Sklad za razvoj Južne Italije V Italiji štejejo za nerazvita področja Jnino Italijo, Sicilijo in Sandinijo. Doho-dt-k na prebivalca je bil v Južni Italiji 1. 1938 za 44 odstotkov, I. 1950 za 50 od-Moikov in \ 1. 1956 za 57 odstotkov nižji dohodka v Severni Italiji. Neskladnosti ^ospodarskem razvoju med Severno in Južno Italijo so se stalno povečavale. K femu je treba dodati, da so področja Juž-ne ItaJjje utrpela med vojno največja opu-stdšenja in da je tam brezposelnost že de-setletja zelo pereč problera. Čeprav so že neposredino po sedanji voj- Bi opozarjalj na potrebo po gospodarskem ra^voju južnih področij, so bile učinkovi- ^ejše akcije ukrenjene šele po 1. 1950. Tf- daj so nstanovili poseben sklad za razvoj ]nžne Italije in izdelali dvanajstletn; plan iiivestkij na jugu (od 1 1950 do 1. 1962). Po tem planu so bile določene investicije v znesku 1.280 milijard lir, od katerih je cr!padlo na posamezne sektorjf: na bonifi- io zemljišč in nainakanjf 32 odstotkov, rejrulacijske načrte v hribovitih po- >LJik 18 odstotkov. na stroške za izva- ..¦;!ije agrarne reforme 22 odstotkov, za gradajo vodovodov, kanaliizacije Ln cest 9 odsto*kov, železniškega omrežja 6 od-stotkov in na investieije v turistdčne ob-jekte 2 odstotka. V ta dela in objekte s<> do 1. 1956—1957 investirali sku^pno 662 mi-lijard lir. Razen teh i»krepov ]e prevzemal nekaj jndustrijskih investicij v Južni Ita-liji "tudi Inštitut za rekonstrukcijo indu-strije. Investicijski plan Inves^icijski plan v Južni Italijd je imel svoje posebne značilnosti, ki so bile v marsičetn odsev političnih prizadevanj ita-lijanske vlade. Sprejeto je biJo namr«" na-čelo, da naj bodo javue investicije usmer-jcne izklfiičji.. v graditev prometnih zvez, v namakalna dela, energetiko in kreditne ustaflove, pri 5emer so raCunali, da bo iovesticije v druge gospodarske veje pre-vzel zasebni ka^ital. Država jc torej pre-vzela ?raditev tistili gospodarskih vej, ki naj bi nstvarile pogoje za zjfanitev zaseb-ne spodbude in vlag.nje zasebnega kapi-tala.-Od zasebnesa kapitala so pričakovali. da bo prevzel gradnp drobnih jn srt-dnfih podjetij predelovalne in ekstraktivne in- dustrije. Kasneje pa se je izJcazalo, da je inorala država prevzeti tudi nekatere in-vestioije v le veje. Sredstva sklada za razvoj Južne Ftalije zagotavljajo z lotnirai dotacijami iz clržav-nfiga proračuna. Sklad upravlja adminji-stra.tivni svet, katerega predscdnLk je mi-nister vvladi. PosloTanje siklada ni pod-rejeno običajnem-u nadzorstvu državne ad-niinJstracije, kar utemeljujejo z nevamost-jo pred birokratizmom vn s potrebo po veoji arnosii v posiovanju. SploSni razvoj-ni plan pripravlja predsednik sklada s podporo ministpskega odbora in v sodelo-vanju s krajcvnimi crgani-zaciijcini. V ckviru programa za razvoj nerazvitih področij s<> bile ustanovljene tri banke za industrijski kredit (za celinsko Južno lta-lijo, za Sicilijo in za Sardinijo), katerih naloga je.kreditirati gospodarska podjetja, ki ne morejo priti do sredstev \z drug-ih virov. S ppsebnimi sklepj vlade pospešu-. jejo inveslicije na tem podro&ju tudi s pioračunskirui, carinskimi, prevoznimi in drugijni olajšavaraa. Perspektivni plan obsega tudi strokovno usposabljanje delavcev in je v ta uamen določeno ostanavljanje tehmVhiih šol v 20 industrijskih krajiih. nada]je ustanavlja-nje kmetijskih zadrug za predelavo in pro-dfljo kmetijskih pridelkov. Poseb-no pozor-nos-t so posvetili ureditvi vzornih kntetij-skih posestev, ki na| poraagajo vaškim go-gospodarstvom pri organiziranju metod za obdelovanje zemlje. Dosedanji rezultati Čeprav dosedanji rezultati v tem pogie-du niso pos^bno opazni, je vendarlc mo-goče ngotoviti, da je bilo vprašanje spro-ž«io in da so z njim zaposleni tako itali-janski ©konomisti kakot tudi razne poli-tlčne stranlte in akupine. Praktično izpol-njevanje programa kažc, da so biM dose-danji u.krepi za pospeševanje razvoja teh področij nezadostni. V zadnjem času dozoreva naziranje, da je treba gledati na to vprašanje kot na dolgoročen problem in da bo njegova rcši-tev terjala angažiranje zriatmo večjih sred-siev. Lani so predložili parlamentu pred-log zakona o nadaljevanju aktivnosti skla-da do 1. 1964—1965. Po tem načrtu raču-najo z dajanjem dodatnih dotacij \i dr-žavnega proTaottaa v znesku 1.150 milijard lir. Zaikonski prediog prav tako določa uvajamje vrs-t« novih ukrepov, ki poveču-jojio aktiivnoist državnih lnsfituci.j v pospo-darstvu teh področij. Ker zasebne investi-cije niso izpolnile pričakovanj, je s tem zakonom določeno, da bo investirala drža-va tndi v nekatere reje. v katere bi mo-rali po prvotni zamisli v celoti investirati zasebni kapital. To vsekakor kaže, da za^enjajo posvečati problemu nerazvitih podroHj v Jtali;i de-dalje večjo pozornost. S. B.