnost ter znati braniti svojo težko priborjeno nacionalno svobodo. V tem smislu je bila ob koncu sprejeta resolucija.
Glavna skupščina CMD
Istočasno se je v mestnem gledališču pričela slavnostna skupščina CMD. Predsedovala ji je prva podpredsednica ga. Franja Tavčarjeva, zbrali pa so se poleg odličnih predstavnikov, omenjenih že v začetku poročila, tudi številni sivolasi narodni borci, ki so spremljali delo CMD že od njenega početka. Med drugimi je bila navzoča tudi Šenčurjeva mamica iz Trbovelj, ki ni izostala še od nobene skupščine CMD in je bila tudi priča burnih ptujskih dogodkov pred 25 leti
Gospa Franja Tavčarjeva je v nagovoru pozdravila vse odlične goste, zlasti ministra dr. Kramerja in Ivana Puclja ter nato podala predsedniško poročilo, naglašujoč važnost CMD tudi v sedanji dobi nacionalne svobode in lastne države. Orisala je težkoče, s katerimi se mora boriti družba zaradi narodne mlačnosti. Z zadovoljstvom je naglasila, da se je v zadnjem letu znova pokazalo naraščajoče zanimanje mladine za CMD, kar je poživelo tudi delovanje drugih Cirilmetodarjev.
V lepem govoru je nato v imenu vlade pozdravil zborovalce minister dr. Albert Kramer, naglašujoč, da je danes prav tako kakor nekoč treba buditi naš narod iz narodne mlačnosti, da bo postal jugosloven-sko zaveden in državno pozitiven. Besede ministra Kramerja so sprejeli zborovalci z viharnim pritrjevanjem, zlasti še mladina, ki je bila na skupščini prav številno zastopana.
Obširno, nad poldrugo uro trajajoče tajniško poročilo je podal gosp. inž. Janko Mačkovšek, ki je orisal žalostne razmere, v katd h se nahajajo naši bratje onstran meja Na osnovi statističnih podatkov je dokazal potrebo CMD. Pri tem je zlasti opozarjal, kaj vse store naši nacionalni nasprotniki, da bi naš narod ponižali, pa tudi nas same uničili. Njegova izvajanja so vzbudila splošno pozornost in v poznejši debati je bila z mnogih strani izražena želja, naj bi se ta referat kar najbolj razširil med narod, da bo znal pravilno ceniti ne samo delo CMD, temveč splošne nacionalne interese.
Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal dr. Josip Kersnik, ravnatelj Kmetske
posojilnice v Ljubljani. Blagajniško poročilo naglasa, da so se dohodki preteklo leto znatno dvignili. Na prvem mestu je med podružnicami šentpetrska ženska v Ljubljani, na drugem pa mestna ženska v Ljubljani s šentjakobsko in trnovsko moško.
Vimenu nadzorstva je podal poročilo senator dr. Ravnihar, ki je oljnem naglasil idejne smernice, po katerih naj bi stopala družba v svojem bodočem delovanju. Pri tem je poudarjal zlasti potrebo koncentracije narodno-obrambnih sil. Na njegov predlog je bila odboru izrečena soglasna razrešnica.
Sledila je sprememba pravil, o čemur je poročal banski svetnik dr. Senekovič. Sprememba je bila soglasno odobrena.
Pri volitvah novega odbora je bil namesto odstopivšega predsednika dr. Kušeja kooptiran v odbor ravnatelj dr. Dolar iz Kranja. — Vsi oni člani odbora, katerim po pravilih poteče funkcijska doba, so bili soglasno na novo izvoljeni. Ob viharnem pritrjevanju vseh navzočih je skupščina izrazila željo, da odbor izvoli dosedanjega tajnika inženjerja Janka Mačkovška »a novega prvomestnika CMD.
Sokolska javna telovadba
Ob pol 14. je gospa Franja Tavčarjeva zaključila krasno uspelo zborovanje z zahvalo vsem udeležencem in s pozivom na novo vztrajno in uspešno delo.
Ob 14. je bilo za goste servirano skupno kosilo v Narodnem domu, popoldne ob 15. pa je bila v Ljudskem vrtu javna telovadba, pri kateri so nastopili člani, članice, ženski in moški naraščaj, ženska in moška deca s prostimi vajami in kompozicijami, na orodju je pa nastopila izbrana vrsta Ljubljanskega Sokola. Javno telovadbo sta zaključila »Naprej« in »Hej Slovani«, po končanem nastopu pa se je razvila v Ljudskem vrtu animirana narodna veselica, ki je trajala pozno v noč. Z rednimi in posebnimi vlaki, z vozovi, avtobusi in avtomobili so se množice v večernih urah razhajale. mnogi pa so ostali v Ptuju še čez noč.
Prihod poljskih parlamentarcev
Včeraj so prispeli v Beograd poljski parlamentarci. -Lepa manifestacija poljsko-jugoslovenskega
prijateljstva
Beograd, 10. septembra, p. Ob 9. dopoldne so prispeli v Beograd poljski parlamentarci. Sprejem je bil zelo slovesen in so se ga udeležili predsednik senata, predsednik Narodne skupščine, mnogoštevilni narodni poslanci in člani vlade, predsedništvo beograjske občine in drugi zastopniki javnih korporacij. V pozdrav poljskim gostom so bile vse javne zgradbe in tudi mnoga zasebna poslopja okrašena z zastavami. Sprejem je bil veličastna manifestacija poljsko-jugoslovenskega prijateljstva. Goste ie pozdravil kot prvi, ministeT dr. Grga Andje-iinovič, in sicer kot predsednik ooljsko-ju-goslovenske parlamentarne lige. Za niim ie pozdravil goste predsednik senata dr. Pa-velič, ki se mu je zahvali vodja ekskurzije poljskih parlamentarcev Vaclav Makowski, bivši minister za pravosodje in podpredsednik Sejma. Predsednik Sejma Switalski ni mogel priti, ker je nenadoma obolel v Berlinu, poslal pa je pismo, v katerem iz: raža svoje obžalovanje zaradi zadrzanosti ter obliublia. da bo morda prispel naknadno, če bo med tem okreval. Goste so nastanili v najboljših beograjskih hotelih. _ Ob 11 dopoldne jih je sprejel v avdijenci Nj. Vel. krali. Sprejema so se udeležili po-ieg predsednika senata dr. Paveliča in pred-
sednika Narodne skupčine dr. Kumanudija, tudi mnogoštevilni narodni poslanci in senatorji. razen teh pa zunanji minister Bogoljub Jeftič, naš poslanik v Varšavi Branko Lazarevič in poljski poslanik v Beogradu Schvvarzburg-Giinther, ki je Nj. Vel. kralju predstavil posamezne poljske parlamentarce. Nj. Vel. kralj se je z vsemi prav ljubeznivo razgovarjal. Po ekskurziji je vodja poljskih parlamentarcev Makowski izrazil svoje očaran ie nad ljubeznivim sprejemom pri Nj. Vel. kralju. Za tem so gostje posetili senat, kjer jih ie pozdravil predsednik dr. Pavelič, ki je ob tej priliki poklonil poljskemu senatu pirotsko preprogo. nato pa so odšli v Narodno skupščino, kjer jih je sprejel predsednik dr. Kosta Kumanudi, ki je prav tako poklonil .po j-skemu parlamentu pirotsko preprogo. Poljski parlamentarci so nato posetili predsednika vlade dr. Srškiča in zunanjega ministra Bogoliuba Jevtiča. Opoldne je poljskim parlamentarcem priredila banket beograjska občina in ob te i priliki je bil izročen našemu ministru dr Grgi Angielinoviču red »Poloniae Restitutae« I. stopnje.
Jutri ob 9. dopoldne bo skupna seja senata in Narodne skupščine s poljskimi parlamentarci.
Herriotov odhod iz Moskve
Moskva, 10. septembra. AA. Litvinov je včeraj sprejel Herriota. Njun razgovor je bil nenavadno dolg. Po tem Stanku je Herriot odpotoval s svojim spremstvom v Ri«o. Na postaji so se od njega poslovili Litvinov. predsednik moskovskega sovjeta Bulanij, francoski poslanik v Moskvi Al-phand z osobjem poslaništva, P°s'a™ka Letonske in Litve, uradniki sovjetskega ko-misarijata za zunanje zadeve. Hernotu je občinstvo pred odhodom priredilo navdušene ovacije.	, . _
Riga, 10. septembra. AA. Danes prispe semkaj bivši predsednik francoske vlade Herriot. Zunanji minister Litve je izjavil, da se Herriotovega obiska veseli vsa litovska javnost tem bolj, ker je leta 1929 v Ženevi storil vse, da pribori Litvi njeno državno neodvisnost.
Novi predsednik Kube
Havana, 10. septembra. AA. Misel o predsedniškem režimu je naletela sprva pri revolucijskerat odboru na odpor. Kasneje je odbor izpremenil svoje mnenje in je davi imenoval novega predsednika Kube. S tem je revolucija krenila v novo smer. Novoimenovani predsednik dr. Ramon San Martin je bivši profesor anatomije na ha-vanski univerzi. V znanstvenih krogih slovi kot velik učenjak. Svojčas se je odstranil s Kube, ker je napadal Machadov re-
žim. V vladi novega predsednika so za seda} dr. Antonio Guitepas kot notranji minister, Juan Manuel Barquin kot finančni minister, Edouardo Chibas kot minister za javna dela in Carlos Finlay kot minister za javno zdravstvo.
Predsednik San Martin je naznanil občinstvu, ki mu je priredilo ogromne ovacije, da bo še danes imenoval še ostale člane vlade.
Vlada je objavila, da ji Je španski poslanik uradno sporočil, da Je španska vlada priznala novo vlado na Kubi.
V kubanskih vodah je sedaj okrog 30 edlnic ameriške vojne mornarice.
Grški
•	• • . •	1* VMI
a ministri v lurciji
Carigrad, 10. septembra. AA. Davi je
Krispel semkaj grški zunanji minister laksimos. Nocoj prispe še predsednik grške vlade.
Lep uspeh poljskih letalcev
Ouebeck, 10. septembra. AA. Snoči sta pristala v gozdu blzu Llenieucu dva poljska zrakoplovca. Njun zrakoplov je preletel nad tisoč milj. S tem sta odnesla zmago v letošnji tekmi za Gordonov pokal. Zrakoplov ameriškega roročnika Settla ie prelete! samo 800 mi#. Poljska zrakoplovca sta kape-tan Franciszek Hynek in poročnik Burzin-sky.
Pred padsko konferenco
Od franeosko-angleSkih razgovorov v Parizu se pričakuje razčiščenje aktualnih evropskih vprašanj
Rim, 10. septembra. Tukajšnji politični in diplomatski krogi pripisujejo francosko-angleški konferenci, ki se bo sestala dne 18. t. m. v Parizu, izredno veliko važnost. FaSističnl krogi naglašajo, da bo konferenca v zvezi s sestanki, ki jih bo ime! prihodnje dni Mussolini z zastopniki držav Male antante, docela razčistila položaj in ustvarila jasnost tudi v vseh onih vprašanjih, ki se zde trenutno še zamotana, kakor Je zlasti vprašanje razorožitve ln vprašanje avstrijsko-nemš-kega spora v zvezi s problemom podonavskih držav. V rimskih krogih z velikim optimizmom gledajo na nadaljnji razvoj ln zatrjujejo, da ee Je položaj v Evropi v toliko izboljšal, da je upanje na rešitev perečih vprašanj mnogo večje, nego je bilo še nedavno. Pri tem fašistični listi seveda podčrtavajo zasluge Mussolinija ter naglašajo, da je MussolLni o vseh svojih razgovorih, ki jih je Imel s Papenom, Gombosem, dr. Dollfussom iu knezom Starhembergom sproti obveščal tudi francosko in angleško vlado, ki sta z največjo pozornostjo zasledovali Mussoli-nijevo akcijo za rešitev avstrijsko nemškega spora.
Akcija Mussolinija je imela po mnenju rimskih krogov za posledico tudi povečanje aktivnosti francoske diplomacije, tako, da se je situacija razčiščevala na obeh straneh. S posebnim zanimanjem pričakujejo zaradi tega zlasti tudi skorajšnje razgovore med Mussolinijem in zastopniki držav Male antante, ki se bodo pričeli s prihodom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Rim. Na drugi strani je imela kritična situacija, ki je nastala zaradi spora med Berlinom in Dunajem, za posledico tesnejše zbližanje med Francijo in Anglijo, kar mora biti po mnenju rimskih krogov za splošno stvar le koristno
Za rešitev avstrijsko-nemškega spora je po mnenju fašističnega tiska najprimer. nejši postopek, ki se ga poslužuje Musso-lini. Francija je na drugi strani slejkoprej za to, da se spravi avstrijsko-nemškl spor pred svet Društva narodov, ker napetost v odnošajih med Nemčijo in Avstrijo kljub rimskim prijateljskim intervencijam prav nič ne popušča. To je dalo tudi povod, da se je pričelo proučevati vprašanje kontrole, ki naj bi se uvedla nad morebitno redukcijo oborožitve, ker se za konec meseca sestaneta v Ženevi razorožitvena konferenca in svet Društva narodov. Nameravana francosko-angleška konferenca, ki bo v Parizu 18. t. m. vsekakor olajšala razpravo o vseh teh vprašanjih.
Po izjavah predsednika francoske vlade Daladierja, ki jih je dal na svojem inšpekcijskem potovanju ob francosko-nemški meji, in po govoru francoskega zunanjega ministra Boneourja, pravi »Resto del Car-lino«, ni težko napovedati, kaj bo predmet razprav na konferenci v Parizu. Izven vsa-
kega dvoma je, da bodo zastopniki francoske vlade razpravljali z angleškim zunanjim ministrom Simonom ln državnim pod-tajnikom Edenom, pa morda tudi z Mac-donaldom, če bo mogel priti v Pariz, ne samo o vprašanju kontrole nad razorožitvijo, temveč tudi o vprašanjih, ki se tiče_ jo neodvisnosti Avstrije in gospodarske reorganizacije Srednje Evrone. Kar s« ti-če prvega vprašanja, se bodo morala posvetovanja nadaljevati z ameriškim delegatom Normanom Davisom.
Rimska >Tribunas smatra, da francosko-angleška konferenca De bo mogla prinesti končne odločitve o nobenem izmed teh vprašanj, temveč bo samo predstavljala koristen uvod v nadaljnje razprav«. Vendar pa list ne izključuje, da bi mogla konferenca, ki se skrbno pripravlja že več tednov, povzročiti dejansko sodelovanje Francije in Anglije. Francosko-anzleško sodelovanje, zasnovano na istovetnosti političnih naziranj in na tradicionalnem prijateljstvu, doslej še ni nikdar odpovedalo in j6 zato verjetno, da se bo še kon-solidiralo in razvilo v okviru obstoječih pogodb in v soglasju z aktualnimi potrebami Evrope. Vsekakor bo izmeniava naziranj med zastopniki angleške in francoske vlade, pravi jTribuna«, koristen kora* k razčiščenju splošnega položaja, pri čemer se bo mogla najti podlaga za splošen sporazum.
Kakor se zdi, je podunavsko vprašanje prišlo v končno fazo reševanja ter je Izmenjava misli, ki je v teku med Farlzom in Rimom, že rodila ugodne rezultate. Mo_ re se smatrati kot gotovo, da so zavržene kombinacije, ki bi Po zgledu Tardieujeve-ga načrta imele za cilj osnovanje podunav. ske konfederacije. Nasprotno se raamotri-va sistem trgovinskih sporazumov, ki bi se mogel z gotovo elastičnostjo uporabiti med državami naslednicami bivše avstro-ogrske monarhije na ta način, da bi se medsebojno izpopolnjevale, v kolikor imajo nekatere pretežno industrijsko, druee pa kmetijsko strukturo.
Značilno je, da govore fašistični listi o možnosti, da bodo na angleško-franooski konferenci v Parizu sodelovali tudi -zastopniki italijanske vlade in sicer bržkone Italijanski poslanik v Londonu Gramdi ter Italijanski poslanik v Parizu g.rof Pinatti.
Istočasno beležjo fašistični listi informacije nekaterih pariških in londonskih listov, da se bo v zvezi s skorajšnjimi posvetovanji, ki jih bo imel Mussolini z zastopniki držav Male antante, obravnaval tudi načrt, ki ga je izdelal češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Ta načrt se tiče gospodarske preosnove Srednje Evrope, ki naj bi spravila v skladnost naziranja. ki sta jih glede na to vprašanje doslej manifestirali italijanska in francoska vlada.
Smrtne vožnje na italijanskem dirkališču
Pri dirkah v Monzi sta se ubila najboljša italijanska dirkača Campari in Borzachini in Poljak Hajkowski
Milan, 10. septembra, g. Pri avtomobilski dirki za veliko nagrado v Monzi sta se danes popoldne smrtno ponesrečila znana italijanska dirkača Campari in Borzachini. Malo po startu sta začeli vozili obeh dirkačev v velikem južnem ovinku na oljnatih tleh drseti, tako da ju je slednjič vrglo preko zunanjega roba dirksiiSča. Avtomobila sta se tamkaj večkrat zaporedoma prekucnila in Campari je bil mrtev na mestu, Borzachini pa je umri zaradi notranjih poškodb kmalu potem, ko so ga pripeljali v bolnico, kjer ga je še živega obiskal italijanski prestolonaslednik, ki je b?l tudi prisostvoval dirkam.
Dirkača Castelborga. ki je vozil za obema dirkačema, je zadela enaka usoda Ln je tudi z avtomobilom odi e tel rreko roba. toda
na srečo je odnese! samo lažje poškodbe. Naslednji vozač Barbierl je mogel avtomobil ustaviti še na notranjem robu dirkališča. Tragična smrt obeh najboljših in najbolj priljubljenih italijanskih vozačev je izzvala med številnim občinstvom globoko potrtost.
Tik pred zaključkom tekmovanja se je na istem mestu, kjer sta se malo prej ubila italijanska vozača Campari in Borzachini, pripetila še tretja smrtna nezgoda. Na čelu vozeči voz poljskega dirkača Hajkowske-ga je začel na istem mestu drseti, nakar se je prekucnil ln začel v hipu goreti. Haj-kowski je zgorel v avtomobilu, preden so mu mogli pomagati. Ponesrečeni dirkač je dosege! znatne uspehe pri zadnjih dirkah na Avusu.
Španska vladna kriza
Madrid, 10- septembra, g. Predsednik republike AlcaJa Zamora je poveril sestavo nove vlade voditelju radikalov Lerrouxu, ki je mandat sprejel. Novi ministrski predsednik bo skušal sestaviti vlado, ki se bo opirala na vse republikanske stranke razen socialistov. Kakor sodijo, bo sestavljena iz dveh do treh radikalov, dveh radikalnih socialistov, dveh članov republikanske akcije ter po enega Galicijana in Katalonca.
Madrid, 10. septembra. AA. Vodja radikalne stranke Lerroux. ki mu je poverjena naloga, naj sestavi novo špansko vlado, nadaljuje posvetovanja s svojimi prijatelji. Zdi se, da je naletel na ovire in da nekatere osebnosti odklanjajo sodelovanje v njegovi vladi. Navzlic temu sodijo poučeni "krogi, da bo še nocoj sestavil novo vlado. Težave so v tem, ker mora Lerroux najti zadostno večino brez sodelovanja socialistov. ki jih Lerroux odklanja. Listi pozdravljajo Lerrouxovo misijo. Le nekateri smatrajo, da bi s tem bila razcepljena levica in da bo zaradi tega trpela borba proti desnici. Časopisi so mnenja, da bo treba parlament razpustiti, ker bo sicer nova vladna večina nemogoča.
Obsodba bolgarskih komunistov
Sofija, 10. septembra. AA. Sodišče v Su-menu je obsodilo 16 komunistov na smrt, 42 pa na ječo od 1 do 15 let. Njihova tajna organizacija je bila odkrita pred enim letom.
S slovanskega pravniškega kongresa
Varšava, 10. septembra. AA. Iz Krakova poročajo, da so morali profesorja Kuma-nevskeega. ki bi se moral udeležiti kongresa slovanskih pravnikov v Bratislavi, prepeljati v bolnišnico. Navzlic temu pa je imel s svoje bolniške postelje govor, ki so ga po radiju prenašali v Bratislavo in kjer sn ga slovanski pravniki, zbrani na svojem kongresu /	7aivnos'ti?a!'
Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Ne kupujte trafik!
Beograd, 10. septembra.
V oglasneim delu dnevnikov v večjih mestih se vse pogosteje vidijo oglasi nekaterih prodajalcev tobaka na drobno, v katerih prodajajo svojo prodajalno ln zahtevajo za »odstop« večjo ali manjšo vsoto denarja. Monopolska uprava obvešča vse zainteresirane osebe* da so takšni in podobni oglasi neumestni, ker so v nasprotju z monopol-skimi predpisi. Mnoge nepoučene osebe, ki teh predpisov ne poznajo, so spuščajo v kupčijo s prodajalci tobaka na drobno in Izgube mnogo denarja, časih celo vse prihranke.
Po monopolskih predpisih velja dovoljenje za prodajo tobaka na drobno samo za tisto osebo, in za tisti kraj (lokal), za katerega se izda. Brez poprejšnjega dovoljenja monopolske uprave aH pa njenih za to pristojnih organov se prodajalna tobaka na drobno, odnosno dovoljenje za njo ne more prenesti na drugi kraj, na drugo osebo, ne v drugi lokal. Zato so brez vrednosti vse pogodbe med posameznik'., ki se nanašajo na odstop dovoljenja ali lokala za crodajo tobaka na drobno, ker kupcu prodajalne z ničemer nj zajamčeno, da bo dobil od monopolske uprave dovoljenje za prodajo tobaka na drobno. To je za prizadete reflektante važno tudi zato. ker monopolska uprava pravkar sistematsko reducira število prodajaln tobaka na drofono po večjih mestih, pri čemer ukinja v prvi vrsti prodajalne, ki so jih dosedanji prodajalci odpovedali, zlasti one. ki niso na dovoli prometnem kraiu
Objave
Novi grobovL V Linhartovi ulici št. 35 v Ljubljani je umrla gospa Marija Paničeva. Pogreb bo jutri ob 16. — Na Vidovdansk; cesti št 9 pa ie umrl pleskarski pomočnik g. Stanko Milošič. Pokopal", ga bodo jut*-ob pol 15. — Pokojnima blag spomin, ža lujočiim naše Iskreno sožalje!
Na velesejmu je bilo spet polno ljudstva
Ljubljana, 10. septembra.
Ob mnogoštevilnih prireditvah današnje nedelje je bilo zanimanje vse Ljubljane in prostrane okolice močno osredotočeno na ljubljanski velesejem. Dež, ki se je zavlekel iz noči v dopoldne, je izprva sicer grozil, da onemogoči poset velesejmske prireditve, vendar se je že pred poldnem vreme une-slo in dobili smo nedeljsko popoldne pusto in prazno, toda vendar nad vse ugodno za velesejem.
Po ljubljanskih ulicah se je precej poznalo, da so vlaki potegnili v Ptuj precej-• šnje množice, kar pa nas je ostalo doma, smo se popoldne v gostih trumah prerivali po paviljonih, izbirali mnogo, nekaj tudi kupovali, uživali predstavo izvrstnega va-rietčja, se čudili dvoboju orjaškega kozla z njegovim partnerjem, a še posebno smo občudovali atrakcije Bosanca Štefana Ebleja, ki je znova z zobmi vlačil težak tovorni avto po velesejmu. Vsekakor je današnja nedelja močno podčrtala za zaključek celotni veliki uspeh letošnje jesenske velesejemske prireditve.
Tudi v kupčijskem pogledu so mnogi raz-stavljalci dobro odrezali. Večji zaključki so bili doslej zabeleženi v pohištvu, v pleteninah, kožuhovini, v kmetijskih strojih, v domačih električnih svetlobnih telesih, v pečeh, štedilnikih, kotlih in sploh v sezonskih predmetih, širša publika pa je kupovala predvsem praktične novosti in gospodinjske predmete. Velika zanimanje je znova vzbudila domača dekorativna keramika, ročno slikana in lakirana. Podeželski po-setniki pa so tudi v teku jesenskega sejma pokazali velik interes za vozove naših domačih kolarjev z Gorenjske. Značilno je, da je bila na velesejmu prodana vsa razstavljena zaloga usnja g. Knafliča iz Kamnika, čigar specialiteta so podplati, stro-jeni na stari jamski način.
Med ženskim svetom je vzbudilo pozornost znamenito bolgarsko rožno olje, ki ga je razstavil Petar Kabaivanov iz Sofije. To rožno olje prodaja Kabaivanov v malih fi-jolah z vsebino enega grama za 30 Din. Za en sam gram tega olja pa je potrebno okrog 40 kg rož, zato cena ni visoka. Pred leti se je kg rožnega olja prodajal po 90.000 dinarjev za kilogram.
Letos je razstavila svoje proizvode tudi ljubljanska luščilnica za riž, ki ima poleg riža razstavljene tudi riževe otrobe in riževo moko, ki sta visokovredni močni krmili za perutnino, prašiče in govedo. Riževa krmilna moka vsebuje namreč poleg škroba 6.6 % prebavljive beljakovine, 12.4 % pro-teina in 12.2 % masti, riževi otrobi pa 7.4 odstotka beljakovine, 14.4 % proteina in 20 odstotkov masti. Po svojih redilnih 'sestavinah je tako krmilo mnogo izdatnejše, nego so običajni pšenični otrobi, navzlic temu pa je cena zelo nizka.
Mariborski igralci v Šiški
Šišenski Sokol je v soboto zvečer na posebno lep način proslavil lOletnico rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika Petra z uprizoritvijo znane vojne drame »Grob neznanega vojaka«. Za večer je Sokol naprosil člana mariborskega narodnega gledališča šeia-režlserja Jo-žeta Kovica in Pavla Ko-viča, ki sta bila obenem med ustanovitelji tega kulturno aktivnega sokolskega društva, in pa članico istega gledališča gdčno. El-viro Kraljevo. Dvorana v Sokolskem domu, ki je bila okrašena s sliko Nj. Vtis. prestolonaslednika in državno trobojmico, je bila prav lero zasedena od številnega Občinstva. Nekaj svečanih besed je izpre.govori.1 starosta Doiinšek, nato pa so odlični umetniki iz Maribora nad vse učinkovito predvajal] znamenito francosko delo, ki je v gledalcih zapustilo najlepši vtis. Šišenskemu Sokolu ie Ljubljana lahko hvaležna za dobro misel, da ie povabil mariborske igralce, katerih lepo umetnost bi Ljubljana lahko pač bolj pogostokrat uživala s podobnim gostovanjem.
Zabavni večer v „ZvezdiM
Da se Ljubljana v vsakem pogledu razvija, ne dokazuje le velesejem, nebotičnik, tramvaj in še marsikaj drugega, ampak tudi to, da so se naši obrtniki v polni meri pričeli zavedati tudi njih bijočega časa. Današnjemu človeku sta nedvomno v tej krizi črna kava in časopis premalo. V veliki meri je potreben krepkega razvedrila.
Jesenska sezona nas je' letos kaj nagio zajela. Povsod so otvoritve raznih kulturnih, nekulturnih in raznih drugih zavodov, ki so hudo potrebni ali pa hudo nekoristni. A da so se zganile celo naše, že od nekdaj malo zaspane kavarne, je res nepričakovan dogodek, ki ga je treba na vse zadnje podčrtati.
V nabito polni kavarni »Zvezdi« so imeli v soboto umetniški in šaljivi večer znanega zagrebškega humorista in recita-torja Evgena Pancerja. Na letakih je stalo, da je absolvent dunajske dramske akademije, pa je marsikdo zmajal z glavo, kako neki more biti humorist, zraven pa še recitator absolvent take akademije. t
No, večer je vsekakor dokazal, da je g. Evgen Pancer sicer res veliko, boljši humorist kakor pa recitator. Zakaj nieffova uvodna recitacija pesmi Simona Gregorčiča »Naš narodni dom« mu ni uspela. Nedvomno je treba tu upoštevati različnost naglasa v srbohrvaščini in slovenščini. Zelo lepo je pa recitiral pesmi največietia zagorskega lirika, nedavno umrlega pesniKa Dragutina Domjaniča. Te recitacije so bile res za prostor, v katerem so bile podane, kar dobre. Vendar so pa bile malo postranskega pomena, ker je g. Evgen Pancer konec koncev le velik humorist, zelo rutiniran in, kar je najbolje, dober poznavalec publike. Njegov program je obsegal precejšnje število točk, med katerimi so se najbolj odlikovale parodije zagorskih kmetov in varaždinskih vaščanov. Tu pa tam res dobro podajajoč zagorski in varaždinski dialekt je žel viharen aplavz. Ko je pa nastopil v vlogi zagrebškega mladega prosjaka, ki v dveh urah priprosjači preko 300 dinarjev in je od tega prosjačenja tako utrujen, zbit in življenia sit, da si mora iti zdravit živce na Bled ali pa v Rogaško Slatino, seveda v družbi kake imenitne zagrebške ali pa ljubljanske dame, je spravil vse poslušalce v smeh in veliko zadovoljstvo. Prav glede dam pa je bil g. Evgen Pancer zelo piker. Njegova predavanja o ženski, ki jih tu res ne moremo ponavljati, so bila mestoma dokaj originalna in so zlasti glede alimentov vzbujala prave salve smeha. Tudi zagorskega
Svejka je mož prikazal tako, da so vsem sijala lica, kakor bi jedli ta hudo papriko.
Kiepura Se poje
Ce teče kak film teden dni v Ljubljani, potem je to pač najsigurnejše znamenje, da je uspel v vsakem pogledu in da so ga dobro ocenili tudi tisti, ki jih sicer kino ne primamlja. In film Jana Kiepure »Pesem za tebe« je tak film, ki je navdušil, žanje pohvalo in dan za dnem polni dvorano Elitnega kina Matice. Mnogi ga gredo gledat in poslušat po dvakrat. Da bo ustreženo tistim, ki so zanj navdušeni in tistim, ki filma le še niso videli, ga bo Elitni kino Matica predvajal še danes. Ogled mirno priporočamo.
Požar v Tomaževem
Davi je vzbudil Tomačevce iz globokega sna plat zvona. Goreti je začela hiša št. 12, katero je bil kupil pred leti gostilničar in posestnik pri Sv. Križu g. Smerajc. Ker je bilo v podstrešju več voz slame, se Je požar kaj hitro razširil Iti uničil vse poslopje. Ostal je le majhen del ostrešja. Hiša ie bila zavarovana ter je škoda menda krita. PrL gašenju se ie izborno izkazala vaška ročna brizgalna, gasit pa so prišli tud.i gasilci '.z Stožic. Škodo ima tudi- sosed Av-belj, ki je imel shranjenih več tisoč kilogramov slame. Avbelj na žalost ni bil zavarovan.
DANES JE ŠE ČAS — JUTRI BO PREPOZNO!
Na splošno željo gostuje	JAN KIEPURA
šE DANES v nepozabnem filmu
Predstave ob 4., 148 in
v ELITNEM KINU MATICI

v Kranju
Izredno velika udeležba — Dobitki v pravih rokah
Kranj, 10. septembra.
Tradicionalna tombola kranjskih gasilcev je letos privabila rekordno število ljudi. Že po 14. uri so začeli prihajati lovci za srečo od vseh strani, peš, s kolesi, na avtomobilih in seveda tudi z vlaki. Okoli 15. ure je bil prostrani Glavni trg zaseden do kraja, množica pa je napolnila tudi stranske ulice, a glava pri glavi je tičala tudi na oknih vseh nadstropij okoliških hiš. Cenijo, da je bilo vsega skupaj osem do 10.000 ljudi, vsekakor še znatno več kakor lani. Cas je krajšala domača godba.
Okoli pol 16. je zadonela trobenta. 5-letni Jamnikov Marjan je ob napeti pozornosti vse množice izvlekel iz žare prvi dve številki. Preko 100 ljudi je vzvalovilo množico in si krčilo pot proti tribuni, kjer so nato bile razdeljene terne, kvaterne in prav bogate činkvine. Srečni dobitniki so bili prav iz vseh krajev Gorenjske, neki činkvinar je bil celo iz Brežic. Nemir je naraščal. Okoli pol 18. ure je bila izžrebana številka 70. Z njo so prišle na vrsto tombole, za katere se je vršilo posebno žrebanje. Ana Pristov iz Hraš, ki služi pri svo-
rski ne
Maribor, 10. septembra.
Maribor je bil danes v splošnem zelo prazen in dolgočasen. Večina narodnega občinstva je že odšla snoči deloma z vlaki, deloma z avtobusi v Ptuj na veliko spominsko slavnost.
Dopoldne je bil promenadni koncert vojaške godbe, obenem edina prireditev današnjega dne v Mariboru. Lepo solnčno popoldne je izvabilo skoro vse ostale Mariborčane na izlete v bližnjo okolico, kjer je bila hoja prav prijetna, saj je preteklo noč precej deževalo in na cestah ni bilo nobenega prahu, pa tudi ne blata.
Policijska kronika je zelo suha. Zabeležila je samo nekaj prestopkov zaradi cestno- policijskega reda ter nekaj prijav zaradi kaljenja nočnega miru. — Mizarski pomočnik Jakob Šket je preklical svojo prijavo glede nestanka žene in sinčka, ki sta oba zdrava pri bratu na deželi.
Pač pa je policija ugotovila identiteto neznane ženske, ki je v četrtek zjutraj
Ravna gora In Ravitogorci
S Sušaka te pripelje vlak do postaje Skrad, v sredi med industrijskimi Delnicami in Srbskimi Moravicami. Po stari zidani cesti in bližnjici se dvigaš med gostim bukovjem in smrečjem, prijaznimi naselji in košenicami; starinski obcestni kanton ti pove, da si >10 Meilen von Fiume und 8 Meilen von Karlstadt«. Stopiš še preko prijaznega brda in na zahodni strani se onstran globoke Kolpe dvigajo slovenski hribi in gore, pred teboj pa leži na 800 m visoki planoti »trgovište Ravna Gora«. Na las je podobna naši prijazni Rakitni, samo da ima nad 2000 prebivalcev, vodovod, elektriko z Zelenega Vira in da je obdana z ogromnimi šumami, ki se širijo v nepro-dirnost proti Mali Kapeli in bosanskim gozdovom.
Ravno Goro z veseljem omenjam že zato, ker je središče Gorskega kotarja, priporočljivo vsakemu, kogar je vroča Dalmacija preveč omamila. Oster gorski zrak, neprestano pomešan s hladilnim vetrom, krasni travniki in idealni sprehodi po bližnjih vrhovih Počasne hoje ti je komaj uro treba in že si nad 1000 m visoko, odkoder lahko opazuješ Bjelolasico, naš Snežnik, Risnjak, ki ga je pokojni Matoš tako ljubil, in če imaš jasno vreme, uzreš tudi Kamniške planine in — Triglav Pri slahpm vremenu pa je treba za zadnja Va še pre-
cej fantazije, če ju hočeš natančno videti. Da bo Ravna Gora izvrstno letovišče za bolehne na pljučih, o tem ni danes več dvomiti.
Omenjam pa Ravno Goro tudi zaradi lesne industrije, ki se je sredi teh ogromnih gozdov naravno morala razviti. Poleg parnih žag bi še posebej omenil tvrdko »Ra-din«, ki prodaja svoje lične izdelke tudi v Slovenijo. Zanimivo je, da pošilja imenovana »Radin« svoje blago v Anglijo, Alžir, Egipt in dr.
Idiličen gorski kraj pa je kakor nalašč ustvarjen za smučarje. Ta šport se je zadnje čase tu prav lepo razvil. Tudi lov mora biti nad vse zanimiv. Pokazali so mi njivo nad vasjo, kamor hodi ponoči medved oves smukat. Hudomušnež mi je celo omenil, da je v vsem kraju samo troje p30v, ostale so pozimi z verig pobrali — volkovi. Vendar pa je Ravna Gora tako prijazna, da se takoj počutiš v njej domačega Ceste sicer niso tlakovane, tudi sladoleda ne prodajajo, vendar dobiš toliko izvrstnega mleka, da ti slavni dalmatinec le redkokdaj na misel prihaja. Koncem julija so imeli šele prvo košnjo in 200 m nižje proti Skra-du so začele prve črešnje zoreti.
V cerkvici molijo staroslovensko in človeka veseli, da ljubi Bog že tako blizu slovenskega rimljanstva še vedno slovan-
Dvoličnost
niškega vampirja
jem bratu mesarju v Kranju, je bila srečna lastnica izžrebane številke 430, na katero je pripadla glavna tombola — 10.000 Din v gotovini. Srečna dobitnica je vsa žarela od sreče, katere ji menda ni nihče zavidal.
Drugo tombolo — prav lepo spalnico — je dobila Marija Krajnikova, zasebnica iz Škofje Loke. 3. Moško kolo je zadela Rezi Burgerjeva, služkinja v Kranju. 4. Otroško kolo je pripadlo Alojzu Kajbiču, delavcu iz Tržiča. 5. S 14.000 komadi opeke bo lahko začela graditi svojo lastno hišo Angela Aleševa, delavka iz Brega pri Kranju. 6. Kotel za žganjekuho je zadovoljen popeljal domov kmetovalec Valentin Košjek iz Kra-sinja. 7. Velik krupon usnja in vrečo moke je shranila za zimo Ana Kosiša, šivilja v Kranju. 8. tombolo je predstavljalo žensko kolo, katero je takoj zasedla Leopoldina Kalanova, delavka iz Dorfarjev. Kakor vidite, so vsi dobitki prišli v prave roke. kar je občinstvo po razhodu zadovoljno ugotavljalo. Še pozno v večer je bil Kranj izredno živahen, saj ima takšno pestro množico, med katero so celo bratje s Koroške, le enkrat na leto v svoji sredi.
okrog 6. skočila z državnega mosta v Dravo in izginila v reki. Nesrečnica je 23-letna žena železniškega kotlarja Elza Iršičeva s Tezna. Pred svojim odhodom z doma je pustila možu poslovilno pismo, v katerem pravi med drugim, da smrti ni kriv njen mož, niti drugi, temveč ona sama. Trupla še niso našli.
Bolj bogata je bila kronika reševalne postaje. Tam so prvo pomoč nudili 44-letni viničarki Magdaleni Tašnerjevi iz Peker, ki jo je na banovinski cesti med Pekrami in Mariborom podrl neznan kolesar. Dobila je poškodbe na glavi, a zaenkrat je ostala v domači oskrbi. — S kolesa je padel včeraj lSletni dijak Vojko Lovše iz Kosarjeve ulice, ki je po prvi zdravniški pomoči ostal doma. Ker pa so bile poškodbe na levem kolenu precej težkega značaja, so ga morali prepeljati v bolnico, kamor je morala tudi 131etna učenka Rujčeva iz Slomškove ulice v Studencih, ki je padla tako nesrečno,. da si je zlomila levo nogo.
ščino razume. Velika moderna šola ima v pritličju udobno kopališče s kabinami in toplimi prhami, šolski upravitelj upravlja tudi vremensko postajo, ki je tako točna, da celo staroverski kmeti nanjo prisegajo.
Končno in najbolj pa omenjam Ravno Goro še prav iz posebnega vzroka. Prispel sem tja ob petih zjutraj. Utrujen sem bil od dolge vožnje in prav pošteno me je zeblo. Bilo je 21. julija in 5 stopinj nad ničlo! Gledal sem napise nad trgovinami in zdelo se mi je, da sem zašel kam v Slovenijo. Imena so se vrstila: Podobnik, Svetličič, Vončina, Skok," Vidmar, Janež, Grebene, Cadež, Poljančič itd. Tam vidim napis: »Ivan Oblak, mesar«. Saj smo v Sloveniji, si mislim, ko me prestraši še bolj drugi napis nad »Gostilno Mrak«. Mislil sem, da sem v Ljubljani na Rimski cesti. Toda glej, tu ni stalo »pri starem Rimljanu«, temveč »kod veselog Hrvata«, katerega sem bil še jaz vesel. Zvečer sem poslušal, kako so prepevali »Vsi so prihajali«, »Najlepša je mladost« itd. Govoril sem s staro mamico, ki mi je kar naravnost povedala: »Tudi mi smo paršli s Kranjskega. pred kakimi štirimi rodovi«. Ves njihov dialekt je kljub šoli, cerkvi in časopisju tako tipično slovenski (in sicer notranjski, idrijski, za kar bi govorili nekateri prej navedeni priimki), da se mi je zopet potrdila ona stara misel, da se niti slovenski, niti hrvatski jezik prav nič ne
Morilca so smatrali vsi za mirnega, dobrega moža
Beograd, 10. septembra.
Niška policija je zaključila preiskavo o zločinih vampirja Bogd. Vidanoviča, ki ima na vesti pet žrtev. Cim bo celotno gradivo, ki se ga je nabralo zelo mnogo, urejeno, bo vampir izročen preiskovalnemu sodniku. Zločinec Bogdan Vidanovič se med tem počuti prav ugodno. Zdaj se šele v pravi luči očituje
dvoličnost njegovega značaja. V svojem občevanju z ljudmi nikakor ni bil podoben kakšnemu nasilnežu, marveč so ga vsi smatrali za mirnega in skromnega človeka. Njegovi sosedje in vobče vsi ljudje, ki so ga poznali, se ne morejo na-čuditi, da je v tem človeku bilo toliko gro-zovitosti. Neki stari strojnik iz kurilnice pripoveduje: »Mi vsi smo mislili, da ta mož ne more niti črva pohoditi. Bil je bolehen in vedno uslužen. Nikdar ni pil in kar nič ni bil rad v družbi.«
Bogdan Vidanovič je pri svojih 40 letih venomer premišljeval, kako bi si osvojil kakšno žensko. Mlad ni več, kaj pomembnega tudi ni, po zunanjosti je celo precej grd. Vendar pa je znal prijetno občevati z ženskami in jih ni osvajal zgolj z denarjem. Malokatera ga je odbila.
Najboljši dokaz za to je, da je ubil smo štiri, ki so se mu zoperstavile, peto pa zato, ker se je bal, da ga utegne izdati policiji. Po umoru stare Zojke, o čemur smo poročali, je kar blažen zaspal. V ostalem je mimo spal po vsakem zločinu. Po umoru matere in hčere Premetarke, nadalje Zane, Ljubimke in služkinje Agate Fileševe je nasitil svojo strast s tem, da je žrtev masakriral, takoj nato pa je bil zopet pomirjen in dobrodu-
ŠBogve, kje bi se končala vrsta njegovih gadnih umorov,
če mu ne bi bila policija prišla na sled po umoru Agate Fileševe. O tem poslednjem
Na Bledu je se vedno lepo
število gostov
*Bled, 10. septembra.
Kljub vremenu, ki se je zadnje dni precej ohladilo, letoviško življenje na Bledu ni še pojenjalo. Na Bledu je sedaj še nad 600 gostov, večinoma iz sosednih držav Za konanje je jezero še vedno prijetno, zaenkrat je voda še zelo topla. V grajskem kopališču še vedno mrgoli kopalcev, največ jih je od dopoldneva do 17., to je sonce še močno in bo še grelo vse dotlej, dokler ne bodo pričeli pihati vetrovi. Kopališče pa je proti mrzlim vetrovom od severa dobro zavarovano in kopalna sezona ne bo kar na lepem popolnoma zaspala.
Prav lepo je sedaj veslanje po jezeru. Mir ljubeči gostje prihajajo šele sedaj na svoj račun. Ob bližajoči se jeseni, so »Ta* ni izprehodi vsenaokrog. Lepa promenada okrog jezera je mirnejša, ko je divjanje avtomobilov in motorjev precej ponehale.
Za zabavo gostov še vedno skrbe jazz-ita-pele v Park-hotelu in toplicah Plesni mojster Jenko je še dobro zaposlen, saj pričenjajo s plesom po kavarnah že ob 17. še vedno prirejajo različne zabavne družabne igre, da raztegnejo sezono to kolikor mogoče dolgo zadrže goste. Minuli praznik pa je bilo na Bledu bolj živahno kakor sredi glavne sezone. Tisoče nedeljskih izletnikov je privabil predvsem kmečki tabor in pa lepo vreme.
Kraljica s princi se je zopet vrnila Iz Beograda v Suvobor. Kraljevičem gorenjsko ozračje dobro prija in se počutijo zelo zadovoljne. Ni čuda, da je dvoru bi~anje v Suvobcru tako priljubljeno in da preživljajo tu večji del poletja in zgodnje jeseni.
Kmalu se bo pričela narava spreminjati, drevje se bo odelo v žareče barve, vršaci gorskih orjakov se bodo pokrili z belimi klobuki in za prijatelje lepe narave bo gorenjski biser kazal z vsakim dnem novo podobo, še slikovitejšo in čarobnejlo. kakor sredi poletja, ko ga oblega šumno vrvenje svetskesra kopališča.
Samo do 1$. septembra
traja redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Praža-kova 8-n.	8865
Uradne ure dnevno od 9.—12. in od
4.—6. ure. Poslužite »e ugodnosti, ki Vam jih nudimo v tem času.
držita starih avstro-ogrskih mej — in tudi današnjih ne, temveč se spajata in prehajata drug v drugega, ne da bi koga kaj za svet vprašala.
Dejstvo je, da so Ravnogorci priseljenci iz Slovenije. Starejši pravijo, da jih je Dunaj semkaj naselil, da bi stražili novozgrajeno Karolinško cesto pred »uskoki«. Nad vse zanimivo je, da se neznatnejši in revnejši del Ravne Gore imenuje — »Hrovatija«.
še bolj zanimiva pa je pričujoča pesem, ki nam pove še največ. To je P. Prerado-vičev znani »Putnik«, ki ga je parodiral v ravnogorskem dialektu domačin prof. dr. Nikola Majnarič.
»Ah, Boh moj mili, kam sn zašu zdej pa nači u ta meja, neč ne vidim, tak' je škuru, (tema) kam mi nage maje greja?
Nikder hiše ni kvartera, jaku me več zebe naga, nimam luči ni žeplenke, ne bo dabr — lejte vraga!
gkura mogla som prhaja, mesc pakriva — zdej bo toma, zvezde ni ni ajncig ane, da me soda vidija mama!
Jokala bi dougu. Jaku, težku bi ji blu pr" duši, kregov bi se 1 star tata, ka pri tapli peči puši.
umoru je niška policija ugotovila še naslednje podrobnosti:
Na dan pred umorom se je Bogdan Vidanovič sprehajal na obali Nišave. Pri tro-šarinski stanici je stal neki njegov nekdanji tovariš Mihajio Krstič. A ta že pet let ni bil več zaposlen v železniški kurilnici. Črno opravljen, z zelenimi očali, se je Bogdan na Krstičev nagovor napravljal, kakor da Krstiča ne pozna. Ko pa je Krstič le silil vanj kot v starega znanca in ga je sprav-ševal, kako zaide v ta samotni kraj, mu je Bogdan mirno odvrnil, da pričakuje neko dekle, neko Agato Fileševo, ki jo je Krstič poznal. Še prav začudil se je Krstič, češ: »Kako si se pa v to zagledal?« — Tedaj je Bogdan odvrnil:
»Eh, ona je tista, kakršno Iščem: nedolžna je!«
To srečanje je bilo za Bogdana Vidanoviča usodno. Ko so ga po aretaciji konfron-tirali z Mihajlom Krstičem, se je vdal, jezik se mu je razvezal, da je po vrsti priznal vseh pet svojih zločinov... Zdaj se niSki vampir tako obvlada v zaporu, kakor da nikdar nikomur ni storil ničesar zlega. Edina želja, ki jo je doslej izustil: prosil je za -vinčnik in pet pol papirja. Cemu, ni hotel povedati. Ustregli so mu. Najbrž bo pisal memoare. Zdaj, ko mu je policija iztrgala nož iz rok, se bo pač posluževal svinčnika, da opiše svoj žalostni rekord, kakršnega še ni dosegel noben zločinec v naši kriminalni zgodovini. Zdaj se VTŠijo še intenzivne poizvedbe, da se ugotovi, ali ni morda Bogdan Vidanovič izvršil tudi nekaterih, doslej nepoja-mjenih umorov v Skopi ju in Hanrijevu. Odkar so pustili k njemu mater in ženo, s katero je bil baje pTav ljubezniv, se včasi pretvarja, kakor da bi bil abnormalen. Pač zato, da bi se rešil smrtne kazni. Vendar pa je še gladko priznal, da je vse umore izvršil z enim samim bodalom, ki si ga je sam izkoval...
Smrt vrle narodne žene
Škofja Loka, 10. septembra.
V petek pozno v noč je posegla koščena žena v staroznano hišo Barbonovih na Mestnem trgu in utrgala nit življenja Apo-loniji Deisingerjevi, ki je dosegla lepo starost 86 let. Pokojnica je bila pristna Ločanka m doma iz veleugledne hiše Dolenčevih. Malone vse svoje življenje je preživela v Škof j i Loki, kjer je s svojim pokojnim soprogom Jurijem gospodinjila polnih 40 let pri šoržu, dobro upeljani gostilni in trgovini. Potem, ko je izročila gospodarstvo v roke svojemu sinu Josipu, sedanjemu škofjeloškemu podžupanu, se je umaknila javnosti in je tiho in spokojno preživljala svoje dneve nekaj časa v Ljubljani pri svojih hčerkah, zadnja leta pa v Škofji Loki. V svoji rojstni hiši je našla miren odpočitek.
Njena hiša je bila vedno zbirališče narodnih in naprednih ljudi, zato je bila znana po vsej Gorenjski prav do Ljubljane. V duhu, ki je bil lasten tej plemeniti slovenski ženi, je vzgojila svoje številne sinove in hčere. Klotilda je poročena s škofjeloškim trgovcem Pecherjem, Albina je vdova po škofjeloškem odvetniku dr. Je-rali, Pavla je poročena v Banjaluki, Roza-lija pa je soproga ljubljanskega odvetnika dr. Stareta. Dva njena sinova že pokriva ruševina. Jurij Deisinger je umrl kot jugoslovenski major, Viktor pa je naši javnosti znan kot komita, ki se je boril proti Avstriji v srbski vojski in je padel v decembru 1914 pri Zemunu. Dom Apolonije Deisingerjeve je bil zelo številen. Pokojni brat je bil svečar Oroslav Dolenc v Ljubljani, izmed petih sester pa živita samo Katarina, ki je v Skofji Loki in stanuje v Sokolskem domu, ter Ivanka v Zagrebu, ki je vdova po zdravniku Mohorju iz Stare Loke.
Ugledni slovenski ženi bo ohranjen med
nami časten spomin! Preostalim naše iskreno sožalje!
ZVEZKE,
SVINČNIKE, PERESA
in sploh vse, kar rabiS za šolo kupiš najugodneje v knjigarni
Tiskovne zadruge, Maribor
Aleksandrova c. 13. 8874-m
Zakej nisn vas paslušov, ka ste meni kričal koda; »Nehat moj nikamr Jure, pa boš pasu krave soda!«
Tak si Jure sam gavori, • tiho joka — luč zagleda, brzu gre, na vrata lupa, brke su mu pune leda.
Baba stara von pagleda: »Zakej lupaš tak na vrata?« »A bi mogu spat u hiši, mraz je jaku, pun sn blata.«
»K vragu pej, atkod si pršu, sram te .blu, nesnaga grda!< »Kam me von na zima goniš, ku kami (kamen) si baba trda!«
»Mama maji, blu sn bena, ka sn pustu hiša naša i palenta i krampere i ječmenova dabra kaša.
Zdej se bom damu pavrnu h naši hišci pr gredici pa prprajte kislga mleka 1 dast palente u anl kazicl.
Mama maji, mama mili, dajte ml krbač (korobač) i krave pa bom pasu, zmeram pasu, zmeram bom blu vole prave.«
Fr. H
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Otroci v varstvu policije
iidsiS
Londonski redarji prostovoljno spremljajo deco čez cestna križišča
Praktična dobrodelnost
žena ameriškega predsednika Roosevelta razdeljuje mleko v neki dekliški šoli
V neki južnoromunski vasi sta » postala dva soseda zaradi neke ženske divja nasprotnika. ženska se je odločila za enega izmed njiju, drugi pa je začel srečnejšega tekmeca potem zasledovati na vse načine. Zastrupijeval mu je živino, uničeval setve itd., vedno pa je znal napraviti tako, da mu navzlic težkemu sumu ni mogel nihče dokazati ničesar.
Te dni je pogorel mogočni, s slamo kriti in skoraj napolnjeni skedenj zasledovan-ca ob dopoldanski ura. ko so bili skoraj vsi ljudje na polju, še preden so pritekli skupaj in organizirali gasilno službo, je poslopje pogorelo do tal in le s težavo so utegnili ogenj lokalizirati. Sum, da je za-žgal skedenj, je padel seveda na soseda, ki je pa mogel dokazati, da je bil že od zgodnjega jutra na polju. Med tem, ko so ljudje na pogorišču razpravljali o tem, je nekdo zagledal na tleh odsev zrcala. Pogledal je v tisto smer in je videl, da tiči zrcalo na sosedovi strehi, šlo je za veliko konkavno zrcalo, ki je lovilo sončne žarke in jih osredotočilo na prostor, kjer je stal prej skedenj. Takoj so vedeli, kako je prišlo do požara. Požigalec, ki se je bil po-služil te priprave za svoje dejanje, ni imel Se časa, da bi jo neopazno odstranil in se je tako izdal sam. Sedaj se bo zagovarjal pred sodniki.
Prekladanje živine
Izvozniki v Montrealu so se začeli v zadnjem času posluževati nove metode pri prekladanju živine. Opazili so namreč, da je živina na mostu, ki veže ladjo z nabrežjem, zelo nemirna. Doslej so morali govedo in drobnico krotiti z biči in palicami. Odslej pa bodo uporabljali »humanejšo« metodo, živino bodo namreč rahlo elektri-zirali. Poskusi so se doslej zadovoljivo obnesli. Kadar se živinče ustavi na mostu in noče naprej, se ga dotaknejo s kontaktom in električni udarci ga sami odženejo na ladjo.
Najmošnefše razstreljivo
Iz Peipinga poročajo, da je ameriški izumitelj Joseff ponudil nankinški vladi svoje novo razstreljivo, ki je po vesteh izvedencev najsilnejše in najučinkovitejše razstreljivo na svetu. Joseff ga imenuje ato-mit.
Posebnost tega unSčevatoega sredstva je ta, da se lahko napravi v 24 urah ter je takoj godno za uporabo. Izdelovanje ato-mita je baje povsem varno. Posebno svoj-stvo atomita je tudi to, da mu streljaji ne škodujejo, njegova eksplozija pa je silnej-ša kakor razpočene katerega koli drugega sredstva, ki je doslej znano.
RazožarassS sprejemni odbor
Prošlo soboto so imeli v Kodanju razburljiv dan. Pričakovali so ameriškega letalca Charlesa Lindbergha, ki ie imel prileteti ** dansko prestolnico. Radovedneži so čakali nanj od rane zore, Lindbergha "a ni bilo od nikoder in že se je zdelo, da r»a sploh ne bo-
Tedajci je v zraku završalo, Lindbergh je sedel s svojim hidroplanom na vodo v pristanišču. Letalo so čez nekaj časa odvlekli proti kraljevemu gradu, kajti Lindbergh je na Danskem gost prestolonaslednika. V Kodanju pa se je še pred prihodom slavnega letalca sestavil slavnostni odbor, ki je hotel sprejeti zmagovalca Oceana in ga voditi po mestu. Toda iz tega ni bilo nič. Lindbergh je odklonil vsako razkazovanje po medvedjem načinu. Ne le, da ni hotel biti oficielno sprejet, odločno je odbil tudi ponudbo, dt bi ga vozili ob tulečem spremstvu po ulicah Izjavil je, da hoče biti samo zasebnik. Slednjič so ga le pregovorili, da je stopil v avtomobil, toda v njem se je vozil po mestu kot neznanec. Kljub temu se je pred magistratom zbrala tisočglava množica ter se mu klanjala. Lindbergh pa je dal znamenje, da ne bo govoril. Rekel je samo par besed, nato pa izginil skozi vrata in šel tudi skozi druga tako, da ga niso mogli nikjer najti.
Dražestna športna Setvorlca
Malarija, šiba človeškega rodu
Mednarodna komisija Društva narodov je zbrala podatke o malariji na svetu ln objavlja rezultate sto in osmih držav, ki so poslale odgovore na zadevne vprašalne pole.
Samo petnajst driav je Izjavilo, da ne pozna malarije. V ravniški Afriki so celi predeli, kjer mori malarija domačine ln tujce. V Hindoetanu trpi zaradi malarije sto milijonov ljudi.
V nekaterih evropskih deželah ima malarija endemični, v drugih zopet epidemič-ni značaj. Ponekod prinašajo malarijo deževja, in sicer se pojavlja v večjem obsegu vsakih pet do deset let. Takrat , je epidemija tako ostra, da pomre polovico bolnikov. V Delhih je nedavno taka epidemija pobrala četrtino celotnega prebivalstva. V Siamu pobere malarija vsako leto kakšna
150.000 ljudL
Komarjev, ki prenašajo malarijo, pozna zdravniška veda danes med 1300 vrstami samo kakšnih 30. Smrtnih primerov zaradi malarije Je vsako leto na svet* IT milijonov 324 000. Da se bolezen omeji in zatre, bi morali vsako leto žrtvovati 1 milijon 364.000 kg kinina. Na razpolago pa ga je komaj 460.000 kg.
Državnik in športnik
Ministrski predsednik Mac Donald pozdravlja Nuvolarija, zmagovalca pri ulsterskih tekmah
Koza hodi po vrvi
Cirkuški artist Ernest Engerer s svojo dresirano kozo
Ugrabiti so ga hoteli!
Pred startom na prijateljsko tekmo v polu na kolesih
Mladi Rockefeller, sin znanega ameriškega milijarderja, je zbežal v Evropo, ker ga je nameravala neka ameriška zločinska organizacija ugrabiti, da bi mogla zahtevati od očeta ogromno odkupnino
Spomenik baladi
Na 66. rojstni dan znanega šlezijskega pesnika Petra Bezruča so odkrili na pokopališču v Stareh Hamryh, v kotu, kjer leže pokopani samomorilci, spomenik popularni junakinji Bezručeve balade »Marička Megdonova«. Spomenik je postavila krajevna organizacija Sokola, izklesal ga je kipar Avgust Hanzl.
K odkritju spomenika Je prihitelo ljudstvo od vseh strani in med slavnostnimi govorniki je bil tudi prof. dr. Engliš. Od-kritelji spomenika so s te svojevrstne manifestacije poslali pozdrav predsedniku Mararyku, prosvetnemu ministru Dererju in pesniku Petru Bezruču.
Razlaga, zakaj
moški motrijo
Po izraza NJE« GOVEGA lica lahko uganate, kaj misli o VASEM licu.
če imate grdo kožo in polt, prstene barve, polno peg, bo imelo lice moških prezirljiv izraz. Čisto in nežno lice 2 mladostno svežino pa vzbuja iskreno divljenje in pogledi mo-ških se ustavljajo na Vami. Najgrša koža in polt p dobi novo presenetljivo le poto že v treh dneh, če uporabljate kremo Tokalon bele barve (brez maščobe). Ta krema hrani, beli in napenja kožo. V kožo prodre takoj, oblaži razdražene kožne žleze, zožuje razširjene znojnice, odstranjuje zajedalce in vse gube, ki so posledica utrujenosti. Najbolj suha koža ostane trajno sveža in nežno vlažna, pri tem pa brez maščobe. To sredstvo odstranjuje tudi neugoden oljnat sijaj mastne kože. Uporabljajte to novo kremo Tokalon bele barve, vsako jutro in potem motrite, kako lepa koža lahko razvnema moška srca.
Bebeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speeeriipkih trsrovinah.
Tisk v sovjetski Rusiji
»Manchester Guardian« je priobčil izpod peresa svojega moskovskega dopisnika zanimive podatke o stanju tiska v sovjetski Rusiji. Številke govore, da s3 ie ta tisk napram pedvojni dobi silno razmahnil in da bi se razmahnil še mnogo bolj, če bi ne bilo takšnega pomanjkanja papirja, da si 'iprave listov novih naročnikov naravnost branijo. Iz istega razloga so listi oblastno prisiljeni, da izhajajo kvičjemu na štirih straneh in da se omejijo na najbolj nujno gradivo. Kaj je smatrati za najbolj nujno gradivo, o tem odloča seveda režimska ideologija.
Pred vojno so izdajali na današnjem ozimlju Rusije 467 listov s skupno dnevno naklado 2.700.000 izvodov. (Na vsem ozemlju. carski Rusije ie izhajalo 859 listov). V sovjetski Rusiji izhaja 5400 listov s skipno naklado kakšnih 38 milijonov izvodov. Pripomniti pa je, da je med temi listi 760 službenih sovjetskih glasil, ki izhajajo povprečno dvakat na teden, a 1560 je tovarniških listov, ki so večinoma tedniki.
Zanimivo ji, da imajo listi v neruskem jeziku okrog 10 milijonov čitateljev. Pred vojno v Rusiji vobče ni bilo neruskih časnikov, razen redkih, ki so izhajali na ozimljib danes samostojnih zapadnih delov ogromn* države, n. pr- na ozemlju današnje Poli6ke Finske, Estonske itd.
Glavna sovjetska časnika sta »Pravda« in »Izvesti ja< z okroglo 1.600.000 naročnikov. Največje število naročnikov pa ima »Kreat-janskaia Gazeta« (>Kmetski list«) z 2 milijonoma izvodov. 41 listov ima po več nego 100.000 izvodov.
Da eo vsi listi pod najstrožjim nadzorstvom oblasti, smo prilično omenili in drugega v sistemu, ki ne priznava demokracije in svobode vesti, tudi ni pričakovati. Kar ne diši režimu. to je bolj ali manj očitna in naročena reklama za njegovi akcije, ima prednost. Zato je značaj listov v prvi vrsti političen in politično • gospodarski, a seveda v smislu boljševiške politični in gospodarski ideologije. V tem ozirj ni časništvo v sovjetski R jsiji prav nič na boljšem nego v deželah fašističnega sistema. D »loma zaradi pomanjkanja prostora, deloma zaradi sovjetskih moralnih nazorov, je sovjetskim listom strjgo zabranjeno vsako gradivo, ki ea priobčuje tisk v drugih državah kot gradivo splošnega zanimanja. 0 6portu poročajo zelo malo in neridno, o modi nič, zabavno gradivo, uganke, šah, društvene vesti so izločeni, borzni tečaji ne prihajajo v poštev, ker v sovjetski Rusiji sploh ni borz, poročila o zločinih, razporokab in podobnim, kar zavzema v drugih deželah pretežni del lokalne in dnevne kroniki, bi izzvala kazensko zasledovanje. Tudi književnih in umetniških prilog ne vidiš v dnevnikih. Te, kakor tudi vesti iz kulturnega področja prinašajo posebni litirarni tedniki- Po svoji vsebini in značaju so sovjetski listi za evropski pojme skratka precej enolični in pasli- Druga-6e v deželah, kjer se zadržuje svobodni razmah duha, tudi biti ne mora.
Kraljica peric
Londonske perice so si Izvolile lastno kraljico
Knjigarna Tiskov, zadruge
v MARIBORU, Aleksandrova oesta 18 ima v zalogi
šolske knjige
za vse šole
ln veliko izbiro Šolskih potrebščin.
Dijaki kupujte v naši knjigarni!
Iz akvaristove torbe
O zobokrapovci h v Neretvi
V zadnjem člamku sem opoioril na »obo-krapovce v naših vodah, ki rode popotoo-ma razvite mladiče. Razumljivo je, da »e te tujezemke razmnože v toplih kopališčih zanimivo pa je, da se prilagode mrzli vodi naših rek. Sicer je vrsta Gambuzija fcedi v svoji domovini zelo utrjena; živi v severni Mehiki in na južnem delu države •Illinois, vendar ni v teh krajih zime tako
huf1 in dolgotrajna kakor pri nas. _
Mrzlovodni zobokrapovci iz vrste Gambu-zija, ki žive v Neretvi, ladrže razmeroma nizko temperaturo, zaradi česar so kakor nalašč ustvarjeni za akvariste, ki goje mrzlovodnice, kajti njim ni treba ogrevati vode, a kljub temu bodo utegnili opazovati svatbo in porod živih popolnoma razvitih mladičev.
Vrsta Gambuzij, ki živi v Neretvi, ne zraste preko 6 cm. Samci so manjši in vit-kejši kakor samice. Oblika telesa je podolgovata. Hrbet je zelenosiv. Luske so temno obrobljene. Noseče samice imajo na obeh straneh trebuha po eno temnomodro večjo marogo, ki po porodu izgine. Dolnji del prs in trebuha je beLkast. Na soncu se le-skeče hrbet zeleno kovinaBto, škrge in bel_ kasti del bokov pa modro kovinasto. Glavica je široka, čelo spioščeno, gobček je nadstojen in velik. Tudi oči so velike, obročka se svetita srebrnorožnato, zenici sta pa črni. Od gornjega roba očesnih obročkov se začne temna proga, ki se vleče malo poševno preko očesa in ki jenje na dolnjem robu škrg. DoLnje plavuti so brezbarvne. Hrbtna in velika, okrogli pahljači podobna repna plavut sta pa medlo ra-menkasti in imata v sredini lok črnih pikic (na vseki šibici ena). Opisane naiše neretvanske Gambuzije so zelo živahne in trdne ribice. Tekne jim vse: živa hrama, zlasti ličinke raznih komarjev, nastrženo meso, koruzni in psešnični zdrob Oki smo ga dobro namočili v kozarcu vode). Tudi nagajive ta prepirljive so in se često pode po akvariju. Kakor vsi zobokrapovci, so zelo dobre skakalke in če ni akvarij pokrit s stekleno ploščo, skočijo kaj rade iz njega.
Zadnjič »eni k>vil samico, ki je bila tik pred porodom in mi je skočila na tla. Nato sem jo dal v posebno steklo in prihodnji dan je rodila mladiče. Ker je dolžina ribice 2 in pol cm, sem računal na 16 mladičev, bilo jih je pa samo šest. Bržkone je par mladičev pojedla, dasi so bili ne dnu tubifeksi. Vodnih bolh in ciklopov pa ne denemo v take porodnišnice, ker se lotijo mladičev. Pravi užitek je, opaaovatl ribice, ce se prepirajo za krmo. Kar po tri primejo ze košček mesa ta ga vlečejo, vika na svojo stran, če se eni posreči Iztrgati košček, jo zasledujejo ostale z bliskovito nagjlico. Nisem še videl zobokrapov. cev, ki bi bili tako živahni, kakor Gam_ buzije iz Neretve.
Če se vprašamo, kako »o prišle tja, najdeno več odgovorov. Najverjetnejša sta dva. Po enem so prišle iz mrtvic in mlak, kjer so jih nasadili, da bi uničili ličinke komarjev iz vrste Anofeles. Komarji te vrste prenašajo malarijo. Ker so te ribice zelo požrešne ln bojevite, napadajo ln požro vse ličinke teh in drugih vrst komarjev, o čemer sem se prepričal v akvariju. Drugi odgovor Je, da so prišle s katero koli ladjo tja Tretji manj verjetni je pa ta, da jih je spustil kak akvarist v reko. Neretvanske Gambuzije so najbolj podobne Gambuziji Affinis, ki živi v severni Ameriki ta Mehiki.
Kakor sem zvedel, so te pomladi »pustili Gambuzije v razna močvirja naše države, kjer naj uničijo ličinke zloglasnih anofe-lesov in zelo je verjetno, da dobimo prihodnje leto ra<zne vrste Gambuzij iz naših voda poceni ta, kar je najvažnejše, dobili bomo Gambuzije, privajene na naše klimatske prilike.
Imam nekaj vrst domačih ribic (ostrl-žke, ploščice L dr.), ki so Interesentom na raapol&go — brezpdačno.	O. S.
Nesrečen poraz v Varšavi
Po odlični igri prvega polčasa je naša reprezentanca izgubila tudi peto meddržavno
tekmo s Poljsko — Izid je 4:3 (1:2)
Varšava, 10. septemlbra.
Tudi peto srečanje s poljsko reprezentanco je Jugoslavija nesrečno izgubila. Po prvem poičasu, v kate.rem so našL igralci pokazali mnogo tehničnih fines in odlično kombinacijo ter naravnost zadivili občinstvo, k.i ga je bilo okoli 10.000, ne bi bjl nihče mislil, da bomo to tekmo izgubili.
Naši igralci, katerih premoč bi se morala pred odmorom pokazati vsaj z razliko 4:1, so prišli v kabine smehljaje, ker so bili več ali manj prepričani, da imajo
zmago že v rokah
Toda branilca, ki sta bila že v prvem polčasu precej slaba, sta po odmoru popolnoma odpovedala. Razen tega je hotel nesrečni slučaj, da je bil Gjokič težje poškodovan na kolenu jn so ga morali prepeljati v bolnico, prav tako pa ja bil tudi Culič, ki je sicer držal precej žog, razmeroma ne>-siguren in ni igral kot običajno. Sredi drugega polčasa je mora! zaradi blesure tudi njega zamenjati Jakšič. Izmed branilcev je bil Tošič v prvem polčasu še dovolj zanesljiv, po odmoru pa je prav tako kot Dirni-trijevič odpovedal na vsej črti. Najboljša Unija v naši reprezentanci je bila krilska
vrsta, v kateri sta se odlikovala Lechner in Arsenijevič. Napad je pred odmorom pokazal iigro, kakor se je pričakovalo, vendar se je preveč izgubljal v kombinaciji in ibi si bil moral iz krasnih situacij skovati zasluženi naskok že pred odmorom. V splošnem je prevladoval vtis, da bi bila naša reprezentanca ojačena s Ko-drnjo in Kokotovičem z lahkoto zmagala in se v Varšavi reevanžirala za vse dosedanje poraze. V napadu sta bila dobra Vuja-dtnovič in Tirnanič, med tem ko je imel Šurdonja slab dan rn tudi Marjanovič ni bil razpoložen najboljše.
Poljaki so pokazali dosti primitiven nogomet, toda to je zadostovalo, da so na svojih tleh in pred domačo publiko iztisnili zmago. Reprezentanca je predvsem zaigrala
z elanom in voljo
kar ji ie tudi prineslo srečno zmago.
Tekmo je sodil praški sodnik Zeniše.k absolutno korektno in ni napravil nobene pogreiške.
kratek potek.
Poljaki so dosegli vodstvo že v 10. min. in šele 20 minut pozneje so mogli naši izenačiti. Akcijo je izvedel Marjanovič. Dru-
gi gol za naše barve je padel v 40 min. po Vujadinoviču. Polčas 2:1 za J.
Po odmoru se je igra znatno poživila.
V	13 min. so Poljaki po krivdi levega krilca 'ln obeh branilcev izeenačili 2:2. V 26 min. je bil poškodovan Gjokič in po dolgem prigovarjanju so šele Poljaki pristali na to, da je smel namesto njega vstopiti Stevovič.
V	29 min. ie Jugoslavija preko Tirnaniča v nevarnem napadu, toda Šurdonji odvzame žogo vratar v naletu. V 30 min. dosežejo Poljaki po krivdi Culič a ponovno vodstvo.
V	31 min. mora Culič zaradi težje poškodbe na glavi in roki oditi z igrišča, njegovo mesto pa zasede Jakšič. 3 minute pred koncem so Poljaka v napadu, Jakšič teče nasproti, toda napadalcu se posreči spraviti žogo izpod Jakšiča v nrrežo. 4:2 za P. Takoj potem, ko se še ni poleglo navdušenje za četrti poljski gol, je spet v akciji naša napadalna vrsta. Arsenijevič da Mar-janoviču, ta Šurdonjo, slednji pa Tirnaniču, ki z razantnim strelom zmanjša rezultat in postavi končno stanje 4:3.
Naša reprezentanca je napravila ca poll-sko občinstvo najboljši vtis in jo je po odhodu z igrišča živahno pozdravljalo.
Visoka zmaga Primorja
V Novem Sadu je Primorje zmagalo nad Vojvodino s 6: i, Bask pa je doma spravil dve točki — Primorje (»stane s 13 točkami na 8* mestu
Ljubljana, 10. septembra. Zaradi meddržavne tekme s Poljsko je bil današnji državno-prvenstveni spored okrnjen na dve tekmi, v Novem Sadu in Beogradu. Zaradi majhnega števila udeležencev se tabela »v zgornji Hiši« sploh ni mogla spremeniti; tem bolj važna pa je bila današnja odločitev za štiri udeležence, ki so razen Vojvodine prav za prav še vsi precej v negotovosti, kaj bo z njihovo usodo v ligi.
Med te udeležence moramo po sedanjem položaju šteti tudi našega zastopnika, enaj-storico Primorja, ki je morala po kostanj v Novi Sad. Po papirnati formi so bile nade na točki ali točko upravičene... Kakor se našim moštvom redko zgodi na tujih tleh, tako se je to pot Primorju, ki je celo prekosilo vsa pričakovanja in z rekordno zmago spravilo dve zelo koristni točki. Seveda sta še bolj dragoceni, ker se boj bliža koncu in je razen tega v zadnjem času nogometna sekcija našega ligaša preživela majhno »krizo«...
BASK je — kot se je pričakovalo — na lastnih tleh odpravil sarajevsko Slavijo in tako smo dobili po današnji nedelji naslednjo tabelo:
1	BSK	13 9 2 2 44:15 20 6
2	Hajduk 12 8 1 3 23:10 17 7
3	Jugoslavija 12 8 0 4 23:22 16 8
4	BASK	16 7 2 7 35:34 16 16
5	Concordia 12 7 1 4 28:14 15 9
6	Gradjanski 16 7 1 8 24:28 15 17
7	Hašk	12 6 1 5 26:16 13 11
8	Primorje 13 5 3 5 30:29 13 13
9	Slavija S. 14 4 2 8 26:36 10 18 10Vojvodina 15 2 310 18:45 7 23 11 Slavija O. 13 2 2 9 15:43 6 20
(Tekma Slavija (O.) : Hajduk 1 : 0 ni všteta.)
V naslednjem podrobno:
Primorje : Vojvodina
6:2 (2:1)
Novi Sad, 10. septembra. Današnja prvenstvena tekma z ljubljanskim Primorjem je prinesla Vojvodini na lastnih tleh neprijetno presenečenje. Vzrok visokega poraza Vojvodine je v tem, da je njeno moštvo nastopilo brez treh najboljših igračev in je igral tudi v vratih namesto Košiča rezervni vratar, ki je spustil nekatere manj nevarne žoge.
Moštvo Primorja je zaigralo eno svojih najboljših iger in je zmago popolnoma zaslužilo. Gostje so se odlikovali po lepi kombinaciji, hitri igri in tudi fizični kon-diciji. Gole za Primorje so zabili Bertoncelj, Erman, Slamič in Jež, za Vojvodino pa Markovič in Bogulič.
Tekmo je sodil g. Podgradski iz Velikega Bečkereka.
BASK: Slavija (S.) 3:1 (2:0)
Beograd, 10. septembra. Današnja prvenstvena tekma je prinesla Basku dve zasluženi točki. Vodstvo za Bask je dosegel Dettlinger v 25. min. in že tri minute pozneje je mogel Bask povišati na 2:0, kar je ostalo do odmora nespremenjeno.
Po odmoru je Hrnjiček že v 1. min. povišal rezultat na 3:0, toda v 13. min. je Slaviji, ki se je nekoliko popravila, vendaile uspelo zabiti svoj častni gol. Zmaga Baska je popolnoma zaslužena.
Tekmo je sodil g. Popovič iz Beograda odlično, toda z vso avtoriteto.
Železničarji med seboj
Pred startom v jesensko sezono podsa-vezne lige so se šiškarji odločili za močnejšega nasprotnika, da pregledajo svoje moči. Na njihovem igrišču se je k tej zanimivi tekmi nabralo nekaj ljudi, premalo, da bi mogli reči, da jih je bilo dovolj. Kaj ko bi se šišenska športna publika malo bolj zavedla svoje dolžnosti in podprla z boljšim obiskom svoje moštvo?
Železničar (Zagreb) : Hermes 5:4 (4:1)
Željezničar: Jurčič-Koprivnjak, Lončarič-Bazjanec, gep, Razbušek-Trntič, Ostrelič, Martinovič, Križmanič, Lorman.
Hermes: Oblak, Ferjan-Kretič, čebohln, Glavič-Ozebek (Kos), Brodnik, gkrajnar, Mokorel, Kariž.
Zagrebški železničarji so se predstavili kot močan nasprotnik za našega novega podsaveznega ligaša. Vsaj v prvem polčasu. In tedaj so Hermežanom po veliki zaslugi domačega vratarja zabili štiri gole, nekoliko preveč kot bi bili po svoji igri zaslužili, dasi so v tem delu igre dajali ton. V drugem polčasu pa jih je dobra igra domačega moštva povsem spravila iz koncepta, tako da so odpovedali še celo oni, ki so sc v prvi polovici močnejše odražali. Zagrebška obramba je imela nekaj več posla v drugem polčasu in se je pokazalo, da njene sposobnosti ne segajo preko povprečnosti. Dobra jim je bila srednja linija, kjer je prevladoval pol igre gep in izborno dirigiral. V nadaljevanju pa je popolnoma izginil, povezanosti in uglajenosti iz prvega polčasa je bilo s tem konec in vloga moštev se je obrnilaf. Napad, navezan sam nase, ni zmogel nevarnejših akcij.
Hermežani so imeli smolo z vratarjem. Baje je nastopil z rano, ki jo je dobil na poslu, odtod je razumeti njegovo veliko nezanesljivost, ker sicer spada med boljše ljubljanske vratarje. Vsak močnejši strel na gol mu je obtičal v mreži. Branilca sta bila na višini v drugem polčasu, ko sta dosledno preprečevala nasprotnemu napadu čiste pozicije za strel. Srednja vrsta je bila najslabši del moštva, Cebohin se je pa v drugem polčasu povzpel do dobrega konstruktivnega dela in sedaj je prešlo moštvo v močno ofenzivo. Najboljše moči pa imajo Hermežani v napadalnem triju, iti je proizvajal najlepše kombinatorne akcije v polju, pred golom pa je mnogo kvaril z nepremišljeno visoko igro.
Gole so dali: Za železničarje v prvem polčasu Martinovič tri. enega Lorman, za Hermesa je padel edini gol na lepo streljan
Karižev kot. Brodnik je zastreljal enajat-ko. V drugem polčasu je dal Mokorel dva gola, enega pa gkrajnar za Hermesa, za goste je bil zopet Martinovič uspešen.
Sodil je g. Dolinar dobro in objektivno.
Ilirija v Celju
Celje, 10. septembra.
Dopoldne se je vršila na Glaziji pred 200 gledalci prijateljska tekma med moštvom SK Celja in Olimpa. Enajstorica Celja je zasluženo zmagala s 3:1 (1:1). Obe moštvi sta nastopili v oslabljenih postavah in predvedli primitivno igro brez posebnih kombinacij. Celje je bilo zlasti v drugem polčasu precej v premoči. Sodil je g. Ochs objektivno.
Ilirija s Atletiki 8:1 (6:0)
Popoldne se je vršila na igrišču »Pri Skalni kleti« prijateljska tekma med ljubljansko Ilirijo in domačimi Atletiki, ki so jo gostje visoko in zasluženo odločili v svojo korist. Ilirija Je pokazala dobro tehniko z lepimi kombinacijami ter veliko odločnost pred golom, zaradi česar je bila tudi ves čas v znatni premoči. Atletiki so igrali neenotno brez pravega smisla in povrh tega precej ostro. Častni gol zanje je padel iz enajstmetrovke. Tekmo Je sodil g. Oberlintner iz Laškega zadovoljivo.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Zagreb : Sušak 1:0 (1:0).
Apatin: Tri zvezde : JSK (Split) 4:1. Split pojde zaradi boljše razlike golov v nacionalno ligo.
Dunaj: Hakoah : Austria 2:0 (1:0), Ad-mira : Vienna 3:1 (2:0), FC Wien : Sportklub 1:0 (0:0), Rapid : Donau 5:1 (3:0).
Praga: Slavia : Viktoria (Plzen) 4:1, Sparta : Viktoria Žižkov 3:2, Nachod : Ce-chie Karlin 3:1, Bohemians : Kladno 3:1, Teplitzer FC : židenice 3:0.
Budimpešta: Nemzeti : Phobus 2:1, Ujpest : Hungaria 3:0, Ferenczvaros : Sze-ged 2:1, Kispest : »11« 3:1, Somogy : Bocs-kay 2:1, IH. okraj : Attila 4:3.
Milan: Ambrosiana : Casale 9:0, Juventus : Livorno 4:1, Triestina : Napoli 4:1.
Curih: Grashoppers : Concordia 2:2, FC Biel : FC Ziirich 7:1.
SK Birija (old-boys). Danes ob 17. trening. Vsi in točno!
Ljubljana : Gradec 72:68
V sobotni medmestni plavalni tekmi med Ljubljano ln Gradcem so zmagali zastopniki Ljubljane. - Trije novi jugosk>venski ter po en nov
avstrijski ozir. štajerski rekord
Gradec, 10. septembra.
Sinoči se je vršil v kopališču »Zur Son-ne« medmestni plavalni miting med Ljubljano in Gradcem. S to prireditvijo so se ljubljanski plavači oddolžili Gradčanom za lanski obisk v Ljubljani. Gradec je sicer — dasi optimistično — računal s pičlo zmago svojih ,toda ljubljanski plavači so bili kljub hladnemu ozračju (zvečer je bilo samo 12 stopinj Celzija) povprečno v iz-borni formi in so zasluženo zmagali v razmerju 72:68.
Z zmago pa so postavili tudi nekaj prvovrstnih rezultatov, ki kažejo, da gre Ljubljana svojo zmagovito pot brez ozira na to, da ji v domačem plavalnem športu ni ravno »postlano z rožicami«. Tako je v prostem plavanju na 100 m postavil Ljubljančan Fritsch nov jugoslovenski rekord z 1:02.4, ki pa ni bil priznan, ker ni plaval v predpisanem trikoju. Gradčanu Seitzu se je posrečil v hrbtnem plavanju na 100 metrov nov avstrijski rekord z 1:12.7. Krasno je plavala Ljubljana štafeto 4 X 200 m, kjer je izboljšala prejšnji jugoslovenski rekord za 29 sekund in postavila nov najboljši čas 10:01. V štafeti 4X50 m je bilo tekmovanje »mrtvo«, toda prineslo je nov jugoslovenski in obenem nov štajerski rekord. čas 1:54.9. Tretji jugoslovenski rekord je dosegel Wilfan v hrbtnem plavanju na 100 m, kjer je dosegel čas 1:16.7.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
100m hrbtno: 1. Seitz (Gradec) 1:12.7 (nov avstrijski rekord!); 2. Wilfan (LJubljana) 1:16.7 (nov jug. rekord!); 3. žirov-nik (L.) 1:19; 4. Just (G.). Točke: Ljubljana 9, Gradec 8.
100 m prosto: 1. FriČ (L.) 1:02.4 (boljše od jug. rekorda!); 2. dr. RSdiger (G.) 1:03.5; 3. Lavrenčič fL.) 1:05.4; 4. Karf (G.). Točke: LJubljana 19, Gradec 15.
200 m prsno: 1. Parik (G.) 3:03.5; 2. Hribar (L.) 3:05.5; 3. Assen (G.) 3:13; 4. Jamnik (L.). Točke: Gradec 26, Ljubljana 25.
50 m prosto: 1. Petrovič (L.) 29.5; 2. Dittmar (G.) (ped za njim); 3. Fux (L.)
29.6; 4. žnidaršič (G.). Točke: LJubljana 36, Gradec 32.
3X100 m mešano: 1. Gradec 3:53.8; 2. Ljubljana (Hribar, Zirovnik, Fux) 3:54. Tečke: Gradec 44, Ljubljana 42.
4X50 m pros*«: l. in 2. Gradec in Ljubljana (Petrovič, Fux, Lavrenčič, Wilfan) v mtrvem teku 1:54.9 (nov jugoslovenski in štajerski rekord!). Točke: Gradec 53, Ljubljana 51.
4X200 m prosto; 1. Ljubljana (Mihalek, Frič, Jesih, Wilfan) 10:01 (nov jugoslovenski rekord!); 2. Gradec 10:09.9. Točke: Ljubljana 63, Gradec 59.
Tekma v waterpolu se je končala neodločeno z 2:2 (2:1).
Končno stanje točke: Ljubljana 72, Gradec 68. S to zmago si je Ljubljana spet ustvarila sloves enega izmed najjačjih plavalnih centrov Jugoslavije.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4 relativna vlaga v •/•. 6 •mer in brzina vetra 6 oblačnost 1—10
7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo naJ viijo, druse najnlijo temperaturo.
10. septembra. Ljubljana 7, 770.0, 13.0, 91, mirno, 10, 13.5 dež; Ljubljana 13, 771.0, 15.2, 87, SI, 9, —, —; Maribor 7, 769.7, 12, 90, mimo, 10, 4 5, dež; Zagreb 7, 770.1, 13, 80. NNE2, 10. 3.6, dež; Beograd 7, 768.8, 14.0, 80. mirno, 10, —, —; Sarajevo 7, 769.1, 11.0. 00, SW1. 9, —, —; Skoplje 7, 768.7, 10.0, 70. mirno, 4, — —; Split 7. 765.7, 19.0, 70. NE1, 9. —, dež; Kumbor 7, 764.9, 18.0. 80, SE2, 8, —, —; Rab 7, 767.1, 17.0, 70, mirno, 9, —,
Temperatura: Ljubljana —, 126; 16.8, —; Maribor 16.1, 12.0; Zagreb 21.0, 13.0; Beograd 23.0, 12.0; Sarajevo 24.0, 9.0; Skoplje 36.0, 5.0; Split 27.0, 18.0; Kumbor —, 15.0; Rab —, 16.0.
Poraz atletov Primorja v Celovcu
Na dvomatchu s KAC so atleti Primorja po odločitvi razsodišča, ki je osporilo točke Martinija, izgubili dvodnevno tekmovanje s 74:86
točkam
Celovec, 10. septembra. Danes se je nadaljeval mednarodni lahkoatletski miting in dvomateh KAC z ljubljanskim Primorjem. Atleti Primorja so dvomateh izgubili z razliko 12 točk, kar pa gre na račun tega, da je KAC osporil start in razveljavil točke atleta Primorja Martinija. ki se je v več disciplinah plasiral na odlična mesta. Kakor se čuje, bo klub v tej zadevi storil še oficijelne korake.
Podrobni rezultati so bili naslednji: 100 m (mednarodno in dvomateh): 1.
Berger (\VAF) 11.5. 2. Kovačič (Prim.). 3. Egger (KAC), 4. Cerer (Prim.), 5. Hirtl, 6. Radnitz. Točke za dvomateh: Primorje 36, KAC 34.
400 m (mednarodno in dvomateh): Prvi predtek: 1. Radnitz (Vienna) 56.3, 2. dr. Obholzer (Innsbrucker Sp. V.) 56.3; drugi predtek: 1. Kunschitz (KAC) 53.5, 2. Hirtl (KAC). 3. Gaberšek (Prim.), 4. Zorga (Prim.). Točke: KAC 42. Primorje 37.
Skok ob palici: 1. Gašperšič (Prim.)-3,20. 2. Putinja (Prim.) 3 m. 3. Fiirpass (KAC) 2.90. Točke: Primorje 45, KAC 43.
1.500 m (mednarodno in dvomateh): 1. Puckberger (WAF) 4:06.3, 2. Oliva (Argen-
tinija) 4:09, 3. Lcban (KAC) 4:09.6, 4. Weigl (Rapid), 5. Srakar (Prim.) 4:25.6, 6. Zorga (Prim.) 4:50. Točke: Primorje 49, KAC 48.
Disk: 1. Ru*s (KAC) 35.55, 2. Serie (Pr.) 32.S4, 3. Russ (KAC) 31.21, 4. Curda (Pr.) 30.80. Točke: KAC 54, Primorje 52.
400 m finale (mednarodno): 1. Radnitz (Vienna) 52.3, 2. Kunschitz (KAC) 53, 3. dr. Ouholzer (Innsbrucker Sp. V.) 54.2.
4X100 m: 1. KAC 46.1, 2. Primorje (Zorga. A. Kovačič. Cerar. Putinja) 46.2. Točke: KAC 64, Primorje 58
Kopje (mednarodno m dvomateh): 1. Agosti (Udine) 59.60. 2. Sajbruckner (Le-oben) 4S.29, 3. Putinja (Prim.) 46 m, 4. Russ (KAC) 45.52. Točke: KAC 68, Primorje 63.
Skok v daljino (mednarodno in dvomateh): 1. Martini (Prim.) 6.46, 2. Salbruck-ner (Leoben) 5.15, 3. Egger (KAC) 6.10, 4. Russ (KAC) 5.99. 5. Putinja (Prim.) 6.72. Točke: KAC 76. Primorje 68.
Olimpijska štafeta: 1. KAC 3:44.3. 2. Primorje (Goršič, Cerar, Kovačič, Gabršek) 3:51.5.
Končno stanje točk 86:74 v korist KAC.
Žena v sodobnem svetu
Važno vprašanje za gospodinje
Na moj istoimenski članek, ki je bil objavljen v ponedeljskem »Jutru« 14. avgusta t. 1., sta reagirala dva lista, in sicer »Slovenec (30. avgusta t. 1., št. 196) in »Gospodinjska pomočnica« (sept. 1933., št. 9), se mi zdi potrebno, da objasnim podrobneje nekatere svoje misli prvega članka ter odgovorim skupaj na oba članka omenjenih listov, ker sta si precej podobna.
Zlasti se oba članka spod tikata nad zahtevo, da mora imeti vsaka gospodinjska pomočnica vsaj osem razredov osnovne šole ali meščansko šolo ter gospodinjski tečaj. Piscema se zdi ta izobrazba preveč in opomba, da gospodinjski tečaj ne napravi naenkrat dobre gospodinjske pomočnice — je res čudna opomba. Vsak pameten človek loči teorijo in prakso ter ve, da le praksa tisto, kar usposobi šele človeka za delo. Da pa je tudi teorija potrebna, pa menda ni potreba posebej poudariti. Gospodinjski tečaj ima predvsem namen seznaniti dekle z gospodinjskimi posli. Mislim, da more tak tečaj samo koristiti začetnici, nikakor pa škodovati. Razne posel-ske zveze, pa tudi banovina sama pospešujejo prosvečivanje kmetskih žen in deklet — zdaj so se pa same interesentke postavile na negativno stališče. Prepričana sem, da prava duševna in strokovna izobrazba Se ni pahnila nikogar v nesrečo, pač pa se je pogosto zgodilo obratno.
Tn če se mislijo gospodinjske pomočnice organizirati v močno strokovno organizacijo, morajo biti do gotove meje izobražene. golanje je glavni pogoj vsake nadaljnje izobrazbe. Res je, da Sola ne da končne oblike izobrazbe, kakor tudi ni spričevalo njeno pravo in končno merilo, vendar Je šola priprava za življenje, ker odpira mladenki pogled vase in okrog se. gola da napotke, kje zajemati lepo, dobro in pravično v kasnejšem samostojnem Življenju. Gospodinjski tečaj pa seznani dekleta (kakor sem že omenila) z najosnovnejšimi pravili gospodinjstva. Dekleta dobe veselje do poklica, če vidijo, da ima njihov poklic tudi teorijo, ne pa samo prakso. Nauče se ceniti svoj poklic in sebe. Tedaj ne bodo gledale same nase ko na manjvredna bitja.
Poleg splošne izobrazbe zahteva vsaka strokovna organizacija tudi strokovno pred-izobrazbo svojega naraščaja. Edino gospodinjske pomočnice zastopajo stališče, da je dovolj, če dekle stopi v službo — in že je reden član organizacije. To ni pravilno. Za vsak poklic, tudi akademski, se zahteva pripravniška doba. Zato bi morala vsaka gospodinjska pomočnica prebiti vsaj triletno vajeniško dobo kakor Je usus pri obrtnem naraščaju ter obiskovati poseben nadaljevalni gospodinjski tečaj. Po vajeniški dobi morala položiti praktičen in teoretičen izpit, gele tedaj bi lahko postala reden član svoje organizacije. Po službenih letih (kakor tudi kako dolgo »luži pri eni gospodinji) bi se ravnala plača, ne pa da zahteva novinka kar 2 stotaka. Ce računaš še hrano in stanovanje, ima boljšo plačo brez izobrazbe ko pa n. pr. učitelj.
Za vsak poklic moramo imeti enake zahteve, v demokratični državi ne poznamo višjih in nižjih poklicev.
Ne odstopim niti za las od zahteve, da vodijo državno posredovalnico izobražene žene. Na prvo mesto spada nedvomno zdravnica, ki bi pregledala vsako gospodinjsko pomočnico pri vstopu v novo službo. To je neobhodno potrebno. Dekleta so neredko bolehna, če ne bolna, da pa imajo vse vprek slabe zobe — vedo pač najbolje gospodinje. Pravnica in psihologinja sta tudi potrebni v poselski posvetovalnici. Drugo uradniško osobje pa lahko tvorijo zaslužne gospodinjske pomočnice. Seveda, za administrativno delo so pa tudi potrebne trgovsko izobražene žene. Nihče ne misli vihati nosov nad gospodinjskimi pomočnicami, kakor menijo nekatere. In zakaj menijo tako? Ker se podzavestno čutijo zapostavljene — zaradi premajhne splošne izobrazbe. Mar ni res?
Tudi »Dom gospodinjskih pomočnic« naj ne bo zavetišče za brezposelne, temveč zopet šola, kjer naj se brezposelna dekleta udejstvujejo v gospodinjstvu. Pogrešamo moderen dom — in prva skrb države i»aj bo, da ga dobimo čim prej.
Nedelja je posebno poglavje v življenju gospodinjskih pomočnic. Zelo dobro je, če se zateče dekle k nauku v cerkev, ali pa v shajališče. Križ pa je s tistimi, ki se po-izgube v veseli druščini, ali pa se potikajo z neznancem po mestu, po gostilnah, ali po samotnih gozdnih potih. Zato je dolžnost nas vseh, katerim je pri srcu dobrobit naših deklet, da skrbimo za njihovo duševno lepoto, kajti, če se ta oskruni, se oskruni kaj hitro tudi telo. Primerna predavanja, vzgojne gledališke in kino predstave s posebnim ozirom na higieno duše in telesa, nadalje koncerti, čajanke, Izleti itd. bi bili v veliko korist osamelim de-
kletom ob nedeljskih popoldnevih. Brezpogojno je treba dvigniti nivo gospodinjskih pomočnic ter jim tako vcepdti pravo jamo-zavest.
Da je morala gospodinjskih pomočnic precej omajana, je res. Tu slab zgled, '.tm slab zgled — in ni čuda, da izgubi to in ono dekle etični čut. Toda, če bi imelo dekle dovolj moralne podlage, ne bi podleglo slabemu zgledu. Nasilnemu »nadebudnemu sinu«, ali celo samemu »gospodu milosti jive« bi dekle lahko energično plačalo predrznost, ne pa da se vrže samo v greh, ker dobi za uslugo morda kak borni dinarček! Moje stališče je, da Je Ženska sama kriva, če jo moški zalezuje. Dekle da povod — in potem Je lahka stvar. Danes nima vsako dekle ponosa, tako Je celo srečna, če lahko šteje svoje ljubimce na prste in posebno še, če so »gospodje« med njimi.
Dobro moramo razlikovati dve kategoriji gospodinjskih pomočnic: predvojne ln povojne. Razlika med njimi je ogromna. Predvojne so vzor idealne pomočnice. Deset in še več let so služile pri eri hiši. (Danes je redkost 10 mesecev.) četudi so bile manj izobražene, so pa imele večjo srčno kulturo. Gospodinja je včasi vse zaupala pomočnici, celo svoje otroke (danes jih ji pa ne zaupa skrbna mati niti dve uri). Bile so varčne, gtedile so za starost. A danes? MaLokatera misli na starost ali na bedne starše, da bi jim poslala saj o Božiču bankovec. Bankovec je danes mnogo, toda veselje, ki bi ga storila staršem.' Niso poučene o higieni duše in telesa •— in tega smo krivi vsi!
Moj dopolnilni članek menda ne bo zopet »kuriosum«, ali pa »bobneče frazira-nje«, ampak donesek k razmotrivanju važnega problema za gospodinje. Mislim da imajo tudi one pravico izpregevoriti in javno povedati svoje misli o gospodinjskih pomočnicah, ker so one ravno najbolj prizadete.
Oba članka omenjenih listov pa jasno razodevata, kako malo čutijo gospodinjske pomočnice potrebo po višji Izobrazbi, ki ni monopol samo akademičark, ampak pravica vsakogar, ki je žejen lepih in resničnih misli in premišljevanj. Filozofirati se ne pravi buliti v zrak in mlatiti prazno slamo, ampak misliti in premišljevati o življenju. Filozofija in življenje sta tako tesno zvezana, da si ne moremo zamisliti človeka, ki ne bi premišljeval o tem in onem. Ce tega ne stori, Je umsko podoben živali. Toda prepričana sem, da tomu ni tako pri ženah (tudi pri gospodinjskih pomočnicah), ker so žene bolj nagnjene k premišljevanju kakor povprečni moški. Na napačni poti so tudi tiste, ki menijo, da po dnevnem delu ne morejo čitati saj četrt ure. Kakor telo, tako potrebuje tudi duša svojo dnevno hrano. Kdor pa ne neguje tudi svoje duševne plati, počasi otopi. In to ni prav v tem stoletju napredka in svobode!
Kako zaostalo je tudi nazlranje o vrednosti poštenega dela! Katero delo je najnižje? Ali pospravljanje, pomivanje, pranje, ribanje, kuhanje, krpanje, šivanje, delo na vrtu? Ali mislite, da akademsko naobražena Žena ne prime za vsako od teh del? So ji odpočitek od težkega duhovnega dela, zlasti če ne goji športa. Obratno pa velja za gospodinjske pomočnice. Dejstvo je, da je vsak človek iz telesa in duše. In tega se morajo zavedati tudi gospodinjske pomočnice!
Vsako delo je etična vrednota in nihče, ki ima razvit socialen čut, ne more govoriti o najvišjem in najnižjem delu. Tudi v tem pogledu je potrebna življenjska filozofija.
Opomba, da nimam pojma o življenju gospodinjskih pomočnic, je neutemeljena, ker vidim v gospodinjski pomočnici človeka, ne pa nižjega bitja in želim, da bi bile primerno izobražene ter deležne tiste obče človeške sreče, ki je mogoča v okviru zemeljskega življenja.	M. 2. K.
Hranilnica pred sodiščem
Varaždin, 10. septembra
V ponedeljek se bo pričela pred varaž-dinskim sodiščem glavna razprava proti članom ravnateljstva hranilnice iz Legrada, ki jih je obtožil državni tožilec zaradi tega, ker je hranilnica zašla v konkurz z izgubo 2,390.000 Din. Obtoženih je šest članov ravnateljstva. Konkurz Legradske banke je svojčas povzročil porazno senzacijo po vsem Medjimurju. Zlasti hudo so bili prizadeti oni z majhnimi vlogami, kmetje in obrtniki Za razpravo vlada veliko zanimanje med bančnimi krogi, kakor tudi med vsem ostalim prebivalstvom Medjimurja.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
TEDEN DNI FILMA
Scampolo
Billie Wilder in Maks Kolpe sta priredila znano in priljubljeno Ni-codemijevo odrsko delo »Scampolo« za film. Scampola igra Dolly Haas, njenega partneja pa Kari Ludvig Diehl. Ostala igralca sta Paul Hor-biger in Oskar Sima.
DoIy Haas v naslovni vlogi glasbenega filma »Scampolo«
Scampolo je vražji, neugnani, komaj življenju dorasli ciganski deklič — brezdomno dete ceste, kakršna srečuješ v solnčni Italiji korak za korakom. Pri nas bi tako dekletce pogubil veletok mesta in bi neizprosno propadla — tu, na apeninskem polotoku, pa je tip »Scampola«, ki kljub svojemu potepuštvu ohrani v borbi z življenjem svojo čisto in nepotvorjeno otroško dušo, neredek pojav. Tip te deklice je po motivu Nicodemijeve komedije prenesla filmska režija zdaj v berlinski milje in predstavlja nam ga vprav mojstrsko dra-žestna Dolly Haasova. Da navedemo le nekaj početnih prizorov:
Tiho zaigra muzika nakazujoč Jutranje velemestno svitanje.
Po kamenitem tlaku zadrdra prvi voz z mlekom, trgovine velemesta se odpirajo. Na balkonu hiše se pojavi mlada sobarica in stepava odeje. Prikažejo se otroci, hiteči v šolo. V zvoniku zadoni ura.
Pred javno telefonsko govorilnico — s hrbtom proti vratom — stoji širokopleč
mož postave, šele, ko se premakne z mesta, zagledaš za oknom telefonske celice napis:
»Pokvarjeno!«
K celici se približujejo drug za drugim pasantje. Ta in oni med njimi stopi do vrat, a čim ugleda napis nad njimi, skomigne z rameni ter se napoti dalje. Muzika zaigra prvič »Scampolov« motiv.
Aparat se naglo približa telefonski celici, tako da se nam prikažejo steklena vrata z napisom iz neposredne bližine. Izza šipe se nenadoma dvigne ročica, ki odrine napisno tablo vstran, nakar te pogleda dvoje zvedavih, napol otroških oči Kuštrava glavica z razposajenim nasmeškom okrog usten te pozdravi: — naš de-klič — Scampolo.
Mahoma se pred celico zopet pokaže mrka postava redarjeva.
Scampolo se spet skrije v celico ter postavi napis »Pokvarjeno« na prejšnje mesto. Za hip se zdrzne in počaka. Toda zunaj ostane vse mirno. Scampolo globoko vzdihne, zazdeha in leno izteza svoje ude. še vedno čepi v nerodni legi med ozkimi celičnimi stenami, kjer je bila prenočila. In tedaj se počasi napravlja.
V nogavici zija velika luknja. Scampolo nosi pribor za šivanje kar pri sebi. Ena-dve in že je luknja zakrpana.
In potem se jadrno odpravi. Brž sname z vrat tablico z napisom a!l — o joj — redar jo je že opazil. Toda to »Scampola« ne spravi v zadrego. Urno zavrti pri telefonu ročico ter jame hladnokrvno posnemati telefonski pogovor. In še preden se je stražnik pred vrati zavedel, je Scampolo ležerno odprl vrata ter odkorakal mimo osupljenca novim doživljajem naproti.
Dr. Mabusejeva oporoka
Fritza Langa filmi vselej pomenijo dogodek v filmskem svetu. Ako se ne bi tako zelo vdajal vpiivu svoje žene, sicer vsekakor nadarjene Thee v. Harbou, katere rokopisi so vse preveč zmehanizirani in brezdušni, bi nam bil gotovo že ustvaril svoje najdovršenejše delo. Baš dr. Mabu-sejeva oporoka nam to izpričuje. Tempo poedinih prizorov je naravnost tajinstven, vsebina filma pa taka, da ti jemlje sapo. Takoj prvi prizor, ki te povede pred ponarejevalce bankovcev: skrivnostni ropot strojev, smrtni strah ponarejevalca, ki strahoma pričakuje, da ga zdaj pa zdaj iz-slede. Zares, treba je železnih živcev, da vztrajaš do konca.-
Fritz Lang nam predstavi, kakor vselej, tudi v tem filmu le nove igralce, med njimi zelo nadarjeno Vero Liessem, ki pa jo je, žal, le premalo zaposlil. Sijajen je nadalje Oto "VVernicke kot kriminalni ko-
misar, ki skuša razkriti zamotani slučaj z logičnim sklepanjem. Tudi Gustav Diessl in Rudolf Klein-Rogge sta Igralsko na višku. Najboljši pa je brez dvoma Oskar Beregi v govoru in pa v igri.
Ekstaza
Film, v katerem bomo videli filmski de-
but Zvonimirja Rogoza.
Režiser Machaty se je s tem filmom odstranil od običajnega operetnega filmskega kiča. Z »Ekstazo« se je za korak zopet približal nememu filmu, ki mu je ideal.
Vpliv slike je njemu glavno, zvok pa le dobrodošla, a ne nujna dopolnitev očesu prikazanega.
Tako je tudi »Ekstaza« epohalno delo, očarljiva pesem slik, ki nam ubira v naših dušah najtanjše strune in izvira emo-cije, ki jih običajno zatvarjamo v svoji notranjosti. Vsekakor, dejanje ni novo! Nasprotno: vsakdanje, skoro banalno. Toda tu ne gre kaj, temveč kako nam je prikazano: simfonik, ki v slikah misli, govori z nami in tam, kjer se slika preliva z godbo v eno, se vpliv prizora stopnjuje do brezmejnosti. Zazvene mameči akordi in naša duša doživlja vse ono, kar doživljajo trije glavni igralci: radost, ljubezen in bol. In divna Hedy Kiesler, glavna Junakinja. nas s svojo igro in s svojo očarljivo zunanjostjo opaja ...
Pozdrav ln poljub, Veronika
V Budimpešti je ta film odnesel rekord. A glavna junakinja v njem, »humoristka« Frančiška Gaal, bo ostala vsem, ki so jo v tem filmu videli in slišali, v neizbrisnem spominu. S svojo neprisiljenostjo in prisrčnostjo njena igra očara gledalca. Tem bolj, ker tudi film sam nI izumetničeno, literarno delo, temveč dogodek, ki ga Je humoristična invencija poklonila edinemu namenu: — humorju.
Gospoda Beckerja iz Bratislave vleče v Berlin, pa se je zategadelj udeležil pri nekem tamošnjem podjetju. Seveda mu gre pri tem le za zabavo, dočim natvezi svoji ženi, da so njegova pogosta potovanja namenjena bodočnosti in procvitu podjetja.
A glej, nenadoma, še preden se je prav zavedel, je že smola tu. V hotelu, kjer običajno prenočuje, sreča na hodniku pla-kaiočo deklico. Seveda, gospod Becker — kakor po večini vsi moški — ženskih solz
_ izvzemši one svoje žene — ne more
prenesti. In še tem manj, ker gre za očarljivo mlado damico. Usoda hoče, da se baš v trenutku, ko s to damo kramlja, nenadoma prikaže ljubosumni obraz njegove žene. Presenečeni soprog se reši iz trenutne zagate na ta način, da predstavi neznanko svoji ženi kot soprogo svojega prijatelja Rainerja. Slučaj pa hoče, da je plakajoča devojka, ki je nastavljena v neki cvetličarni, baš došla v hotel, da se go-
spodu Ralnerju opraviči, ker se je bila nasproti njemu nepristojno vedla in ga je užalila. Kdor pozna ustroj takele veseloigre, ve po skušnji, da običajno vsaka takale kot ljubavni parček naznačena dvojica konec koncev res postane resničen ljubavni par. Tudi v naši igri se zgodi tako, seveda mimo raznih vražjih zapletlja-jev, katerih najefektnejši Je pač tisti, ko prisoli gospa Beckerjeva svojemu soprogu dvoje krepkih in zvonkih zaušnic. In to baš v hipu. ko spoznana potegavščina prav za prav ni več potegavščina.
Dama, ki tako ljubeznivo deli klofute, je naša znanka Hilda Hildebrandova, ki to pot ne nastopa kot zapeljiva posvetna dama, temveč kot ljubosumna, Ottona Wal-burga strahujoča soproga. Gospoda Rainerja pa predstavlja šarmantno Paul Hor-biger.
Louls Graveur poje v filmu
Po vsem svetu znani slavni tenorist Louis Graveur bo po naročilu družbe Foxfilm izdelal v Berlinu velefilm »Pustolovščina iz ljubezni«. Graveur je hodil prav svojevrstno pot slave. Od opere je prišel na koncertni oder, iz koncertne dvorane k opereti in slednjič, ker mu je še manjkalo svetovne popularnosti, —• k zvočnemu filmu. Pevec Graveur izhaja iz male angleške meščanske rodbine. Po očetovi volji je postal stavbenik. Toda že od mladih nog je imel veliko hrepenenje in veselje za teater. Izšolal si je glas. Prišel je v New York, kjer je dosegel ogromne uspehe kot eden najbolj slavljenih tenoristov sveta. Vsi njegovi koncerti so bili razprodani, občinstvo se je z navdušenjem naslajalo ob njegovem lepem glasu. Kar naenkrat pa je presenetil Graveur svojo koncertno publiko z novo senzacijo. Cez noč je nastopil pot tenorista. Seveda je ta senzacija njegovo slavo še podvojila.
Slednjič je torej film pridobil še tega slavnega pevca, ki ga bomo še v tej sezoni slišali v Ljubljani v glasbenem in pevskem velikem filmu: »Pustolovščina lz ljubezni«.
Filmski drobiž
Zasedba velikega planinskega filma »Belo Veličanstvo«, katerega zunanji posnetki se delajo na Jungfrauenjochu, je naslednja: Gustav Diessl, Hertha Thiele, Carl Vogt, Theodor Loos. Poleg teh igralcev sodelujeta v flimu znana turista David Zoog in Beni Fiihrer.
V Pragi so končali te dni zunanje posnetke filma »Serenada«, ki bo izgotovljen v treh verzijah. Svetislav Petrovič bo igral glavno vlogo v češki, francoski in nemški verziji. Olga gehova je angažirana zgolj za nemško.
Vlasta Burian bo igral glavno vlogo v filmu, ki ga bodo v Pragi delali po Go-goljevem »Revizorju«.
Skladatelj Frledrlch Hollander je bil angažiran za glasbenega vodjo pri tretjem Lllian Harvey Fox filmu »Marionete«. Z delom tega filma se bo baje pričelo 15. septembra. Trenutno je Lilian Harvey zaposlena še s svojim drugim filmom »My Woeakners« (Moja slabost).
Za nosilce glavnih vlog v filmu »Nič strahu pred ljubeznijo« so bili angažirani Liane Haid, Ralph Artur Roberts, Jessie Vihrong, Hilde Hildebrandt in Theo Lin-gen.
V	Budimpešti »nimajo sedaj film »Rako-
czyjeva koračnica« z Gustavom Frohli-chom in Camillo Hornovo.
Lien Deyers, Uršula Grabley, Georg Aleksander, Hans Junkermann, Curt Vesper-mann in Trude Hesterberg so baš te dni dovršili veseloigro »Ali ni moj mož sijajen?«
Prvi film Dorotheje VVieckove v Holly-woodu se ne bo imenoval »Bala žena«, temveč »Craddle Song«. Dorothea Wieck bo predstavljala v filmu nuno.
Drugi Burianov film »Junak noči« je že v delu. Delajo ga v Pragi, režijo ima Mac Frič.
Maurlce Chevalier bo napravil za družbo Metro Goldwyn film po motivih znane L6-harjeve operete »Vesela vdova«. Njegova partnerica bo zopet Jeanette Mac Donald.
V	berlinskem Jofa ateljeju sta zaposlena Dolly Haas in Willy Eichberger s filmom »Majhno dekle — velika sreča«.
Richard Romanovsky, Luise Ullrich in drugi nam manj znani igralci so zaposleni pri filmu »Oče postati je vendar težko«.
češki film »Pesem slavčka« z Jarmi 1 o Novotno v glavni vlogi je imel v Pragi ogromen uspeh. Film predstavlja prepovedano ljubezen mladega duhovnika in lepe operne pevke, ki je bila njegova prijateljica še izza otroških let V vsem filmu do-minira tragična nota, zato je bilo pri premieri mnogo joka in solz. Film je režiral Svatopluk Innemann, izdelala ga je praška družba »A. B. Atelje«, Praga, Barandov.
Svetovna premiera največjega dr. Fancko-vega filma »S. O. S. Ledena gora« bo konec tega meseca v Berlinu v Ufa palači ob zoološkem vrtu. Za ta film je bila organizirana ogromna, velepotezna polarna ekspe-dicija na Grenlandijo, katere so se udeležili poleg filmskih umetnikov Leni Riefen-stahlove, slovitega letalca Ernsta Udeta, Gustava Diessla, velealpincev Seppa Rista, Walterja Rinnula mnogi znameniti znanstveniki.
Bernhard Kellermann protestira. Ker se
v Nemčiji razširjajo govorice, da je sloviti romanopisec Bernhard Kellermann, katerega roman »Predor« se v Nemčiji filma, židovskega pokolenja, je pisatelj objavil v raznih listih izjavo, da je čistokrven arijec in da svoj rodovnik lahko vsakomur pokaže.
Vsaki frteeda 50 par;
za dajanj« naslov* aH za Šifro n« S Din. (1)
Varuhinjo
k otroku iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35032-1
Gospodično
učiteljico aH otroško vrtna rloo z znanjem neznč-r rve iščem za pouk dveh to(kj>v v starosti 7 let. P mwbe na oglasni oddelek ».Hira« pod »Nem=č; IM«.	35020-1
Soboslikarskega pomočnika
»prejme takoj Viktor Td-mazlu. Novo mesto.
35002-1
Trgov, naobražena
oseba, ki položi 20.000 Din kavcij«, d "M stalmo »tožbo. Ponudbe pod šifro »Kavcija 20.000« aa ogl. oddelek »Jutra«. 35003-1
Kot gospodinjo
»prejme starejši gospod inteligentno vd'Ov*> ali ločenko, ki ni imela otrok. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«.	35015-1
Pletilje
dobro izurjen«, samostoj-n-e delavke, (»prejme tovarna pletenin. Benu-ik Franzl, Ljubjana. Privez 17.	35064-1
Oskrbnika
wt Planinski dom sprejmemo takoj. Prednost imajo upokojenci. Ponudbe z referencami na Podružnico SPD Črnomelj. 26727-1
Kontoristinjo
i jsnaojean italijanščine ter vsaj deloma knjigovodstva »prejme lesna industrija iaven Ljubljane. Ponudbe 6 curriculum vi-tae teir zahtevki glede plače n« oglas«! oddelek »Jutra« pod »Konto-risti-nja«.	35001-1
Korespon den ti n k>
popolnoma zmožno nemške m italijanske koresponden ce, in dobro računarico. sprejmem. Slovenske ponudbe z označbo zahtevkov pod šifro »Zanesljiva in sigurna« na ogi«sn: nd-deiek »Jutra«. 26990-1
Krojaški mojster
za boj jše konfekcijsko delo dobi isto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35065-1
mm

1
i .i;
■ " >• >• i
Izurjene pletilje
iščem za takoj. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra« 35046-1
Vsaka besed« 50 par; za dajenje naslov« ali za šifro pa S Din. (2)
Perica
sprejme perilo v pranje in likanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35031-2
Službo služkinje
iščem: zmožna kuhe. pospravljanja. ljubiteljica otrok, vešča tudi nemškega jezika. Ponudbe pod »Stalno 24« na oglasni oddelek »Jutra«. 35036 2
Gospodična
iz boljše druž;ne. zmožna perfektno nemščine in francoščine, želi mest« Kot vzgojiteljica najraje v Ljnblja.n.1. Cenj. pontid be ne oglasni oddelek »Jutra« pr& »Perfektna«.
35023-2
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni brat, gospod
Kuharica
vestna, skrbna in pošte-na, vajena vseh kuhinjskih de'., želi zamenjati mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35010-2
pleskarski pomočnik
dne 10. t. m. po dolgi in mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 12. septembra 1933 ob %3. uri popoldne izpred mrtvašnice Vidovdanska cesta št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. septembra 1933.
Žalujoči ostali
t . ,-i -' ---H- .
»"H
t-.r.-.
tm
i .-.v^i,
Mlada postrežnica
vešča hišni del lo kuhe. t ioibrimi spričevali, išče me-*fc3. Pepca Pajk. Sv. Petra ceeta 81.	35079 2
Trgovski pomočnik
'.zvežKan v mešani stroki, perfekten v nemščini io srbohrvaščini, zmožen kav cije. gre tudi kot. skladiščnik. Naslov pove oglasni lddelek »Jutra«. 26743-2
Prodajalka
izurjena v trgovine! mešanega blaga, želi svoje se dnnje mesto prem eni ti. — Ponudbe na og.as. oddelek »Jutra« pod »Poštena 15«.
26862 ?
Občina Iijinbl-jain« Mesitoi pogrebni zavod
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja srčno ljubljena soproga, gospa
Marija Panič
danes 10. t. m. po dolgem, muke polnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 12. septembra 1933 ob 4. url popoldne iz hiše žalosti, Linhartova ulica št. 35 (Luščilnica riža) na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. septembra 1933.
MATIJA PANIČ, soprog
'■S'.v'-'">; '■■'''
''.."ir v;,
:-■»' v	.S:
'•«>" •'-.A-.t;;."»:- -.; '.V.
Zobotehnik
perfekten v zlatu, kauču-ku kakor tudi v keramiki, zmožen čedne im vestne izdelave, išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Točen in vesten« na oglasni oddelek »Jutra«.	35005-2
Gospodična
mlada, d-obra gvispodinja, i večletno p-akeo, ižče službe gospodinje k samostojnemu gospodu. Po-os^asni o< >od »Zanesljiiva 26«.	25004-2
nudbe na og'asni oddelek »Jutra« pi
Služkinjo
ki de-bro kuha, opravlja vs« hišna dela. gre k boljši družini. Nastop 15. sept. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena siluižlainja«.
35014-2
Sobarica
ki razpolaga z večletnimi spričevali, išče službo v hotelu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Znanje nemščine«. 35004-2
Prodajalka
mešane stroke, išče name šče-nje v LjuMjani. Celju ali Kranju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prodajalka«.	25dl0-2
Absolventka
učiteljišča
Išče primerne zaposlitve. Dopise prosim pod Šifro »Služba 021« na ogi. odd. »Jutra«.
35101-2
Šivilja
z dosedaj samostojno prakso na deželi Išče mesta kot pomočnica v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod »Skromna 22« na ogl. oddelek »Jutra*.	35117-2
Kuharica
tud) za vsa hišna dela išče službe, najrajši pri kakemu vdovcu. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »70«.
35153-2
Privatni uradnik
'zvežban za odgovo-na in vod"na m»#ta mlad. vo jaščine p"0*t. teli name ščenje pri d-ohH tovarni. Dopise na oglasni oddelek »Juit.nl« pod »Uspešno <o vestno delo«.	26000 ?
Mlad šofer
ki bi opravljal 'udi d'nga hišna dela. išče službo pro ti nizki plači. Naslov pove jglasni oddelek »Jutra«.
26934 ?
Prodajalka
:šče slu-žbo v ka.k ršn ik mil stroki. Ponudbe na oglas •dd«'ek »Jutra« pod Vfrn »Sp'f>tna«.	350782
Absolventka
trgo^ake akademije t per-fekt.nim SDanj-m slov., srbohrv.. nemškega jezi ka in stenografije, išče i>rimern»ga nameščenja. Ponudbe fKid »Zaupna« na oglasni oddelek »Jutm«.
35<160 2
Kuharica
i večletnimi dobrimi spričevali, srednje »ta-rosti, želi »Inžbo. Nastopi ta koj. Samo pismene ponudbe na :»g!asn; »dde ek »Jn>va« pod »Simo <r.r,ina«	86062-2
Mesarski pomočnik
(prekajevalec) išče službo. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra«.	26641-2
gZHBaZa
O^Iam trg. značaja po 1 Din beseda; za d.a janje naslova aH ta šifro 5 Din. — Ogla«i ■w.ialnega značaj* vaa ka beseda 50 par; ta dajanje naeiora ali ta tofno p« 3 Din. (6)
Perje
razstavljeno na Velesejmo t paviljonu E 50 in pa filjonu I 667 d">bite ta 20 % eeneje. dokler traja laloga. fladovan. 26774 6
Prodam:
diječjl krevet (Kinderbett) dječja stolica, koja se da preklopiti za ko lica l jed-no kompletno sedlo. Upi-tfttl: Livarska 10/L
35019-6
Svilen senčnik
velik, tel en, io dvokrilno omaro poceni prodam. — Rimska 7, vrata 1. 35018-6
Motorni čoln
za prevažanje oseb. fte skoro nov. poceni prodam. Pripraven za prevozništvo ali oeebno uporabo. Naslov v oglasnem oddeJku »Jutra«. 35066-6
Zidan paviljon
n« veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma prodam na obroke, ali proti hranilni knjiiici. Vidmar. Sv. Jakota trg 5 35060 6
Kroj. vrtilno peč
na koks, s 6 likalniki. skoraj novo, prodam. Na »lov pove oglasni oddeek »Jutra«.	33077-6
Brinjevo olje
pristno, ku.p:m vsako množino. V ponudbi je navesti količino in ceno. postavno v drogerijo A. Florjančič. Ljubljani, Sv. Petra c. 19 25387 6
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje nasJova aii u šifro 5 Din. — Oglasi socialnega uiačaja vsa ka beseda 50 par; ta lajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (T)
Zaprto stojnico
kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Stojnica«.
35082-7
Malo vago
decimalko
ra.blje»o, kuhinjsko kre denco. zidarsko vrv in dvi galo za 1 m' trigo (vinto) kupim. Ponudfoe n« nasl>v Hočevar. Tvrševa oesta 69 35068-7
Vsaka beerda 1 Din: ta (lajanj« naslova alt za šifro pa 5 Din. (161
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice IJnbljan «ke prodamo ia eca 30 00i [>.,n. Material d. f o t. I.jnbljana Tvršev, e 36 26042 1f
8000 Din gotovine
.!•»• dobrim obrestim !b a mstvu iščem za takoj 3enj. ponudbe prosim na ►glas. >ddelek »Jutra« pofl •.načko »Sigurno jamstvo«.
260.33-16
Hranilne knjižice
kupuje io prodaja
M. Jankole
komand, druiba. Ljubljana
Aleksandrova c. 4^11
palača »Viktorija«). Tele fon 3052.	26931-16
Samostojna gospa
išče simpatično družobnic« ali družabnika e kavcijo, za pomoč v trgovini in gostilni ob hrvaški meji. Ponudbe na oglas, oddciek »Jutra« pod šifro »Takoj iružabnica«.	26731 16
Zaslužek
Kdor I i 6 e tx*lutka, plača za vsako besedo 50 par; ta naslor aH šifro I Din. — Kdor a a d i taalužefc. pa za vsako be«e<io 1 Djn? za dajanj« naslova ali aa šifro pa 6 Dia. (8)
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
pMeiranje, montaža bridge stor, pranje in likanje ve zonia, ročno vetMije, mu-nogrnmi. strojno vezenje in predt.isk najm-odernejših viorcev. Dunajska ». la/lV 155 3
Lokali
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. HS0
Brivski salon
v prijaznem letoviškem mestu na Štajerskem, z večjo okolico, naprodaj. Potreben kapital 8000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra -ksisuenca«.	26964-19
Lokal za buffet
i inventarjem oddam ta leoj. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno«.	26943-19
Hotel na gornjem Jadranu
Kddam v najem t odku (»■•m vsega inventarja
ima 12 novo opremljenih <ob e tekočo vodo Na jr»laj pod zelo ugodnim oopnjera. Pojasnila daje 'es-tnica hotela »Zagreb«. 3enj.	26012 19
Kavarn o-
res ta vrači jo
novo tgrajeno. n« na jI ep5' legi Cm roka (Zagreb), od lamo taikoj v najem. Pismena vprašanja na ln terreklam. Zag«eb. Marti -vkova 28. pod broj P 3070 25426 19
Stanovanja
i Vsaka beseda 50 par: j za dajanj« naslova ali za šifro S Din (21-a)
Enosob. stanovanje
šče mirna stranka s 1. ok •.'»brom v Sp. Šiški, ali v bližini Tabora. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik 58« .«12« ?! 'a
Stanovanje
Ivo- ali trisobno iščem i novembrom. — Ponudbe z navedbo ceae pod »Točen plačnik 88« na »glas. oddelek »Jutra«. 35103-31/a
Stanovanje
3 sob ali 2 s kabinetom, kopalnico, išče miren za-kont-ki par brez otrok za novemoer. Ponudbe na ogl. odde.fk »Jutra« pod šrfro »D/. L«	35121-21/a
Stanovanie
»no- aH dvosobno išče m1 ren zakonski par bre* otrok — fcotokor mopoče v mestu. Ponudbe na ogl. vdd<»!»k »Jntra« pod 9ifr*> »J. V. — Svetlo«.
26569 ?l/a
Stanovanje
eno- alt dvosobno, za ok-t.ober aH november iščeta zakonca brez otrok — za Bežigradom ali v Spodnji Šiški. nonudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Upok. oficir«. 35096 21/«
Dvosob. stanovanje
:šče z novembrom majhna uradniška družina. Ponud b" Da ogl. oddelek Jutra pod značko »Samo odrasli« 25225-21/a
/JU/MIT' f rr
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aii za šifro 3 ttn. (23)
Na Poljanski cesti
v novi hiši oddam sobo s (»osebnim vhodom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
35276-23
Majhno sobico
čisto, svetlo, e posebnim vhodom oddam boljši osebi v rili v bližini Sv. Krištofa. Naslov v oglas, »ddelku »Juti««. 85022-23
Sobo
s posebnim vbodom takoj oddam z eno ali dvema post e-1 jama. Kladezna ulica 13.	35006-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, el-k-triko oddam. Kra.kovsk' nasip 18.	3502^-23
Lepo solnčno sobo
oddam stalnemu boljšemu gosr»odu. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 36043-23
Lepo sobo
oddam v sredini mesta boljši osebi. — Naslov v oglaraem oddelku »Jutra«
35060-23
Opremljeno sobo
oddam gospodični v blii* ni dramskega gledališča Naslov v ogasnem oddei ku »Jutra«.	35058-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhod "»m. dvema posteljama, oddam ta koj ali s 15 septembrom Parket, elektrika. — Rožna dolina, cest« X štev. 25 (pod Rožnikom). 35038 23
Dijaike sobe
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ah za šifro 3 Din. (22)
3 dijake (-inje)
sprejmem v 2 lepo opremljeni sobi t vso oskrbo Sv. Petra cesta 62/1.
35034 22
Dijakinjo
sprejmem na stanovanj« io hrano. Dobra oskrba, klavir in nemška konver-zacija. Poldi Sinki je, Blei-weisova c. 5/1LL 85009-22
Dve dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Nemška konverza.»'ja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35027-22
Dijaka
sprejmem t zajtrkom ali vso oskrbo v lepo sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35044-22
Učiteljska družina
sprejme dijake v vso oskrbo. Pomoč pri učenju, cen-ter, nizka cena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26939-22
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par: ta dajanj« naslov« ali sa šifro 8 Din. (2$-a)
Solnčno sobo
t lajtrkaim, iščem za če-trtošoica bliau H. realne gimnazije. Nemška bon-veraaoija. — Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod »Četrto« olec«. 35084-23/a
Separirano sobo
v bližini banske oprave iščeta od 15. oktobra dalj« mladoporočenca. — Ponudbe aa pod rut »Jutra« v Mariboru pod »Mirna«.
26967-23/a
Prenočevanje
(hrano) blizu magistra, ta pri mali rodbini stalno 4 dni tedensko išče obrtnik. — Pismeno na »Rapid«. Sv. Petra 25.
35100-23a
Sobo
separirano ali s posebnim vhodom med Rimsko cesto ln kolodvo. rom Išče gospod z dežele, ki prenočuje večkrat v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ©od »Dežela«.
35274.235
Informacije
I Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (81)
Avtobusna proga Bled—Ljubljana
obratuje do preklica po sedanjem voznem redu. Ukinjena Je samo vožnja ob nedeljah ln praznikih. Odhod ob 6. url lz Bleda ln ob 21.30 lz Ljubljane. 35199-31
Glasbi l a
Vsaka beaeda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Dim. (261
Klavir
dobro ohranjen, naprodaj. Na ogled med 2. in 5. uro popoldne. Naaov » oglas, oddelku »Jutra«. 264S9 i6
Društva in šole!
Ivan Kacin, Domžale, dobavlja harmonije od 2000 Din. Planine, prvovrstne. z garancijo za 10.000 Din. Ravno tam se dobi dober klavir za 2800 Din	26260-26
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« aH
za šifro pa 5 Din. (88)
Izvrstnega cvička
20—30 hI, kdor ga vzame takoj, dobi po Din 3 liter. K c«, gos tilna, Mokron og. __35083-33
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano ln cele glavice za sar-mo, v sodčlh, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo 10. telefon 25-91.	236-33
Obrt
Vsaka beseda 1 Dia; za dajanje naslova aH
za Šifro pa 5 Dia. (90)
Steznike, nederčke
po meri, najboljše in najcenejše v salonu Ana Hatter, Ga jeva 8/n tik nebotičnika.	35012-80
Striženje 4—5 Din britje 2—3 Din
samo v »Rapldu« (zraven Tratnika). Sv. Petra c. 25.	26929-30
Kompletno orodje
za izdelavo dobroldoče-ga kovinskega predmeta ugodno naprodaj. — Pripravno za manjši obstoječi obrat. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »18.000«. 35120.30
Oblačila
Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« na-s!o<va aii ta šifro 6 Din Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 60 par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (IS)
Damske plašče
kostume, moške oblek«, površnike io zimske suknje po najnovejši modi lin solidni ceni izdeluje Jakob Smerajc, Tržaška cesta 5.
26846-18
Vsaka beseda 1 Dim: ta dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Dim. (IS)
Hlode
bukov« in javo-rjove Ia kupim. Ponudbe t navedbo dobavnih rokior, količine in cene franko vagon nakladalna postaja na naslov V. Braz. Ljubljana, predal »t. 90.	26225 15
Mizarji, pozor!
Najcenejše vezane plošče: ielševe. bukove, obume ID panel, v velikosti 220/122, 200/122, po aajoiijib cenah. Tvorniško skladišče t Ljubljani. Dunajska c. 31.
246-15
Bukova drva
v kolobarjih po 6 Din Ib mehka po 5 Din nudi St. Krže S ard. Trnovski pristan 12.	24657-15
Jelovih drv
meterskih, po ti Dia meter franko postaj« Ljub ljana. več vagonov naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Jelova drva«. 26730 15
orejuje Uavorrn tiavijen. Izdaja ia konzorcij »Jutra* Adoil ttibmkar. Za iN a rudno tiskarno d. d. kot uskarnarja Fianc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani