—    110   —
Živinozdravniške reči.
{^Posebno dobro mazilo zoper garje pri živini je Fričer-jevo mazilo), od kteriga v časniku Dunajske kmetijske družbe sledeče beremo:
Učenik podkovstva na Dunajski živinozdrav-nišnici g. Jožef Fričer je ministerstvu notranjih oprav naznanil, da mu je skušnja pri garjevi živini poterdila kar posebno neko mazilo, ktero, je prosil, naj se tudi po druzih poskusi, in po tem v občjo rabo vpelje.
Ministerstvo je izročilo vodju Dunajske živi-nozdravnišnice naznanjeno mazilo za poskušnjo v ondašnji bolnišnici. Učeniki živinozdravništva so berž previdili, da to mazilo zamore dobro biti, ker razun konopneniga olja so vse druge reči Fričer-jeviga mazila že davnej znane in dobre spoznane.
Profesor Hayne ga je potem poskusil pri konjih in najdel, da je imenovano mazilo memo navad-niga ojstriga mazila o tem bolji, da se koža po njem ne prisadi in se tedaj živina zavoljo tega hitreji ozdravi, — prav vselej pa tudi to mazilo ni pomagalo, in treba je bilo včasih po tem še tako imenovaniga ojstriga mazila vribati, ki obstoji iz terpentinoviga in lavoroviga olja in španj-skih muh (na 1 lot vsaciga olja se primeša 1 kvinteljc štupe španjskih muh); zgodilo seje pa vun-der tudi, ko ojstra maz ni pomagala, je pomagalo po nje Fričer-jevo mazilo.
Prof. Pillwax gaje poskusil pri psih, inje najdel, da je prav dobro bilo, ako niso bile garje preveč zastarane in ukoreninjene.
Po vsih teh skušnjah so gospodje sklenili: da je Fričer-jevo mazilo zares dobro zoper garje vsaktere živine.
Predpis pohvaljeniga mazila je pa tale: Za konja srednje velikosti:
Konopneniga olja (HanfoQ 1 fant in pol.
Mazila živiga srebra (Quecksilbersalbe)  8 lotov.
Žepljeniga cvetja (Schwefelblumen) 8 lotov.
Jelenovima olja (Hirschhorndf)  4 lote. Vse skupej se dobro zmeša v mazilo.
Če se te reči kupijo v kaki štacuni, ktera sme zdravilne reči prodajati, velja to mazilo (na Dunaj i) za eniga konja 50 kraje. Pri nas bo morebiti ene krajcarje dražji.
Fričer pravi zastran mazanja tole:
Je mazilo dobro pomešano, se namaže ž njim koža cele živine na enkrat; tudi je treba na to paziti, da na kožo med grivo in repam mazilo pride, s ktero se morajo tudižnablja, trepavnice, žilnjak (šrot), ritnik in sramnica namazati, ako šote mesta' garje ve.
Je več živine garjeve, se zamore mazanje s kertačo opraviti; je pa le eno živinče garjevo, naj jo namaže človek z golo roko, tode umije naj se berž potem z žajfnico. O toplim in suhim vremenu naj se živina namaže zunaj hleva.
Je živina namazana, naj se pelje v gorak hlev, pa odeti se ne sme; za pičo se ji da navadna klaja, za pijačo pa prestana voda.
Dva dni ne sme živina iz hleva.
Tretji dan naj se rahlo dergne po celim životu s slamo, da se tudi tisto mazilo vriba, ktero je še na koncu dlake ostalo; tako se riba s slamo 3 dni zaporedama vsaki dan enkrat, dokler je dlaka očišena mazila.
Deseti dan potem, ko je živina namazana bila, naj se umije čisto vsa z neprehudim lu-gam in z mjilam (žajfo).
Ako se o tem času nič več garij ne vidi, je znamnje, da je živina ozdravljena, in je spet za rabo.
Kmečki konji se znajo o gorkim in suhim vremenu že v 3 dneh vpreči.
Bi se pa primerilo, da garje niso na enkrat s tem mazilam odpravljene (kar pa se po Fričer-jevih besedah nikdar ne primeri (?) , in bi tedaj treba bilo živino vdrugič namazati, se sme to še le po preteklih 14 dneh po pervim mazanji zgoditi, ker pregostno mazanje zlasti pri mladih in medlih (kumernih) konjih hudo drisko napravi, po kteri večidel poginejo.
Scer pa se imajo pri ti nalezljivi bolezni kakor pri vsih enacih vse tiste postave natanjko spol-novati, ki so o tem predpisane, posebno se mora zdrava živina od bolne ločiti, oprava, posoda, hlev itd. se morajo čisto osnažiti.