Varčevanje z energijo
Ker je energija vsak dan dražja, moramo razmišljati o tem, kako bi jo čimbolj racionalno izkoristili. Eden izmed predlogov, ki so bili dani, je tudi uvedba poletnega delov-nega časa. V poletnih mesecih naj bi vstajali eno uro prej in tako izkoristili sončno svetlobo ter zmanjšali stroške za energijo zvečer. Večina zahodnoevropskih dežel je že uvedla tak čas, tudi sosedi Italija in Avstrija. Nedvomno bi z uvedbo poletnega delovnega časa nekoliko zmanjšali po-rabo energije v večernih urah, obenem pa bi rešili tudi nekatera vprašanja, ki so povezana z različnimi časi v poletnih mesecih, ko morajo vsi, ki prestopajo jugoslovan-sko-italijansko ali jugoslovansko-avstrijsko mejo premikati ure na kazalcih.
Bolje kot o uvedbi poletnega delovnega časa pa bi ver-jetno veljalo razmišljati o prehodu na zimski delovni čas. V večini delovnih organizacij se začenja delo ob iesti uri zjutraj v trgovinah, in družbenih ustanovah pa ob sedmih. Zaradi tega celo zimo trošimo drago elektriko vsaj uro ali dve zjutraj na delovnih mestih, pa tudi doma, predno se odpravimo na delo. Verjetno bi s prestavitvijo delovnega dne za eno uro naprej prihranili ogromno energije. Name-sto ob štestih, bi tovarne začele delati ob sedmih zjutraj, ustanove in trgovine pa ob osmih ali devetih. O tej pobudl bi veljalo natančneje premisliti in jo tudi ovrednotiti. Naj do-damo, da ob prehodu na zimski delovni čas v razvitejših državah niso razmišljali, predvsem zato ne, ker se pri njih začne delo šele ob osmi ali deveti uri zjutraj in traja do sedemnajste ure. Zaradi tega pač niso razmišljali o uvedbi zimskega delovnega časa, temveč o uvedbi poletnega de-lovnega časa, pri nas v Jugoslaviji, kjer pa se delavnik začne zgodaj, pa bi verjetno bilo smotrno razmišljati o uvedbi zimskega delovnega časa.                                           b.  p.