DolojijHke Novicti i/.iiajajo vhíiIí (Vťrlcii; ako : : je ta (Un priiznik, dim [lOpiL'j. : : Cetm jini je vm colo )pto (od apriiii lio ii)iiiia) '.i pol lotu l-ňO !í. Niirociíitui za Nciiičijo, ]ios!io ill (ifiif^n pvrofisko limivo ziia,ša S'.'tO lí, za Attieriko -I'^tt K. Lisi in oiíliisi se i»l!i(!ujojo iiaiM(\j. Vsí; ilopisc; iiai'ofMiitio iti o/iiiiiMia sjírfíjeiiiji tisk aril n J. Krajce nasi. Rojaki! Him 24. jiniijii je putdoseta olilcl.nica slavne liitke \n[ Kustoci. Dne 24, junija 1SH(; je bil zasedni -l^ali od cesarskih Čet, stoječili pod viliov-niiii i)ovelj!itvom ťcMmaršala nadvojvoda Albi'elitii, pli ICufítoci odločilno tepen. Ta «liui je bil zajedno iíastni dan nago Ijtil)-Ijeno Kranjsko deželo, kojc jnnaški sinovi so bistveno pripomogli k veliki zmagi. Danes smo /opet v vojski % istitn soviažnikoni in ziiiagoimsno plapolajo naŠe zastave v laški deželi, katera to ])of pač ne bo »šla svoji hudodelsko izzvani usodi. Čustvovanje cele «.ležele zahteva, da sc pomenljivi spominski dan Knstoce slovesno obhaja, Naj ta dan vihrajo zastave v ccli deželi v čast starim junakom Kustoce in kot domovinski pozdrav našim današnjim jiinakom, ki so na leni, da pripravijo za-vratnemii sovražniku novo Kustoco, grozno a vi-lo zasluženo kazen za brezizgledno izdajstvo, katero so pregrešili verolomni laški ki'alj in njegovi brezsramni svetovalni v najtežji uii proti zavezniku, ki je pi'i-potiiogel njihovi deželi v tiidcsetletni brez-izgledni nesebični zvestobi do neČnveiiega slabo zashiženega procvita. Rojaki! Vabim Vas, da íí-I. in 25. junija po celi deželi razobesite zastave: na prvem tiiestu ponosno cesarsko zastavo, znamenje zvestobe do ccsai'ja in države, znak moči, pi'avice in zmago, poleg nje pa deželne barve kot znak ljubezni do tlomaČe grude. Žuiiani vseh občin v ileŽeli se poživljajo, da potrebno nkrenejo v tem smislu. Ljubljana, dne S. junija lííití. Or, Ivan Šusteráič, deželni glavar v kranjski vojvodini. Naročniki, priporočajte ,Đol. Novice'! Gospodarstvo. Vojaški delavci za košnjo. Kakor je sedaj odločeno ne dobimo vojnih ujetnikov za košnjo, ampak vojaške delavc(i v oddelkili ])o K) do 2(J mož. l.)o lOUU takih delavcev je že razdeljenih za posamezne okiaje oziroma občine in di'uge stianke. rolrebujetiio jih pil najmanj še enkrat loîiko. Vso oddajo vojaškili (ieiavcev voiii sedaj deželna delavska izkazovaljiica (Landesarbeitsnach-weisstelle), ki je pri deželni vladi v Ljubljani, Zaradi tega naj se od sedaj naprej obračajo sti'anke in občine zaradi vojaškili delavcev naravnost na ta ui'ad. Ker se od strani okrajnili glavarstev Še niso predložile prošnje za vojaške delavce prav iz tistih občili ne, ki so prosile največ vojnih ujetnikov, moramo sklepati, da so se te občine iii'emislile, ker ne dobe vojnih ujetnikov in ker se boje stroškov za vojaške delavce. Bodi zai a(ii tega vsem interesentojn za vojaške delavce povedano, da imajo vojaški delavci dobiti poleg v ki'aju običajne hi ane še takozvano delavsko doklado, ki jo imajo določevati okrajna glavarstva. To .sedaj javnih določilih znaša ta doklada do I K na dan. Le tam, kjei' se vojaki sami hranijo, je plačati vojaštvu za lirano po ii K 11 h na dan in lazen tega še po 1 K delavske doklade, "skupaj 4 iv lih na dan. V jiretežni večini lii kazalo dajati gospodarjem jiotrebno hiano za vojaške delavce, da boilo lažje izhajali. Bodi slednjič iiovedano, da je deželni oilboi-luipravil vse iiotrebne korake \m vojaških oljlastih in i)ri vladi, da se zagotove lu)-trebne delavne sile za letošnjo košnjo in je sedaj na pi'îzadetili občinah ležeče, da si pomagajo z vojaškimi oddelki. Vso to akcijo podpii-a tudi i)oljedelsko ministrstvo. Alije okusno meso domačih zajcev? Ko sem zadnjič zopet obiskal voj. zajČarno pod Rožnikom sem se s tamošnjim voditeljem di-. Voczko pogovai-jal o dobroti in užitnosti mesa domačih zajcev. Čudno se mi je videlo, zakaj se ljudje tega me.sa tako branijo. Dr. Voczka mi je rekel, da je temu krivo samo neutemeljeno govoričenje takih ljudi, ki Še nikoli takega mesa pokusili niso, on za svojo osebo jia, da ga mora prav po.sebno pohvaliti. Zajčje meso je vedno najti na h'rancoskem, v Belgiji in na Angleškem na jedilnih listih najboljših restavracij In hotelov. Fripiav-Ijajo ga taitdiaj na najrazličneje Jiačine In ljudstvo ga silno rado kot neko posebno ilobro in tečno jed uživa. Dr. Voczka mi je nadalje pravil, da se bavi z zajčjerejo že nad 20 let ter, da so on in vsi njegovi ves ta čas radi in s posebno slastjo uživali zajčjo meso kadar so ga imeli iia razpolago, edino njegov oče se je temu upiral In trdil, da on takega mesa za ves svet ne bi liotel niti -mogel jesti. Kaka 3 leta pi'ed vojsko pa se je domenil s svojimi sestrami naj pripravijo večjega zajca kot „ogrski paprikaš" ^ter, da nikakor ne smejo očetu ]jovedati kakšno meso se je v to porabilo. Stari gospod ga je jedel in je paprikaš Se pohvalil. Kaj je jedel um seveda niso jiovedall, Prihodnji teden so storili Isto in tudi tretji teden so s starim gospodom večerjali ])aprikaš. Ko je dr. Voczkin oČe že tietjlč jedel zajčje meso ne, da bi bil o tem kaj vedel, se je sin že smel otio-gumiti ter začel hvaliti zajčje meso. Rekel mu je: „Zajčje meso je pa vendarle zelo dobi'0". „Ze mogoče", mu je odvrnil oče, „toda jaz ga ne bi mogel jesti". „Saj si ga vendar že jedel", mu je rekel sin. „Ne, nisem ga še nikoli jedel, to je nemogoče!" ~ „Pač, paC, današnji iiaprikaš je bil pripravljen od zajčjega mesa. Tudi v prejšnjiii dveh tednih si s slastjo jedel tako meso." „Ni mogoče", se je začudil slari gospod. Dr. Voczka je bil na to lU'i-jjravljen in je iiomolil očetu pred obraz zajčjo glavo. Htari gospod je nato i)ovedal, da je mislil, da je jedel dobro telečje meso in je odtlej vedno največji zagovornik te vrste mesa. — Dostikrat pa Izviia upiranje proti uživanju zajčjega mesa tudi odtod, ker ga ne znajo prav pripraviti. V slovenski knjižici, ki v kiatkem izide bo nekaj navodil kako je napi'avljati nektere jedi od zajčjega mesa, kdor pa hoče takih kuharskih i'ceeptov še več, naj si kupi knjižico „Lelirmeister Bibllothekc št. :í;í4 do 335 Kanincheiijleiselikiiche", ki jo je dobiti v vsaki knjigarni za (60 vin.) ■). Nove odredbe glede nakupovanja ozir. prodajanja goveje živine in telet. ]\er nakupovalci in prodajalci goveje živine ter telet še sedaj niso zadostno jiouCeni o vsebini najnovoslovalo pri deželni komisiji dotično nakupno dovolilo, ki bo imelo veljavo za določen čas ozir. do preklica. Pa tudi s tem naku])nim dovolliom ne bodo smeli tuesavji in drugi kupci sami nakupovati Živine, marveč jim jo bo dobavil najbližji komî-sijonai' deželnega mesta. Tudi tega ko-misijonarja mu bo določilo deželno mesto samo. — 3. Plemensko živino smejo kupovali le tîiîti, ki se lahko izkažejo s po-ti'diloni svoj(!ga županstva, da žival v i-esnici potrebujejo le za lastno vporabo, ne pa za prekupčevanje. — 4. Komisijo-narji deželnega mesta imajo skrbeti, da se dobava živine za vojaško ujiravo in civilno priibivalstvo toČno vrši. Če ne moi'cjo zlepa preskrbeli toliko klavne živine, kolikor jim predpiše deželna kmiiisija, imajo pi'avico, da jo preskrbe tudi pi'isilnim potom, to je z rekvizicijo, seveda spoi'azumno s i)rl-stojnim političnim oblastvom. Kei'ima nova odredba namen, na eni strani zagotoviti zadostno i)reski'bo vojaštva in civilnega prebivalstva s klavno živino, na drugi strani pa varovati po možnosti živinorejo, je v javnem intei'esu, ila občinstvo strogo izpolnjuje to odicdbo, tembolj, ker bo vsak prestoj)ek občutno kaznovan. Priznanje žita kot semensko blago. Odslej naprej se bo vršilo priznanje žiia kot semensko blago pod strogejšimi pogoji. Semensko žito se bo smelo vsckako draže listek. Junak Albin Mlakar. Poročali smo kratko, da je 26. maja «aperski poročnik 14. bat Albin Mlakar zavzel z nuilliu številom moštva oklojmo utrdbo (Jasa Katti, ki i)ripada notranjim trdnjavam skupine trdnjav ])rl Arsieru. Postopal je lieio drzno in odločno. Italijanski saperji so iivvnokai- nameravali razstreliti oklop,k, „trdbo, ko jih popolnoma rescued .s svojimi Ijmlmi Mlakar, lil ]im zabrani razslrelbo' In jih njame. je ludi ti-i oklopne havbice in dvu lalika toi)a, V Slovencu čitamo njegovo lastno poročilo o o«v<»jitvÍ utrdbe ('asa liald, katwo je poslal v „Tiroler Soidatenzeitung" in katero tukaj i)onafis-iietiio, da seznanimo tudi naše cenjene Igralec z izvanrednim junakom Slovencev. ,.«o^popuhionia nedotaknjeni lort liar-carola (Casa Ratti) je bil zavzet med ob- streljevanjem po lastni težki artiljejiji 30 o cm niožimijev în med sovražnim šrapnelskim ognjem ob 2, uri 10 minut popoldne. Fort lîai'cai'ola je popolnoma moderno opi'eniljena in tuočna oklopna utrdba s (remi 15 cm havbicami najmodernejše konsliuk(;ije v oklopnem ojiazo-valiŠču in z dvema kasematama za krilno ol>slreljevanje s sti'ojnimi puškami. Utrdba ima 4 m globok in m širok ovli'ni jarek tei- žtebne in mnnicijske kasaine. Duhod k miiiiicijski kasarni tvori diiigi žlebni ovirni jarek. Pred utrdbo leži v več črtah ])ehotna postojanka z mnogimi pasovi žlčnili ovil', lii se vrste v obliki nadstropij druga vrh druge. V inlanterijskih postojankah so se čez (ian nahajale maske in glave v naravni velikosti, ki so imele slepiti sovražnika In po.sadko. Svrha moje akcije je bila, da dožem;m, je-li tort zasviden ali nc, ker so morali vsled spretnega slepila z umetno posadko nastati dvomi v tem oziru, lenibolj ker na (irugi strani utrdba čez dan ni streljala. Za izvedbo te akcije sem vzel s seboj enega saperskega podčastnika in sedem mož poročevalskega oddelka nekega lovskega bataljona. Taírnlja se je bližala iz zapadne smei'i preko strmega obronka ob ievi laml forta. Bližanje se je opazilo z lAIonte Cengia in nasprolnik je naperil ljut šrapnelski ogenj na patruljo. Le-ta je zato hitjo in odločno In v vediii nevarnosti pred sovražno kamenito točo in pred minami, ki so se bile naznanile, stopala do ovirnega pasu, se splazila skozenj in dospela do kontereskorte žlebnega jarka. V tem trenotku so se odprle (diioprnî line krilnih naprav in opazilo se je gibanje. Peiiota se je zato obotavljala stopiti v globoki jarek in ili po njem, ker je začela tudi lastna težka artiljerija obstreljevati uti'dbo, kar je povzročalo težko moralično depresijo. Vendar ])a se je posrečilo v tem odločilnem trenutku potegniti za seboj moštvo !ia ta način, da sva s saperskîm podčastnikom kot jirva skočila v jarek in ■ sjilezala na utrdbo, nakar je smelo pohi- telo za nama v fortov žleb tudi moštvo. Hitro smo jireiskali zgornja nadstropja in tako o jiravem času preprečili, da sovražna saperska trojica ni zažgala min. (Juditi se je, da sovražna iialrulja, ki se je nnhajala v fortu, ni ničesar storila, da bi nam preprečila vhod, kar bi bila zelo lahko storila. I\Ilne so bile zelo sju'etno l)oložene v okloime kupole, tako, da je bila po ena v cevi, po ena zakrita v strojih za Stransko in višinsko nai'avnavanje in Se na v(sČ drugih mestih tako sjiretno ])o-ložene, da bi bile morale mine in granate ob neopreznem odpii'anju zaklojia ali obračanju lopa takoj ckspkxiiratl. Po zasedenjn vseli brežin sem sidezai na oklopno kupolo na krovu utrdbe, oddal b)'ez ozira na artiljerijski ogenj tri strele v sovi'ažno smer in dajal znamenja lastni infaiiteriji, naj mi sledi. Uadi gostega, nepreglednega ozračja na višinskem pogorju Monte Cimoiia in Tonezze pa mojih znamenj In plapolajoče bele zastave niso opazili protlajîiU kakoi- di'iigo, toda le tedaj, če lio kot tako pii/naiio. Nohciio žilo se kot semensko tie ho |ii'Í/,tiak), če ga iioprej, še iiii njivi rastočega, ne ogleda uii „Pri-jioznevalnc kijitiisijc za seiiteiisko žilo". Pii ogledu njive kc bo gledalo na Čistost vi'ste, lia ('^.isíost. njive od plevela in driiglli tujih rastlin, na cnakoinernost in kakovost rasti, [iri rži na varstvo |)i'cd ttijini ojdo-jerijeiii, dalje na zdravje rastlin, ki ne smejo liiti od gliviškili holezni najiadeno, in končno nato, če je celo gosixulai'sl vo tako, ki je priiiierno za dobavo semenskega žila. JvMoi' bo liolel od letošnjega jnidelka prodati semensko žito po višji ceni, moJ'a to že sedaj ]>rig]asiti „Fripoznevalni komisiji za semensko žito C. kr. litnetijske družbe kranjske v Jjjiibljani", ki potem na njegove sti'oške od-i»ošlje uda te komisije ogletîaîi dotičnu njivo. Oddaja žvepla. Spbišna >;vcza kmc-tijskili zadi-ng v Avstriji je sporočila deželnemu odborn, da so bo začela žvejilova moka v kratkem raz[iošiljati, ker je c,. kr. poljedelsko iniiiistrslvo razveljavilo prepoved za razvažanje tega žvepla, Na to se tedaj opozai-jajo tudi vinogradniki novomeške okolice. Kako se izplačuje naprava olja iz brez-lupinastih jedrc buč. v zadnji št. „Dol. Xovic" st. U sem naprosil tiste posestnike njiv v Novcmmestn in bližnji okolicJ, katerim sem po nekoliko brezlnpinastib jedrc, btič podaril, da se izvolijo pri pridelovanju istih po štirih t.očkab ravnati. O tek štii'ih točkah seiJi rekel: „ako se vse Stii'i točko izvrše, postalo bode kaj lahko mogoče, dasc bode tudi pri nas olje za domaČo rabo doma pridelovalo, ne pa za dragi denar kupovalo. Zakaj bi nc bilo neki pri nas to mogoče, kar jc že leta in leta na ňtajer.skem ?" V današnji številki liočom pa navesti, ozir. dokazati, kako da se na Štajerskem napi'ava olja izplaćuje. To jc siecr samo ob sebi ]'(i^nmevno, kajti, ako bi temu tako ne bilo, bi se štajerski kmetovalci s tetii deiom gotovo ne ukvarjali. Iz lastne skušnje tega sicer žal ne morem storiti, pač jta iz skušnje praktičiu'ga moža, gosjioda Alojza Berg&rja, zdaj oskrbnika veleposestva gospoda dr. Jiupehvieserja na lirionskib otokih v Istri. Ta mož je spisal že 1. 1912 v 103. štev, prvega avstrijskega kmetiško-strokovnega lista v „"Wiener Landwirt-schaftliche Zeitung" članek, katerega napis se glasi: „Pridelovanje buC za na]) r a v o olj a". In v tem članku piše g. Berger med drugim: „Da se pridelovanje buč jako izplača, je očito, v dokaz temu služi naj sledeče. Leta 1908 prevzel sem oskrbni.štvo nekega veleposestva na Štajerskem. Na tem sem že pozno, namreč pričetkom meseca junija šele, dve nuijhni, le 4;i arov veliki parc,cli z jedrci hi-ezlupinastib Ihič nasadil. Pridelal sem na tem jirostoru približno 2000 zrelih buř, katere so odvrgle líSií kilogramov [)o])oliioiiia suhih, za napravo olja torej že p!Í|)ravijcnih jedic. In iz teh se je zadobilo; 73 litrov olja, to je 67 kilogi'anmv ; lO.S klg. tropa, to je H)H klg.; skupaj 17,") klg. K'ilogram jedrc odvrgel je po tem takem: 37 dkg, olja, GO dkg. tro))a. Odpadka bilo je torej 3 dekagrame. Vrednost tega izdelka jc pa sledeča : 73-5 litrov olja po I ki'ono 40 vin. je 102 K 90 v; lOK klg. tropa po I I vin. je 14 K 48 vili.; 2000 buč (zrelih) po 5 vin. je 100 K; tonij skupaj 217 kron 74 vin. Obdelovanje ne i'aiunaiti, ker to hi se moralo vse eno izvršiti tudi, ako bî se olja ne delalo, to v namen pi'idobitve kime za prašiče, Na oralo itreračnnjeno, bil bi torej dohodek enak 21)0 K 32 vin.; po odbitku stioškov prešanja 2(î K ')(» vin. je ostanek 263 K 82 vin." Tako ])oroča g. A. Berger iz lastne skušnje. Iz lega [)oi'očÍla zamorejo naši kmetovalci paČ do dobi'ega prepričanje zajemati, da hi jako kazalo, namesto navadnih huč, one z hrezhipinaslimi jedrci piidelo-vati ter te razun za prašičjo krmo, Indi za napravo olja izkoriščati. V to potrebno I)ripravo si bode gotovo vsak tiiliiiai- kaj rad omislil, kakoi' hiti'o mu bo došlo od kmetovalcev vprašanje: bi hotel li iz buč-iiatili jedi c olje izdelovati V Saj stane kaj malo. Toiej kmetovalci, napredku vstrezite in napi'ave olja iz brezlupinastih jedrc buč se z vso j'esnobo lotite. 1Í. Dolenc. Kiseljak ali kisli črviček. Jiiseljak ali kisli Črviček, katerega prvi rod živi v času, ko se sju'avlja seno in se imenuje zato tmli se n e n i črviček, je letos močno nastopil po našili vinogradih. Nahaja se v trtnem cvetu v majhnih za-predkih in ga objeda. S tem napravlja veliko škode. Drugi lod te živalice živi v jeseni na grozdju in Tiavrtava jagode, kignijejo in ostanejo kisle. Odtod njegovo ime. Če se ta živalica močno za])lodi, uniči lahko ves pridelek, zato je treba, da jo z vso vnemo zatiramo, ňedaj kaže najbolje, da črviček jiridno obiramo. To delo lahko izvršujejo otroci. Kjer se najde v grozdičku kak kei)ici podoben zapredek, naj se ga zmečka ali pa s špičasto, zol)otrebcu ])o-dobno trsko razbrska, nakar prileze črviček ven in se ga laliko uniči. te nastoiii črviček v veliki meri, potem škropimo proti njemu z raztopino 2 klgr. tabakovega izvlečka na 100 litrov vode. Vse zapredke se mora pri tem doiiro premočiti. Proti koncil meseca julija poškio-pimo grozdje s to tekočino še enkrat. V jeseni treba je pa priilno obirati navrtané jagode. B. Skalickv- drugod, nego le infanterija skupine Astico, ki je začela nato prodirati. Artiljerija je še dalje ljuto učinkovala na utrdbo, liaz-strelilne kapice, ki so bile položene v sklei)e oklopne kujíole in v spodnjo zgj'adbo, bi bile, ako lit bil izstrelek zadel kupolo in bi se bila ulrdha močno stresla, zažgale pripravljene mine. Zato sem še dvakrat poizkusil s krova uti'dbe dati znamenje z be!o zastavo, a brez uspeha. Ko je začel nato tudi sovražnik z najtiižjim kalihrotn obdelovati utrdbo, sem desaktiviral mine, da bi rešil nepoškodovane topove. To delo, ki je v vsakem slučaju nevarno, se je moralo vršiti med obst-relje-vanjem po obelt artiljerijah ])od oklopno kupolo; ako bi bil kak izstrelek v tem času zailcl kupolo, bi bile mine eksplo(iirale, l)rez ozira na strahotno učinkovanje bomb-niii udarov v najvišjem nadstropju. Ta del akcije je bil tedaj najtežji. Kort smo imeli toliko časa zaseden, doklei' ni od juga dospela skupina z Astit^a, nakar seje izročila utrdba močnemu oddelku. Naš plen je bil naslednji: 3 moderne popolnoma nepoškodovane i cm havbice z vzral.nim tekom cevi z zaklopi vred; v žlebnem jarku 2 lahka poljska topova, od teh eden razbit; 3 možje v krilnih napravah, 3 možje v žlebni kasarni; daljo velike množine ajliljeiijske municije, lijet-niki so izpovedali, da je znašala peliolna posailka ponoči 300 mož; ob jutranjem svitu se je pa imela umakniti. V slučaju, da l)i mi utrdbe ne zasedli, se je imela po.sadka zvečer zopet vrniti na svojo postojanko. Ariiijerija j(i imela zjutraj oddali nekaj strelov in se nato umaknili, nakai' so se v ul.rdhene sklepe položile mine. Ob našem ])]'iliodu v fort so se imele mine užgati." Tako i)oročilo junaka Albina Mlakarja. Bodi še omenjeno, da je isti vrli Častnik 13. maja [iri Malga seconda Posta tekom ki-alkega odmora lastne arl.iljerije s saper-sko patruljo udil iz jarka in razsti'elil 300 do 400 koj'akov oddaljene sovražne ovire. (Ki)iiei: líviliudtijiů.) Nabiranje in pridelovanje travnega semena v letu 1916. I lilije. Seveda bi smeli šolarji nabirati seme 1)0 tujih zemljiščih le, če l)i dobili posestniki Zii to primerno odškodnino; to bi plačal tisti, ki bi prevzel liavno seme, da bi ga najirej prodat, torej občinski urad ali pa kmetijska podružnica ali pa seve(ia tudi kaka go.^ijiodarska zadruga. Odškodnino bi si ta izjilačal iz izkupička za seme, jiro-dano skladiščem ali pa semenskim trgovcem, ki hi ga morali pred nadaljno prodajo .še l)rav dobro očistiti. Seme, dobljeno na ta način, bi bilo mešanica semen raznih trav; na dobrih gorskih travnikiii dobljeno seme- bi bilo v prvi vrsti ono zlate paliovke, travniške biliiice in pasje travi;, na niže ležečih travnikih pa francoske paliovke, torej takih, ki precej istočasno zore in ki dajo največ krme. ('eno teh mešanic bi jia (ioločila v vsakem slučaju luisebej c. kr. semenska konh'olna postaja po deležih ene in druge teh trav v mešanici. Tzmed tistih trav, kterih seme naj se nabira letos kolikor mogoče čisto, to je nepomeŠano z diugimi travnimi semeni, ker se trgovcem hitro in dobro proda, je predvsem treba (uneniti lisičji rep, trstikasto bibiico, rdečo bilnico in travniško latovko. Travniški lisičji rep rase na mokrih travnikih navadno gosto skupaj, cvete zelo zgodaj, že v aprilu, dlakasto seme, ki se da prav lehko smukati, jia dozori že junija. Tudi trstikasta bilnica je zelo razširjena po mokrih tiavnikih, po nizkih lokah ob rekah in jarkih in ])a po nane-šenib bregovih ob jezerih. Zrase višje od moža, dela dosti semena, ki pa dozori šele v drugi iioloviei julija. Dosti rdeče biliiice je videti prav iiogosto po tratah gorskih in planinskih gozdov; la zori že začetkom julija. Seveda se obenem s temi nabere tudi semena drugih sorodnih bilnic, zlasti raznoliste hilnice, ovčje trave in pa semena nckterili sočasno zorečib na takih krajilt pogostih travniških plevelov, kar pa vrednosti semena ne škoustil dvorano. Prošnja procesija na Trško goro na binkoštni pondeljek, ki jo je priredilo novomeško vo(istvo 111. reda sv. Frančiška^ s spoiazumljenjem preČ. g. župnika iz Št.. Petra, se je obruisla nad vse pričakovanje. Toliko vernega ljudstva še Trška gora lu videla. 1'pajmo, da bo skui)na molitev vdeleženeev tudi kaj pi'ipomogla k namenu, ki ga je imela procesija. Kaj veČ v iiri-hodnji številki. Procesija s svetogorsko Marijo v Ljubljani na binkoštni pondeljek iiopoludiie se je vršila z izredno veliko udeležbo tudi od strani moških, tako, da jo lahko imenujemo veličastno versko manifestacijo. Premilostljivi gosfiod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je v svojem ognjevitem govoru piiporočal vso domovinu iiožjenni iSrcu Joziisovem in varstvu .Marije, Uiianje v naših srcih naj znovega oživi: Marija bo pomagala! Vsprejemni izpit. Novi učenci za prvi razred novomeške giniimzije se bodo vpisovali v pelek (3(1. juniju) po)i(d(itie od 3. do ure. .Sprejemni izpit,i pa se bodo vršili 1. julija od 8, do 12. ure dopoldne, in ])oi)oldne od 2. do 4. ure. Prosilci naj se zglasijo v spremstvu starišev ali njih zastopnikov pri c. kr. gimn. ravnateljstvu v frančiškanskem samostanu in naj sabo prinesejo rojstni ali krstni list in spriwvalo iz ljunije Prečna, je padel s Črešnje in si poškodoval levo roko, —- Franc TerobSiČ, posestnikov sin v ÓreŠnjicah žup. St.. Peter, je padel na stopujicah in si hudo poškodoval levo nogo. Ponesrečenca se zdravita v kandijski bolnici. Naš ^eneralštabni načelnik o koncu vojne. Dunaj, H. junija. Vstanu armadnega vrhovnega poveljstva jo dovolil šef geiie-1'alnega štaba ( ■onrad pi. Jliitzendorf vojnemu poročevalcu „.Aftenhiadeta" pogovor. Poročevalec bi predvsetn rad zvedel, kako misli lliitzendoi fo Alandskem vprašanju. Na tozadevno vprašanje je odgovoril (^mrad: „Jaz sem samo vojak in ne politik. Vojak Jiaj nikar in tudi ne sme politikovali. Vendar zame kot človek stoji kot zakon dejstvo, da mora cela Evi'opa brezpogojno želeti, da se Ruse potisne v Azijo nazaj, kamor spadajo." — Končno je poročevalec med drugim vprašal generalŠtabnega načelnika: „Kdaj mislite, ekscelenca, da bo prišel mil'?" Na to je odgov(H'il Conrad pl. lliitzeudorf: „To je stvar, katero rad prepustim v odločitev našim sovražnikom, Oe jili veseli še dalje voditi vojno, iioteni bodi po njihovi volji. Saj ste .sami viileli, kakšen je položaj na vseli naših frontah, da ne stradamo in da nam ne manjka vojnih sredstev. Tudi za bodoče se ne bojimo, da hi nas mogli sovražniki izstradati, Dve leti smo zilržali in ti dve leti sta bili najtežji. Sedaj moremo z gotovostjo tako dolgo zdržati, dokler se poljubi našim sovražnikom. Nas niliče več ne zmaga," Duhovska vest. C. g. Karol p i C i u 1 i II, župni ii[niivit(ilj i»! Sv. Igiiiioijii v Goi'ici, ki biva kot l)cgu!ici.' v incslii, jc poklican kot. ilulioviii pasiîr y.n ititoriiii'iuice, ki se l»oilo ziiinctijjili X laškitiii. Dne 13. jiniija ji; o(lš(;l na Dunaj k iiiinisttstvu za zunanje poíilo, odkoder jti iiosiaii v ('Inafiso v 8 vi CO, Stariïi! V sediuiji draginji j« vsak jioSteno zasluženi denar dvojTie vrtMltiosti, ker so se |)oti'ebŠ(;iiie še enkrat tako podražile. y scdanjili poltîtnih niesucili sc innli pridtiijn otiokoiii iiitjlepša ]irilikit, da pomagajo nekoliko zaslužiti in na ta narin olajšujejo stališem breme vsidržavarija. Koliko jagod, borovnic, malin, robidniv, gob, koristnih nelišč, ki se za drag donar kupujejo, čaka pridiiili rok, da jib otni« pogube s tem, da se jib o pravem času kot priljubljen in zdrav živež spravi v promet. Stariši. napiiljujte svoje otroke, d:i pridno pobirajo te gozdne sadeže in nekoliko denarja zaslužijo. Dvojno dohiofo bodete storili svojim otrokom: učili st(; jib marljivost,!, varčnosti, napeljevali sl,e jib k dcloljiibnosti t.er jini vccpili čut in veselje do pridobivanja in izkoriSiarija imetja! Iz vojne pošte št. 32 pošiljajo vsem prijateljem, znankam in znancem iz Novega mesta iu okolice srčne pozdrave iz zavzetega )iolentar.«ikega ozemlja „Kranjski Janezi'': Alojz Novak, korp. iz Kaiidije; Franc Može iz Srebrnič; Franc Prime iz ]legerčevasi ; Anton Krni! iz ňt. Jerneja; Joban Miklavž lii Oreliovice; Joban i'oeei'vina iz Jiirke vasi ; Jos. Kos iz Cerovega Loga ; Fr. Piškur iz Št. Vida; Fr. Golob iz Prai)reč, ÎLal,. Kobe iz Prain'eč; Kj'. ^Eiiiian iz Moki'onoga ; Anton liožić iz Krškega; Fr. Mrvar ix Gotnevasi; iJartiii Mcble iz Ilove Gore; Anion Lisee iz Hoštanja pri Krškem; l-^r. .Janlvovič iz Krškega; Karol liutkovič iz Leskovca; Anion Mestnik iz Krke; Jos. Makovec iz Ki'lie; Ivo Drganc iz Karlovca in Job, Stepic iz Trebnjega. Draginja. /J (iežele nam piše naš na-roCnik sledeče: V pondeîjek Ti. juiiiju smo p jaz iti več drugili revnib osebenjkov 17' našega okraja v Novoinesto kupovat l>rasiče za rejo. Na sejmišče smo jirišli ob pol K. uri zjutraj. Prašičev je bilo zares vcbko in kupccv še več. Mi smo kai' od kraja gledali in imvprašali, kaj velja (a iili oni prašiček. Zvedeli smo, da prašički tJtoli sedem tednov staii so bili parček po kron in boljši okoli osem tednov stari pa parček 24U kron! Mi smo ponujali za tak.šen parček 150 do 170 kron, pa ga prodajalec tii botel prodati in se niti meniti "e. Kočevarji in drugi imoviti kui)ci so pa idaeevali, kakor je kdo cenil! ^ijokali srno se .md tako brezsrčnostjo, kajti letos nodemo i'eviiejši ljudje zar e.s brez prašičev Ljudje, bodite vendar ki'istjani in ne židje; vsak bi rad živel! Stariši pazite na otroke! Pri Poto- j;arju na Kamencab je lazdiral strebo kozolca 11 . misel dinam.t, ki j« j^^o. ; ko j« letni lantl^'anc Sladic, kojega oie je na bojnem polni, s svojo mate]'jo na njivi, katera se J« pa odj.ravila kiitalu iloinov, je piišel iotoearjev fant z dinamitom k njeimi in " Ja sta skušala dinamit zažgati. Ravnala sta pa jako neprevidno, tako, da se je '""aniit vžgal in ranil fanta Sladiča na Obeti rokah, dočiin fanta Potočaija na glavi. Misi m govori se, da bi se baje šc tatn okrog dobilo več dimamita. Nove cene tobačnim izdelkom. Počeni s L junijem 191« so lobačni izdelki splošno podražili. Odslej bo vdjala cigara' coronas 1 regalia favorita v regalia ti'abuko 22, britanika 20, operas fi; viržinka 12, kuba 12, pon.nrika i), 7, „lešaiie tuje („kratka") 7, mentis 7 <• ' '' ^'ptovske H, T. ' i), dame T), sport V'-, ^v. ogi'ske i'/:i,; ^ ak ^cgai.te: najlinejši turški luK K, puržičan 8 K HO i,, najlinejši bcrcegovinski S fini turški 1 K l-iT) b, fini bercegovinski 90 h, srednje lini turski (15 11, (írama 40 b, ogrski 30 h. Tobak za tajfo: liitakia IK 50 li; varings IK TjO b, cesarska mešanica t K 30 b, krul 2(;, knaster 22, ti'eii kraljev 22, lini ogrski 20, si'ediije liiii ogrski 1 I, kmečki tobak, lino rezan 12, navadni kmečki 9 b. Dober prijatelj je prinesel v me.sto jajca l,(;r jib ponudil iz dobrega prijateljstva [10 ]() vin., Češ, da bi jih labko še (liažje prodal pa jib ni botel. '1'akšiiili doltrib znanc(;v se bomo v priliodtijf; varovali in ko se Se enkrat kaj jiixiolinega zf^'0(íi jib tudi iz same lu'ijaznosti naziia-nili oblasti. Iz ruskega ujetništva je pisal ilne IT), fel)ruarja 191(i svoji materi Mariji Rifelj, vas Lešnica občina .St. Peter pri Novem mestu, da je bil ujet t 1. oktotu a 1131 i) in se nabaja v Jíaraken - Lagei' Nr, K», Barnaul, Sîbii-ija! Novi gospod deželni predsednik grof Henrik Attems v Rudolfovem. Novi gospod deželni predsednik grof Henrik Attems je svoj ju'vi uradni obisk v krono vini Kranjski inqtravil v Novem mestu, metropoli ilolenjski. Dospel jo dne 1 1.1, m. z dopoldanskim vlakom v spremst vu gosp. C. kr. vladnega kojnisarja dr, řlužcka. Na kolodvoru je bil sprejet od g', pi'edstoj-nika novomeškega okrajnega glavarstva, C. ki', vladnega svelnika barona Ueclibacba, ki je predstavil gg. častnike na kolodvoru in g. načelnika. Nato seje podal visoki gost na okrajno glavarstvo, kjer so mu bili predstavljeni fi'g. ui'adniki tega urada in drugib okrajnemu glavarstvu podrejenib iii adov. Nadalje je obiskal g. poveljnika vojaške bolnicii, predsednika okrožnega sodišča, g. dižav-nega pravdnika in g. vodjo okrajnega sodišča. Nato se je ])odal v jiroštíjo, kj(;r je mil, gospod prošt di'. Keb. ICihei l. jiredslavil g, dežebiemu lu-edsednikn gg, kanonike kolegija!nega kapiteljua, gg. zastopnike novomeškega dekanata ter gg. prijorja in subprijorja Fsmiljenib bralov. O. deželni pi'edsednik se je z vsakim Ijuiieznjivo raz-govarjal, z uradniki, kakor z dtiboviiiki ter im(;l za vsacega bodrilne besede za ta ■ težki čas. Daljni obisk jo veljal državni gimnaziji v frančiškanskem samostanu, kjei' je g. 1'avriatelj predstavil g. dež. predsedniku vse člane učiteljskega zbora. V mestni biši ga je sprejel g. žiijian liosmann na čelu celega občinskega odbora. G. župan ga je lepo nagovoril in prosil visoke naklonjenosti mestu, kar je g. deželni predsednik obljulíií in kazal sploli veliko zanimanje za mestno iqiravo in aprovizacijo. Tukaj .so se predst.avili tudi gg. zastopniki mestne liranilnice tu požarne brambe. Od 12. do pol 2. ure je sprejemal g. deželni predsednik na okrajnem glavarstvu obiske in deputacije, Oiiisk so mu vrniii gg. načelniki tukajšnjiii c. kr. uradov. Poklonili so se mu dalje poveljniki vojaške cenzure, vojaške bolnice, žendarmarije, vojaške bolnice v Toplicah in žetveni poveljnik, nadalje zastopniki kmetijske šole na Grmu in učiteljstva celcga okraja, frančiškanskega samostana, kneza Auersperga iz Soteske, meščanske garde, goriških beguncev tiii' zastotmiki občin Šmibel-Stopiče, Žužemberk, Bela cerkev, Řt. Petci', Pi'ečna, Toplice in Vel. Loka. I'o oltedu pri g. okrajnem glavarju je obiskal g. deželni jn'fîdseilnik vojaško bolnico v novi gimnaziji, bolnic.i Rdečega Križa v Novem mestu in v Kandiji, ki sta se g. dež. predsedniku jako dopadli. Zelo la.skavo pohvalno se je izrazil tudi o kapiteljski ccrkvi in o Novem mestu splob. Po jiižiui v prostiji se je odpeljal g. deželni predsednik z viakom ob G, uri popoldne zopet v Ljubljano, Na kolodvor so ga spremili gg. prošt Llhert, baron Rechhaeli, žij[>an Rosiiiann in grot'Marglierî. Vojni pregled. Italijansko bojišče. — Po uradtiili poročilih 80 naše čete ua visoki planoti Aaiago [iridobilo vsled napada na celi bojni črti zahodno od Cesuna-Gallio na tirostorii. Ustalile so se na Motite Senierlc juírovzboíino od Cesuiio in ]»rodrle vzhodjio Gallio in Koncili. Oddelki bosGn.sko Iierco^'ovskega jiolka St.ii in jrrašlicgii pešiiolkii št, '27 osvojili so vk^jiib najsrditejši obrambi po ftalijanili 1827 in visok Monte Mc-Ictta, kar je zelo važno za uadaljno prodiranje našili čet. Našo hrabre četo so iia bojni črti v Dolomitih odbile napad več sovražnih bataljonov na Croda deli' Aiicona. Višina Monte ]jeiiiorte se nahaja v naših rokah. Dne 8. junija so dosegle naše ietc na bojiSùn pri Asiag-u lepo uspehe ter izvedle mojstrski čin, da so sjiravile naše težke možiiarje tako daleč, da lahko obstreljujejo zahodno črto Primolana. Ta utrdba krije iniiikaliio črto laškib čet, ki se še nahajajo v gornji Siigaiiski dolini (Ospe-daletto). Naprecioviilc so tudi v aineri proti dolini med 1'ninolanotu in Vasta^noiii. L^oraisliti se mora, da nam stoje v močnih postojankah nasproti večina la.ške armade z močno artiljerijo. Listi četverosporazinna s(^po poročilu vojaškej^a sotrndnika „Tiiuesa" pri italijanski vojski na Tridentinskem iiajiačiio poročali, in izjavlja, da z gotovostjo misli, da imamo na Tridcntiuskcm izredno veliko topov, med iyiini težke in celo topove x ladij ter da lahko obstreljujemo italijanske rezerve ter trdi, da so naše krog^je neprckos^jivc in da jih iiuamo toliko, da smo jih v dveli dneh dva mibjona izstrelili. Naš napaiî ni nič opešal Íri nam sovražni listi naj poročajo karkoli jim drago o jtomanjkanjiL živil itd., resnica je, da se za ('•eto v Avstriji dobro skrbi, — liOtalci naše mornarice so vrj,^]i veliko bomb na Porto Gruaro, Latisana, ťalacuoio in v notranje pristanišče Giadeža in na neko postajo pomorskih letal. Letalci armade pa so metali bombe na kolodvore Scbio in Piovene. Glasom uradiieg'a poročila dne 10. junija, so našo Čete odbile italijanske sunke na več krajih bojne črte iiicd Adižo in Brento, ňtevilo ujetnikov v napadalnem prostoru se jc povišalo za naii 1600 mož, mej njimi 25 častnikov. Pred toN minskem o!)mostju so nasi po skrbni topniški predpripravi razdrli ovire in kritja nekega dela sovražne bojne črte ter se vrnili z 80 ujetimi moj temi 5 častniki, eno strojno puško in drugim vojnim plenom v svoja kritja nazaj. Dno II. t, in, se uradno poroča: 1'onov^eni sunek Italijanov jiroti posameznim točkam bojne črto amo hitro in krvavo odbili. Tiste sovražne oddelke, ki so se držali blizu vrha Monte Ijcmorle in so napadh naše čete, smo presenetili in se polastile vrha v popolnem obsegu in ujeli ."iOO mož. Na kolodvor Čedad so metali naši letalci bombe. 12. t, m. pa se uradno javlja, da smo v Dolomitih in na naši bojni črti med Brento in Adižo vrgli povsod Italijane, kjer so najmdli. — Poveljstvo mornarico 11, t. m. nradno poroča, da je neki naš podvodni čoln torpediral 8. t. iii. zvečer veliko italijansko križarko „Principe Umberto", ki jo imela na krovn čete in katero je spretuljalo več rii.šilcev; ladja so je potopila v nekaj minutah. 12. t. m. pa javlja isto pove^stvo: Hknpina pomorskih letal je obstre^evahi z vidno dobrim uspehom ponoči od II. na 12. t. m. železniško progo San Dona—Mestre in kolodvor Mestre, zadeta jo bila večkrat remiza lokomotiv, tudi ua arzenal v Benetkah smo vrgli več bomb. Kljub ^jutemu obrambnemu ognju so se vrnila vsa letala. liiisko bojišče. Jiitka, o katerej početku smo v zadnjem listu poročali se označuje za razbremenilno bitko Italijanom na korist in vso kaže, da so to iznašli .šele zadnje dni. Na sedanji najiad so sc Kiisi že dol^^o čana pripravljali in vžo spomladi se je že trdilo, da se Rusi v velikem obsej^u priiiravljajo ua napredovanje, iloč, kakor,šuo so Rusi pokazali v tej bitki, se ni pričakovala, posebno ne takog« topni.škega ognja. Na 360 km dolgi bojni črti so Rusi na nekaterih točkah, kakor južno od Olike ob Ikvi, ob Stripi, zahodno od Tarnopola in južno od ovinkov reke Dnjester, streljali tako ljuto, da je zavzelo streljanje značaj bobnečega (razbijajočega) ognja. Na našo bojno črto pri Oliki so padalo krogljo vseh kalibrov tako pogosto, da jo bilo gro-luenje podobno neprekinjenemu ropotanju strojnih pušk. Po stari ruski navadi jo napadala pehota v množicah. V globokih vrstah jo ruska pehota nastopila 12 krat ne oziraje se na izgube, katere so bile grozne in dopisnik „Timesa" poroča, (ia v ruskih uradnih krogih odki'ito prizruivajo, da so liusi svoje zadnjo uspuho kupili s strašnimi izgubami. Par ur potem, ko so se nase čete pri Okni umaknilo na bopo nazaj potisnjeno bojno črto, so naskočite naše čete in osvojile važno višino Čanii Potok. Pridobili Rusi s svojim prvim napadom niso ničesar in nikjer niso prebili in ne ulomili v veliki bojni črti. Naše čete so popolnoma opravičile zaupanje, katero se jo stavilo na nje. Bitka še divja dalje v isti běsnosti in naše hrabre bojevnike čaka še veliko dela. Dne 10. junija se uradno poroča, da so so boji, kateri so 8. junija nekoliko ponehali 9. zopet vneli na celi severovzhodni črti z ljuto srditostjo. Moj Okno in Dohronovccm odbile so naše čete na enem kraju osem, na drugem zopet pet silovitih sovražnih napadov. Po ^jutem borenju so močne ruske siJe na Spodnji 8tri]ii prisililo naše čete, da so se umaknilo z vzhodnega na zahodni l)reg. ilnogoštcvilni ruski napadi severozahodno od Tarnopola so bili po naših odbiti, V prostoru pri Lucku zahodno se še bi|ejo. Prehode ruskih čet severozahodno od Cartoryska smo preprečili. Dne 12. junija se uradno poroča; V severno-vzhodni liukovini smo se ločili od sovražnika v trdih bojih zadnjih čet. Sovražno krdelo, ki je ]>rodiraloiz lîuczacza proti severozahodu, so vrgli s protinapadom nemški in avstrijski polki, ujeli so ob tej priliki 1300 iiusov. Na višinah vzhodno od Wiesnicwczyka se je danes zjutraj v ognju naših topov zrušil močan ruski napad. Vzhodno od Kozlo\va so naše poizvedovalne čete pregnale sprednjo postojanko Rusov. Severuozahodno od Tarnopola se neprestano ljuto bore. Večkrat navedene postojanke pri Vorebiovki so opetovano menjale gospodarja. Ob Ikvi in v Voliniji je bilo včeraj ])rimeroma mirno. Zahodno od Kolkov so našo čete odbile Ruse, ki so skušali prekoračiti reko. Tu kakor povsod drugod so v brezobzirnem nastopu sovražnih množic odgovarjale tudi izgube sovražnika. — Nenižke iu avstrijske čete armade grofa Bothmerja so zopet vrgle ruske oddelke, ki so prodirali severnozahodno od Buczacza ob Stripi. Položaj nemških čet se v ostalem ni izpremenil. Zalioiluo bojišče, — Vztrajni boji Nemcev proti Francozom in Angležem na zahodnem bojišču k^ub teniu, da nemški napad ne enih ne drugih ni našel nepripravljenih, sijajno na|)rcdujo. Na vzhodnem pobočju reke Maas vzeli so Nenci močno utrjeno vas Damloup z naskokom in ujeli posadko z poveljnikom. Črta pomaknila se je znatno zahodno od vasi naprej. Po trdovratnih bojih zasedli so Nemci trdnjavo Vaux, Dne tO. junija se uradno jio-roča, da so so na zahodnem bregu Moze podjetja proti sovražnim baterijam in postojankam uspe.šrio nadatjevala. Zahodno od reke nadaljevali so se nemški luipadi v trdih bojih, vrgli so sovražnika na višinskem grebenu jugozahodno trdnjave Doaiimont, v Chapitre-gozdu iu na sedlu Fiumin iz več njegovih postojank. Zahodno od trdnjave Vaux naskočili so bavarski lovci in vzhodno' pruska ])ehota močuo sovražno poljsko utrdbo, jo osvojili ter ujeli posadko z 22 strojnimi puškami. V času od 8. junija ujeli so 28 častnikov iu nad 1500 mož. Angležem, kateri .so mogli Francoze pri Verduun razbremeniti na ta način, da so prevzeli hrambo celokupne vzhodne bojne črte v severni Franciji med Armentiresom in Oiso, se ne godi nič bolje in kaže se, da nemški uspeh ni bil j>o njih onemogočen temuč samo nekoliko zavlečen in da je francoski odpor pri Verdujiu končno zlomljen. Dne 12. junija so poroča uradno: Nemški jioizvedovalni oddelki so vdrli v Ohampagni severno od Perthes v francoske iwstojanke, po kratkem boju so ujoli 3 častnike in nad 100 mož ter zaplenili 4 strojne puške, ^uato so se vrnili })o načrtu v lastne jarke. Živahen topniški ogenj neiz-preinenjen na obeh straneh Moze. Itoji na luoi'jii. — V veliki potiiorski bitki pri Skagerraku, katere velik uspeh za nemško mornarico skušajo sedaj Angleži na vse mogočo načine zmanjšati ali celo kot od njih dobljeno označiti, so izgubili Angleži 23 ladij z li)5.750 tonami, Neinci pa ladij z 28.400 tonami. Po nekem poročilu „Daily News" so Angleži izgubili poleg ladij še 7200 mož. — Potop vojne angleške kriiarke,,Hampshire", o katerem smo v zadnjem listu porořali, napravil je mej angleškim ljudstvom vsled smrti vojnega ministra Kitchenei'ja silno razburjenje in so Sj)loh smatra kot narodna nesreča. Križarka je vozila v Arbangelsk. 5 „Hampshire" je utonilo 700 mož posadke ter 300 oseb, ki so spremljale Kitchenerja. Na krovu jo bilo sedem generalov in več angleških častnikov, v spremstvu so se nahajali tudi Rusi in Italijani. ,,Hauiburger Nach-richten" [loročajo iz ilaaga jto „Daily News", da je Kitchener potoval v Petrograd zato, da se dogovori o nastopu proti Ruinuniji in Grški, Razna poročila trdovratno trde, da je bila križaika „llam[)shire" torpedirana po nemških ]iodvodnih čolnih, kateri so baje križarili pri Orknejskih otokih. Italkanski) bojišče. — Solunski poročevalec „Tempsa" ]>oroča dne 9. t. m., da je prišlo 8. t. m. na celi bojni či'ti ]>ri Gevgeliju do resnih spo[)adov. .Akoravno bulgarske čete na grškem ozemlju v dolini Strume ne prodirajo, so se vendarle bulgarske čete čez postajo Demir Hisar porazdelile. Na levem bregu Strume nahajajo se kraji Ijchovo, llra-gotiu, Skagelovo, llupel, Pu^jovo in Radovo v rokah Hulgarov. Po Bulgarih zasedene so tudi vasi Vitrino, tCosiclic, Ilodsi Bejlik in raniia Miselik. — Iz Lausanne se poroča, đa Iiripravlja italijansko vojno Tocistvo v Albaniji ofenzivo, da s toni razl)rcmeni čete na južnem Tirolskem. («leile miru je rekel po poročilu ví Stockholraa neki član senata, znan zaupnik več medriarodnlL zvez: !)a ima Angleška za cilj vojne že- vctino uničenje Nemčije, se i>o Asqiíithoveni in Greyevem govoru ne more več trditi. Proglaša se [ta pač načelo, da se mora mednarodna vpraSaiija reševati po dogovoru prostih eiiakopravnih narodov. Upajmo, da si tudi Nettičija želi mednarodnega pravneg^a reda, ki bo 5>ref)rečil bodoče vojne. Mirovna pogajanja se boiio ialiko žačola, ko bo Nemčija izjavila, da nasprotniki niso premagani. Wil-sonov mirovni program je pomemben, ker če ga uresničimo, bo svet obvarovan pred na!>a-dalno vojno, aneksijami in vmeSevanju v no-trar^je razmere. Vojne stranke, ki so dobre volje, bodo podpirale Wilsonov program. Kdor pa tega no stori, bo nosil odgovornost za nadaljevanje vojske. Razvedrilo. Pavliha. „Ko sem bil zadjijiČ v Moskvi, sem šel tudi v komedijo. Tam sctn videl človeka, ki je bil še močnejši, kakor naš „Šteiiii>ihar." Jaz ne lažcm, saj lue poznate. Toda, kar je ta človek naredil, je res več ko čudno! Zgrabil se je za jirsa in sam sebe pol ure držal skozi okno!" Lovska, „Včei-aj seiu ustrelil lisico, jo dotna iz kože djal iii oboje — kožo in truplo vrgel v jedilno sbratnljo. Danes zjuti'aj hočem kožo obesiti — toda oboje j(! izginilo. Isčcjn in iščem — kar vidim, da se nekaj giblje v kot.u. Pogledam ~ ill kdo l)i si mislit V Tam sedi lisiea in lioČe ravno v kožo zlesti; s prednjo nogo je že v rokavu. To mi je bilo že preveč. Brž vzamem sekiro in nai'cdim temu konec. Saj pravim, če bi ne bil sani tega videl, bi ne verjel!" Pred sodiščem. Sodnik postami ženski : „Koliko sto stara?" — Ona: „Ne vem!" — Sodnik: „Kdaj ste bili pa rojeni, to bote menda vendaj' vedli?" — Ona: „.la prav natančno ne tiiorem vedeti, ampak tako nekako ob košnji je moglo biti!" Ni prostora. Postopač: „Prosim, da bi mc imeli čez noČ!" — (Tospodar: „Pojdi k zlodju!" — 1'ostopač: „Tam sem bil ravnokar, pa je žc vse polno. En sam prostor je še pi'azen, pa ga branijo za Angleža, ki je sedanje vojske kriv." V prodajalni. Tujec: „Koliko stane zimska suknja?" — Trgovec: „Pet in štii'ideset kron!" —■ Kupec: „Toliko de-iiai'ja še nimani ne!" — Trgovec; „Pa kupite lilače; stanejo osemnajst kron, pa so iz istega blaga!" Skopuh in prašič sta si podobna. Dokler živita, se od nju nié ne dobi, ampak Še le, ko sta mrtva. Dopisi. iz AdleŠiČ 10. junija, (Strah in smeh.) Včeraj, v petek, zjutraj prlphil je v našo vas Piu'go od hi'vaškc strani Čez Kulpo sem, kakor jjripovedujejo, velik balon iz rudečega paiiii ja v premeru enega metra širine. Ko so ga ljudje opazili v zraku, so se nekateri silno prestrašili, ker niso vedeli, kaj je to, in so mislili, da je kaka bomba ali. zrakoplov, o katerih sedaj toliko berejo po časojjisih, ki bo pailla morda na kako hiso in jo vžgala. Ko jia je potem balon padel na neko njivo, tedaj so šli da si ogledajo ta strah, blizo. Ko so pa videli, da je Ib le pajHniat strah, tedaj je bilo obilo smeha. Balon je padel na tla, ker mn je ušel zrak. Toda naša deea so si kmalo zmislila, da bi bilo dobro ga zopet napihniti in da ga bodo potem na binkoštno nedeljo kazala ljudem. In res je bil kmalo zopet debel in napet. Pa kaj so zgodi ? Ker so ga otroci pusti'! pod liristreškoin zunaj hiše, skočila je nanj iriaČlia in ga raztrgala in deea se no bodo inogla binkoštne jiraznike s čim ponašati. Nek Hrvat si je zmislil dobro šalo. Iz Andrltz piše korpoial Jernej Luzar z line '2. jutiija: Prosim, dovoljitc mi, da cenjenim bralccm Dolenjskili Novic naznanim, kako lepo smo obhajali vojaki svoje vojaške duhovne vajo. N(imški vojaki so imeli svoje duhovne vaje v cerkvi gg. Usmilj(;nih bratov v (ïi'adcu; mi Slovenci pa smo i)ili v cerkvi čč, oo. irančiškanov. Naše sJovcnske duhovne vaje je vodil č. g. misijonar Nastran. Začetek je bil 2H. maja ob S. uiL zvečer s slovesno i)i-idigo in blagoslovom z Najsvetejšim. Tako se je ponavljalo skozi štiri (ini. ííi.maja pa smo imeli že ob 4. ni i popolndtie jirosto, da je Ialiko vsak vojak opi'avil sv. spoved. Sloveiiskili spovednikov je bilo 14, Dne I. junija t>a je bil sklej) ob jiol 7. uri zjutraj: i)ridiga, skupno sv, obhajilo in potem sv. maša. Bog daj, da bi obrodile te duhovne vaje obilo sadu in nam pa ostanejo gotovo v dobrem sponnini še po/na leta. — Pošiljamo več slovenskiii vojakov nniogo srčniii pozdravov uredniku in cenjenim bralcem Dol.Novic, kakoršo posebno svojim druřinam in sestram in braiom z željo, da bi Bog in Marija nam kmalu poslala tolikanj zaželjeni mir in srečno svidenje. Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. I. Srtsolj. V. O vročini in suši v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 30. letih. h. lířOíj. Od aprila do S. maja smo imeli precej občutljivo sušo, vsled katere je rast nekoliko zaostala. — Jleseca julija in avgusta pa smo imeli zopet hudo vročino, 'i'oplomer je kazal n. pi*, avgusta popoldne ob 1. v senci 1^8 0, na solncu pa 57 0. 4. avgusta ob istem času i^O in 59 in 5. avgusta 35 in fil 0. Knipa i)a je imela totdine v istetn času 3U O. Vsled te silne vročine nastala je (i, avgusta i)o-poldne ob Va 1. uri liuda nevilita s ph)ho, ki pa liri nas ni naredila posebne škode. Drugod po iiolenjskem pa je in'Io obilo škode, kjer je bil ciklon, vdai'jala je strela, ki je mnogo požgala, po nekod pa je padala tudi toča. 23. avgvsta kazal je toplomer ob 2. popoldjie na solncu 54 0, Kulpa pa je imela ií8(;. — Prvo polovico septembi'a stno imeli zopet nekoliko sušo. Toplomer je kazal še 10. popoldne ob 2. na solncu + 53 0, a Kulpa pa je imela 16.+25 0. L. 11)06. limalo po prvih dtieh aprila smo imeli nekaj dni hudo vročino. Toplomej' je kazal n. pr. v sonci že 22 0 topline, zvečer pa J 5 O. Ta niesec smo imeii že nekoliko suše, ker ni skoraj nič deževalo. L, iy07. Prva polovica maja je bila izredno lepa i[i nenavadno gorka. Toiilomor je kazal n. pr. 6. popoldne ob 4. v senci 240, a na solncu 43 0 in še ob 7. zvečer 20 0. 8. opoldne v sejici 24, na solncu 41 ob Va 3. pa 4ti 0. Skoraj isto toplino v sonci in na solncu stno imeli do polovice meseca. Ker jo bila tako huda vi'OČina 14 dni, in jo vlekel večinoma se hudo veter, imeli smo sredi meseca že proeej občutljivo sušo. — Tudi junija snu) imeli precej hudo vročino. Tojïlomer je kazal n. pr. 14. popohine ob 1. v senci +28(> na solncu pa4G0, 21. pa ob istem času 2S v senci in 4ti na solncu, a 22. 28 in 51 O. Tudi v prvi polovici julija smo imeli hudo vročino iti sušo. Kulpa je imela v tem času 2(iC topline. Ljudem je bilo hudo, ker niso imeli kaj brati iti kuliati svinjam. Deževalo pa zopet zato ni, ker je držala ztiiii'om burja. — Uavnotako smo imeli tneseca avgusta do 21. zopet hudo vročino iti sušo. Toiilomer je kazal popoldne na solncu po 51 do 57 0 topline. Pa tudi koncem avgusta in v ])rvi polovici se]iteNibra smo imeli hudo vročino in sušo. Toplomei' je kazal po 18 do 26 ti, a na solncu popoldne od 2. do 3. i)o 49 do 55 O. Kulpa je imela še 2, septemlira 25 O topline. Vsled suše so se nekatei'a sadna di'evesa posušila. Kali i)a so bili vsi piazni in suiii in še nekateri stuflenci so presahnili. Splolt je bila tega leta nenavadno huda vročina in suša ne samo po vsem K'ratijskem, ampak tuiii drugod, posebno [lo Hrvaškem, kjer 111) nekod več mesecev niso dobili nič dežja. Zato je pa ceiui goveji živini in prascem silno padla, za '/n in Še več, ker niso imeli ljudje krme in polaganja. (Diiljo sli-ili.) Raznotero. Bela Kisz v Lvovu. Jíudinipeštanslío višje mestno glavarstvo je ponoči 22. maja tclefoiiiči») obvestil orožniški nadporočnik Scbiiberi, da je videl nek ogrski domo-bi'attec v neki Ivovski go.'itiliii znanega morilca žensk Belo Ivisza v unitormi. Dotični ogrski domobranec, Sippos i)o imenu, je izjavil najdoločnejše, da se ni zmotil, ker je poznal prav dobro K^t.sza še v Ozinkoti. liudimpeštanslia policija je poslala natančni osebni opis Kisza in je vse storila, da ne bi tnogel pobiignit.i iz Lvova. Morilec KIsz aretiran. Iz Komárova okraj 1'i ibram se |)a poroča „Prager Abend-biattu": Tukajšnji orožniki so prijeli v tvornici za krogle zaposlenega črnovojnika Vaciava hipa, ki je osumljen, da je zasledovani morilec žensk, klepar Bela Kisz iz Ozinkote. 1'rijeti mož je po fotografiji presenetlivo podoben Kiszu, tudi posebna znamenja so naŠli na njem. Sumljiv jo postal tudi zato, ker so je seznattil z mtio-gimi ženskami in jim ponuja! zakon. Zaprti mož odločno taji, da bi bil Kisz. Žena morilca iz Czinkote v Ljubljani ? Dunajska „Zeiť' poroča iz Plzna: Pj'i tukajšnjem domobranskem divizijskom sodišču zaprti či'novojnik Viljem Lipa, ki jo osumljen, da je ide.mičen z morilcem Kiszom, še vedno trdovral.no taji, da bi bil on tisti, ki ga iščejo. Žena in pet otrok Lipe živi v Ljubljani. Lipo so bajo ()re)>eljali v Budimpešto, da ga bodo iirodstavili iiričam, ki so osebno poznale Kisza. Med vožnjo je bil Lipe miren in seje ponovno smehljal. Glede na doiúsovanje z imkiiu dtikletuui V Klosternenbnrgu, katera je grozila Lipi s tožbo radi obljube zakona, ostaja Lipa pri tem, da je bilo znanje z dekletom le šala in da ji nikdar ni obljubil zakona, saj je oženjen in ima pet otrok. — „Az Est" piše, da či'iiovojttik Lipa ni identičen z Belo Iviszom. Že ena sama okoliščina govoi'i za to: Viljem Lípaje namreč žid, med tem ko Kisz ni. Iz Piagc ])a danes ))oročajo: „Sum, da je črnovojnik l^ipa identičen z morilcem Kiszom, se je izkazal kot nepravi." — Tako bo skoi'o gotovo ttidi res. Tudi v Ljubljani na policiji ni naznanjene nobene žene z imenom Lipa, ki bi imela pet otrok. Lipa ni morilec Kisz. Kakor poročajo listi, je iîîjavil ui'adnik vojaške šole za enoroke na Dunaju ICarl Fisclier, da je svak zapi'tega Viljema Lipa, katerega i)o-niotoma zamenjavajo z morilcem Kiszom. Lipa so je pred 1 5 leti oženil s Fischerjevo sestro in ima pet otrok. Lipa je spreten in trezen delavec, ki svoj zaslužek vedno izroči svoji Ženi. Skozi deset let da jo bil v vevški papirnici nastavljen kot elektrotehnik. Neka posebnost. Da ne bo kdo mislil, da je šmihei-stopiški žni)an brez glave, naj so tista „['osebnost" izpoimlni tako-Io: .,... ima sedež v Kandiji, život pri S temb ur j i, desno roiio na (-i or. S i ca it, glavo pa ■— na pravem kraji. Loterijske številke. Gradec, 7. junija 48 « 60 20 30 Lep vinograd Je na prodaj. — Natančna pojasnila daje 1'jiiia (.ilobočnik, Ljubljana, Woii'ova ulica 1/5, Popolnoma novo šupo z opeko krito, I (5 metrov dolgo, 5 metrov in 60 cm široko, pripravno za vsako uporabo, proda RUDOLF FALESKINI v Dol. Straži. 44 U 189/16 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja ! lir, okrajím soilnijn t líiidulfúvcm je o obtuiílji oiiravit.eljii dnćaviioga iinivdnîàtvn zoper jllartiiia Žnpan zavoljo ircstovka po § t4 imrtdljc •/. dne 7./8. 1ÍH5, àt. íiíiS d. 2, v iiavKin'Miuati opravitotja lirKavne^a pravd-iiiJtva, jptoiitefïa ot)toíonríi MiiTtina Žiipau ^>0 daaw dognani fçlavni ra/pravi pu predlogu olitužitclja, da sa iipdiubi Mkoii — raissodiia tako: Martin Župan vIjt. JerinSC, rojoD leta IHTI v Valikein Banii, oženjen, posestnik v AržiSčii St. 6, že kiizDuvan Je kriv jircstopkii po § U ces. naredbe k dae 7. avpii.^ta lí)15, št. 228, stoTjunegíl ft tom, da je (îaa 1. ntaja nu ciuvo-iiioškoni ííojTtm iweni tednov ntarili prníiíev iliiiiiHíejía iilefflja pomijal ([irodajftD par sta 251) kron, torej ííu-litcva , iíímbljajo inreduc ruziiicrG, provzroícne / vojnim íitHiijetii, 7.0, neobhodno potrebne reiíi ofitcw (iezííierue [■ene — in se ohsodi radi tega jio § U omenjene tm naredbe z \ipombo i; 2fiO 1) k. ■/.. i)K 3 dni v z:ipor, poostren z t poslom in t trdim ležiSčeni iti z globo v znesku 10 K, v Kiuňajii »eiisterijivosti pa na t dan v xajior. 1'alje se v EiniKlu § 1Í) imonoviine cESarako naredim doloii, da PQ ima ta sodba brez ra/Jogov objaviti v iasopisn „Dolenjske Novice". V smialii i) 389 kpr. se obtcženei' obsoja v jiovrftMlo HtroSkov'Ua/GiiBkoija postopanja, C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. lil., dne 6. junija ISlb. Knjigoveznico ]. Krajec nosi. u Rudolfovem il vedno izvpHuje vsa navadna dela sfliidno in holihor mogolic v vojnih razmerah točno in ceno. Posebno opozarjamo na to So I sli B in druge knjižnice. Istotaiio se priporočuje Tisharna. Popolnomn varno naložen denar. Hranilnici! in posojilnica za Kaiidijo in okolico, reg. zadruga z neom. zavezo — v lastnem domu v Kandiji — sprejema Lraiiiine vloge od vsacega, ie je njen ud ali nc, ter obrestuje po 2 o-j ] ua leto brez odbitka roiitiiega davka, katerega sama iz svojcjja plaCuje.