Glas zaveznikov Leto I - St. 45 Hmjorm&cijski dneonik A. L S. Cena 2 liri TRST, petek, 10. avgusta 1945 UREDNIŠTVO Z9T UPRAVA: Vi* S. Fellioo 8. - Telefon št. 9885* OGLASI: Cen* za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski K 7, mrtvaški L. K (osmrtnice 1*86), objave I* 9, finančni ta pravni oglasi I* 12. V vsebini Hsta (tekstni oglasi) 1» 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Uniona Pubblleltš Italiana S. A., Trst, vla Silvio Belile« št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale K 4). Rokopisov ne vračamo. UŠOBA VZHODA Soi/jelska lojna Napoved predvečer laponskega zloma Cankajšekova zahvala Stalinu - Zveza zavezniških vojska - Japonski poslanik pred odhodom ~!V l vilo divizij s. približno 660.000 , Zunanje Mongolije, pa so jih so- New York, M. avgusta Iz Cungkinga javljajo, da je ge- | mc*mi. Kakor pa se je zdaj izvedelo j vjeteke čete obkolile in uničile, neralisim CenRajsek brzojavil mar- , od sovjetskih poveljnikov, so nekaj j Na Daljnem vzhodu so tudi teh čet poslali za časa vojne z | zbrane sovjetske vojne ladje; po Nemčijo iz Sibirije na zahodno bo- (nekaterih računih je v vodah Daij-! jišče. Sibirske čete so potisnile nega vzhoda okrog 100 podmornic Nemce pri Moskvi nazaj, prav tako j m 75 torpedovk ter mnogo lažjih edini«. Vladivostok, ki je oddaljen šalu Stalinu in izrazil svoje najiskrenejše občudovanje in globoko hvaležnost zaradi sov jetsk« I *V. T .. 1 vojne napovedi Japonski, kar je , ,zlo opogumilo kitajski narpd. Ge- I neralisim je dodal, da je kitajska ! «> branile Stalingrad. Prvi povelj-vojska ponosna, boriti se ob strani 1 nik Rdeče armade v Berllliu je bil »rdeče vojske*. Izrazil je prepri- ] neki general iz Sibirije. Kljub Čanje, da bo sovjetska oborožena j oslabitvi, ki so jo utrpele ruske ar-sila pospešila zlom Japonske, ki je j made na Daljnem vzhotiu v težkih LIS 1Z8rUb,,a reak°' Upanje na j bojih Sovjetske /veze za svoj ob- Pcročajo, da se je poveljnik ameriških sil na Kitajskem general Albert Wedemeyer, že sestal s sovjetskimi vojaškimi zastopniki, s katerimi je sestavil načrt za sodelovanje v zraku, na morju in na kopnem. Istočasno sporočajo, da so se kitajski padalci skupno z ameriškimi spustili na japonski strani bojne črte. Japonski posl anik Maotake Set o z osebjem poslaništva in vsaj dva dopisnika japonskih časnikov so bili danes opozorjeni, v Moskvi da ne smejo zapustiti vrtoV japonske- j ga poslaništva. Po dimu ki se je dvigal iz dimnikov palače poslaništva so sklepali, da zažigajo listine. Letalstvo Daljnega Vzhoda je odvrglo milijone letakov na japonska mesta * objavo napovedi vojne Sovjetske zveze. T^etaki so bili tiskani pred 4 meseci. ' Byrne* o sovjetski vojni napovedi Ameriški minister za zunanje zo-deve James Byrnes je z ncvduše-njem »prejel vest o sovjetski vojni napovedi Japonski ter je izrazil upanje, de. se bo japonski narod zda.1 zavedel, da bi bilo nespametno se še nadalje upirati združenim silam zaveznikov. stanek. so se Japonci vendar vzdržali in niso napadli Rusije, da bi s tem pomagali Hitlerju. Razlog zato bo brez dvoma izkušnje, ki so jih dobili .Japonci v letih 1937-1939 ko so se japonske čete zapletle v več ali manj resne obmejne spopade s Sovjeti. V enem takšnem spopadu so sovjetske čete pod povelj, sivem generala Kukova s tanki nudile Japoncem odpor in porazile 23. divizijo. Dve leti pozneje so poskušali Japonci prekoračiti meje nekaj več kot. 1000 km zračne črte od Tokija, je veliko bližji kot Ivo Jima ali Okinava. Druga sovjetska pomorska oporišča ■ so oddaljena okrog i 260 km od otoka Hokaida. Na drugi strani pa .je severni del otoka Sahalina, ki so ga pred nedavnim zasedli Sovjeti, odlična odskočna deska za vdor na. ozemlje japonske prestolfce s severa. Naravno je, da bodo sedaj zgradili na vseh teh področjih tudi pomorska oporišča za angleško in ameriško brodovje. Z vstopom Sovjetske zveze v vojno se je sklenil železni obro’, ki so ga napravili zavezniki okoli sovražnika, tako na njegovem lastnem ozemlju, kakor tudi na azijski celini Prve sovjetsko vojno poročilo Moskva, 10. avgusta Sovjetsko vojno poročilo, ki so ga izdali sinoči javlja, da so sovjetske čete prekoračile na široki črti mand-žursko mejo in napredovale za 15 km. Sovjetske čete so zavzele mesto in želesniško postajo Mančura in mesto Dalsindv. Razprava v Parizu |g Slovenije *• bHia “k'i"i!kU » - »M* Pariz, 10 avgusta odkrili spomenik zmage, v čast General Jean Bergeret, bivši ml- | Rdeče vojske. Načrte je naredil so-u ister za letalstvo vichyj*ke vlade I vjetski vojni inženir Aroncth, iago-je izjavil na razpravi proti Pčtalnu, VOJNA NA DALJNEM VZHODU da so po premirju tajno reorganizirali francoske sile za obnovo vojne proti Nemčiji, kar je maršal Petain vedel in odobraval. Bergeret je prva priča, ki Je bila zaslišana na tej razpravi in je obtožena tajne zveze s sovražnikom in zarote proti varnosti Francije. Dodal Je, da je bila njegova Važno posvetovanja v Seli hlii Washmgton, 10. avgusta. . . . , _ --- ---- Predsednik Truman je poklical «lavna na,0*a vzdrževati zveze med ■ ' francoskim letalstvom In zavezniki, davi v Belo hišo vojnega ministra Henry Stimsona, ki je moral tako odložiti običajno tiskovno konferenco. Prav tako «0 poklicali v Belo hišo vodjo urada za vojno proizvodnjo Julius Kruga, ravnatelja za vojno mobilizacijo John Snyderja in vodjo urada za kontrolo cen. Vsi so odklonili dati kakršno koli Izjavo o razgovorih, ki so jih imeli s predsedniko^n. Vojna Skoda v Jugoslaviji Beograd, 10. avgusta Maršal Trto je včeraj sporočil, da Je Jugoslavija pretrpela ža 61 milijard dolarjev vojne škode. Maršal Tito je v parlamentu Izjavil; «Trdno upamo, da mirovna konferenca ne bo ovrgla naših upravi, fenih zahtev.« Izjavil Je tudi, da so ednošaji med Jugoslavijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami nadvse prisrčni, «klj-ub poizkusom naših sovražnikov, ki bi hoteli na vsak način skaliti to razmerje.« Washington, 10. avgusta Predsednik Truman Je v svojem k v nsliem uradnem po- sinočnjem radijskem govoru, ka- ro ■: j hi, ki ga. je-Jzdal tisku, rekel, da imajo Japonci še čas, toda prav malo časa, da se rešijo pred popolnim uničenjem, Reuterjev vojaški dopisnik pov-darja v svojem poročilu iz Londona, v kako ugodnem času je So. vjetska zveza napovedala Japonski vojno. Sledila Je, ko so bile sovjetske trupe na Daljnem Vzhodu ob mandžurski meji najbolj številne °b zaključku velikih -poletnih manevrov, ki so tam bili,' Ugodni trenutek, ki ga je Sovjetska zveza iz-hrala, je imel velik učinek v zvezi * uspehom atomske bombe. Napoved vojne je sledila neposredno po sporazumu, ki ga je sklenila s Kitajsko o bodočnosti severno-vzhod. ftih ^ kitajskih pokrajin. Iz dobro Poučenih krogov .posnemamo, da le Potrdilo tega sporazuma Izročil SVA Sit JL 3» O JAPOHS 1K I TRUMANOV GO VOR o potdamskem sestanku Vojna odškodnina - Položaj Poljske ter ega je naslovil na ameriški narod, dejal med ostalim sledeče; «To, kar mora zdaj prenašati Japonska — ne mislim samo na atomsko bombo — je samo majhen del tega, kar bi se zgodilo na svetu, če bi prišlo morebiti do tretje svetovne vojne«. Predsednik Truman je posvaril JapoHce, da bodo kmalu spoznali še druge tajnosti, ki so bile sklenjene v Berlinu; prejeli jih bodo iz prve roke in ne bodo se jim do. padle«. Predsednik Truman je po. zdravil vstop Sovjetske zveze v vojno proti Japonski. Izjavil je; «Skle-pi vojaškega značaja, ki smo jih naredili v Potsdamu, so bili seveda tajni. Ena takšna tajnost Je prišla na svetlo, ko je Sovjetska zveza včeraj napovedala vojno Japonski. j ' ------ o|rv. auuiiui VlfCittJ *-U« « ' ■ V. Soong, kitajski ministrski ; Sovjetska zveza je izrazila svojo ob I Pripravljenost stopiti v vojno na Daljnem Vzhodu, preden je izvede- razgovoru, ki sta ga Imela pri Vcerjšnjem obisku. Ta prispevek, ki ga je dala zdaj Sovjetska zveza, pomeni zadnjo fa-*° vojne proti Japonski ter »o ga Povzročila tri različna dejstva, predvsem se bodo napadi vršili z ”£orišč, ki leže nasproti japonskih kov; drugič mornarica dvesto to TorAc, ki so pripravljene v “Tenem morju, bo lahko začela _ ':QVatl vse važne prometne zve-^ or tako odrezala japonske ar-^ °d matičnega ozemlja, ga v^et"ka zveza konCno razpola-te * JOogočnp kopno armado, a ka-ter mogla vdreti v Mandžurijo čii H .P,naRati v kratkem času ve-T:‘ el Pehote, s katero, razpolaga raT.uSka- Zdi «e, da se nahaja na -Z?™ testih Mandžurije vzdolž ^jetske oieje nič manj kot 25 ja. Bonskih divizij. i la o naši atomski bombi. Pozdrav, ljamo jo v skupnem boju proti zadnjemu izmed osnih napadalcev, kot našega zvestega in zmagovitega zaveznika v boju proti nacizmu«. Predsednik je poudaril, da mora ameriški narod narediti vse, kar je v • njegovi moči, da prihrani svoji deželi opustošenja bodoče vojne. «Ne smemo dovoliti nobenemu morebitnemu bodočemu napadalcu, da bi bil zadosti močan, da bi nas vojska Vzhod I Vzhodu Sovjetske zveze, premagal. To je bil namen konfe-1 denar, s katerim bi nam jo plačala, renče v San Frančišku, takšen je I Zdaj mora Nemčija plačati vojno bil namen sestanka v Potsdamu in \ odškodnino v naravi iz virov, ki so to bo tudi cilj bodoče mirovne kon- j bistveni za nemško gospodarstvo v ference«, Je dejal Truman. i dobi miru. * G Potsdamski konferenci je re- j vojn© odškodnino bo dobila So-kel, da na njej ni bilo nobenih vjetgka zveza in-Poljska iz nemške-tajnlh dogovorov in sporazumov. - ^ zasedenega predete, ki je pod razen obveznosti popolnoma voja- j EovJetfko upravo škega značaja. J premoženja, ki s- Predsedmk e rekel, da bo *et; Madžarskem, v ™ “ ministrov^ začel priprav- Rum J vzhMnem deW Avstrl.! skega naroda.* Ijatt mirovno pogodbo z Nemčijo, ! dii. d« »o »,. in iz nemškega se nahaja na Bol. ki pa bo podpisana šele, ko bo v Nemčiji vlada, s katero bo mogoče skleniti mirovno pogodbo. Zavezniki skušajo vzeti Nemčiji tiste sile, ki so jo do zdaj'naredile osovraženo pri drugih narodih in so Jo končno pripeljete do popolnega po. gina. Zavezniki želijo odstraniti, nacizem, nemško oborožitev, volno industrijo in vso starodavno nemško vojaško tradicijo. Prav tako stremijo za tem, da z vzgojo vzpostavijo demokracijo v Nemčiji, reorganizirajo upravo in krajevno sodstvo, pospešijo svobodo govora, tiska in vere in svobodno organiziranje delavstva. Nemško gospodarstvo mora predvsem gojiti polje, delstvo in industrije za potrebe miru. Nemcem se ne more dovoliti, da bi živeli bpljše kot narodi, ka tere so podjarmili. Nočemo ponoviti stare napake, da bi zahtevali od Nemčije Odškodnino v denarju in ji nato posojali vojno odškodnino iz ostalega po zaveznikih zasedenega nemškega ozemlja. Tako bo olajšano reševanje zamotanega vprašanja vojne odškodnine. Sovjetskj zveza bo dobila še 16 odstotkov vojne odškodnine iz zahodnega dela Nemčije. Toda'ta vojna odškodnina ni brezplačna. Sovjetska zveza in Poljska morata dati tem delom dobave surovin kot plačilo. Predsednik Truman je podčrtal, da je novh poljska vlada sprejela obvezo, da bo v najkrajšem času izvršila svobodne volitve. Vzhodno od Curzonove linije Je približno tri milijone Poljakov, ki se bodo preselili v domovino, ki Jih bo naselila v predete, iz katerih so se izselili Nemci, večinoma še pred prihodom sovjetskih čet.. Zavezniki so pripravljeni omogočit! vrnitev vseh tistih Poljakov v domovino, ki so v tujini, pripraviti vse za čimprejšnjo obnovo vojne ter izposlovati dovoljenje Nemcev za uporabo izvest.nega števila letal. Bergeret je prisegel, da so bili letalci opremljeni in letala pripravljena v največji tajnosti. Nadalje je izpovedal, da so člani francoske tajne službe podrobno ob vešče vali RAF o delovanju nemškega letalstva; ti uradniki so bili plačani Iz fonda, ki ga. je ustanovil maršal Petain. ♦ Bergeret je pristavil, da mu je sam maršal Petain tajno izročil denar. Nemci so leta 1941. zahtevali letalska oporišča v Siriji in Srednji Aziji in razen tega francoska lovska letala za obrambo Pariza, • toda Petain je obe zahtevi odklonil. Priča dalje izjavlja, da so redili po njegovi zaslugi In s podporo Pč-tatns 27 letalskih skupin s »kupno 19.000 mož, ki so šli v 'boj v zadnjem razdobju vojne proti Nemčiji. Branilec Jaquqes Isorni je objavil, da bo zaslišanje razbremenilnih prič zaključeno v petek zvečer. Javni tožilec Andre Mornet bo zaključil svoj predlog v soboto Po poročilu Reuterjevega dopisnika Harolda Kinga je na šestnajstem nadaljevanju razprave proti Petainu Femand De Brinon, bivši vlchyjski poslanik *r Parizu, izpovedal nekatere podrobnosti o sre. Čanju Hitlerja in Pčtaina oktobra leta 1940. De Brinon je Izjavil: «Pč-tsrin je b!) popolnoma zadovoljen z razgovorom, ki ga Je imel a Hitlerjem. Pčtain je bil naklonjen po-mirjenju z Nemčijo«. V pogledu brzejavze, ki naj bi jo bil poslal Petain Hitlerju ob priliki operacij pri Dieppu, v kateri naj bi mu če. stital k uspehom, ki so Jih Nemci tam dosegli, je De Brinon izjavil; »Ničesar ne vem o tej brzojavki. Imel sem te Lavalov ukaz, da brzojavno izrečem čestitke«. Brzojavno je bila odposlana, ne vem pa, če Jo Je Pčtain podpisal«. «Mi*lim, da je bil Petain popolnoma sporazumen z Lavalovo politiko sodelovanja, vendar samo zaredi tega, da bi izboljšal položaj fra^co. De Brinon je potrdil, da so njegovi posli obsegali urejevanje vprašanj med okupacijskimi oblastmi in med francosko vlado. »Imel sem veliko spoštovanje do Petaina in sem ga neposredno in popolno obveščal o svojih akcijah«. 7jk De Brinonom je bil zasliša n Damand, poveljnik vichyjske milice. Ko je vstopil v dvorano,‘ga je poslušalstvo sprejelo z žvižganjem. Na vprašanje sodišča, ali:j« vedel, da je Pčtain prisegel zvestobo Hitlerju, je Damand odgovoril: «Pč-tain mi ni o tem nikoli .ničesar rekel.« Naslednja priča, bivši finančni Inšpektor Charles Donatti, je izjavil, da je Petain, ko je bil obveščen o vsebini brzojavke, ki je bila odposlana Nemcem; vzkliknil: »To Je potvorjeno. To je potvoril umazanec De Brinon«. V dvorani je nastal hrušč, ko je Donatti izjavil: «Ta proces je ogromna politična grešlf««* • tovile pa so ga različne ljubljanski ;n mariborske delavnice. Most čer, Savo v Kranju bodo začeli graditi. Cesto in most bodo dvignili za tri metre. Pri bojih za Varšavo, ko so *e v jeseni 1944 Poljaki uprli Nemcem, je padel bivši jugoslovanski vice-'' konzul France Punčuh. Ustaši no ubiti tik pred koncem vojne znanega tovarnarja Julija Ja-kila tz lArlovca. Bil je že poldrugo leto po taboriščih, nazadnje v Jasenovcu. Redni železniški promet na progi Ljubljana-Kamnik so obnovili. Najbolj porušena železniška proga v Slovenji je dolenjska. Zdaj jo popravljajo. Vlak že vozi do Stične. Ribarstvo je med vojno silno trpelo. Uničeno je 70 do 90% vseh rib v slovenskih vodah, poleg večjih tudi ve« ribji naraščaj. Za delno obnovo ribolova bo podre/h n lh pet let. Ribolov so prepovedali. Vojaško sodišče y Celju j« obsodilo na smrt tri httlerjevce in gestapovce, ki Imajo na vesti veliko zločinov v celjskem okrožju. Dva druga izdajalca sta dobila druge kazni. Vojaško sodišče v Mariboru je obsodilo na smrt dva Izdajalca, ki sta ovajala Nemcem naše ljudi na .Štajerskem ter bila že pred vojno člana »Kulturbunda«. Dva druga izdajalca sta' dobila druge kazni. Pol dinarske kotance bodo dali v promet. Novi napadi letečih veletrdnjav - 3. pomorska skupina obstreljuj# obalo Napoved sploinega letalskega napada New York, 10. avgusta V sredo se je Sovjetska zveza pridružila zaveznikom v vojni proti Japonski; v času, ko ja svet slišal japonska priznanja o strašnem uničenju v mestu Hirošima zaradi atomske bombe, ki jo je odvrgla v ponedeljek ameriška ve-letrdnjava. Sovjetska vojna napoved je zvečate važnost opomina, ki so ga Združene države,, Velika Britanija in Kitajska naslovile na sovražnika, naj konča vojno, ker more v nasprotnem primeru pričakovati samo popolno uničenje. S severne strani Honšuja, kjer so jih na zahodu ščitile sovjetske primorske pokrajine, sta tretja ameriška mornariška skupina admirala Halseja in britanska pacifiška mornarica ponovili včeraj svoje napade na važnejše sovražne otoke. Osemdeset veletrdnjav je napadlo ponovno važno petrolejsko čistilnico in skladišča za gorivo v Amagasaki v bližini Osake. Piri napadu so vfgli 500 ton razdiralnih bomb. Čistilnico so že 20. julija težko napadli, tedaj so uničili 47% povrSine, na katerem stoje čistilne naprave. Sporazum velesil i postopku z vojilmi zločini Osebna odgovornost - Združitev pravnih ustrojev - Sprejem evropskega 'postopka Vojnsi^ _ panski. Sovjetska f" 8' protl Ja ! moji deželi, da bi skrbno skrivala vs/Ve7'a ie -vedn0 " svoji vojaški moči jB“drobnosti o svoje priprave na Daijn°* tu ao' lje neštetih letali.',’'; „ !_an° Po- mnog©številnih vojaških ,„m trpečim državljanom, na področju skupina imenovana ajkal«, je imela svoj glavni Jugoslaviji, temveč je Titova vlada, šla načrtno mimo tega. Smatram, da regentom ni bilo dovoljeno, da bi izvajali priznal d»V°?yT' avgusta sam ' ---- 1 ’ a državljanski spori! prekršili svojo prisego in ob- ž&lost je danes oaa», je svetu 7r» . danes vserr Vladivostoka, svojem m ma’rŽRl Tito je vsemu v Zvezni raziskovalni urad je po-jasnll *kako bo nemški voltuni šaman skušali idkriti ter se polastiti tajnih ameriških izumov o atom. skl bombi. Boj se je pričel Jr pred začetkom vojne v Evropi, ko je prvi nemški predkih. Nemci niso. nikoli pričakovali, da M vohuni, ki so jih Izučili v posebni šoli v Hamburgu ter poslali v Združene države z namenom, da črpajo vesti o ameriških poizkusih z atomsko bombo, delali namesto v vohun prispel v Združene države, i korist vlade, v korist Združenih Postopoma so prišli štirje, lla- j držav. Nekoliko mesecev pred pad-t.erih zadnji je prispel 12. X. 1944. | Nemčije so postale nacistične Vse so prijeli že pri njihovem pri- fOStOKa. ' svojem „— maršal 'mo je v , ono — «bojiK5e priznal d»V°j\7’ avSusta sam moje ustavne dolžnosti m da so -............. OIUJ glavni £iso biii pren^V*11^ »pori! prekršili svojo prisego in 0- SSJ* Kabarovsku. Naloga te želi obstoja v p^'j ^osti ^^da me n°e mo- i 8a veznega raziskovalnega urada je bite, da obvlada važno tura Titovega režimn Tlf1lkta'!tem P*Slahfi ,• Amurja, kakor tudi za-; je vsaka sle* zakona jJ ana i reio vež Pr^Atavijati ah delo-ozemlje zunanje Mongo- Organizacije in s tem tivati ™en^Zl‘^£5 hodu. Ko jim je grozila možnost, da bodo obsojeni na smrt, so pristali na boj proti nacizmu kot »dvojni vohuni«. Neka radijska oddajna postaja, ki šb jo postavili agenti ameriške- Ve4”°kP°t AmurJa’ kakor tudi za iije. zahteve o obvestilih nujne. V februarju 1945 so zahtevali od enega izmed svojih vohunov pojasnila o materialu ter tehničnem napredku. Tak’o so priznali, da so na polju znanosti o atomu več kot polovico za Američani. Verjetno, da so poznali tajnost' sestave atomov, in jo Je najstrožje nadzorovala pro- nl*° Pa Poznali načina, obvladati tei,ai>0n'-ka kate^1 V mirU "^ležite S° ermadia je taela na ^ila j sem sklenil, da jim vzamem Hudstva Delaio m °bodna i oblast, ki sem jim jo podelil. volja ljudstva,. Delajo se pnpra-1 Tno> ^ dati svoje Sovietske Pt>^OČju onemogočena iru 25 do 30 divizij, ed j vfza plebfsdt SDsred°8tvi SS i osebje ”• TtTk Tni^Ti bojev ' !^ 'ie Stoo* Od tega tre- armade so *t«f^ pripade obramba ustav v mini približno na tem , mestila Gestapo.;. Svoboščine j nih pravic svo-Imeni«. Ste-1 omen jene v sporazumu mojega ljudstva tivohunska ameriška služba, j« stopite v »tik z nemškimi postajami, da drži točne zveze zaradi obvestil o nemški delavnosti na tem polju. Na ta način je - Zveznemu obve. ščevalncmu uradu uspelo ne samo držati v največji tajnosti dela na izumu atomske bombe, temveč je njihovo silo. Zvezni raziskovalni urad je napel vse. svoje sile in zmožnosti, da izvrši nalogo ter razkrije in onemogoči vse sovražne poizkuse, k) so hoteli izvrševati sabotažo v podjetjih, kjer so IsdcšovaH atomske bombe, in v laboratorijih, kjer so delali poizkuse, Washingten, 10. avgusta Besedilo izjave, ki jo je dal sodnik Jackson o podpisu pogodbe o poetopanjd proti vojnim zločincem, ki so jo danes podpisali predstavniki Združenih držav; Velike Brl-tanje, Sovjetske zveze ln Franclje, se glasi: Nekaj stvari je, ki bi jih rad povedal ameriškemu narodu o pogodbi katero smo prav zdaj podpisali. To js prvič, da so se štirje najmočnejši narodi sporazumeli ne samo o načelih odgovornosti za vojne zločine, ampak tu dl o osebni odgovornosti za zločine, ki so uničili svetovni mir. Odgovornost voditeljev Večkrat »o ie podali Izjave, ki so označevale nazakooltnost napadalne vojne, ki jo pogodbe Izključujejo. Zdaj Imamo stvarno uveljavljenje teh načel v takšni meri, ki bo, vsemu svetu jasno pokazala, da bodo morali voditelji narodov v napadalni vojni osebno odgovarjati za svoja dejanje. Načela, po katerih bomo sodili Neme«, so splošnega značaja. Po teh načelih so enako j>dgovorni vsi povzročitelji vojne, naj pripadajo kateri kolt de. želi, Ce se nam posreči prepričati svet, da napadalna vojna privede povzročitelje na obtožno klop in ne do slave, tedaj bomo zares napravili velik korak naprej do svetovnega miru. To je prvič, da štiri velesile, ki Imajo tako različne zakonske «-stroje, skušajo »družiti svoje pojme za pravično kazensko postopanje in uresničuje sodelovanje kljub različnosti svojih ustrojev. Naloga je mnogo težja, kot si jo predstavljajo tisti, ki ne poznajo razlike med celinskimi ln anglo-amartški-mi metodami. Ta naloga aahteva, da predstavniki raznih dežel jasno in kritično preučijo te razne tode. Nasi razgovori »o bili odkritosrčni. Na čelu britanskih delegatov je bil lord kancelar ln' državni pravnik; Sovjetsko zvezo ata zastopala namestnik predsednika vrhovnega sodišča ter eden izmed bolj znanih sovjetskih juristov. Začasna francoska vlada je poslala sodnika vrhovnega odišča ter nekega profesorja, zelo slavnega v pravoznanstvu. Ne M bilo dobro za bodoče prijateljstvo na »vetu, če tol jaz ne mogel soglašati z mnenji teh »lavnih predstavnikov glavnih svetovnih juridičnih ustrojev o splošnem postopku pri razpravah o vojnih zločincih. V tej listini ni mnogih stvari, katerih s« vajeni ameriški pravniki. Običajni postopki NI »e ml zdelo prikladno; da bi povdarll, naj bi ujetniki uživali večje ugodnosti, kot jih predpisuje naš zakon. Sovjetskim in francoskim pravnikom se zdi naš postopek preveč okoren in prepočasen, zaradi česar bi nastalo po njihovem mnenju neprotrebnč zavlačevanje. Razen tega naš postopek vodi več računa o koristih obtoženega kot o koristi države krik skupnosti. Natu Američanom jpa a« zdi sprejeti postopek nasprotno kot preveč površen, ki vodi več računa e koristih države kot posameznika Ker so Nemci sami pri o jam postopanju sprejeli konti. Dentalni postopek' lri je bolj hiter, naj Se »daj sami okusijo takšen način razpravljanja. Torej ni popolnoma neumestno, da se poseben vojaški odbor, ki naj sodi Evropejcem y Evropi, ravna, če ne popolnoma točno, vsaj v glavnih obrisih, po postopku, ki je običajen v E-vropd. Druga negativna stran, katero' zahteva mednarodno (sodelovanje, je počasnost postopka. Ni nobenega dvoma, da bi Rusija, Združene države ali katera koli druga država, ki bi mogla postopati sama, izvršila pravni postopek proti tem obtožencem vojnih zločinov hitreje, kot to moremo storiti mi vsi adru. ženi, ki se moramo medsebojno posvetovati, da v enakem smislu postopamo. Naši zavezniki imajo pravico, da vsi zahtevajo, da »e razpravlja v jeziku, katerega vsi razumejo. To pomeni, da je potrebno podati ves potek istočasno v štirih jezikih: nemško, rusko, francosko ln angleško, kar povzroči velike zamude. Predsednik Attlee grikemu regentu London, ^0. avgusta Britanski ministrski predsednik Attlee je pOslai patriarhu Dama-skinosu, grškemu regentu, sledečo brzojavko: »Mnenja sem, da je velike važnosti, da bo vlada admirala Vulgariaa izvršila ukrepe, ki Jih Je uvedla, da bd preprečila vsak prestopek Varkizaškega sporazuma bodisi od strani desničarskih: aU levičarskih ekstremistov. Britanska vlada upa, da se bo vzpostavil v Grčiji red, da bo narod lahko čim-preje izrazil svoje želje.« V svojem odgovoru je regent izjavil, da popolnoma soglaša z Attlee,jem. Kmalu nato Je atenska radijska postaja Atena poročala o izjavi regenta grškemu narodu, v kateri potrojuje, da je dal nalogo admiralu Vulgarisu. da sestavi vlado, ki bo jamčila v prvi vrsti enako postopanje z vsemi državljani ne glede na njihovo politično prepričanje. Neva grika vlada Atene, 10. avgusta Grški ministrski predsednik, od. miral Vulgaris, ki Je v soboto odstopil z vso svojo vlado, je dobil od regenta, patriarha Damaskinosa, naročilo za sestavo nove vlade. V Atenah predvidevajo nekatere spremembe med ministri. Moč atomska bomba Wa»hington, M. avgusta Vojni minister Henry Stimson Je javil, da so uporabili samo tisočinko moči atomske bombe. 2e ta majhna količina energije, kt jo je uporabila Amerika proti Japonski, je «daleko najbolj uničujoča sveta*« Fotografski posnetki izvidnikih letal so pokazali, da je skoraj 91% Japonskega mesta Toyama popolho. ma porušenega zaradi napada, ki ga ja v četrtek izvršilo 800 letečih veletrdnjav. Japonska letala so danes prvič skušala napasti 3. ameriško pomorsko floto, ki je pod poveljstvom admirala Halseya, odkar ta napada že več kot en mesec japonsko obalo. Japonska letata, ki so skušala napasti v razpršenem redu, so naletela na močen ladijski protiletalski ogenj. Delovanje mornarice Admiral Nimitz je naznanil, da so tetala ameriške in angleške mor. narice napadle japonsko matično ozemlje po 10 dnevnem odmoru, ki ga je zahtevala nevarnost, tajfuna. Nimitz jo de jal, da so tetala zadela brodovje, letališča, kopne naprave In druge objekte v severnem Hon-šuju. Tl napadi še trajajo, V radijskih oddajah so uradni japonski krogi lajavih, »da je na kraju, kjer je padla atomska bom* ba, bilo dejansko »bito vsako bitje.* V oddajale, ki so namenjene domačim poslušalcem', so Japonci priporočali ljudstvu, naj bo mirno ln so popolnoma zamolčali atomsko bombo. V drugih oddajah so Japonci izjavili, »da je uničevalna moč teh bomb nepopisna In število žrtev preveliko, da bt se dalo prešteti.* . Medtem ko pretijo sovražniku še bolj uničujoči letalski napodi, so se napadalna sovjetske sile »brale na Daljnem Vzhodu dp mandžurske meje na 1900 km dolgi fronti. Admiral Nimitz nf sodeloval pri zadnjem napadu na Japonsko, ki ga je izvedel admirat Halsey, a j« izjavit, da so ameriška vojna ladja ih lažje adinice obstreljevale v »rado naprave na otoku Wake. in uni. čile H poslopij, druge vojaške naprave,1 poškodovale zgradbe in topniške položaje.” Neprestani zračni napadi na Jh-ponskft so se nadaljevali tudi z letečimi velefcrdnjavaroi, ki so v sre. do napadle štirikrat zaporedoma Japonsko. Približno 100 veletrdnjav z oporišč na otokih Timian je epustHo za-žlgalne bombe v sredo pred polnočjo na industrijsko mesto Fn-kuyama na otoku Honšu. Zadeli so tudi arzenal v Tokio, tovarne streliva, industrijske naprave, delavnice za znanstvena ra. ziakovanja in vojašnice. Četrti napad tega dneva so izvršile vetetrdnjave v spremstvu 285 lovskih letal. Odvrgle so približno 2.000 ton raztsreliva na veliko are-dišče za proizvodnjo jekla V Tar ■ati. Druge leteče veletzdnjave so polagale mine v vode glavnih japonskih luk. Letaki na Fuknyamo Mesto Fukuyama so opozorili S veliko množino letakov o bližnjem napadu, V tem mestu, ki' ima 57.000 prebivalcev, so tovarne za barvila, letalska in električna industrija. Leteče veletrdnj&ve so v dvanajsti! napadle letalske naprave ti Nakagimi v bližini Tokia. Te to. varne so v normalnih časih izdelovale 76% letalskih motorjev. Zračne sile generala Mac Arthura, ki so 'izvršile več kot 400 poletov, so nadalje pripomogle dati sliko obširnih napadov na glavne japonske otoke Klušiu. Slkoku, Hinšu tn Rlukiu. Ta letala so poškodoval* brodovje v azijskih vodah. Torpe-dovko in štiri majhne trgovinske ladje so potopili, medtem ko so ladje srednje tonaže, dve manjši ladji in ano jadrnico letate poškodovala v ožini Cušima; dritga izvldni-ška tetala 7. mornariške skupine so uničila ali poškodovala 28 prevoznih ladij ob obali južne Indu-klne in ob malajskem polotoku. Mornariška bombna letala so pri Borneu poškodovala Se drugo prevozno reffiljo in uničila 18 prevoznih ladi j v vodah Vzhodne Nizozemske Indije. General James Doolifctte, poveljnik osmega ameriškega letalskega zbora, je izjavil, da bodo uporabili pri bodočih letalskih napadih na japonsko matično ozemlje leteče veletrdnjave, ki bodo nosile okoli 15 ton bomb, to je 5 ton razstreliva več, kot so ga leteče trdnjave nosile do zdaj. Po izjavah generala Doolittla je veletrdnjava, ki je včeraj popoldne prispela na Okinavo za nadaljne operacije proti japonskemu ozemlju, predstraia tisoč letečih vele-tidnjav, ki bodo najbrž začele * site j operacijami proti Japonski še pred ;ko*«em tega meseca. r f *>trcrn * *!.«; ■' .TSm ■r**•*""*'■11'•--'w'j.'•»•>'*••• »***>•;• JSCtaSuS^:••»z.-. - 5^»«. Prostovoljci v boju proti malariji I Til M IH pMiolJcn i Msnluh K drfinjj ječah sodeluje pri raziskovanju novega zdravili GLAS' ZAVEZNIKOV 10. avgusta 1945 "S Velikemu številu vojakov, ki »o se v teku sadntth SO let prostovoljno izpostavljali nevarnosti, da Jih pobere rumena mrzlica, n ji v •adojem faau pridružila skupini ve* kot 300 proetovoljoev v »m bklb je&ft, m'so se javili, da tvegajo tudi svoja življenja, da se na njih preizkusi novo sdravfto proti tej opasal in že. vodno tako raa-iirjeni, bolezni, ’ ■ Raziskovanja ki predhodne študije, ki so privedle do odlkrltla. ■«-vega protimalaridnata sredstva, ln j poskusi, M so se vri t li na ptičih in opicah, ao bik pod nadzorstvom Odbora za vakladenje noaiarltneg* preučevanja, v katerem ao bili zastopniki kopne vojake, mornarice. Javne zdravstvene službe, Urada za znanstvena raziskovanja m Sveta za narodna raziskovanja. Poročila ne navajajo, kak*eft Je Ml podrobni postopek raziskovanj. Nekateri prostovoljci bodo brez dvoma dobili malarijo, ker mora določen odstotek ostati nezdravljen, da se dokaže okužen Je a malarijo. Poleg tega mora ostati neka skupina ljudi, ki služijo kot prenašal« bolezni. Vsi ostali pa bodo bodisi dobili malarijo ali pa ne; to je odvisno pač od učinkovitosti novega sredstva, ld ga raziskujejo. Tisti, ki ČE BI Žimi M TOKIU najtežjih — tudi po-'s to boleznijo oku- Znai spolnii dedljiVž!! ženih, staršev se rodijo včasih z, vsemi . budi zunanjimi karakteri-stičnlnipiiiaik tS»:te>ki bolezni, ki jih razkraja ravno tako kot njihove roditelje/ __Z#l*vniki, ki so ugotoviji izredne flin -*Mb**l so prišli na misel, da bi utegnilo novo zdravilo pomagati tudi pri bolezni. N)so s« zmotili. Raziskovanja so nadaljevali tudi na otrocih sifilitiikov ter dosegli, kol poročajo, nadvse zadovoljive u-•ovitej* | speha. ■ ’• " ' -t - , , Polzkiisi so se vršili na štirih irMstvn. j« na«ir*c-T)dvisno , univerzitetnih medicinskih šolah, zdravje velikega št«vita favczni-1 y lzmM omenjenih zavo- »kih vojakov^ ki « bof| V podre-idov w g penicilinom maraflčfio okužena ~ obravnavali 68 dojenčkov, ki so se Jmšli bi malo hrane, naporni delo, nobenih ugledov za bodočnost in iteien strah pred uničenjem "■ •**jR "gu*tu primerilo, da je vtdffla ravno te toliko, da je lahko hodita naokrog. T nedeljo je odšla na kopanje, heitila je na petku tn »šivala sončno toploto. Ker je notHa eeto temna orala, je dolgo časa opazovala sonoa, vtr vet te toplote, ki jo je tako prijetno opajata. K-o »e je vračala domov, je videla pr* seboj veliko temno kroglo, ki je zakrivala vee predmete, katere je hotela opazovati. Cma krogla je imela natančno obliko sonca; bila je ponovna etika sonoa. le tek*sinje je vedela, da et ji je vedno, kadar je opazovala svetel predmet, nekaj Sasa nato pojavljata pr* okrni njegova po. norma podoba. Toda to je trajalo samo kratek čas; črn« podoba sonoa, m ji Je »daj mala pr* očmi, pa ni hotela lagtniti. Ostala je tudi drugi dan in portala infnzlvnejla tn vetja. Dekle »e je odločno, da bo Do k »dram-niku. Zažgan« mrežnica mladenka si je požgala osrednji del mreimiae v obeh očesih. Ta je nafnsinejU del očeta, kjer je razpleten vidni živec, ki nam omogoča titanje in opravljanje drugih drobnih del. Nesrečnica ni upoštevala, da temna očala vročtnnldh žarkov sonca ne zadržujejo v tolik) meri kot evetlohne žarke. Vročinski žarki m bili osredotočeni na eno mesto v vsakem očesu. Oko deluje kot motna konveksna leča, t kobrinimi smo se igrali kot otrooi, ko smo lovili sončne žarke ta igaM luknje v blago ati papir. Dekle si je kasn-js svoj vid nekoliko popravilo, vedno pa bo videlo pred svojimi očmi temno sončno kroglo, ki ji bo zakrivala središče zreltlia. Vedno se bo mo rala spominjati sloer prijetne sončne kopeli v avgustu, ki pa ji Je prinesla taktno nesrečo. Dekletova bolezen zaenkrat le nima (mena, ker se je manija sončnih očal Me pojavila; toda njen slučaj lahko označimo kot podoben taholmenovani epotem-nttvent slepotto. 2» od pamtiveka je ljudi preženeta! pojav sončnega mrka. Nad plamenom so počrnili kos stekle in skoei osmojeno ploščico opazovali napredovanje mrka. Marsikomu se je pripetilo, da si je požgal mrežnico in ni mogel ref uživati opazovanje prihodnjega mrka. Za varovanje oči pred škodljivi mi posledioami vročinskih žarkov imamo posebna očala, kot jih no&iia *. pr rarUoi ali ste-klanski delavci, ki oblikujejo steklenic* tn podobno. V glavnem zelo dobro absorbira vročino steklo, v katerem je mnogo kovinskih soli. Toda fakinih očal ne dobita tako lahko, kot očaki proti soncu. So predraga ta tudi obarvana očala ali fa sploh nobenih. Potem be -namreč esarvav gače gledati p sonce, Nevarni ultravioletni žarek , n smumfFiraimrmv • Drugi očem zelo nevarni žarek te ultravioktni žarek. TUdi^tihjj/ta -a kot toplotni »- navideti. '•V' sončni svetlobi je mnogo ultra--violntnih iarkov. NajboljU u-metni vir teh iarkov pa so žareči hlapi živega srebra, Ultravioletni žarki imajo krajšo valovno doliino kot vidna svetloba. Ne morejo prodreti skozi steklo ta tudi' ne globojta v oko. Popolnoma Jih absorbira že roženioa. Povsročajo pa boleča vnetja v gobljih plasteh očesnega jabolka, ki jih spremlja Molzenje ta nemožnost, da bi- človek oko odprl. Ta bolezen se čet to pojavlja pri filmskih igralcih, ki jih snemajo zelo močno osvetljene. V zadnjem času . varujejo igralci svoje oči s posebnimi stekli, hi si jih namestijo med očesno jabolko in veke. Kadar se izpostavimo učinku ultramoletnih torkov, je nujno, da nosimo očala, ki • so bodisi jantarjeve barve ali pa siva. Tudi navadno steklo zadrli In pre-oejien odstotek teh iarkov. Planincem, ki si oči ne ealčitijo e očali, oči dostikrat otečejo ali pa ee jim vnamejo. To je posle-dšoa sončnega odboja od snežne površine. Bolezen je znana pod imenom »snežna slepota». Tudi Eskimi tn celo njihovi psi niso obvarovani pred njo. • , Imamo pa še drugo bolezen, ki jo včasi tudi imenujejo esneino ztipotos. Pojavlja ie sped vqjqki in pgpptniki, ki oeh, tsdng pešačijo po mrazu in nimajo zadostne hrane, predvsem hrope, ki bi vsebovala vitamine — »veže zelenjave in sodja. Pri teh ljudeh se pojavi avtta-minaznost, ki jo poslabša le mraz, pomanjkanje hrane ta snelni odsev. Vidni živec zelo, oslabi,; pojavi se delna ali popolna Slepota. Pomanjkanje vitamina Al in le nekaterih drugih sestavin so glavni razlogi te bolezni, ki jo strokovno nazivajo tvnstje optičnega živca*. Toplotni iarki, ki prihajajo iz daljave, n, pr. od sonda, povzročajo uničenja mretnloe. Vročina pa, ki prihaja iz blitlne, 'se absorbira v prednjem delu očesa, predvsem v očesni leči in povzroča Sl/vo mreno. Zelo znana je med delavci v steklarnah. Preprečiti se jo da le s zaščitnimi očali. Veliko ijevito bolnika]), ki' TtmmsMMS. To je posledica topgo. podnebja in slabe hrane. Malo zgodovine Barvaste leče', ki n/if' bi Ščitile oči pred posledicami premočne sončne' sdetlobe, so se 'pbfavtle le v sredi ld. stol. Prve Idi} SO bi Ir zelene. V n. stol. so se pojavile modre, ki pa so posta li "zife I cenjene šefe v sredi IS. stol., ko so ugotoviti, da imajo modri sončni iarki posebne krepilne 1 lastnosti. I Sira in čadasta stekla so st I pojavila le kasneje. V Londonu so izdelali prve v sredi- 18. stol; | Se dafies poznajo pod imenom Na Hirosimo je padla prva 1 ao prenapolnjeni in edino s ko-atomska bomba. Druga bo ; lesom se je že thoči prebiti skozi ulice, ki so polne ruševin. lati l. 1832, K omaje so se pojoči* očala - na*nz\Tltplh barv r,Jlnn4jl *SčfS iti. Vsaka barva , je absorbirala 'det sončnega spektruma. V določene namene uporabljajo .stekla raznih barv Se 'daste«. Etšdkjti abvost pa to goto- 'P.ttffh M?****0 o1e0 proU po' larizlračij semuobi, ' Zgrajene so na podlagi odbojnega kota, ki lomj svetlobo in ne dopuiča njenega. neposrednega vpada v oko. , Barvna zaičitna stekla imajo svoje prednosti, imajo pa, kot smo videl\, tudi svoje slab s strani, Vsekakor pa si j* vredno zapomniti nasvat:, »Tudi z barvastimi očali na nosu Je treba biti previden!* h- ■ Nov način konzerviranja jajc Profenor Romanov na univerzi Corneli Je odkril nov način kon-eerviranja jejo. Postopek Je popolnoma enostaven ln e* lahko izvede v vsaki kuhinji. Tako konservl-ranžr jljeii vzdrži »eto dntgo. f!e imamo na razpoke go hladilnik, jih lahko obranimi v užitnem stanju 13 meroeev. Jajce vržemo v vrelo vodo. Po petih sekundah ga vzamemo te vode, ga ohladimo in spravimo v hladilnik. Ce nimamo hladilnika, jajce ■ seveda ne bo vzdržalo toliko caea. Užitno bo -.ostalo samo tri me«eoe.. Pe pa ga apravtmo v Moden prostor, mu. s tem podaljšamo »Življenjsko dobo* do šest mesecev Angležinji nočejo v clvll sd dveh in e clvll! Izmed dveh in pol milijona omo-ženlh,Angležinj, ki eo Jih vprašali, oe hočejo zapustiti delo in iti v navadno življenje, jih je manj kot pol rpiltjona odgovorilo pritrdilno. Med pol milijona Agležlnj, ki eo v padla morda na Tokio. Vsake# uro pozivajo zavezniške radijske postaje na Pacifiku Japonce in jim opisujejo pogubna uničenja, ki so se že zgodila in jih svarijo pred tem, kar še pride. Do danes še nismb poznali tako strašnega orožja. Tokijsko prebivalstvo je doslej zaradi ponovnih bombardiranj in zaradi drugih, vojnih posledic že mnogo prestalo. Ne more pa si predstavljati te nove in neprimerno bolj strašne nevarnosti. V začetku junija so ameriške oblasti zbrale podatke o trimesečnem množičnem bombardiranju letal «B-29», ki so napadala japonsko prestolnico. Cenili so, da je bilo zbombardiranih in požganih 80 kvadratnih kilometrov mesta, kar predstavlja 46% mestnega pozidanega področja. Brez dvoma je ostalo brez strehe 4,500.000 ljudi, ki so tu bivali. To je bilo pred dvema mesecema, medtem pajso se napadi nadaljevali ali celo pomnožili. Bili so dnevi, ko Je več kot 1.000 letal napadalo ' mestno področje in pri tem ni naletelo na noben znal* odpora s strani skoro nemočnega sovražnika. Meščanom pa, ne prinašajo trpljenje samo bombe. Po poročilih, ki so prišla iz glavnega mesta, je tam vse racionirano in količine so popolnoma nezadostne. Zaskrbljena japonska gospodinja dobi tedensko lVz kg rujavega riža, y2 kg rib, Vi kg zveže zelenjave, nekaj jajc, in to je skoro vse. Ne dobi mesa, sira, masla, mleka In sladkorja. Tudi zdravila so racionirana. * Obleke se dobi le s težavo. V mirnem času je povprečni Japonec iz srednjega sloja ku]Ml na leto dve obleki zapadnja-škega kroja in šest kimonpv. Dandahes dobi sarno 50 točk na leto, za obleko zapadnjaške-ga kroja pa potrebuje 63 točk, za kimono pa 40. Tokijčani -7- moški in ženske — ki so tako neprimerno hranjeni in oblečeni, pa morajo opravljati množico težkega in izčrpavajočega dela. Prisiljeni so, da delajo v tistih tovarnah in v tistih krajih, ki jih določi vlada. Delovni čas znaša 12 ur, često tudi 14 do 16. Ko pa je to končano, še vedno ntso zaključili. Mladi in stari, revni in bogati, vsi morajo vežbati za Vsak Japonec, ki se zaveda položaja, mora uvideti, da njegov narbd nima prav nobenih izgledov, da bi to vojno dobil, Vedeti mora, da ni nobenega upanja, da bi se stvari izboljšale, da nimajo nobenega pomembnega zaveznika, ki bi se i jim pridružil in nobenega ; doslej še neuporabljenega vira, j ki bi ga imela na razpolago njegova domovina. Začeti mora sumiti, da so ga voditelji japonskega voji#ga stroja varali z lažno propagando. Gornja karikatura; ki je prei. kratkim izšla v neki ameriški reviji, kaže japonskega meščana, Iti se sredi ruševin tolaži z lažmi, ki so mu Jih dali propai-gahdikti. Zdaj fnora končno' spoznati tudi najpreprostejši čjovek, kako smešne so te laži. Japbnilkl voditelji so odbili potsdamski ultimat. Zdaj, ko grozi atomska bomba, da bo uničila še vse preostalo, je na ljudstvu, da prisili te voditelje, da spremene svojo odločitev. $amo tako se Japonci še lahko izognejo popplnemu uničenju in trajni propasti svoje dežele. Kaj je s televizijo? O televiziji »mo med vojno( slišali prav za prav zelo malo. Marsikdo »1 je »loer morda na skrivaj želel, ko je brez strahu ali pa — in r večini slučajev v Evropi je vsaj bilo tako — z velikim, strahom prisluškoval ladijskim vestem, da bi vsaj del tistih velikih dogodkov, o katerih so govorile zavezniške radijske oddaje, lahko zasledoval tudi na sliki. Toda to »o bile se.rr.o pobainr želje. Razvoj televizij« , Corso Verdi 30-1. Popis delojemalcev Delovni urad Zavezniške vojaške uprave v Trstu je »poznal potrebo po sploSnem popisu vseh delojemalcev »— zaposlenih in nezaposlenih — v Trstu. Ppdatki, ki jih bodo na ta način zbrali, »o potrebni za Izvršitev del, ki jih ima: v načrtu Zavezniška vojaška uprava in za izplačevanje podpor nezaposlenim. Popis se bo začel 18. avgusta, Vsa industrijska ln trgovinska podjetja, zavarovalnic*, zadruge ih vsi delodajalci mo. rajo poslati delovnemu uradu, ki j« v palač) ministrstva za javna dela, Corso Littorio 17, sledeče de-iojemalčeve podatke: priimek »n ime, kraj rojstva, dan rojstya, bi-vallšde, koliko časa je v Trstu, Strokovne Izobrazb*, ,■berilo družinskih članov,; kvalifikacije, ste-vifka osebne izkaznice ali drugega dokumenta, ki služi v ta namen. Podatke Je tneba poslati do vključno 20. avgusta. Od 18. avgusta dalje se bodo morali vsi nezaposleni •— moški in ženske — ki bivajo v Trstu, javljati na delovnem' uradu zaradi popisa, in sicer na dan, ki je spodaj označen po abecednem redu: 18. avgusta ABC 14. avguata DBF, 15. avguata 8 H I J K L 1«. avgusta M N O 17. avguata P Q K 18. avgusta S T U 20. avguata V W X Z Vse osebe morajo prinesti s »*• hoj po možnosti osebno Izkaznico n ||I\T TnVI ODADIJTI ali delovno knjižico. Vsaki osebi bo,KAUIJwl\l UiUlllil/ urad po poplsji izstavil potrdilo o 1 Petek, 10. avgutaa nezaposlenosti. Brez te listine ne bo I 20.15 poročila v slovenščini; 20.80 nihče imel pravice 1) do dela, 2) ■ zbor Iz Proseka; 21 kvartet t 8) do (plošče); 21.30 vojaška godba; 22 predavanje; 22.10 Cecchelln; 28.10 vesti v slovenščini; Obsodb« zavezniškega vojaškega sodišča v Pulju Zavezniško vojaško sodišč« v Pulju je zaradi prekršltve policijske ur« obsodilo Časti* Slnrlca ln Pallana Gulda na 000 lir globe. Zaradi prodajanja olja po zvišanih cenah Vojaške policija Je aretirala nekega BOCIvlča. Antonija ln Lovrl-na Antona .iz Sv. Petra v Nembi (Veliki Ločin), ker sta prodajala olje po zvišanih cenah in tak« prekršila proglas št. 2, člen 9 zavezniške oblasti. Se preden Je sodišče zaslišalo prid«, sta obtoženca priznala svojo krivdo. BuČiriča, ki je sam priznal svojo večjo krivdo, Je sodišče obsodilo na 10.000 lir globe ln na 8 mesee zapora, Lovrl-na. pa na 500 Ur globe' ln na- 2 meeeca zapora. Zagovarjal ju Je odvetnik Magazin. 1) Lotit se bom bombe A, ki ima «#val palice, da na ta način zbudim po mojem mnenju boljfio lego kot bomba B, kar pomeni, da ae bož tl ukvarjal z njo, če bo treba. 2) , Pričel bom z delom eele ob dnevni svetlobi. možnost fotoelektričnega trika. 8) ' ce vse .to ne bi’ učinkovalo, bom skušal nasloniti na bombo lahno segrete blazinice,, da :-:e prepričam,' če »e bo razletela zaradi toplote ln če se jo z roko lahko nlm eksplozivom, najbrž« z niha- “ ••__ rV_ 1/tvM fTlotrTHa rvalniorn Ir- t^l p je kaj lahko pripisovati, tedaj nje-trptio ftejanje ni .prev* piebivUito: če fta, J»: to storfi iz tehtnega vzroka, tedaj Jo moramo ‘ustaviti, še preden bi bomba učinkovala, Z elektromagnetičnlm aparatom uro lfChko ustavim, če pa Ima bomba še kako drugo sprož.llno napravo, bi ta lahko eksplodirala, kar bi ne bilo prev« razveseljivo dejstvo. Recimo, da se je ura ustavila ali da se ml jo je posrečilo ustaviti; v tem primeru bom zavzemal stališče, da imava opravka s premih. V splošni bolnici je včeraj preminul kmet Anton Rekar iz Kobje glave pri Komnu. Počival je na nekem eentku in a cigareto povzro-T7 čil ogenj, ki ga je nevarno opekel »topenJ. I po rasnih delih teleaa. do podpor za nezaposlenost, kakršnekoli oblike skrbstva, ki bi jo v bodoče določili. Od 20. avgusta dalje ne bo imelo nobeno podjetje m noben delo. dajalec zaposliti delojemalcev, ki ne bi imeli potrdila o nezaposlenosti. V primeru odpustitve se bo jfio-ral delojemalec zaradi popisal v treh dneh zglasiti n« Delovnem uradu. Delodajalci bodo dobili na podlagi podatkov, ki jih bo zbral De-lovni urad, seznam« evojih name-| hčencev. glasba do 24. ure. 23.20 plesna DIREKTOR poročnik ALFRED L. GR1GIS tiskovni častnik, Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK JURIJ SAVLI, ALBIN MASE’ U> RIHARD ZIDAR, ki so šli k partizanom v Sesljanu dne 24. sept-1944, nieo dali več nobenega glasil o sebi. Obvestlia oddati v baru Masč, ulica Ghega 8, telefon 3388- 3» Detel bom v kratkih htoeah in majici -brez rokavov, da se mi dotaknem’ Vem, da je moje početje;1> t- • " 4) Izkopal sem majhen jarek v razdalji približno 10 metapv od bombi; «f je’'Simrife1 'fiijtečfa razdalja, s 1 katere lahko dosežem bombo s trsteno palico, se bom z Jarkom bombo » palico, nataknil kovtneke delce ln se ž njo iahko viti strašilo med delom. 9) Mnogo sem premišljeval o tem, kako bi ustavil, uro, precej neumno, da bi me imeli za neumnega, toda'naročil si ml, naj * bom do skrajnosti previden. '. 1 veri, nisem se mogel odločiti za 7) Ce sr Vii bo do tu delo posre- drugo orodje kot za velik «fran- čilo; tedaj bom zlezel iz svojega le. | ooz», privljač; tudi s tem ne bo pega zaklonišča in poskušal zbuditi rilo preveč enostavno, zaradi mivke, bombo. Poslušal bom, če se je ura v kateri tiči bomba. Zavaroval v njej ustavila. Ce bo še vedno tik- 10) Ce se nVT jo bo posrečilo do- in Od tam drezal /čakala, tedaj bom uporabil .svoj bro pričvrstiti, tedaj bom izkopal na katero bom elektromagnetični aparat, ki si ga pokrovček iz mivke in ga skušal bom še prej pripravil kakih »C. m ! odločiti z drugim »francozom*. Za- dotikal bombe; to naj Bi bil polž. proč od menei skušal bom * rij trn 1 man Je trditi, da je vse to le delo ‘ ustaviti uro. Ne poslužujem se rade /domišljije. Možnosti Jq več ln sicer: _1._ ’ -ZA. M . _____ _______i _ • _ v- -J — l\r Areno \o kus eksplozije zaradi magnetjčnega učinkovanja. ,1,1*,.- 1 n»- 8) V primeru, da bomba ne eksplodira, jo bom skušal osenčiti, pri čemer s« bom še vedno poslu- volje ' elektrcm agneti/nega aparata, toda ne vem drugega pripomočka. Ce je Nemec vdelal v bombo uro le zato, da nas prestraši, kar mu a) da odločim pokrovček (kdor Je upmbo izdelaj, jo Je moral napolniti z eksplozivno snovjo in pritrditi' sprožimo napravo na vsak način pri pokrovčku; ne morem si misliti, da bi se dalo to napraviti na kakem drugem mestu; A) pa je spro-žilna naprava vdelana na pokrovčku. 11) C« »e mi bo posrečilo odst,ra. niti pokrovček, tedaj bom videl, kar se bo dalo pač videti.,. Ce pokrovčka ne bom mogel odločiti, tedaj bom mora* privleči klop m privijalo ter nadvse oprezno dvigniti bombo tako, da bo ohranila natančno svojo prvotno lego, dokler Je ne »pravim v privijalo in se lotim drugih poizkusov. Ne verjamem, da, bom prišel tako daleč z delom, kajti če se pokrov ne bo hotel odločiti in j« bomba tako toda pri moji občutljiva, za dotike kot, so to do-kazala* dejstva, tedaj bo zelo verjetno vse skupaj zletelo v zrak, •;« ko Jo bom poizkušal razčleniti. «In to je vse.* r , »Pozdravljen, moj stari, ln še enkrat hvala. Vidiva se jutri pri kosilu!» P, S. Ce boš imel opravka z bombo B, tedaj si dobro zapomni, da si vzameš s seboj robec, s katerim si boš brisal roke, ker "»e ti bodo gotovo potile. Ne pozabi držati glave čim, nižje v primeru, da boš delal isti poizkus s trsteno palico kot ■ so. ta. «*- ga bom storil jaz. Tvoja bomba B je lahko različna od moje A,» Nato »pet ena prazna vrsta in nato drugi zadnji stavek: «Izkop«l sem jarek tudi zate, le. nuh.s •.» * Pravkar »em končal * čitanjem, ko Je vstopil Strang. «Torej», je nemudoma dejal, ((govoril sem s svojim poveljnikom; po mojem mu misel ne ugaja preveč, čeprav je dejal, da z delom lahko nadaljujemo, če st« obvestili vaš urad o stvari, Dejal »em mu, da sem vam o tem že govoril, da ste že vse poprej uredili, tako )v uradu kot » Stuartom. To Je vsel* «Dobrol» sem dejal. «še nekaj!* Je dejal Strang, »gotovo ste že obedovali, kajne? Pozabil sem vas vprašati.* «Da, d«,* sem hitro odgovoril. ((Obedoval sem v vlaku.# «Tem bolje,* Je dejal Strang-Zamišljeno ^je gledal liste na mizi ln dejal: «Tako, zdaj smo v vaših rokah. Ali se boste takoj lotili delovnega načrta, ali hočete prej prečitati vse do konca?* «Bolje bi bilo, da a bom » vsem na jasoeev, asm M skoraj P«1 km- ou.» «V redu,* je dejal Strang, pogledal n« uro iri dodal: «ZdaJ Je pol štirih; čez pol ure bomo pili čaj; (tedaj mi boste morda lahko povedali, kaj nameravate podvzetl.* Ko Je odšel, *em ponovno vzel v roke popisane liste, posnetke ste-nograflrariih podatkov. Bila Je to zmešnjava Stuartovlh telefonskih poročil z osebnimi pripombami ste-nograflsta. Na prvem listu sem bral sledeče: «Ura 08.45. Preizkusil titansko žico, ki je v redu. Stotnik Stuart Je izstopil in vidimo 8* vstopiti v Jarek ob 06,47. 06,48. Uporabil bora trsteno palico, na katero bon) obesil velik angleški ključ za vabo-Stotnik Stuart mrmra. NaredntK, Groves. ki ga opazuje > oaljnogie* dom, pravi, da popravlja dele trste-ne palice drugega za drugim; e0 del se mu je zataknil, še preden J® vstopil. Zdaj Je vstopil. 06,51. DV bro. Pričnimo! Narednik Grove® pravi, da stotnik Stuart dre®* bombo z angleškim ključem, ki J® pritrjen na palico. Stotnik g 0 nečem, kar ni mogoče razum1 06,53. 8 to vabo ne bom ni' ®*® opravil. Zdaj bom poizkusil z dri» vatoo!* (Nadaljevanje prihodnji govor* neti- t