ŠOLSKA TEORIJA Medvrstniško nasilje v luči ciljev trajnostnega razvoja Alenka Gabrovec, višja svetovalka področja I, Zavod RS za šolstvo Medvrstniško nasilje je kompleksen izziv družbe in je postalo osrednja tema različnih razprav in raziskav. Sestavni del medvrstniškega nasilja so zatiranje in ponavljajoča se, namerna ponižanja, ki imajo škodljive posledice tako za posameznika kot družbo. Prav tako pa ogrožajo cilje trajnostnega razvoja, ki so zasnovani kot globalni poziv k ukrepanju za odpravo neenako- sti, zaščiti okolja, kakovostnemu izobraževanju in spodbujanju blaginje za vse ljudi. V vzgojno- izobraževalnih zavodih je količina odkritega medvrstniškega nasilja zgolj vrh »ledene gore«. Preprečevanje in zajezitev le-tega ni izziv zgolj zavodov, ampak celotne skupnosti. Le s sodelo- vanjem različnih deležnikov in celostnim pristopom se medvrstniško nasilje lahko zajezi. Zdrav osebni razvoj je pravica vsakega otroka in trajnostnega razvoja, ki so zasnovani kot globalni je ključnega pomena za prihodnjo blaginjo vsake poziv k ukrepanju za odpravo neenakosti, zaščiti družbe. Noben otrok ne bi smel biti izpostavljen okolja in spodbujanja blaginje za vse ljudi (Vir 2). samovoljnemu nezakonitemu vmešavanju v nje- govo zasebno življenje, družino, dom, nezakoni- Razširjenost medvrstniškega nasilja je resen tim napadom na njegovo telo, čast in ugled. Vsaj družben problem. Otrok z vključitvijo v vzgojno- tako pravi Konvencija o otrokovih pravicah (1997). -izobraževalni zavod (v nadaljevanju VIZ) dobi nov Ta »pravica« pa je načeta, ko je govora o medvr- krog prijateljev in odnosi z njimi imajo vse po- stniškem nasilju. membnejšo vlogo v njegovem življenju. Ti odnosi lahko prispevajo k otrokovemu dobremu počutju Otrok v razvoju je posebno ranljiv, a ravno izku- in socialni kompetentnosti, vendar so povezani šnje, ki jih otrok dobi v najzgodnejšemu obdobju tudi z morebitno izpostavljenostjo novim obli- pomembno vplivajo na njegov nadaljnji osebni kam viktimizacije. Medvrstniško nasilje v VIZ je razvoj. Če je ta izkušnja negativna in/ali zaznamo- v zadnjih dveh desetletjih v različnih državah po vana s travmami, otrok razvije negativen odnos svetu postalo osrednja tema različnih razprav in do sebe in okolice. Posledice tega negativnega raziskav (Smith in Ananiadou 2003, 190–200). dojemanja se lahko odražajo v različnih motnjah, neprimernem vedenju ali destruktivnem vedenju Zadnja raziskava Unicefa (Slika 1) je pokazala, da (Gostečnik 2016, 2023; Kompan Erzar 2019). Otrok je vsak 4–5 otrok v Evropi ustrahovan (bullying) tekom odraščanja v odgovorno odraslo osebo po- s strani vrstnikov (Vir 1). Raziskava je bila opra- trebuje oblikovano varno, spodbudno, spoštljivo vljena med otroki, starimi med 13 in 15 let. Kar in podporno okolje. Kar je predpostavljeno v ciljih 26 odstotkov fantov in 23 odstotkov punc v Slo- trajnostnega razvoja, predvsem v CTR 3: Zdravje veniji je dejalo, da so bili v zadnjih 30 dneh žrtev in dobro počutje, CTR 4: Kakovostno izobraževa- medvrstniškega nasilja (ustrahovanja). Vsak četrti nje, CTR 5: Enakost spolov in CTR 16: Mir, pravič- otrok v Sloveniji je torej žrtev medvrstniškega na- nost in močne institucije (Bianchi in drugi 2023). silja (ustrahovanja), kar vsekakor kliče po čimprej- šnjem celostnem pristopu in obravnavi vseh de- Medvrstniško nasilje je postalo pomemben ležnikov – staršev, VIZ, državnih institucij, lokalne družbeni izziv skupnosti ter vseh posredno in neposredno vple- Zadnja desetletja so zaznamovana s hitro preo- tenih v proces odraščanja otroka. brazbo družinskih in družbenih struktur, globa- lizacijo, podnebnimi spremembami, naravnimi Medvrstniško nasilje ni novodobni družbeni izziv pojavi, digitalizacijo, množičnimi migracijami, Medvrstniško nasilje ni sodoben družbeni pro- vse pogostejšimi in odmevnejšimi nasilnimi in blem. Prvi pomemben prispevek na to tematiko kriminalnimi dejanji, različnimi politikami v ime- je že leta 1897 napisal Fredbric I. Burk, kjer se je nu enakopravnosti … kar močno vpliva na seda- spraševal, zakaj so določena vedenja, ki imajo nje generacije. Medvrstniško nasilje kot odziv na znake nasilja, v družbi sprejemljiva in pri fantih družbeno dogajanje je postalo pomemben izziv celo zaželena. V sedemdesetih letih prejšnjega in ima škodljive posledice tako za posameznika stoletja so v Skandinaviji ponovno naslovili vpra- kot družbo in nenazadnje je tudi v neskladju s cilji šanje medvrstniškega nasilja (Pikas 1989, 95–100). 54 Didakta Slika 1: Odstotek otrok, ki so bili v zadnjih 30 dneh žrtev medvrstniškega nasilja. (Vir 1) Najvidnejša strokovnjaka, ki sta se ukvarja s samo silje ene ali več oseb proti eni ali več osebam, ki so definicijo pojma, sta bila Anatol Pikas in Dan šibkejše (fizično, psihično ali socialno) od povzro- Olweus. Slednji je medvrstniško nasilje opredelil čitelja« (Sullivan 2011). Kljub temu se pomen le-te- kot »pojav namerne agresije ene ali več oseb na ga zmanjšuje in se ga skuša obravnavati zelo po- drugo ali druge osebe, ki se ponavlja in ohranja pulistično, kot del odraščanja, ki bo otroke okrepil skozi čas ter pri katerem obstaja neravnovesje in jih naredil samostojnejše. moči med napadalcem in žrtvijo« (Olweus 1993). Medvrstniško nasilje ogroža cilje trajnostnega Šele od konca sedemdesetih let prejšnjega sto- razvoja letja so se v različnih družbenih kontekstih zače- Sestavni del medvrstniškega nasilja so zatiranje le razvijati študije in različni pristopi medvrstni- in ponavljajoča se, namerna ponižanja, kar ni v škega nasilja. Njihov primarni cilj je bil zmanjšati skladu s temeljno demokratično pravico otroka pojavnost medvrstniškega nasilja in preprečiti (Lešnik in drugi 2023). posledice, ki jih le-ta pušča na otrocih. Hkrati so upoštevali dejstvo, da je lahko določeno vedenje Otrok, ki je žrtev medvrstniškega nasilja, se lahko v nekaterih krajih in časih sprejemljivo, na drugih sooča s: mestih in v drugem času pa se lahko obravna- • čustvenimi posledicami (depresija, tesnoba, va kot kaznivo dejanje. Posledično se je pomen občutek osamljenosti, zmanjšana samopo- medvrstniškega nasilja razširil, prav tako odnos doba, občutljivost na čustvene stiske, motnje do njega. Tako so vedenja, ki so še dobrih dvajset hranjenja, misli na samomor …), let nazaj veljala za del odraščanja, zdaj družbeni • fizičnimi posledicami (poškodbe, modrice, problem, ki ga je treba nadzorovati (Koo 2007, zlomi …), 109–112). • vedenjskimi posledicami (sprememba v ve- denju, umikanje, agresija, upadanje akadem- Definicija medvrstniškega nasilja je zelo jasna: skega uspeha, neudeležba v šoli, zloraba pre- gre za »zavestno in ponavljajoče se agresivno, povedanih in dovoljenih substanc, samopo- manipulativno, izključevalno vedenje oziroma na- škodovanje …), 55 Didakta ŠOLSKA TEORIJA • socialnimi posledicami (izolacija, nedružab- Eden od ključnih ciljev trajnostnega razvoja je nost, prekinitev oz. zmanjšanje stikov tako z zagotavljanje zdravega življenjskega sloga za vse vrstniki kot tudi bližnjimi …) (CTR 3). Medvrstniško nasilje lahko povzroči resne • ter z učnim neuspehom. (Klemenčič in drugi fizične in čustvene posledice žrtvi, ki vključujejo 2016) stres, anksioznost, tesnobo, depresijo, druge ču- stvene stiske in celo samomorilne misli. Privede Vse to je v nasprotju s cilji trajnostnega razvoja lahko do poškodb, modric, zlomov in drugih zdra- (Slika 2). Na stres in čustvene posledice pa niso vstvenih težav, kar lahko vodi v slabše duševno in imuni niti opazovalci, bližnji žrtve in povzročitelja fizično stanje otrok ter negativno vpliva na njiho- ter osebe, ki skušajo nastalo situacijo razrešiti. vo splošno blaginjo in ovira normalni otrokov vse- splošni razvoj. Žrtve medvrstniškega nasilja se lahko soočajo s težavami pri učenju in koncentraciji v šoli. Žrtev Dostikrat se zgodi, da medvrstniško nasilje vklju- nasilja se lahko izogiba šoli zaradi strahu in te- čuje tudi obliko spolnega nadlegovanja in diskri- snobe, kar ji preprečuje, da bi izkoristila vse po- minacije. Deklice so pogosto tarče spolnega na- tencialne možnosti za izobraževanje in osebni dlegovanja (otipavanje, slačenje, neprimerna na- razvoj. Strah pred ponovno prizadetostjo oziroma migovanja), kar vodi do neenakega obravnavanja stopnjevanjem nasilja je tako močan, da je veli- med spoloma. Prevečkrat se zgodi, da se medvr- ko lažje in varneje sprejeti etiketo, ki jo s svojim stniško vedenje med spoloma označi kot igra, del vedenjem pridobi (»je vihrav otrok«, »ni sposoben odraščanja ali se celo spolno pogoji. Posplošeno otrok«, »je otrok s posebnimi potrebami«). Z vsa- velja prepričanje, da se fantje v igri pretepajo in kim svojim nadaljnjim vedenjem zgolj potrdi pri- včasih otipavajo deklice, deklice pa se zgolj ver- dobljeno etiketo in si počasi, nehote zapira vrata balno »prepirajo«. Praksa je pokazala, da je dosti- akademskega napredovanja. Sčasoma žrtev, če krat ta »igra, ki je del odraščanja« v resnici dojeta ne spregovori o tem, kaj se ji dogaja, začne verjeti, kot nasilno dejanje. Prav tako se lahko deklice da je manjvredna, neumna, nesposobna, lena, kar stepejo (npr. dogodek v Celju spomladi 2023 (G. vsekakor vpliva na njeno nadaljnjo življenjsko pot. C. 2023; Štor 2023)), spolno nadlegujejo (otipavajo, Omenjeno je v neskladju s četrtim ciljem trajno- nadlegujejo preko spleta ali osebno) in so fantje stnega razvoja, ki predpostavlja zagotavljanje ka- verbalno nasilni, kar lahko privede do resnih po- kovostnega izobraževanje za vse. škodb (npr. mladostnik v Velenju zabodel vrstnika Slika 2: Cilji trajnostnega razvoja, ki so ogroženi zaradi medvrstniškega nasilja. 56 Didakta ZDRAVSTVENE TEŽAVE Slika 3: Otrok s svojim vedenjem izraža svojo notranjo stisko. (Pirš 2020)). Posplošeno obravnava tovrstnega na- tja, čeravno le-te vedno ne bodo ustrezne. Kar na- silja, ki je prepogosto prežeto s tradicionalnimi pre- enkrat bo več bolan, bo izostajal od pouka, se bo pričanji, prispeva k neenakosti med spoloma, kar pretepal ali zapiral vase, bo samopoškodovalen ali je v nasprotju z načeli enakosti spola in pravico do bo uničeval lastno in tujo lastnino … Variacij, ki se enakih možnostih za vse ne glede na spol (CTR 5). ob tem pojavijo, je toliko, kot je otrok, ki so žrtve (Klemenčič in drugi 2016; Lešnik in drugi. 2023). Medvrstniško nasilje je lahko pokazatelj slabih odnosov v družbi in pomanjkanja učinkovitih me- Pomembno je, da se medvrstniško nasilje v prvi hanizmov za reševanje konfliktov. Je pokazatelj vrsti prepreči s spodbudnim, spoštljivim in var- družbe, v kateri nista zagotovljena mir in pravič- nim (učnim) okoljem, ki omogoča trajnostno pri- nost, kršena je pravica do varnega in spoštljive- hodnost in posledično blaginjo za vse. V kolikor ga okolja za vse. Žrtve nasilja so deležne zlorab in do njega vseeno pride, se mu ne sme zmanjševati poniževanja, kar načenja njihovo dostojanstvo in pomena, ampak se ga mora obravnavati resno in človekove pravice (Podcilj CTR 16), hkrati niso de- pravočasno z ustreznimi ukrepi, ki bodo med dru- ležne »spodbujanja miru, pravičnosti in močnih gim prispevali tudi k temu, da se tovrstni dogodki institucij«, ki bi jih lahko v za njih nasilni situaciji ne bodo ponavljali. Pri tem imajo ključno vlogo zavarovale (CTR 16). vzgojno-izobraževalni zavodi. Preprečevanje in obvladovanje medvrstniškega Vloga vzgojno-izobraževalnih zavodov pri med- nasilja je ključnega pomena za doseganje ciljev vrstniškem nasilju trajnostnega razvoja. Namreč otrok, ki je žrtev, bo V današnjem tempu življenja otroci velik del svo- zaradi strahu, sramu, občutka krivde, slabše sa- jega dneva preživijo v prostorih VIZ, zato imajo mopodobe in v upanju, da se bo izognil nasilnim slednji pomembno vlogo pri preprečevanju in situacijam, izoblikoval različne strategije prežive- zmanjševanju nasilja med vrstniki. Le s pravim 57 Didakta ŠOLSKA TEORIJA in takojšnim odzivom na nasilne dogodke lahko Soočenje za žrtev pomeni dodatno viktimizacijo zaposleni v VIZ zmanjšajo posledice in preprečijo in zlorabo, le da tokrat s strani osebe, ki bi jo mo- nadaljevanje viktimizacije (Aničić in drugi 2017). rala zaščititi in ji pomagati. Vedno, ko se pojavi na- Pri obravnavi medvrstniškega nasilja je nujno, silni dogodek, se najprej zaščiti žrtev, nikakor se da se ukrepa v skladu z vlogo, ki jo posredno ali ne organizira soočenja ali mediacije oziroma po- neposredno vpleteni v dogodku ima. Svoj odnos dobnih pristopov. Nasilne dogodke obravnavajo izrazi z ničelno toleranco do nasilja, da žrtvi ver- odrasle osebe in nikakor ne otroci, saj nimajo ne jame in priznava občutke, ki jih žrtev doživlja ob ustreznih kompetenc ne znanja. Tako s povzro- zanj nasilnem dogodku. Oseba, ki je v interakciji z čiteljem kot z opazovalci se dela ločeno, v smislu žrtvijo, obljubi le tisto, kar dejansko lahko uresniči. prepovedi uporabe nasilja in odprave škode (Ani- Tisti, ki obravnava medvrstniško nasilje, s spreje- čić in drugi 2017). majočim odnosom opolnomoči žrtve pri iskanju rešitev (Lešnik in drugi 2023). Žrtev, ki zbere pogum, da pove na glas, kaj se ji dogaja, nikakor ne »tožari« ali/in si izmišljuje. Za- Zaposleni v VIZ so ne glede na naloge, ki jih opravlja- vedati se je treba, da žrtev pogosto o nasilju, ki ga jo, in kompetence, ki jih imajo, vedno, ko zaznajo ali doživlja, težko spregovori, ko pa že, je to po po- izvejo za dogodek, ki ima znake nasilja ali celo kazni- navljajočem se nasilnem dejanju. Zato se žrtvi vega dejanja, ali ko opazijo spremembe v vedenju verjame in se deluje v smeri zmanjševanja njene otroka (Slika 3), ki ne sovpada z razvojnimi fazami, stiske, ne da se ji povzroča še dodatno in se ji pov- dolžni intervenirati. Intervencija je pomembna za- zroča še globlje rane (Aničić in drugi 2017). radi zaščite žrtve, obravnave povzročitelja, opolno- močenja opazovalcev in predvsem, ker je dosledno Preprečevanje in zajezitev medvrstniškega nasi- reagiranje na nasilne medvrstniške dogodke dobra lja, ki ga je moč v zadnjem času zaznati veliko več, preventiva. Zato je nujno, da pri oblikovanju dogo- ni izziv zgolj VIZ, ampak celotne skupnosti. Tovr- vora o ravnanju ob zaznavi medvrstniškega nasilja stnega nasilja ne bodo zajezile različne prepovedi (hišni red, šolska pravila …) sodelujejo vsi, tako vod- in kazni doma ali v VIZ niti individualne dobrona- stvo, svetovalna služba, strokovni delavci, podporno merne akcije, ampak predvsem celostni pristop, osebje kot tudi učeči se in starši ter po potrebi tudi ki vključuje povezovanje VIZ z drugimi deležniki zunanji strokovnjaki (Klemenčič in drugi 2016). in organizacijami v okolju. Vzgojno-izobraževalni zavodi pri obravnavi medvr- Medvrstniško nasilje je kompleksen problem, ki le stniškega nasilja ali zaradi strahu ali zaradi prepri- s sodelovanjem različnih deležnikov (od države in čanja, da so se odločili pravilno ali preprosto zaradi lokalne skupnosti do strokovnih delavcev VIZ in neznanja, lahko delajo (nehotene) napake, ki lahko staršev) omogoča povezovanje različnih vidikov na dolgi rok povzročijo travmatične izkušnje tako in oblikovanje in usklajevanje ustreznih strategij za žrtev kot za povzročitelja in opazovalce. za preprečevanje tovrstnega nasilja in ustvarjanje varnega in spodbudnega okolja za otroke. Sku- Ignoriranje in/ali minimaliziranje v smislu »Pa saj pno delovanje vodi k oblikovanju močne in učin- ni nič takega.«, »Saj gre zgolj za igro/fazo odrašča- kovite mreže (npr. tripartitni sporazumi med VIZ, nja.« žrtvi daje sporočilo, da je v dani situaciji sama CSD in policijo), ki predstavlja temelj za učinko- in da nima nikogar, na kogar se lahko obrne. Ob- vito preprečevanje in obravnavo medvrstniškega čutek ima, da je neslišana, kar sčasoma botruje k nasilja. temu, da začne verjeti, da je z njo nekaj narobe, da je bila nadležna, moteča, da je izzivala in da je Preventiva v obliki izobraževanja (delavnice, pre- ona tista, ki mora nositi breme krivde nasilnega davanja) tako za strokovne delavce kot za učeče dogodka (Aničić in drugi 2017). se, ki se nato implementira v vsakdanje življe- nje in v življenje VIZ, je ključna za preprečevanje Zaposleni v VIZ, ki želijo situacijo rešiti sami, z agen- medvrstniškega nasilja. V VIZ je količina odkritega do, da žrtev čim prej zaščitijo ali situacijo rešijo čim medvrstniškega nasilja zgolj vrh »ledene gore«, hitreje s čim manj vpletenimi in prizadetimi, lahko zato je odziv okolice na vsak konkreten dogodek to naredijo na zelo neustrezen način. Za reševanje nasilja zelo pomemben (Pečjak 2014). Medvrstni- medvrstniškega nasilja je nujen strokovni tim, ki ško nasilje ni stvar posameznika, ampak se razvije izdela ustrezen individualen načrt pomoči žrtvi in kot družbeni kontekst, zato je nujno, da se krepi načrt dela s povzročiteljem ter opazovalci. čuječnost in senzibilnost ter rahločutnost tako otrok kot tudi odraslih. Z vzpostavitvijo pristnega Napačna ocena situacije in prepričanje, da gre odnosa se v otroku vzbudi občutek za sočloveka, zgolj za konflikt, ne pa medvrstniško nasilje, po- na prvem mestu pa seveda zavedanje in vrednost gosto privedeta do soočanja žrtve in povzročitelja. samega sebe. 58 Didakta doseganje cilja trajnostnega razvoja o zagotavljanju kakovostnega izobraževanja za vse. Medvrstniško nasilje lahko povzroči številne negativne posledi- ce za zdravje in blaginjo otrok, kar nasprotuje cilju trajnostnega razvoja glede spodbujanja zdravega življenjskega sloga. Eden izmed ciljev trajnostnega razvoja je tudi doseči enakost spolov, ta pa je dosti- krat med medvrstniškim nasiljem okrnjena. Ni bistvo v tem, da se ugotavlja, ali je medvrstniško nasilje v porastu ali ne, prav tako ne, kje ga je več. Tovrstno nasilje obstaja, kar dokazujejo raziskave, in le s celostnim pristopom, sodelovanjem in vključe- vanjem vseh deležnikov ter z vzpostavitvijo strpne- ga, spodbudnega in varnega okolja se bodo posta- vili temelji za preprečevanje, zajezitev in zmanjšanje medvrstniškega nasilja. V slovenskem prostoru bo potrebno delati več na preventivi. Niso dovolj različne kampanje ne- Viri in literatura Aničić, K., Hrovat Svetičič, T., Hrovat, T., & Sušnik, A. (2017): Nasi- vladnih organizacij in nekaterih VIZ. Potrebno lje nad otroki: strokovne smernice za delo z otroki, ki doživljajo bo storiti več ali delovati na drugačen način, da zanemarjanje in/ali nasilje. Ljubljana; Društvo za nenasilno ko- munikacijo. bomo dejansko prebudili razmišljanje mladih Bianchi, G., Pisiotis, U., & Cabrera, M. (2023): GreenComp: evropski in jih usmerili v smer nenasilja. Ob tem ne sme- okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskoval- nega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Ljubljana: Za- mo pozabiti na starše oziroma skrbnike. Konec vod RS za šolstvo. koncev je za oblikovanje celovitega odraslega in Burk, F. L (1897): Teasing and bullying. Pedagogical Seminary, 4, str. 336–371. odgovornega človeka pomemben delujoč, sode- C., G. (2023): Policija: Poleg žrtve v medvrstniško nasilje v Celju lujoč trikotnik učeči se, strokovni delavci VIZ in vpletenih še pet mladoletnikov. Izjava za javnost PU-ja Celje. Ljubljana: Slovenska policija. Dostopno na https://www.rtvslo.si/ starš. Kakovostna interakcija in dobro postavlje- crna-kronika/policija-poleg-zrtve-v-medvrstnisko-nasilje-v-celju- ni mostovi med njimi so ključnega pomena za -vpletenih-se-pet-mladoletnikov/664544, 12. 4. 2023. Gostečnik, C. (2016): So res vsega krivi starši?. Ljubljana: Brat ustvarjanje varnega, spodbudnega, spoštljivega Frančišek; Teološka fakulteta; Frančiškanski družinski inštitut. in strpnega okolja, ki omogoča otrokov celostni Gostečnik, C. (2023): Prvih 1000 dni. Ljubljana: Brat Frančišek; Te- ološka fakulteta; Frančiškanski družinski inštitut. razvoj in ga opremi s kompetencami, ki jih potre- Klemenčič, I., Karajić, E., & Sitar, S. (2016): Obravnavanje medvr- buje za soustvarjanje trajnostne in pravične druž- stniškega nasilja v VIZ: priročnik št. 3. Ljubljana: Inštitut za krimi- nologijo pri Pravni fakulteti. be (okoljsko ozaveščanje, trajnostna raba virov, Koo, H. (2007): A time line of the evolution of school bullying in socialno in globalno ozaveščanje, kritično razmi- differing social contexts. Asia Pacific Education Review, 8: str. 107–116. šljanje in reševanje problemov, kulturna zavest, Kompan Erzar, K. (2019): Družina, vezi treh generacij. Ljubljana: kritična medijska in informacijska pismenost, Družina. Konvencija o otrokovih pravicah. (1997). B. Marolt-Meden (ur.), sodelovalno in aktivno državljanstvo, ekonomska Ljubljana: Slovenski odbor za UNICEF. Dostopno na: https://www. pismenost, inovativnost in ustvarjalnost). gov.si/assets/ministrstva/MIZS/SRI/Konvencija_o_otrokovih_pra- vicah.pdf, 5. 9. 2023. Lešnik, D., Klemenčič, I., Filipčič, K., Rustja, E., & Novaković, T. Sklep (2023): Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi medvrstni- škega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ljubljana: Zavod Med cilji trajnostnega razvoja ni moč zaslediti sa- RS za šolstvo. mostojnega cilja o medvrstniškem nasilju, a vendar Olweus, D. (1993): Bullying at School: What We Know and What We Can Do (Understanding Children’s Worlds). Oxford: Blackwell sta trajnostni razvoj in medvrstniško nasilje poveza- Publishing. na na več načinov. Na eni strani je trajnostni razvoj Pečjak, S. (2014): Medvrstniško nasilje v šoli. Ljubljana: Znanstve- na založba Filozofske fakultete. koncept, ki se osredotoča na izpolnjevanje potreb Pikas, A. (1989): A pure concept of mobbing gives the best results sedanjih generacij brez ogrožanja sposobnosti pri- for treatment. School Psychology International, 10(2): str. 95–104. Pirš, A. (2020): Mladostnikov ni strah ne staršev, ne učiteljev in hodnjih generacij, da izpolnijo svoje potrebe. Na tudi ne policistov. Dva odstotka kaznivih dejanj v Sloveniji sto- drugi strani medvrstniško nasilje ogroža trajnostni rijo mladoletniki. Dostopno na https://www.rtvslo.si/slovenija/ mladostnikov-ni-strah-ne-starsev-ne-uciteljev-in-tudi-ne-polici- razvoj in cilje trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj stov/516004, 2. 3. 2020. poudarja spoštovanje človekovih pravic in dosto- Smith, P. K., & Ananiadou, K. (2003): The nature of school bullying and the effectiveness of school-based interventions. Journal of janstvo vseh ljudi ter spodbujanje miroljubne in Applied Psychoanalytic Studies, 5: str. 189–209. vključujoče družbe, institucije, medvrstniško nasi- Sullivan, K. (2011): The Anti-bullying Handbook. London: Oxford University Press. lje pa vključuje kršenje pravic otrok, ogroža njihovo Štor, B. (2023): Medvrstniško nasilje v Celju. Marolt: Mogoče je pri dostojanstvo in kaže na pomanjkanje učinkovitih otrocih manj empatije. Dostopno na https://www.rtvslo.si/crna- -kronika/medvrstnisko-nasilje-v-celju/664476, 11. 4. 2023. mehanizmom družbe in institucije glede tovrstne- Vir 1: UNICEF. (2023): Peer violence. Dostopno na https://data.uni- ga nasilja. Prav tako medvrstniško nasilje lahko ne- cef.org/topic/child-protection/violence/peer-violence/, 5. 9. 2023. Vir 2: United Nations. (2023): The 17 goals. Dostopno na https:// gativno vpliva na učne izkušnje otrok, kar otežuje sdgs.un.org/goals, 5. 9. 2023. 59 Didakta