Ofenziva kapitalizma je zopet tu. Spremlja jo reakcija fašistov. Njena sredstva in prvi nameni so: izpori delavstva, da se med tem-le vna-nb3 neusmiljena konkurenca; sprejemanje na delo tujih mesto domačih delavcev, da se povzroči med njimi bratomorni boj.
Cilj ofenzive je: ukiniti 8 urni delavnik in znižati delavske plače.
Jugoslovanski delavci in koloni Ju. Be. ne smejo misliti, da se godi to samo mestnim delavcem in da jih trpljenje ital proletariata v notranjosti države nič ne briga. »Ajdovščina jih uči mnogo 1“ Ako nočejo tudi oni biti poraženi in potlačeni, morajo se odpovedati dosedanji malobrižnosti in se postaviti na noge, skupaj s Komunistično stranko.
—————————---------------  post.	—
17*	r>r	rr	_	688
v itau: ,	..	*	f"r	luu,a
Celoletno naprej	plačano	.	. L	10 40	Celoletno	naprej	platmi	. . L	18 20
poluleino „	,	.	.	. „	5-20	poluletno	,	„	....	910
čet tletno .	 2-60	četrtletno	.	„	....	4 60
Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. — Uredništvo in uprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-člne ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Trst, 8. junija 1922. — Leto IH. - Štev. 134.
Mi imralom ofenzive
V Italiji preživlijia proletariat težke ure, ki mu bodlo ostale za vedno v spominu.
Brezposelnost in reakcija sta se združili v tesno zvezo, katere namen
vzeti proletariatu vse njegove dosedanje pridobitve na sindikalnem polju in udušiti v. njem vsakršno stremljenje po zmagi nad kapitalističnim sistemom, ki grozi d'a spravi Italijo in V so Evropo za sto let nazaj v robstvo.
Iz tega stališča maramo presajati do godike, ki so se odigrali v pretečenem tednu v Bologni. Ti dogodki nam povedlo, da je reakcija pripravljena .poseči po vseh sredstvih, da doseže svoj namen ter da mora biti proletariat pripravljen na najtežje boje ako Loče iziti iz sedanje krize kot zmagovalec.
Mesto Bollogna je središče velike poljedelske ilii Jeile v kateri prevladuje veleposest. Tam živi v pretežni večini poljedelsklo .delavstvo, ki si je znalo priboriti v preteklosti znatne pravice. .Te pravico bi mu jih radi sedaj gospodje veleposestniki odhrzeli. V drugih dveh pol jedelskih deželah, kaj ih Središči sta mesti Ferrara in Rovigo, Je bil poljedelski proletariat že prisiljen ukloniti se volji veleposestnikov. Zgodilo se je to s pomočijo fašizma, ki jev. Kar so dosegli gospodje v pokrajin pod1 kiomandio zemljiških gospodarjev. Ker so dosegli gospodje v pokrajinah Ferrari in Rovigu, so hoteli do-feeči tudi v Emiliji t. j. v pokrajini Bologne. Tudi v tej deželi se vrše že dolgo bojli med poljedelskim delavstvom in veleposestniki, ki se poslužujejo fa-Sizma. Tblda proletariat je bil tu bolje organiziran, in fašizem ni utegnil, da bi bil uklonil delavstvo, ki si je bilo zvesto, da so pridobljeno pravice pač komaj diel vsega onega dlo čegar imajo pravic«. Fašisti so pričeli ustanavljati tudi tu svoje strokovne organizacije. Ko so imeli v teh organizacijah nekajl zaslepljenih delavcev, so hoteli odvzeti' rdlečim sindikatom posredovalnico dela. Ker se jim to ni posrečilo Iso pričeli uvažati krumirje iz drugih 'dežel, kjer so gospodarji rade volj« Sprejemali. Zaradi-'tega je prišlo. do bojev med klrumirji in domačinci delavci, ki trpe vsled! velike brezposelnosti. BoiognaM prefekt Mori je spoznal nevarnost fašistovskega početja in je bil' končno prisiljen izdati dekret, po katerem je billo prepovedano uvažati delavce v deželo iz drugih krajev tolilkio časa, doikler bo v deželi brezposelno dlelavstvo, ki je prvo na vrsti, da dobi delo. Rimska vjada je pač spoznala,.da tiči v tem.dekretu velika nevarnost za kapitalistiQno, teorijo o svobodi dela. Vendar je dekret odobrila, ker se je nadejala, dia pride tako do onega socialnega miru, bi ga Italija tako krvavo potrebuje. Gospodje veleposestniki in fašisti pa niso bili tega mnenja in so zato organizirali priotti Bologni ekspedicij«, katere navidezni namen je bil prisiliti vlado, da odpokliče prefekta, dorim je bil njen dejanski namen reakcionarni boj proti delavstvu.
Iz pokrajin Ferrare in Roviga je prišlo v in pred mesto Bologno do 50.000 Oboroženih fašistov. Na potu v Bologno so pa dleželi požigali delavske ustanove, Delavske zbornice, zadiruge in privatna stanovanja. Bolognska dežela in mesto samo sta bila par dni pod režimom plamena in meča. Z ognjem in mečem so hoteli fašisti ljudstvo prestrašiti in uničiti, kar si je delavstvo zgradilo v dolgih letih težkih bojev. V vaseh in po mestnih ulicah sa fašisti pretepali delavce in udirali po noči v stanovanja delavskih voditeljev. Bil« je nekaj mrtvih in o-gnomno števila ranjenih, V Bologni Sami so bivali fašisti po ulicah in so bili pred) mestom utaborjeni . kakor redne vojaške čete, pripravljene na napad.
Fašisti so imeli v Bologni svoje četo-(vodje in svoj Vojaški generalni štab.
Ta prizor je trajal več dni. Ljudstvo le živel« v strahu, delavstva se ni tipala na dan. Milijtani in milijoni so zgoreli v plamenih. Vlada je vse to videla, gledala in ni rekla nič.
Ona vlada, ki pošilja vsak dan o-ferožtnice, s katerimi ukazuje, da se ne sme nobenemu dovoliti mošnja orožja; ona vlada, ki ukazuje, da se mora aretirati m kaznovati vsakega delavca aiko se diobi pri njem orožje; ona yladh, ki ukazujte, da se preiskujejo vsak dan delavska zbirališča in ukazuje zapreti vsaikega reveža, ki ima pri sebi pet centimetrov dolg nožiffek, ona vlada je poskrbela, da sa ni taknilo niti enega samega lasu oboroženim fašistom. 28 fašistov je bilo pač aretiranih. Pri njih so dobili bombe, samokrese, bodala in. celo puške. Drugi dan so bili fašisti izpuščeni zopet na svobod« Za vsak delavski shod ima vlada pripravljeno vojaštvo, konjenic« okUopne avtomobile in drugo. Za fašiste vsega tega nima. Vlada je pred tednom prepovedala vsako javno zborovanje. Fašisti so zborovali v Bologni na trgu, pod nosom policije in vpili: Smrt prefektu I proti čigar palači so tudi streljali. Vlada vsega tega ni videla in ni proti temu nastopila. Iz Bologne so fašisti odah ne zato kier je to hotela vlada, ne zato ker s« bili v to prisiljeni marveč zato ker je takta hotelo o-srednje vodstvo fašistov, ki je poslalo iz Rima v Bologno ukaz, da morajo fašistovske čete domov. Ta ukaz so fašisti ubogali in odpotovali, ne da bi bili od kogarkoli nadlegovani. V Rimu je vlada baje obljubila fašistom, da bo odpoklicala fašistom neprijetnega prefekta iz Bologne in da se o dekretu, ki ga je izdal ta prefekt proti zunanjim krumirjem ne bo več govorilo.
Jezit; se nad' vlado bi bilo otročje. Otročje bi bilo tudi govoriti, da nima vlada moči, da bi se bila uprla fašistom. Tista vlada, ki sedi v Rimu, morda ros nima te moči. Toda ministri s« le izvrševaloi organ kapitali-
stične volje. Kapitalizem pa ne more nastopati proti delavstvu enakto kakor prioti svojim braniteljem. Pravica ni bila nikdar za vse enaka in ne bo toliko časa, dokler bo imel en razred pravico v svojih rokah zato, da je rabi prioti drugemu razredu. Tiste dlitžave, ki naj bi bila vsem enako dobra mati, ki naj bi upravljala z vse enako veljavno pravico, ni bilo niktoli in je ne bo nikdar. Vsak dan imamo dovolj zgledov, ki nam dokazujejo resnico te trditve.
*
V Milanu so bili pretečeni teden obsojeni na dolgoletno ječo anarhisti, ki so vrgli bombe v gledališče Diana in drugi, ki so bili samo obdolženi, da so hoteli sežgati hišo socialističnega lista «Avanti». Tisti ki so svoj čas uničili z ognjem poslopje milanskega socialističnega lista so pa še vedno na svobodi čeravno so so s tem dejanjem bahali. Zakaj? Zato ker so fašisti, ker so reakcija. Oni, ki so v Tistu sežgali Narodni dom, Delavsko zbornico, «La-voratore« in «Delo», Zadruge in ne-broj delavskih krolikov, so dobili v znak spoštovanja vitežki križec. Z enimi, ki so sedaj v Bologni požigali in morili kakor razbojniki v srednjem veku, z onimi se jte vlada dtaffavarja-la kalkor z velesilo, ki se jo mora re-špektirati in se uklonila njihovim zahtevam.
Kje je tu za vse enaka pravica? Kje so tu za vse enakto veljavni zakoni, kje je tu država za vse enako dobra mati? Z lepimi besedami se ne da utajiti resnice. Kdor ima moč v svojih rokah jo rabi zase. Kadar bo vzelo delavstvo vajeti države v svoje reke, ho rabilo tudi on« moč' države in moč zaklonov v svoje koristi in ptioiti »vojim nasprotnikom, preti izkoriščevalcem.
Dogodki v Bologni so pa proletariatu sploh resen opomin. Kakor si kdo postelje, takta spi. Kak/cr se bo znalo delavstvo organizirati in se pripraviti, tako bo tudi zmagalo ali bilo premagano.
Kar se je zgodil« v Bologni ni bilo naperjeno samo proti enemu prefektu. Bil je to znak reakcionarne ofenzive v večjem stilu, ki jo namerava izvršiti
kapitalizem pitati delavstvu. V Italiji imamo sedaj vse' potap. delavskih gibanj. Kovinarji so ponekod1 v stavki in pripravljajo splošno kovinarsko stavko. Kjer so reformisti na vladi v delavskih zbornicah, so že sprejeli deveturni delavnik. Delavstva pa ne more tega sprejeti. Buržoazlja ve to prav dobi«. Sluti, da se pripravlja delavstvo, navdušeno po Komunistični stranki na odpar in na resen boj. Zato se kapitalizem pripravlja in odkrito povedano, se pripravlja hitreje nego delavstvo. To poslednje ne poslu% še rado komunistične besede. Rajše verjame dosedanjim svojim socialdemokrat ičn im vaditeljem, ki se boja boje in so izgubili vsak« ver« v zmago delavstva. Ker s« to vero izgubili se pripravljaj«, da sprejmejo nekaj ministrskih sedežev v sodelovanju z meščanstvom. Sociaklemaklratje se nadejajo, d‘a^ 'kadar pridejo na vlad« bodo lahkta napovedali boji fašizmu. Ne vedlo, da je fašizem orožje kapitalizma in da bedo generali, pemfekti in policija in banke raje pomagali fašistom kakor pa socialistični ali napol socialistični vladi. Taka vlada je že v naprej obsojena na smrt in bo delavstvu šcikdovala v kolik« bo zapeljala delavstvo na kriva pota. Vnela bo v njem veno v tako vlado in udušila v njem vero v sebe in v njegovo moč, potom katere sama bo lahkta zmagalo in premagalo za vedno zmaja, ki preti proletariatu in vsemu človeštvu z večino pogubo.
Komunistična stranka ni spregledala biolcgnskih dogodkov in tudi ne so-cialdtemorkatične vsiljivosti napram meščanstvu. Izdala je cMic na proletariat v katerem ga opcearja na pretečo nevarnost in vabi delavsko zvezo (Alleanza di lavcmci) naj so zdrami, naj gleda nevaroesti pogumno v obraz in naj organizira splošno akcij« proletariata cele Italij« ki naj odgovori, hkra-tu in pogumno. Aikia imamo poginiti brez boja sramotno, si izberemo raje častno smrt v bolju.
Teda o smrti ni govora. Proletariat je še vedno močan. Ta moč je skrita v njem. Treba je da pride proletariat d« zavesti svoje moči in, da se nauči jo uporabiti.
Kadar so to zgodi, bo odbila zadnja ura reakciji in kapitalizmu. Nič bojazni torej marveč pogumno naprej po poti ki vodi v boj in v zmago.
§CaJ t© fegal® v Jugoslaviji
22.	t. m. je bila seja yodstva klerikalna stranke, s katere podajam sledečo zanimivost za nas. Dr. Gosar je v imenu kršč.-socialističnega delavstva podal izjavo sledeče vsebine: «Deistvo je, da je ideja, republike na pohodu. Toda za delovno ljudstvo ni nobenega dvoma, da bi v takb . urejeni državi, kakor je danes, tudi republika ne prinesla izboljšanja. Naš cilj ni buržoazna republika. Danes lahko predlagamo delavskio-kmečko republiko. Toda čas za njo ni »e prišel; dozoreva pa s silno naglico. Genova, Rusija, RumuniJa, Bolgarija — ta imena značijta, da se bliža federativna republika delovnih stanov južine Slavije. — V buržoazni državi, kot je naša, z vsemi svojimi slabimi svojstvi, je to vprašanje druge vrste. Pivo za nas je sedaj, da v okviru sedanjih molinosti »vedemo svoj žc postavljeni program. Za slovensko ljud stvo zahteva S. L. S. popolno samou-' pravo«. — Ta izjava je bila sprejeta z ogromno večino alasov, še celo dr. Korošec je glasoval za njo. — Klerikalna stranka je postala s tem mnoga bolj socialistična in revolucionarna kot so social-patrioti in je s tem skioro popolnoma zaprla pot. Radiču v Slovenijo, ki
je poslal Novačanov i republikanski stranki pismo, v katerem p,oži vlja Slovence, da si ustanovijo «sllovenskta republikansko kmetsko stran(k»» popolnoma po kopitu njegove »hrivatske republikanske seliafke stranke«. — «S1. Nared« se povprašuje, ako bo S. L. S. izključila iz svojih vrst one monarhistične elemente, ki drže z d,r. Šušteršičem. Ali kakor izgleda, ne igrajo ti sploh nobene vloge več im bojujejo svoj boj samo na gospodarskem polju. — Proti jpgofašistom bodo klerikalci nastopili z vsemi sredstvi. Toda proletariat ne bo pozabil Zaloške ceste, če se skrivaj« še za takta revolucionarne fra-ze.
Zadnje dni je pregledoval g. Wran-gel srvoje čete v Sloveniji in sicer je obhodil obmejne čete pri Mariboru, Jesenicah, na italijanski meji in v osrčju Slovenije. — Ker v naši državi niso varni sprehodi za visoke gospode, potuje inkognito in v spremstvu sedem ljudi; povsod stanuje privatno. — Pregledovanje teh W>ranglovskah band'v Jugoslaviji je breztivomno v zvezi z dogodki v Bolgariji, je vsled odločnega nastopa komunističnega proletariata očividno za vedno odzvonilo tem tolpam, najeti mod. francoske in jugoslovanske buritoazije.
26. maja je končalo slavno beograjska sodišče dlruga preiskava proti dijaku Savi Niktoliču, ki je bil — kakor — kot komunist obtožen radi udeležbe prj atentatu na Aleksandra, i v, mi n]u n*so mogli ničesar dokazati, !?; . i i zavcden komunist obsojen na štiri leta zapora. Ali prizivno sodišča je zahteval« za njega ponovno preiskavo m zaslišanje polkovnika Aran-gjeloviča. ArangJelovič je bil zaslišan po zagrebškem sedišču in 26. maja je prebralo beograjsko sodišče njegov« izjavo, ki je sledeče vsebine:
Sava Nikolič mi mogel, tudi £© bi hotel, priti sploh do kake zaupne nared-be ali d« kakega tajnega formularja in polkovnik se čudi, da je mogel Nikolič izjaviti, da je izročil neke tajne podatke o naši vojski Moskvi, kamor Jih je po obtožbah beograjsike policije nesel Sima Markovič. K> sklepu pravi Aran-gjelovič: »Ne vem, kaj je vodil« obtoženega Savo, da je govoril neresnico in zatrjujem, da ni mogel napraviti nobenega izdajstva«. Potem je izjavil Sava Nikolič, da ani ni dal nobenega poročila im nobene izjiaive, ampak; da je to, kar je izjavil beograjski policiji, moral
izpovedati ram strašnega, vsakdanjega pretepanja. In nato je pokazal sodnikom svoje zbičano telo, onemogel obraz in ujMidle prsi vsled batin jan jd. — Apelacijsko sodišče bo z oziram na to i izreki« svojo končno razsodb«.
Nova sramota za policijski režim Es-haezijel Ukaželjni dijak, življenja poln mladenitaMeAmcral tnpeti leto dni v strašnem srednjeveškem beograjskem preič^valnern/ zaporu, ker ga je vse-magačnoifa&licija napravila za krivca^.
23.	maja se je pričela sodna razprava preti osješkim komunistom: dijaku Sulerju, profesorju Maslariču, Vveissu in Beki. Vsi obtoženci so zavrnili vsako krivdo in 17-letni dijak Sulei' je izpovedal, da ga je prvi dan policija zaprla in zasliševala v neki sušilnici, kjer je skoraj prišel, ob prej zdrave oči!! Ko tudi šef policije Tučan in polic, pisar Omer Bjra nista mogla ničesar dokazati, je diGavni pravdnih predlagal, da se razprava odgodi za negotov čas in da se sodišče radi Šuler-jevih zvez z dunajskimi komunisti obrne na notranje ministrstva Nadalje je predlagal, da se preiščejo vsi komunistični žigi, ki jih je uporabljal Su-ler. Sedišče je to sprejelo. — Ker se gospodje dobro zavedajo, da so obtoženci, nedolžni, jih bodo držali še nadalje v preiskovalnem zaporu (do sedaj so že pet mesecev v preiskovalnem zaporu!)
V zagrebških zaporih ječi brez vzroka ojkirog 20 mladih komunistov.
Naši balkanski vladi ni zadostovalo samo to, da je ustavila ves komunistični tisk v driavi, ampak je do sedaj' prepovedanih že nad 300 inozemskih dnevnikov! — Ne očitajte nam torej' balkanstva, ker domačih časopisov im knjig ni, inozemski pa ne smejo prihajati, razen visoko-spoHovane »Edinosti«. Vse po načelu: Ljudstvu luč,in izobrazb«!
Vsi neodirešeni bratje in sestre zahtevamo od) «Edinosti« odgovora, kako to da ne ve ničesar o vseh barbarstvih
sto ji h osvobojenih nečakov in vnukov. Ali imate zveze samo z našo policij« in fašisti, da servirate svojim čitateljem same izmišljotine iz Jugoslavije? Kot tetka »zasužnjenih« bratov in sester bi vendar morala poročati vsaj o tem, da si želijo vsi oni prebivalci, ,ki so po ropa liski pogodbi pripadli Jugoslaviji, nazaj pod — Italijo, da hrvatsko in dalmatinsko časopisje skomo vsak dan prinaša obupne klice prizadetih o nasil-stvih Wrangltavih obmejnih čet, naše žanidarmeriie in jugofašistov!! — Da groze jugo-fašisti v »osvobojenem« delu Dalmacije, da bodo postrelili vse — Hrvate!
2e večkrat smo te budili iz spanja; kaj takta skrbno molčiš, dtačim ko si sicer brezmejno blebetava? — Kaj ne resnica je bridka, pod vašimi koižuhi ni vse v redu.
Sr vam«Edinost« neprestan« poroča /dušenju jugoslovanskega ljudstva za kraljevo poroka, o 150.000 udeležencih itd., sporočam sledeče: Potovanje v Beograd je Skrajno otežkočeno. Vsak mara imeti posebno legitimacijo od policije. — Na oknu no bo smel ob uri svečanosti nihče prisostvovati, kdor nima tozadevne legitimacije. Ali »priljub ljenega, demokratičnega« kralja tudi te varnostne odredbe še niso pomirile, in policija je sedaj začela izganjati iz mesta — delavce in delavke! — Ko je prišel ranjlki France »Josip I. v Ljubljano, so odstranili na grad samo berače in barabe. V Beogradu se je osnovalo društvo pod vodstvom nekaterih beograjskih advokatov, ki ima namen, zbrati okrog sebe vse, ki nočejo gledati in se pokoravati barbarstvom beograjsike policije in prisostvovati bizantinskemu pompu in da prežive tiste dneve v miru nekje zunaj Beograda. — 150 tisoč udeležencev, o katerih je govorila »Edinost« bodo torej tvorili večinoma samo policija, žandarmerija, najzanes-liivejšj polki armade, detektivi, višji uradniki, njihove soproge in — Wron-gliorci ter fašisti. — Torej upajmo, da se ne bo nihče izpazabil tako daleč, da bi poslal kralju za poročno darilo — bombo.
Viada se je okrasila zopet z enim zločinom, s tem da je razpustila ljubljanski obTinski svet, ki se ni pokoraval barbarskemu terorju tudi še potem, ko so bili vrženi iz njega komunistični svetovalci. 23. maja je imel občinski svet svojo zadnjo sejo. ki je bila spontana manifestacija proti barbarstvu beograjske dvorne kamarilo in na kateri je bila sprejeta resolucija v ktratkem sledeče vsebine. »Večina občinskega stolnega mesta Ljubljane ket legitimna zastopnica ogromne večine ljubljanskega prebivalstva najenergič-nej« protestira zoper razpust občinskega sveta dežel, stolnega mesta Ljubljana. ,ker je to akt nasilstva in zakono-lamstva. — Razpust obe. sveta pomeni najeklatantnejše krčenje tisočletne au-tonomije stol. mesta, kar znači zasmeh obstoječim zakonom, Obč. svet ne vla-gajnobenega ugovoritožoper ta’ akt nasi-ljarker nima noben--.?a zaupanja v tiste, ki sp*tcHiasilje zakrivili«.—
22-1 uh. so jugo-fašisti, pri $f-njtt napadli br^jkalno	.{t&se	j.e	vra-
čala z izleta. Strctjulo se jte na obeh straneh. Bilo je reč ranjenih. — V Vodicah liri Sphiif so Radičem napadli in premagali ifeo-fašiste. Fašistovski lokal ao popolnOma demoTirali. — V Ljubljani bo v ne$ksUoJ§8? t. m. priredila «Orjvna» (Organizacija jugosltavan skah nacionalistov —- takta se namreč imenujejo sedaj) — cvetlični dan za bitoljske ponesrečence. Vsi apczicio-nalni listi pozivajo Ljubljančane, naj ničesar ne darujejo «Oriunačem», ker pod to krinko se ti hočejo le popularizirati med narodom. — Povsod torej doživljajta jugo - fašistovske driihali moralne in materialne poraze. »Edinosti«, tetki »neodrešenih« bratov in sester svetujemo, naj nikdar več ne javka o nasilju italijanskih fašistov, kajti večino fašistov v Sloveniji tvorijo ravno »neodrešeni« bratje, ki ni9o imeli poguma obraniti tržaški bordel primorskih rodoljubov — hotel »Balkan«, i-majo pa pogum, vršiti nasilje nad svojimi rodnimi brali — da govorim v nacionalističnem jeziku. In blagovolite, tetka «Edincst», sporočiti to Goričanu dr-ju Fornazariču in tovarišem, ki sd izdelali načri za jugo-fašistovsko organizacijo natančno po kopitu italijanskih fašistov. Ne vem. ali bodo sedaj italijanski fašisti toižili j\igo>-fašiste, da so jim ukradli njihov načrt; upam, da se bodo o-bjeli v bratskem objemu. —- Delovno ljudstvo Julijske Benečije
in Jugoslavije, seda ji vidiš vso goloto in umazanost nacionalističnega bordela.
V Vranjem v Srbiji je izbruhnila stavba tobačnih delavcev. Stavka j» bila zadušena po vojaštvu in vse voditelje stavke se bo obsodilo po »zakonu o zaščiti države«.
Evo vam en vzgledi iz naš« »najde-mokratičnejše« armade na svetu! Mimo glavne mariborske kavarne koraka srbski častnik, Mimoidoč.ega vojaka pozove, da mu z lastnim robcem obisti — čovije. Poslušni vojak' je vpričo pa-santov izvršil ukaz domovine. — Če je demokracija naše vojske že na ulici takta adu-rna, kakšna je šele v kasarni. — Po ljubljanskih ulicah pelje balkanski oficirček svoj vod, pred njim tava zamišljeno ponižen kranjski kmet s svojim vazam in ne vidi, da bi se- moral umakniti idočemu vodu. Oficir zavpije nad njim: Gazi, pselo, in ga udari s sabljo po Olavi!
Ni še minulo mesec dni od vojaškega upora v Plevlju, ko je izbruhnil te dni v Črni gori upor celega 29. pešpolka, ki je zavzel mnogo večji' obseg kot upor v Plevlju. — Pridružila se je vojakom tudi večina častnikovI — Raz-š im jen je upora je omejila iandarme-rija, torej ne vojaštvo! — Vlada skrbi na vse načine, da ne izve širša javnost povoda in natančnosti upora.
Da neresnicoljubna »Edinost« ne bo koga prevarala, da Jugoslavija ni militaristična dihava, bom to dokazal še s številkami. Naša rejjfeka šteje 6066 častnikov in 144.223 vojakov. Ako primerjamo predvojno militaristično Nemčijo s povojno Juogslavijo, bi naša Es-haezija v svojem naj večjem militarizmu ne smela imeti več kot 1000 častnikov in 100.000 vojakov. Orožniške obmejne čete znašajo 580 častnikov in 11.200 žandarjev. —.Bivša Avstro-Ogr-ska, ki je bila petkrat večja od Jugoela-vjie, je imela 500 častnikov in 5000 o-rožnikciv. Častniški zbor šteje 39 vojvod in generalov, 424 polkovnikov, 511 podpolkovnikov, 1072 majorjev. Japonska n. pr. je štela leta 1914. le 207 polkovnikovi — In ker nema n&vaea naša vlada, je povišala sedaj še 170 pod ptalkovnikov v polkovnike in. 545 kapetanov v majorje. — Koliko je pa žan-darmerije v notranjosti države in uniformirane ter neunitormirane policije, vam za enkrat žal ne morem poročati natančno. — Kdor je že prišel ali bo prišel pod tem režimom v Esha-ezijo, bo videl, da stražita vsak vogel po dva policajca in da po večjih kavarnah in obliudenejših mestih tvorijo večino detektivi in policijski agentje.
In zopet, nekaj imenitnega za primorske rodoljube in njihovo družb« sv. čednosti! — Proti sedanjem režimu pn hajajta iz vseh krajev vedno bolj: ogorčeni klici. — Le iz črne gai;e smo čuli samo o kakih bojih -hajdtakoj- in komi-tašev z naš« žandarmerijo, • ree druge alasorv^s je vlad zatrla z najnelzprosnei-šim tejtorjeni. Ali te* dni je beograjski drievmk «Balkan» priobčil sledeče pismo črnogorskega publicista A. Markoviča srbskemu patriarhu Dimitriju:
»Vaša svetost! Obupno stanje ljudstva v Črn« gori je prisililo podpisanega in njegove rojake, da se obrnejo na parlament s prošnjo, da jim dtavoli izs&litev iz Jugoslavije.
Ko zapuščamo deželo svojih očetov z namenom, da si poidemo novo domovin«, smatramo za svojo dolžnost, da vzamemo s seboj tudi ostanke naših prednikov.
Črna gora nam bo oprostila, da jo ločimo od kosti onih, ki ao dali življenje za njeno svobodo, a Vas prosimo, da blagoslovite naš čin pietete napram svetim spominom in dovolite ekshu-macije, (izkopati umrle, op. ured.) potrebne za naše namere. Izpraznjeni grobovi naših prednikiov naj ostanejo pripravljeni, da sprejmejo tiste, ki so naselij« v naših osamelih domovih.
Ponovno proseč za Vaš blagoslov, o-stanemo Vaši Svetosti najponiznejši. . .
Na to pismo je odgovoril patriarh Dimitrij:
«Moje pastirsko, srce pretresajo čuv-stva najgloblje bolesti ob misli, da bratje zapuščajo brate brez domovine očetov. Obžalujem, da sem po zločinih upraviteljev prisiljen dati blagoslov, ki je za Srba in cerkvenega poglavarja najtežji. A Jto že moram vršiti to — zame in za moja čuvstva bolestno dolžnost, Vam dajem svoj pastirski blagoslov in bom a tem obvestil flmogarske-ga metropolita. Vi bodite blagoslovljeni. jl tisti, ki vršijo krvave zločine nad svojim brati, naj bodlo prekleti!«
Gospoda rodoljubna, kaj porečeš na to?! Jugoslovansko primarako ljudstvo, ali se boš* še pustila varati po plačanih agentih italijanske in jugoslovanske buržoazije?! _ Ali š© nisi spoznalo vse gnusobo in ogabnosti nacionalistične Stanje in najbridkejše ironije — narodne etežave? Ali šfe nisi spoznalo, da je edina rešitev v proletarski revoluciji?!
Gospodje, ki se mastite ob mizi italijanske kraljeve dvojice in ste obenem v najtprisrSnejši ziveizi z našo policijo in fašisti, ali boste še naprej sleparili ljudstvo? Ta »Pisma iz Jugoslavije« bi vam morala biti svarilo, a!kta čutite v sebi še kaj meščansko-političnega poštenja.
 KOMUNOV1C.
Z Jesenic na Gorenjskem
(Jugoslavija)
Dragi sodrugi ikbmunisti Italije!
Z radostjo gledamo na vas sodrugi, kako neustrašeno bijete baj proti svojim sovražnikom in krvosesom.
Dragi sodrugi! Tudi mi imamo hude boje! Na eni strani proti kapitalistom in reakciji, na drugi strani pa proti socialnim demokratom. Kar je najbolj žalostno pri teli izdajicah in teh propalicah je to. da se poslužujejo vseh sredstev proti nam in hočejo u-ničiti komunizem, komunistično gibanje. To pa se jim ne bo posrečilo, ker jesenišlkta delavstvo dobita pozna te koristolovce.
Da sta nas dva bivša »sodruga« zapustila iz osebne koristi ter da nam sedaj v hrbet streljata, nas ne sme nič motiti. Kdor misli odpasti, boljše, da
stori to prej kakor pozneje. Pogumno gremo naprej po začrtani poti. Povedali smo jima, da pride čas, ko bomo obračunali. Zapisana sta v zgodovinsko črno knjigo proletariata.
Socializdajice sta posebnor; sedaj prid no na delu, ko se bliža čas novih občinskih volitev. Na prefrigan način so nekai naših sodrugav ujeli na svojo kandidatna listo. Ko je prišel Bemot na Jesenice govorit in agitirat za volitve za svojo gnilo stranko, sta se prikazala zgoraj opisana volka v ovčji obleka. Lisidja ko*a jima ne bo nič zalegla, Iker jeseniško delavstvo dobro to k)dta dela za dobrobit proletariata in ko dela za svod' žep.
Palicajsocialisti pridejo vedkrat k nam na Jesenice lovit nas v svtajje mreže. Pa dokler bodo takta delali kakor dosedaj ostanemo najhujši nasprotniki. Ti ljudje (palicajsocialisti) delajo z delavskim imetjem kakor svinja z mehom. Veliko imamo pisati še kako se dela z Delavskim domom. Ker pa nisem siguren hade prišlo to pismo v prave roke ali ne, ga zaključujem s sodružnim pozdravom in na svidenje.
Jeseniški proletarec.
ifo la ropstvo?
Ropalivo je nedobirovaljnia podirodijemiost samovolj noj i neodgovorno) \l'iasti. Društveni •sistiem, koji j>3 sa«iiia/dijtii>jna rop-sl\u, razvija gospodujuču kilasu l ropsk* klasu. Viadaju6a kHuaa primedijuije zabave; vladiajuči, k!u®a. uživiai u gUaabi rop-ska kKaaa- ptatfa račune.
Lincoln je icfcao jiedlraomr zgodiom, da nt-jedlam čovjek ni je dovo#no do bar, dla hi vladiao nad drugim čovjetam bez njegove pilivcfte, drugitn rijsčima., nijedno ljudsko biče ne smija biti gospodar dirugog jjudtekog biča, ko je bi ovitjlo o gospodarstvu pod/ sistamom nedobaovolinog su-žanj&tvta.
A društveni štetem, koji omogučuje jedu nom čavjeku, da vladia sa drugim čovje-kom,, jeste rajraki stotom., Mietode gospoda na se mTjianjaju. Načini, kojlunla se čovl jek služi, da naimeče rvoju siumovoTju t neodgovorni) vtaat. drugome, btlli su različni u različnim razdobij ima. svjotske povijesti, DruStvenih sistema, osnovanih na na-tamoviciljnioj podredjitnosti, bilo je u vJ#3 vjiakova i više obliko.
Vriji&mo rišfla ne mijtnjia' na sttvari. Oblik ni je vlaian. Kiadigiodl jie kojla. skupina ij urfskih biča stvonila pnmncč (pravo \ffla-dlanja) nad drugem ©kuplmicimi Jjudakih biča, bez njihove privole, anda je bivao uveden ropskt aisiicm Mlai kiakogodl se zva64 tm kakorvim zvu&nimi frazama' pod-rrtTnufta. na.rodiu, nedobrovoJjn® potlio-djonosf jie — j« pedobrovoljna podnadje-nosM j-cdredjianost, ia nehotlično ropaitvo je (osim k®o klazna m stanovrie obliko zločina) ropstvo.
Gospodar matedjuje i diajo prava c; rob to pokoma,via. Rob nema ništla. za redi kod biranjlai svoj gospodam; no goapodiair bira rolia. Njemu ■to n/afliačia, što ima čini dl. Cto-spnidna" odhičuje fito imetoa' raiditl Rob nema gteelai u takvkn st,variim. Vtjasniš-tvo, sreča, skitoodiai, pn fiak i sam fcivdt rrfjia oviei o milosti gospodam.
Rviaki siAfitm društvene organizacij«, koji dlaije skupini ljudi, izotavno Hi nieriz-rn.vno, mod dia. odlliučuatu o dtrugsj skupini Jjudi jest! ropski siut.sm. On dupušlta jed. nioro čovjeku, dia> vladia sa drugim bez njiegova panvofle.
Kroz vjrtoovia i vjiekove pbuvinalh so t stvaraJi uicoiiu silanoviti .Lutavvi iljudii, da si osigunaju tkonsku snagu nlad ostialim dijelom druwtVB, Niakon što j« bila. jed. nom mndteina, tlai jo .vlianfti bite, ovjekovječe-»a raznimi niaičmiitmia, koji su omogučili gospodam, čte patavo goapodbtivai prediajie sto msinu.
Kroz vjekove su izlazili dtugi ljudi t govorili u prilog sJobode, imaižili pmaivdu i zahtijevaii, dia. se sruši sitsitiem rojistSa. Njih je puk rado slušlo, jer se vnltko sroe čoviečj»> !i3io buni protiv nepnemte ' tiranij« i despotizma isto omako zanosno, feao što pozdiuavljia pravoČtoost i slobodu.
Nalivat noprijutolj ropslva j® urvjere-nj.0, dia je ropstlvo suvišna Nia jvočl jo do-hStlak dietmokracije ljubav pm?ima stobodfi. koju malazirao posamdiai, gcije (ljudi ždve 1 nade.
šinenje zmamija, prabmfjenje tntrtigeo-ce nrošlreute dušovnnv »iog.lp.ii« kori -n. • rodnih masa. svReKia uradjiai svojim ploda. ^ Viia.«. Ljutt-iau. se v, n., taop&Mi. jusutmuu-'” cija niego li di>epy‘:i*aim. Demok.rd1.ikf? u-srimove. koje pru*aju svaku mogučnost i sreču l/judskoj rasi, hit: če naanetnute go. spodaritnia svljWia onaj čas, čim racini nared! shvaltd, da je svaki ropati sistem pogrjtešen samo zait«, jer je to ropski si. steno, a liijek prtatlv ropttava je — dtamow kracljiai	Scott	N	cm	ing.
Opaska uredništvo. — fivtafoij.l ne treba ju shya<S/ti, da se u ovom članku radi o buržoaskpj <«temokraciji». Pod! burtos-ekoro vladirinoro uopče nema demokracije, nego ono, što nosi ta ime, jest«, aa-bludia. Niarodta« miase imtttiu u ka.pitati-stičkim zemiljlamai pravo sam« nia papfm,
& u nekim d/ržaivtaimia nemaju ni tokovih «pram». Pod kapitalizmom, vlada, najgroz nijte. diktiatora Čtašice bojsatiai^a i tirana, izraMjivača, nadnog čtavječanstve, nfidi 0-gromnom večinam društvo. Prava, i polipu oh' dbsnokraicija, istinaka narodna viadift-vtoa. 6e nastiaitii jvicJirao pod sistomom: so-ciaJizma, kad pobijodi proletariat nn ri-jetoni' svijetu i uništi gospodlslvo kapitala.
Vmik poverjenikom, naroCnl« kom In resprodajalcem
Ker želimo zboljšati in po potrebi tudi preurediti poslovanje našega u» pravnišfva vas pozivamo, da nam (im hitreje sporočite (pismenim potem ali ustmeno) vse pomaiktHvosti, ki 9§||ži opaiate pri pošiljanju in dostavljanju lista.
Predvsem sporočite nam:	- :
1) vse nedostatke in pogreške pri naslovih, pri številu poslanih izvodov in v zaračunanju naročnine odnosno sku-pitka;
2) vse pomanjkljivosti pri razširjanju lista in nabiranju za n)egov Tajni sklad.
Nadalje sporočite nam svoje ielje glede upravne strani lista m morebitne dobre nasvete.
UPDAVNIŠTVO »DELA*.
Izvrševal ni odbori Komunističnih sekcij, kjer teh ni, oni strokovnih orgu nizacij in Liudkkih odrov, gredo s vsemi sredstvi (moralnimi in mateialni-mi) na roko našim povnrjenikom in razprodaialoem pri tem revizijskem i« informativnem delu in nadkorujejo iz-vedibo tega.	^
,i'-, !■ ;r’ 2-ki.»f B/ J
Pomaže vesti
Sestanek rudarskih sekcij
Socialna demokracija dela včasih sktake, M jih sodobni proletarski možgani res tešiklo razumejo. Tak poučljiv * skicik je bil tudi sestanek rudarskih sekcij Severne Italije, ki je bil sklican na dan 28. maja 1.1. v Milanu. Potrebno je, da spregovorimo a njem nekoliko pcdsejbneie, ker nam bo ravno ta shod ena izmed najlepših prič, kako globok prepad zija med' nato in njihovo duševnostjo v vsem delavskem življenju.
Poznano ie spMino, da Italija ni dežela rudnikTav. pa zato tudi nima velikih in tradicionalnih rudarskih organizacij. Vse rudarsko strokovno gibanje v Italiji je še-le v prvih povojih. Nekolika urejenejše strokovne organizacije, s svoja centralo v Sieni, obstojajo Se-le par let in si centrala še-Ic išče prvi organizativni načrt. Za Severno Italijo obstoja ctd lanskega leta dalje nekaka medpeiklrajinska fecleracija, v kateri je bilo do marca meseca združenih 8 sekcij in katera je bila Slan cnetralrie federacije rudarskih uslužbencev v Sieni.- Da se pritegnejo tej severnoitalijanski federaciji še ostale 4 rudarske organizacije Julijske Benečije (Idrija, Spodnja Idrija, Labinj in Rabelj), se je vršil letos marča meseca v Trstu strokovni sestanek! med zastopniki pri morski h sekcij-' in državnim rudarskim in m e dp-okraji nsfci m tajnikom Na ta sestanek v Trstu so se bite v principu pridružile vse štiri primorske sekcije, toda reklo se je bilo, da je potrebno ustvariti najprej trdno- staluar-nt» podlago, da se uredi odnos med medfpokrajinsko in državno organizacijo, ter določi pravice, do-lžtnosti, prispevke itd. posameznih sekcij. Kot najtežje,-vprašanje se je pojavljala vprašanje prispevkov, ki so bili do sedaj v različnih sekicijah zelo razlii&ni. Že pri prvi določitvi se je bito pokazalo, da je treba ustvariti za Idrijo, z njenimi posebnimi krajevnimi razmerami, nekako izjemno stanje. Vendar pa se je bila tudi Idrija že tedaj' izjavila, da bo napravila vse, kar je v n jeni .moči, da pride na prihodnjem sestanku zastopnikov vseh severnoitalijanskih sekciji do popolnega ujedinjenja, ker je naravno, da morala tudi rudarji postaviti v teh teških Časih enotno fronto proti kapitalističnim atakam na p-lače in delovni čas. Ta shodi naji bi se bil sklical — taka je bito tedaj dolckeno — meseca maja, istočasna z rudarskim fcangre som-, dfe se taka omogoči, da bp prisostvovalo razpiravam o pravilih cim več rudarjev in da se stroški čim Moj omejijo. Ta kongres naj) bi se vršil' v Trstu, da bi bil čim lažje dostopen primorskim sekcijam, ki so na novi ureditvi najbolj interesirane.
Pa evo* Splošna delavska zveza in radarski tajniki so kmalu pozabili na tržaški ‘sklep in so mislili da je bolje, da ravnajo tako, kakicr je njim bolj prav in ne rudapiem. Iiftepekte Splošne delavske zveze, Villani, je sklical sestanek, v Milan in ta l^rez kongresa in ta sestanek je bil pravo čuda božje,, ali bolje: pravi oclsev socialnobemakra-tič-rfe duševnosti. Mesta da bi se bilo gledalo na to, da so zastopane vse sekcije po svojih zastopnikih in da so ti - zastopniki tudi res pravi rudarji, ki se lahko užrvijo v potrebe svojih sotrpinov drugih, oddaljenih pokrajin, se •je sestalo, na tem sestanku vsega 8 o-seb, od katerih 4 tajniki, Z slučajna prijatelja rudarjev in samo 2 prava rudarja-deiavca. Skratka: to je bil sestanek funkcionarjev in ne shod ru darjev, kakor ga mi razumevamo.
Idrijski delegat Ferjančič je takoj) izrazil svode začudenja nad takim sklicanjem, ki pirejudieira vsaka pravilno sklepanje. Povedal je navzočim, da on ne more smatrati tega sestanka sklepčnim in da ga bo smatral sama posvetovalnim in se torej tudi samo* udeležil posvetovanj) in da ne bo glasoval o nobenem predlogu. Na popoldanski ' soji, prodno se je začeto razpravljati o pravilih pa je podal sodr. Ferjančič sledečo izjava:
«25 ozirom na dejstvo, da Je bila naša sekcija uverjtena, da se bo vršil d'anes v Milanu reden kongres Rudarske medipakrajinsiktei federacijo za Severno Italija in z ozirom na to, dia tega sestanka, ki Obstoji iz 8 oeeb, od' katerih 0o k funkcionarji, 2 osebi tuji rudarskim organizacijam in samo 2 rudarja,, ne morem smatrati mkakjim redno steli cartim organom rudarskih strokovnih organizacij, izjavljam, da smatra, idrijska sekcija današnji sestanek samo kal posvetovalni in svari pred vsakim definitivnim kepanje m glede pravil med,-pakminskega tajništva. Udeležujoč se današnjih razprav so idrijska sekcija ne more udeležiti nikakega glasovanja, prepuščajoč končna rešitev a tej tački
rednemu kongresu strokovnih organizacij za Severno Italijo, na katerem back* zastopane te organizacije proporcionalna po številu članov: organizacij
li funkcionarji in druge slučajne osebe le posvetovalen glas.
Obžalujem, da smo potrošili za sestanete’ toliko sredstev, ki niso v sorazmerju z uspehom, fci se bo danes dosegel in da se kongres ni sklical vTrstu, kakor je bito ta sklenjena na zadnji konferenci)).
Ta izjava j® prizadetim vzela skoro sapo. Začeli sa se izgovarjati in izvijati, toda ko jim je sodr. Ferjančič po« ncivno potrdil, da on »e misli izpreine-niti svojega stališča, ker da je prepričan, da bi ga njegovi sodrugi v Idriji pretepli, če bi so drznil priznati veljavnost takemu sestanku, so poskušali, da se izmotajo iz te zagate z ugotovitvijo, da idrijska sekcija sploh nima pravice glasovanja, ker da ni -te izpolnila vseh formalnosti nasproti Merfpntoraj inski federaciji. Toda tu jih je sodr. Ferjančič vprašal, da zakiaj sa vabili na sestanek tudi Idrijo. Končno so sklenili, da bodo na tem sestanku sklenjena pravila vrnili vsem sekcijam v naknadno odobritev.
Da je štei tu za navadna socialnode-kratično taktiko, iki ima namen, da o-' meji kritik« in razpravijenjfe pred delavstvom, je jasno. Toda idrijsko delavstvo je zadosti zrelo, da bi sela na take Iimance.
Pri razpravi sa se pokazale velike razlike glede plačevanja prispevkov. Končna se je sklenite, da se bo sklenilo za idrijske sekcije poseben dbgcvor za uitedinjenje.
UlihMsil
en dan sesedena
Nedeljo zjvečer krog 22 se je v veži Delavske zbornice skupaj z vratarjem nahajalo nekaj mladih delavcev. Na-1 enkrat se zasujejo streli, ki so prihajali s polja zadaj za poslopjem Delavske zbornice; ta jo zebe strani Montuzze, ki gleda na teraso Del. zbornice. Ko so zaslišali te strele so se pričujoči mladeniči podali v gornje prostore in na teraso, misleč na fašiste.
Zdelaj pred! glavnim vhodom zbornice stoječim kr. stražnikom .je padlo seveda v glavo, da so bili streli oddani v notranjosti Delavske zbornice. To je bil dobnodtešel povod, da so udirli v Delavsko zbornico in zaprli vse dohode. Aretirali so 9 mladeničev, od katerih pa so 5 izpustili še tekom noči. Po tem prvem upadu soi se pplicajei odstranili.
V ponedeljek zjutraj ob 9 sta prišla v Delavsko zbornica policijska komisarja vit. Ciampoli in Desderi. Dala sta povelje, da se zaprejo vsi dohodi in da se notranji prostori zasedejo po kr. stražnikih. Sama pa sta začela vaditi preiskavo. Tej) preiskavi sta prisostvovala vredarZerdel in mehanik Jandar.
Ko jev že trajala preiskava pride pred! zbornico tajnik! Cavarccchi. Ker mu ni bil dovoljen vhod se je ustavil zunaj. Tu pa ga zagledata oba komisarja in ga pmevria, da se tudi on kot zbornični tajnik udeleži preiskave. S. Cavarocchi odgovori, da ne more sodelovati pri taffcem protipostavnem postopanju proti proletarski ustanovi. Sicer ni bil zraven v začetku preiskave in zato ne more biti niti pri nadaljevanju.*. 2a ta odgovor je bil Cavu-raccihi ahetfran v imenu pristave in z zvezanimi rokami.odpeljan na .pialici-ja. Od tu sa ga odvedli v zapore pri jezuitih.
• Medtem se je preiskava vršila naprej in dokončala s sledečim izidom. V prostorih Del. zbornice se je našlo:
5 revolverjev, 3 bombe «Sipe», ena bomba «batlerina» in dve brivski britvi. Vsted takega rezultata preiskave sta policijska komisarja ukazala, da se blokada in zasedba Delavske zbornice nadaljuje.
V torek zjutraj po enodnevni zasedbi je policija odstranila nekaj svojih čet in dovolila vstop v zbornico onim osebam, ki so bite poznane kolikor toliko krit zanesljive.
ViciSigled. tej nasitnosti in provokaciji cid strani oblasti se je v torek ob 18 uri sestal izviievalni odbor Delavske zbornice da sklepa o zadržanju, ki ga je zavzeti, da se doseže popolno odstranitev policije od Del. zbornice, izpust tajniška Cavarricohija in da se reši ugled tržaškega proletariata.
Medtem so pa oblasti že odredile, da se zapusti Del. zbornico in da se izpusti njenega tajnika.
Užitnina dac v Goriški deželi
Sprejeli smo s prošnjo za objava:
Kakor dtoteoi znano. našim ljudem je prevzela Goriška dežela dac v zakup. Namestila je za pobiranje dača ogromno število dacarjev in s tem si nakopičila ogromne stroške. Ti ljudje so po večini stari financarji, .katere je država pemziondrata ker niso bili veA za rabo, a zraven teh je namestila tudi take ljudi, kateri nima j« o dacu nobene prakse, ki kramarjem in sebi delajo velike zmešnjave. Spominjamo se da pred vojno je bil v Divači en sam dacar in ta je odpravljal dacarsko službo bolj redno, kakor sedaj dva in celo-trije taki možje.
Vidimo tudi da pisarije je ravno polovica brez potrebe. Ko je pobirala fi-nanca dac v svoji režiji imeli so krčmarji boljša komadi teto. kakor pod deželo. Čudimo se centralni upravi, kajti tudi tam mora biti zmešnjava ali nevednost.
Krčmar pa plačaj, in plačaj in zraven še trpi in čakaj da plačaš dac da smeš točiti vinoi. Deželi pa priporočamo, da si nabavi to večje stroške, kakor jih ima za to upravo. Čuje se tudi, da ti neizvežbani ljudje imajo večje plače, kakor vsaki (težavni ali drugi izučeni uradnik. Tim ljudem dajajo kar po 800 lir plače na mesec a zraven š« druge doklade. Drugič) kaj ved o tem. 4,.
Darizadnem se vračajo, nsešemu u-pravništvu posamezni izvedi in zavitki «Dela» s pripomba kakor: Ne sprejme (-m) več1! Nepoznan! Nedosegljiv! medtem ko se naročniki, poverjeniki in razprodajata, lista pritožujejo, da niso dobili te in one številke lista. Odkod to?
Naši nasprotniki, narodnjaki, liberalci in klerikalci* ter /iiOafaHsti pran dobro vedo da je «Delo» najboljše in naj&streMe orožje n rokah slov. komunistov. MisHj-o si: Zabranimo, da ne pride ta list do kmeta in delavca odnosno da ta dva ne prideta do lista in odvzeli smo komunistom njih najboljše orožje. In v tem smislu dajajo povelja srnjim poštarjem in poštari-rerm zlasti na deželi, kjer ima «Defo>» največ odjemalcev. List prihaja nazaj, naročniki se pa. pritožujejo. Tako se sabotira «Dela»l
Mi ne bomo klicali kr. poštne upra ve na pomoč, ker kodi. ona očividno na roko svojim hlapcem — našim nasprotnikom. Pravimo pa:	Saboterji
«Dela», pczctr! in pozivamo naše somišljenike naročnike, poverjenike in razprodajalce, kakor tudi naše sodm-ge in simpatizante na podeželskih poštah, da pazijo in bdijo ter nam javijo vsak slučaj sabotaže lista.
Z onimi našimi nasprotniki, ki že tretje leto sabotirajo «Delo», bomo obračunali na kratko.
Trepetajoč od mraza in. utrujen, sem krenil domov. Ko mi je zopet prišlo n® misel roojte pjtesj&nje vprašanje, sem vedri odgovor in pobit, poln brezmočne bridkosti sem 3f reke®
Moja življenje ni nič. drugega kakor orodje bogatina žen povečanje njegovega bogrestta, ^
Sedaj st sftišal, kako sam prijal do od« govora ma svoje vprašanj e, Ta Vidiš vsak dlan. če itriaš odprte oči,
«Tako je&>, bog rekel «pri ornih ki delajo v Velikih tovarnah. Rako pa je z onimi, ki diatejo pri eoem mojstra »H kmetu'! Nji rose šs* sliabšis godli in, mojster alt tarnat: .tiudjs ni prebogat. Jaz delam romdrar rajši za bogatima,, če imi gre bolje kakor pri rirugem!«
Tudii tek delavec dri® z® bogab-ne, kapitaliste, kajti mojster mora ravno- fnfo počrni praktejatB blago kakor tovarni? r, ksaarat kakor veSapiaaastmlt. Sicer n« knpi »dače od nje«®. Ali fabrikant ima hitro čo&oče cfveja, VsteiMserthak motorne plu-fj? ter uroichraa ginojlla. V njegovi tovarni lavtjp cn dftovec praizvataij) rnndgo več britnn., .na-. praSju vefepo.sesraikOTenl ert poljtski drilriivse mnogo več pridelka pospraviti. Im <3a> naroattv torej za isto ceno pradhjss«, j« BBKra&a; mojster bakru* kmet siadiovoljiti z immjšrm dolaičkteaa in svojega drinveia alabšci plač«Iti. Da vzame waff, narijster niajra.jiši «u6emce«. ki jim- nič nc pfečrt tb ki d:!bijo, osdto 10—12 ur in le več, je čisto n>? ravno.
Njegovo SMjenje je torej žrtev, ki jo vrže metli mojster ali kmet kapitalizmu, det ostane- ssrm: nedotaknjen ih more žb reti dalje kot samostojen mojster tsli pa kmet,
Tajni sklad »DelaS
Delavska prireditev
Podružnica Ljudskega odra v Tolminu priredi v nedeljo, d!ne 18. t. m. vrtno veselico na obali Tolminke. Igra Rudarska godba iz Idrije. Pevski odsek iz Solkana pete «Delavski pozdrave in «Rozmann», pev. ods. iz Vertaibe in Deske! p® razne druge pesmi. Na vspioredu je še tlebiamaci-ja, šaljiva" pošta in potem ples.
Kor je ta pavi nastop; nove podružnice L. O. v Tolminu, vabimo vse bližnje podružnice na obilno udeležbo.
pdbor.
Kaj je tvoje življenje?
(Nadaljevanje m konec)
Utica je oživela. AvttRUobiM so pričeili voziti., PasfiavtiiHi seta- so %% ialiodu. Dstsaus iu gospodj.e' v dragocenih kožuhih, Sveteti se od zlatega t«*iS.jia,n!tfnoga okrasui, so vstopi,li, v pivjpravtjsoe kočij,©. Visako so .si zctmhniU ovrasutke in se egMitifs v svojo ptešč*, da bi jim ne škodoval imtoi z»«tk. Bifez misli znsm odhajajoče avto.7i.o-fcilfe. Tu aasgijgdtam	iz	našo	tovarne;
pepotaesBA nov je; 'morati ssmrnstr ririaJ zanj .tk./doa, imsec dtn/i. Itograbi me neko posebno čuvstivo. kiaikor bi mi. bil avlonao-bitt ukraden. lusttjfcSvno sara se ten tl bliže izhodu, kiakor bi b!t* e«, sčeriu tatu, d® ga zagrabim m vrtat. Visok, odličen mož z mlada, lepa gospo je prišel- iz gledališča, in je Sel z njo puerlfi avtomobilu. Spoznal sem ga. Iltavnchako isti, je, ki je piad nekaj dnevi oejtettova! »aie delavnice in o katerim je strahu polno reka! dirioviodja, da je nov lastnik naš® tovarne Su dia navadno samo potuj«.
Bliskovito hitro se mi podia misli po gfsvvi. Pegtodlatm se od nog dlo g!teve. Svoj umazani suknjič, svoje »aJitie blatče, svoji© raztrgane čevlje pratnoWtte z ijrzim pogledom* in spomnim se na delavnico-, v kateri smo morali klaAljajoč.L ifelv:i v zimskem mrazu in d> poraanjklljivi kurjavi. — Bilo mi je, kakor d® imam pred seboj hudodelca in diai g® mcaiam prijeti — «Vi, tu se ne berači!« zakriči nad menoj poHcaj. Mor«# sem' M nekaj korakov nsiprej in izglediati zelo suradjiv, kajti vte ljudje so zrli mame in polimj- je dirral mojo dvlgnjsmo roko. Hitro saaa petiegaail svojo roko nazaj in izkiriat izgiiniti v gneČU, Bal' som se to, da irit je gospodhr spoznat in dri; mo odpusta iz službe.
IZKAZNICE. Ker je še vedno nihaj Komunističnih sekcij, ki nisa odposlale prispevka za strankine narodne izkaznice T922 in se izgovarjajo, da ne veja za naslove liani poslati denar, sporočamo tu naslov strankinega izvrše-vatnega odbora, ki je: Comitato csecu-tivto del Parlito oornunista ctTtalia — Roma, Casa del popAo. Na poštno nakaznico se ne sme pozabiti napisali
ime pošiljatelja (sekcije) in števila Haiti pa resničnih rudarjih kijem bodo ime-1 nov {hoiiko rednih in koliko izrednih).
MLADINSKIM SEKCIJAM! Da je ts*,n iz vrsevalni n t, mlb-orom dana možm^t boljše priprav Hi in orgemisirati propa-gandne shode in sesSanke, na katerih se mera pajmmti (lanom in. dšsSmhki m*Ub. dinj, sploh staMšče do našUt nasprotnikov, se ti shodi in scssankl preloži j# na druga nedeljo dne 18, L m. Na ta dan. mora vseka M. S. sbneti svoje, elane in jih podučiti, kmko- se morajo trtčadi komunisti vesti n/tpmtn našim, nasprotnikom.
Za brata in sestra Atiagiša
NABIBALNA POLA štev. 13,
Tolmin:
Jug AcitSrej, L. 1, Leten Ihan (pidljubinj) 7, Leban Alojzij 2,
Kuštrin Ivsta (Kncra.) 5, Pofete Alojzij (Sroaat,),, 1, Kendh To-rrJa-ž (P<!(jur'nj'; 1, Šturma Jar-hej (Votairfef) 5, Tum Andreji (Zaitestatei) 1, HfflSrŽč Peter 20,
Badsstrtti Kerict 5, Košut« An-' dr c® 5, šgan Ivtm, 5, F urim Njeio 2, MiheOič Fmiac 1, Butar Anton (Zafoteadn); sku.plaij Li. 63.—
NABTllAiLNA POLA štev. 42 Opaiiiljai in KaeithvščinB,:
Mataic M. L. 10, Poščlič M.
10, Dri>)'•/!Vo rbiafaiha. 5, - Širolai Vj. 5, Rcžul Vj. 4, Drugem iz Juštei 26.10, Phjo 3.05, Lukarilbč M. 3, Antotečič 2, Kreti 2„ Ptič
1, 2, Moihovičje M. 2, Bliašie P.
2, MitrtintiteTat 2, Marinov 2,
Biondia 2; Ivančte A. 2, Dukič D.
2, Trinajsitič S. 2, Bobič R. 2,
P-edimn M. 2, Bnaijain I. 2, Du-kič V. 2, KnkeR* J. Z. Babic V.
1, SefmS M. 1, Frissii S. 1, šialtič M. 1, GrgraOnlai R. 1, Palčič K.
1, Dubrovič L 1, Diitroovič I. 1,
Sfetvic I. 1, Društvo rlaidndlthi 1.60, Biabič M. 1, Sutonj A. 1, Moftorovičite J. 1, Pužs J. i, Mandič I. 1, Kučiči J. 1, Kimikriia A.
1, Dhkič I. 1, Tnrapaltol M. 1,
Pc&eič M. 1, Juririe M. 1, L«k-šetič I. 1, JtsriČlč A. 1, Puž L'1,
LukšetUC I, 1, Kučet F/ I. PuA F. : m,
1, Kumre A'. 1, Sn*v^fe' J. 1, Su.
Sanj F. 1, Ftffflč T. 1, Crmri* F.
1, Sapic A. 1. MftnkSie I. 1, Jhtcr- . dič I. 1, Cvetic E. 1, 9.Dvig F. 1,
Puž A. —.80, Kcžui L —.70, Cv»?- » čic* 1, Ružič A., Fiiatn A. hšacC^
F., JutidlaaMt J., Tancabri I.. Kepic I., Omjarič I., Piaščič S.,
Gngtarrrai T., PcSeič R-, Poščič M., Kink;:® L, GnsDirinri M.,
Puž Vj., Š’rii*i'č T., K rakete, V., jo 50 c.; Puž J. 25 c., Brnčie I.
SO e, Bračič J. 15 c., Crrčč 8.
40 c.. Cikovie I. 30 c„ BirClpnjiai V. 30 c., T*m:a.t':il D. L. 1, Glavi ch I. 1, j:a ! ič te 1. Periko V. 2,
Vukav,5j L. 1, 1 2. Miami d T. 1,
Marčič S. 1, I ervištek Nikrtei 2.50 B. MoBoljh. 2, PuBttff Alton* 1,
Trinaj.ttte 1, škeribne Viiktar 1,
Fcrton Msten 1, DJiteVič 1, Kin-k«rl? Josto 1, S\rietrriro Jcsin 1,
Perocosa Fra.ro 1,	ftovo
1, Pavčič Vjekl*; i'w 1. Ruitočn Ju srip 2, Anton Turk. 2. Bes Itrri Pcntrt 2, Zrla, Kanto 1, Puhariči Kurate 1, Kirikorle DVht 2, Ivtin Puž 2, Prarar Slavic 2; skuj !>,j L. 180.—
Naibifan© n® tilaar 1. mia.jia- v Dekanih	L.
Frigidna, Vipavtt , L.
Anton Nožič, Buizet.	L.
Mlaiuulje: R, Babič:, A. Sti-S4č in Anten Oikovič po h 5;
sknpiaj L.
Disirovlalij ddilavd v Optatijiam sefu; Pahor Lamih Palacr šte-fia«, Boštjlančič Anitam p® L 2;
N. N. 1.60, Pahor Anton 1.60, po eno liro:	Marušič	Emil,
Tanaažtačič Alojz, Blažič Ivani Vižlihtto Ivan, Blažič $mip% Peric AuiSaniij«, Pmhor Rtfitoff, Ual»r F?j l.W', Bahor Albert,
Viž;w5iin, Alojz; Bahor Ka-roi —.20;	»feutpirro	L.
Nabral. L. Kipiinčič v Mirnu-pri Goriči med' faonašmijSHia. die» te v ci ^ L 100.— in sicer so d’a-■rmraOi po L, 2 stodsči: J. Ikx-krtj, J. Paulin, A, Mmnaršič,
K. fetečai- N. N., N. N„ V. Lh-stiatt, A. F«fafl:ja,. N. N„ A. Pw. liacr N. A. Clanitfetrntii A. Gr-zenia, G. Cncialtd, 1. Žigon, K. Suito, J. SEffi, L. Mužič, H. Matrušiš; I. Pbihmr, L špaiea-jwnv J. Pelician, 1. Bteteuni, I. KlančiiS, F. Košir, A BaKrami,
A.	v. Firieffič, A. Mo-
K-tiŠ, I. Vuk, Ii. Budini, V. Le. stan, N. Marušič, B. P=!:irias,i„
F. GrrETik,, L. BavteBž^ V. Frfet, L. Zigo®,, F. Vouk, A. Maasitič, L. Spinčič, L. Tomt-šič, J, l^tengorc, L. Trato*. F. Ftmfoljte, M. Vo<Sapiv.ec, A. Fr-foIi®^ J. Craič, R. Sftiaiabi, G, BaVisl®;	skupno	L
LhadivikieKia odnai_ v Tal1-naiip.u je. mcetel sa. Tajni aklarf
9. amajOf	L-
Nabrano v GioBšci po prvh-nil ijnišftaan sbcidiu	L.
20,—
5,—
—.80
13-
20.40
100.-
46,—
113,—
Vsega skuipaj L. 320 20 Prej iztoaaoiih » 17.290.45 ds:n.	30,—
Skupaj) L. 17.61 !>.65 d;:n.	■	30.—
ZA KOLEDARČKE Alojz. Grudica, Trnovo Prej izkazan iti
L. 50,-» 870.-
Vaefin skurlaj L. 240.— Pr:j izkszateh » 2288.70 in drvarjev 5,—
SV. um j S 2537.70 in drrirjcv 5,—
*
POPRAVEK. V 132. Š»v. objavlj.cn«, nabfirate« pdte Prvateina ni iz tega kraja ampak rt Gradišča, Rinnhna ji še en-kirat. več j« občiri), kakor GHa(515&J a nima tol n:cbenegh krtcMais))* — toke® im porota mš dol (tonik. Sa vsi lipovci.
*k
Opozairftsinte z^dnjiVirat! vr® one, ki bi Se. imadi msbirttec po' ;?, dl® mro skiditje nomuttoma, po-Ttejo t'nn dia. etrutiuraajo u-prBv®č»f,vu kur kmcernrv jncuiaca) naklju-čim^ objitvMante c® di skladi. Kar pride pridb pozmejis gre v drug® namene.
Skupa j L. 920.—
%
Eistavci in kmetje v Mirnu, TcOrniinu, Gorici in v drugih krajih dailaijo pna.v tepe vzgledi? tezi^dne zavedsnost« s Sari. du pridtaia ©»bipajia aa* Tanjši sklad «l>ataw, to ja za gtiasila lizlcorShanih te zatiranih. Oni so dobro raznmslii, tla ja kpt muBiiatični tisk roogočno orožje,, po*'3111-kaileragtat sle' biatrijo in knapijo njih duhovi.
Delavci inr bnaeiti« dragih km|rv maj sS pa vzamejo) ra vzgted ite trpine, ki si od svajih usti ettiilgrnjetjo to, tor je nujino •potrebno za življenje komunisti enega tiska!
ita vele raellfl
Cesto se predbacujc raclnicima, da ne vole raditi. «Radnici su Ejeni» . . . To še čuje više puta i u privatnim raz-goTOrima pa čak i u javnosti. I kb to p-edbacuje radnicima? Obično ljudi, boji ili ništa ne rade ili se bave ta-bvim poslovtma, boji nisu nimalo fco-risni po društvo.
Bogataši se ponose svojim bogat-stvom. Oni znaju pripisivati svoje blagostanje posebnim svojstvima, bo: a oni posjeituju, a 'ponahiače svojol Bftkf--Ijivosti. Skioro svakog bogataša pclka-zuju razni novinari i ostali «vodje» javnog mnijenja za uzor.-Kad se piše
0 bojem bogatašu, navadja se, da je isti bio obilni radnib prije trideset iii četrdeset gedina. Ali on nije bio lijen, nego je radio svak im danom. I nije baeao u ludo svoju zaslužbu, nego je štedio, ddb nije vidio u džepu stano-vitu svotu od par stotina ili tisuča do-lara. Onda je to uloho u ovo. ili ono poduzeče, teje mu je dobro «nosilo».
1 tako je postao bogat. Bogatslvo je svi-ma pristupafno. Svi mogu biti bogati, samo ako hoče, ako su marljivi i št čitljivi ... A »to je prosjpčni radnik si-l omašan, on ima zahvaliti jedino svo-joj lijenosti i nemarnosti. Sama činje-nica, »to je čovjek siromašan, uzimlj® se danas kao znak, da je o>n takav svo-jom vlastitom krivnjom. Bijedu se o-blčno pripisuje lijenosti i rasipnosti.
No ima i drugih znafcova, po kojinia se sueli, da su radmici lijeni, da ne vole raditi. Tu je na prvom mjestu težnja radnika, tla izacliu na štraj>k. »Kad bi oni vbljeli raditi, ne bi naročilo nalazili izlike, da štraj-kuju!» Tako se veli. Njima se rad ne dopada. Oni su pokvareni. Htjeli bi da budu bogataši, ali bez rada. I tomu je razlog, što slu-šaju riječi raznih agitatora, koji ih po-zivlju, nete sve bogastvo oduzrnu od bogataša! ...
Mi držimo, da su radnici najbolje kompetentni, da raspravljaju o svojim vrlinama i pogrješikama. Niko radnike ne poznu bolje, nego li oni, koji su ži-vjeli medju njima i koji su bili njihov sastavni dio. Po našem opažanju, radnici nisu lijeni, nego su prerevni u svom poslu. Govorimo o proeječnom radniku, o večini. Dugovremeni i ne-prekidni rad tako pokvari čovjeka, da
si on ne može ni zamisliti stanje, u kojem bi samo živio ili uživao. Mnogi ljudi ne znaju,. što bi učinili, kad do-die nedjelja ili kakav drugi blagdan. Dogodi li se, da ?sdnik ostane bez posla, njega muči ne samo to, što nema nikakvog priliocla, več i to, što mu ja teška biti bez rada.
Ali to ipa,k ne poikazuje, da su radnici zaljubljeni u svoj rad. Naravski, sve ovisi o samem radu, o poslu. No vedi dio poslova danas je težak i na-poran, da radniku ne treba ni zamje-rit.i, što nije baš tako odušfevljen za svoj rad. Sto (halje i teše rade ljudi, tim je gore u diruštvu, tim je bijeda veča.
Danas vlada kriza' u Italiji i- na cijelom svi«u. U velike se tu križu može pripisati svjetskom ratu, ali da nije uopšte bilo rata, kriza bi svejedna postojala, prem možda ne u ovako estrom obliiku. Kriza je svojstvena kapitalističnem sistemu, proizvodnji za profit, i do kriza cMazi od vremena db vremena, kad svjetsko i domače tri iste ne može da p rogu ta po radnicima proizvedenu robu.
Još se predbacujie radnicima, da su laikom i, jer traže vecu piaču. Medjutim znamo, da jedan od največ ih uzroka krize i besposlice jeste »pravp čindeni-ea, što su radnicke plač® male, tako da oni ne mogu otkupiti svu onu robu, kciju su prcizveli. Radnici više proizva-djaju, nego šfco su u mogučnosti da u-petrebe. A pceto su oni največi fcon-zumeri (potrošači), onda jlednoga dana dolazi do tatove® stanja, da kapitalisti ne mogu prodati svoju robu. Radnici nemaiu dovoljho srestava, da tu robu otkupe, premda ju silno trebaju.
I što se dogadja? Kapitalisti neče dati robu ispod' cijene, jer su jte proizvadja-li radi profita. I oni je radije, čuvaju na skladištima, d'ofc sirotinja glacluje smrzava se i trune u ne volji.
I zar se radnicima isplati, da rade z veseljem i da budu zadovoljni sa slabem placom? Što više rada, tim više robe, a što je veča količina rabe, tim je bliža kriza, bijeda, stradanje, bespo-slica, nesreča. Što je manja radnička plača, tim je veča sigurnost, da če-, dači da krize.
Sasma bi di’ukičije bilo u društvu, koje ne bi proizvadjalo radi profita, za tržište, nego jedino1 za uporabu. Ort-da bi veče obilje robe značilo i veče blagostanje za sve. Danas je sve oikre-nuto naglaven. Što se više proizvadja, tim je opasali je po radni narod, tim je veča njegova bijeda. Sve ovo zvuei kao paradoks, ali je to živa istina za sva-koga, koji promaira sa vremeni život i misli svojiom glavom.
Danas je s-asma neopravdana tvrd-nja, da radnici preziru rad i da ne vole raditi. Baš obratno je istina. Samo u Americi ima oko sedam milijuna rad-ni’ka, koji bi voljeli obavljati ma kakav posao, samo da priskrbe životna sre-stva za sebe i za svoje obitelji. Ali po-sao im se uskraeuje. Zašto? Jer su kapitalisti nagomilali silnu količinu robe keju- ne mogu prodati za profit — i tako ona leži neprodana, a tvornice su i radiene zatvorene. Od m ah nakon primirja bila je prva briga ameriških kapitalista, da što više skinu radnicima plaču. Na taj) način su ih pretvorili u vrlo slabe potrošače, a čim je nestalen rada,, potacani. su .i-ad«.ioi	—
sla — i danas su posvetna slabi potro-šačj, jer nemaju novaca. Koliko su bili prištedili — a to nije bilo mnogo — več su potrošili, pak sada žive ili od za,ima ili na račun svojih prijatelja, ili pak doslovnoi gladuju.
Naporni i dugovremeni rad je kazna za one, koji ga obavljaju — kazna sa svalklog gledišta: ne samo zato, »to ubi-ju zdravlje i život radnika, nego i radi ružnih posl jedi ca, stvarajuči uvjete za krizu i veču bijedu. I zar se u takvim prilikama može tražiti od radnika, da vole rad? Naprotiv, po našem mišljenju, trebali bi se svi radnici složiti i obusta,viti svaki rad' za kapitaliste i 0-stale društvene muktaše. Več je skrajnje vrijeme, da se radna klasa cijelog svijeta osvijesti, da se udruži i stvori dru&tvo, u kojem bi svi radili i svi uživali plodove svoga rada.
Zrnje
Ako me ko može uvjeriti, da grije-šim, bit če mi vrlo drago da promije-nim svoje mišljenje, jer istina je moj — posao. Onaj, koji naročita ostaje u ignoranci i pegrješkama. mora nap<> knn doči u napast. — Marko Aurelij.
tli	T
Zašto kapital vlada svijetom? Jer su radnici nesvijesni. Kad bi se složili, laka bi mogli sama postati gospodari, a na taj bi način ukinuli bijedu i skioro
sva ostala društvena zla.
«1»
Kapitalizam uništuje obitelj. Kapita-lizam sa svejim posljodicama ne dopusta mnogima, da se žene i da stvaraju obitelj. Taj sistem je največi neprija-teli radnog ljudstva.
*
Jeste li ikada razmišljali, zašto uvi-jek morate raditi — za druge?
PODLISTEK ,DELA“
IVAN CANKAR
Spomladi
!,
Nobenega oWaka ni na nebu; toda nad' i^estom leži siva megla, vsa napojena s solznimi žarka. Ne vidim neba; že dolgo nisem videl njegove tihe si-njine, komaj se še spominjam, kako je sijala nekoč; toda slutim jo z ljubeznijo in hrepemjiepjom — tam visoko, za to sivo meglo, se boči prelestna iz neskončnosti v neskončnost — kakor gluti domovino moje srce, polno domotožja ...
Zgodaj Je Se; vzduh je hladen in miren. Ulica je v senci, visoko gori- se blešče strehe; svetloba, rumena, žareča, lile nizdotl v širokih plasteh — vzplamenela so okna. Za oknom se prikaze obraz, ves obžarjen; tako siva je lobanja, ki leži ob gomiii ift strmi v solnce 8 paraznimi, topo začudenimi očmi. Te oči, v aivo meglo strmeče, n« vidijo sobica; lica, vsa obžarjena, ga ne čutita. Od daleč zamolklo bučanje strojev iz tvornice, zvonki, nagli udarci kladiva ob jeklo, monotoni klic, zidarjev ta je življenje in eolnce teh oči. *
Ulica je razkopana v vsi dolžini; ob novu Je nasuta prst na obeh straneh za seienj visoteo; v rovu stoje delavci in »ta***, cm.	Uredkokdar » Prttoi.
iz rova kuštrava, potna, gola plava, samo do vratu; do vratu je zakopan živ človek v zemljo, oči sc Ozirajo zaspano, zlovoljno, nikoli se nc ozro proti nebu; ne vidijo solnca in ga nikoli niso videle...
Pot se spenja in širi; že so daleč za mano globoke, ozke *djce, v prah in mrak potopljene. Zdi se mi, da že vidim v daljave zelene holme; tako je prepojeno vse obzorje z žarko lučjo, da so oblike nerazločne, ua »e gibljejo nemirne ter Časih nenadoma Ukinejo, kakor za plapolajočim srebrnim pajčolanom. Zapihal mi je v lica toplej«: veter, tuduo opojen, blagudišeč; visoko se je bil vzdignil pajčolan in v lica mi je dihnil pozdrav od onstran megle.
Na desni, na levi, samo še prostrana, prašna dvorišča tvamic, visoki dimniki, skladovnice ckrv in desete; težki vozovi 'prihajajo mimo, visoko naloženi; počasi, mirno in krepko stopata rejena konja. In tam — svobodno polje, botžji svet.
Utihnita je mesto pod mano; ped sivim oblatom leži, vse je zavito vanj, potopljeno, kakor na dnu mirne smrdeče vade. Časih šie zažubori, zašunii tam spodaj, doseže me samoten klic; tako zazvone časih opolnoči zvonovi u-čaranega mesta, spečega na dnu jezera .. . zazvonč, utihnejo.
Bela pot se spenja v holm; polja, travniki, v daljavi temen gozdič; in nad zeleno, d uh teto pokrajino vedro jutranje nebo. V prahu, na polju, pod nebom čudna tišina, da mi je skoro
tesna piri srcu. Mlado žito klije, za ped je že visoko-; niti bilka se ne gane lam, naj>rahlefšj vetrič ne pogladi z dlanjo prdkia zelene gladine; na obzorju, nad gozditom visi tenek bel oblak, samoten na vsem nebu; visel i!e tam ves čas in se ni ganil. Spomnim se nenadbma, da mi je bil v dolini, še globoko spodaj pod sivo meglo, zapihal v lica blagodi-šeč veter — odkod je bil tisti poeglrav?
In glej, človeka od' nikoder. Mrtva je pokrajina, učarana, okamenela sredi življenja. Mrtva je meni, tulcu ... To nebo ne prepeva zame, ne prepeva, to polje zame popotnika, ki je prišel mimo in poide dalje, nevreden, da bi mu darovalo življenje prijazen pozdrav vbogajme ... Od daleč', preku one sinje gore mi je bil dahnil v lice pozdrav. Kmet je oral na polju, razorana zemlja, opojno duhtefa, je zavdihnila in se jo spomnila na popotnika, ki je mislil nanjo v ljubezni in hrepenjenju. Tudi ona je slišala moj poedrar; preko gora, preko zelenih ravni in šumečih gozdov mi je pogledala v oči in je čutila mota bolest. . .
Hitel sem v dbl i no, v mesto, pod sivo meglo, tejer je dom tujcev in popotnikov. I^ažja je tam bolest in mirnejša, tišje je hrepenjenje. Mirnejša je bolest, te gledam v obraz človeku, brezdomnemu, domov hrepenečemu, tišje je hre penjenje, če gledam v zlovoljne, temno strmeče oči, ki skrivaj,« na cfnu ne-utešita, neutešljivo poželenj« po domu, po solricu. po razora ne m, duh tečem polju, po jasni Katini neba. Laži e Je
človeku v velilki družini, med brati, lažje bolniku med bolniki . . .
Okno moje izbe gleda na visdko, sivo hišo; komu) da vidim nad streho ozko progo neba in le mata je noči, da bi se zasvetila zvezda na tej ozki progi; če se zasveti, izgine takoj, zakaj neprijazen je ta kraj. V tisti visnki, sivi hiši ctamuijeio siromaki in izgnanci, ki se je življenje pred Bogom samim piregre-šilo nad njimi; iz oken, temno strmečih, gleda strah in globok® v*srcu skrito, neute-%no in neutešljivo hrepenjenje po clomu. Tudi Martženka domuje tam.
Veža je tako široka, da pregleda človek, če gre mimo, vse dvorišče. Prazno je in mračno, na vseh straneh se vzdi-ga visoko zidovje. Skoro vse duri v' pritličju sa odprle na stežaj; okna so zagrnjena s čudnimi zagrinjali, z rutami, zelenimi predpasniki, z umazanimi in razcefranimi ostanki belih za-stonoiv. Otrok nisem videl nikoli na tem dvorišču; morda so bili tam, navadni predmestni, .alabo oblečeni otroci, ki jih vidi .čtavete kaiktor s slepim očesom in pozabi nanje; videl sem samo Mar-žepko.
PLv tistimi odprtmi durmi, za tistim oknom, a predpasnikom zagrnjenim, v tisti mračni sobi je bil njen dom. Ne 'vem, kaj jo bil njen oče; zdi se mi, da ie iskal dela, kjerkoli: prišel je bil v mesto, z globokim upanjem v srcu; tako pridejo mnogi in poginejo kmalu, d Veliko je mesto, brez števila ljudi tam živi: zakai n-e hi živel »e jaz. ponižen
človete, ki se stisne ob zid, če je treba, in gloda zadovoljen svojo suho skorjo?« .. . Veliko je mesto ,ljudje ginejo brez sledu, kakor da bi se pogrezali v zemlto; nihče se ne spominja nanje, nihče ne žaluje za njimi . . . Pravili 90, da je bil storil velik, greh, tam v svoji vasi, na Moravskem morda, in da je bil v ječi in da ie nato pobegnil od sramu in žalosti z tono in z otrokom in z vsem kar je imel. Bolan je bil, ko sem ga videl; suh je bil njegov obraz in dči 90 gorile motno v globokih jamah. Na glavi je imel majhen, okrogel klobuk, skono brez kirajcev, tesne hlače so tičale v visokili, nerodnih škornjih, grobo zakrpanih. Velikokrat je prišel domov pijan, časih ob belem dne vu, in nihče ni vedel, kije se je bil napil, tudi sam ne. Žene nisem videl nikoli; ležala je bolna; bolna je že bila, ko so prišli v mesto in mož jo ie nesel z voza v naročju, kalkior otroka.
Maržervki je bita takrat šest ali se* (tam let. Zasmejal se je človek, če jo. je ugledal na ulici med drugimi otroci, ki so imeli vsi kratko hlačice in kratka, krtica in sa bili pač otroci, Maržen-ka ni bila otrok. Oblečena je bila kakor tisti veseli, rdeči, nekoliko zaspani slovaški otroci, ki se pripeljejo ob rani zori v. mesto z očetom in materjo na nerodnem vozu. visoko oblažnenem s sadjem in zelenjavo. Pripeljejo so, začudijo se mestu, zaspe na vozu in so vrnejo. Marženka se ni vrnila. Ostala je v sivem predmestju — ostala z dolgim. zelenim, dopetnim krilom, s tež-
kimi škornji, ki so bili narejeni za fanta, z dolgo rdečo jopico in a rclkavi, ki so segali skoro do prstov, z gladko počesanimi lasmi in z ruto na glavi. Tako je bila podobna pritlikavi starki, ki se je bila izgubila iz daljno vasi v predmestje in blodi plaha po neznanih u-licah. Njen rjavi obraz s širokimi, krepkimi ustnicami se je razlikoval po-pctlnoma od drobnih, blectotnih obrazov drugih otrok; njene svettorjave, velike o&i so gledale nekoliko začudeno, nekolika plaho, toda mirno in odkrito, kakor oči, fci so videle prostrano ravan, zelene senoizeti in ki je ostal še globoko v njih spomin na brezkončnost zeta-ne ravni, na svetlobo zorečega polja.
Ni si upala daleč od dloma; poznala je šele komaj dvoje, troje ulic- in jih najbrž ni razločevala, ker so bile vso enaiko dolge, ozke in prašno. Stala je na pragu široke veže, kakor je pač stala nekoč pired nizfko, 9 slamo krito hišo, tam ob plotu, kijer je valovalo žito v vetru: glava nokoiika upognjeno, roke sklenjene v naročju, pogled miren, v daljavo zamišljen. Tu ni bita jablane, ne polja, v vetru valujočega.
Sredi prostranega kamenitega dvorišču, pote’ /dežne mreže, skozi katero se je odtekala dežnies, jo stal lonec s prstjo in v loncu je rastel kilavem, napol ovenel rožmarin. Bog vedi, kdo ga je bil prinesel in čemu ga jo bil postavil na sredo dvorišča; stal je. tem, kakor žalosten prašen grm sredi neizmerne pustinje. Maržentea ja sedela
Proletariat se M
>c
Kralje? sprejem v Sežani
Sporočam ti, drago Deta, že malo prekasno vso* stvar, ali škoda bi bilo, če ne bi. pohvalil' naših -narodnjakov, kako so .vse sile napeli, da bodo bolj spodobna in narodno sprejeli kralja in kraljico. Najprej so pobirali miloščino pot hišah, potem pa hajdi delat slavoloke. JBilo je život k(o*t v; cirkusu in vse polno svetovalcev,. Ti vzdigni, ti znižaj, ta na desno, oni na levo, mi gor, vi dlol J Ti bo® vzel vrv, oni brSljan, cmi gre po bobovce. Vsem je sijalo veselje z ofaraaiov, samo ena jih je peikla, kaj da bo- s komunisti. Najboljše, če bi vse spravili k g. Smctti, tata bi imeli vsaj mir precl njimi. Pod ključem bi bili varni in narodnega veselja ne bi nobeden motil. Kaj ne, vaši mjožl je bil že večkrat v zaporu? je prišel vprašat omžinikl -komunistično glavo. Ne Sa do danes, je odgovorila žena. Vaši sin pa je gotav» že sedel,_ ne? iviprašanje naprejjl Odgovor: Tudi še ne. Mi pa vemo, da ‘je bil, povedali so nam, je orožniki nadaljeval. Ce vi boljše veste, pravi žena, potem seveda moram jaz molčati. Orožnikom se je pa vendar zdelo, da ne vedo boljše, zato so odšli kiafklcir so prišli, komunist pa jfe lahko dihal še naprej svobodni žirafe naše lepe ^domovine.
Kol je bilo delo naših ljubih narodnjakov ravno, napoti urejeno, sa je raznesel glas, da bo kralj- vsaki cas v Sežani. Lahko- si mislite dolge obraze! Pa h sreči ni prišel takrat, saj je »e popoldne bil prezgotdaj v narodni Sežani, kor se župani k-raški še niso dobro razvrstili. Bol,ji bogati in oblastni morajo namred naprej:	v,’	pirve vrste,
bolj revni in lahki pa najt počakajo zad, da ne bo spotikanja in sramote za narod. Tako pride zabeljena ura. Mo-totr- se sliši, cilindri letijo na glave, narodni trakovi se opašejo, hudo vroče je, da še vse cedi.
Kraki in kraljica se pri prijata, vse se vsuje Oholi njih, da je ko v čebelj-nja-feu. Nič več se ne ve, v kakšni vrsti stoiijb županje in če so spredaj bolj mladi ali stari, bedj imenitni ali pa marej. Eciva in Uvia se nekaj- kregata, -kateri je bab glasen, gre se za zmago, Nered je pa talno lep, d'a da kraljica šoferju znamenje za odhod1, še prej bo je narodno navdiišepje na vrhuncu. Kralju in kraljici je bilo zadosti in sta se lepa odpeljkla, gospodje župani z gospodom Mohorčičem na čelu pa prav zadovoljni, da sa lepa odpravili. Veseli in srečni se navdušeno po makinem-v senco v gostilno, da se malo piohladijio s teranom. Godba iz Brestovice je bc4j korajžna ko sežanska in se ne brani dolgo, ko ji narodni mo®je postrežejo z vinom, da bocln lažje pihali. Ali (kietor se ne brani vina, se ne more braniti tudi narlotclne zahteve-, da bi, urezali «Lepo našo domovino)), ki se ne ve natančno o ni-ei, ali te lepša tej ali na oni strani. S-tovesno .»doni in nepopisno veselje zavlada, škoda, da ie taka hudo kratko. Avto je pridrvel' in daj po narodnih godcih! Narodnjaki otne barve se vsujejo na narodnjake te barve in hajkli čez zid, kdote more. Pravijo, da ie bil neki občinski «mož» iz Sežane najbolj mren pri td) manifestaciji. Tako naglo je zletel Čez ograjo, da je ostala še nekaj hlač na »pici, ki je ‘bila na poti. Splošno občudovanje.
Konec je bil prav hiter. Zupani so- jo pio-brisali domov, veseli, da so videli kralja, slavoloki so pa hiteli na kiose, da bodo Italijani znali, da smo pravi narodnjaki in ostanemo) trdno še na-pnej, Kakor bi pomel, j!e bila Sežana spet čista in njena slava gre daleč okoli.
Eden, ki ni sedel.
Z vzhodnega Krasa
Boj izkoriščevalcema in mir proletarcem-!
Boj. brezferf žnioetit zla znan go pmv-eigia rlaasuimta-!
Dragi- sodrug urednik! Trudna je moja roka ali še Skrita želja ne da mi miru, dokler se tudi jaz ne oglasim v našem «Delu».
Pri nas na vzhodnem delu Krasa j-e »brezbrižnost« prav imenitna vsakda-nijla vloga, katero viscikoi cenita Ljudje m-isliia, da jih brezbrižnost reši slabega življenja, napornih del in monda tudi izpad tlačanskega jarma kapitalizma. Kakor se vidi jia brezbrižnost nov model življenja, katerega bi se v prvi tački lahko sprejelo in odobrilo, v drugi točki pa je to nemogoče, ker padejo vse posledice brezbrižnega življenja na srce in telo.
Kdo pa gre brezbrižnosti tako na roko? Nerazumnost mase, katera sled-ntja se vsak dan, brij izkorišča samo sebe. To jo z®lo vidiljivo posebno na
deželi med najnižjem slojem, med delavci in kmeti. — Imamo celo vrsto vasi na vzhodnem delu Krasa, od katerih se nikdar n-ič ne slria in vidi kakor v poletju. In kaj vidimo takrat? Mladino, ki v brezbrižnosti za vse druga prilepila oglase in lepake p-a vaseh, na katerih vabi na javni ples. (Brezbrižnost za vse drugo je njena parola.} Ti javni plesi se vršijo vsako nedeljo. — Kje pa se nahajajo odrasli in razumnejši delavci in kmetje v teh vaseh? Po tiho moram reči, da spijo.
Vam odraslim delavcem in kmetom kličem zbudite se in napovejte btaj^vladajtočemu modelu življenja brez brižnosti. Učite mladino brižnosti in sklrbi za vsa dolbira dela. ‘Sodrugi! Dobro vam je znano, da -kjer je briga in razumnost proletariata, ne kaže mladina lepakov za plese, ampak1 kaže znamenje napredka in kulture. Ima svoje organizacije, po-t-om katerih se bojuje za boljše življenje in za omiko!
So-cllrugi delavci in kmeti vzhodnega Krasa! Skrajnji čas je, d'a se pokažemo* tudi mi na planem, v prvih vrstah armade- v razrednem bo-ju proletariata.
Naprej za sovjetsko sveto-Vna republiko.
SokItuo Brkin.
„Po njih dem jih bodete
spoznali14!
Kata buljijo naši narodni gospodje narod, katerega imajo vedno in povsod na jeziku in kakia požrtvovalno delujejo zanj, je v resnici občudovanja vredno-. Dejstva, nam dokazujejo, kako globoko se je v njih u-karenila narodna ideja, katera jim služi največkrat kot sredstvo za mazanje njih a-knoglih trebuščkov in za e-pitanje njih mošnjičkov, in vse le za narod: Da, njih ljubezen do naroda je vi resnici brezmejna. To so nam potrdili mnogi slučaji ob raznih prilikah. Prikazati so, da njiih narod je žep, a ljudstvo jim je tuje. Tako se jo gddilot tudi na Vericici. Ko je pričela Stav. zad. izvrševati obnovitvena dela, in je bilo zaposleno staro* vse domače delavstvo, tudi ker Stav. zad. izvršuje najsolid-n-e-jiša dela in si je s tem pridobila mnogo ugleda, sa ti narodni gospodje pretresoivali kaka bi se moglo zadrugi gmotno škoditi. Tukaj so začeli kazati sv-ojo ljubezen do naroda v pravi luči. Neki gospod, kateremu je bil blagor ljudstva zopern, je takoj’ začel pridobivati tla narodu, seveda ne sva-je-mu, ampak tujemu. Nemarno* je agitiral za podjetnika iz kraljevine, kateri je pa le redkokdaj sprejel domače delavce, tari je imel dovolj neorganiziranih krumirjev iz kraljevine. Ni nam znano, kako mastno* je bil plačan, ali se je žrtvoval samo za narod? Mo-gdče, da je kot narodnjak gojil misel in hotel s tem narodu pridobiti na tem da bi raznarodH neorganizirane delavce iz. kraljevine, in napravil iz njih pristne Slovence. Vse mogoče, kakor tudi vse nesramno. Ali narod spi in gospod dela po svoje. Taka narodu v blagor, je tudi izročil cMo, cerkve in župnišča v Kostanjevici, dietičnemu podjetniku svojevoljno! brez ved masti ali dovoljenja občinskega zastopstva, kar je vzbudila v vasi veliko o-gcntčefeje. Take in še mnoga dirugih u-slug ja napravil narodu, domačemu ljudstvu pa povečal gor|je in bedo. — Lahko smo mu ivvaležini za njegove velike zasluge na nesrečo ljudstva. Spletel si je venec nesramnosti pri zavednem delavcu in kmetu, venec zaslug pa pri svojih backih. Tako je davit šil svoja kariera na Vajščici. Sedaj je bil prestavljen v Devin, ne vemo ce za svoje zasluge, ali za svoje nesramnosti ali za oboje? Dovolj j'e napravil za narod na VoPčici in Kostanjevi«. Vi pa, zavedni bralki delavci in kmetje zapomnite si take gospode, ki delajo za narodi v šikiodo ljudstva, polnijo svoje žepe, in vas hočejo ukovati v suženjstvo. Pokažite takim gospcidiom, da jih -je ljudstvo sito katar je sita izkoriščanja in suženjstva. Zato pustite narod naj spi spanje pravičnega. Vi pa pridružite se III. internacionali ker le ta vas more osvoboditi,
Komen
V Komnu imamo šolskega voditelja javnosti, že poznanega gosp. Strelcih. Temu gospodu j‘a* zaveden delavec trn v peti. Pred časom je dajal v toli otrokom knjige. — Ko so nekateri ubogi delavski otroci prosili zanje jim je rekel:	Tvor oče ie delavec, zasliši na
dnini dosti in naj ti kupi sam knjige. Torej otrok očeta — delavca, ki mora s svojimi žulji preživeti sebe in družina in v mnogih slučajih plačevati na-
preti suženjstvu, tani,
u gospodu, je takemu uči-	Šempolaj	svoje	otroke	radi	udarcev,	ki	j
na tleh pred rožmarinom, vzdignila je roko ter je pobožala narahlo, kakior po ubogem 'licu, po nežnem, dišečem, napol ovenelem zelenju, po tenkih steblikah.
•Sirota!«
V	veži je zaropotala; prištet je lajnar z volikfo lajno, ki jo j'e porival pred sabo na dvotkolnici. Ustavil je sredi dvorišča, tik pred rožmarinom in Marien-kto, in komaj je zavrtih se je oglasila mogočno, kakior da bi pljusknili naravnost z neba silni valovi, pesem iz drugega Sveta, od onstran gora.
«Loukia zelena, ncpoeekfcam,
TOsitou Pa. ni kviii ...» *)
Lajnar je vrtil prehitro, veselo-žalost-na pesem je udarila iz tišine preglasno, izlila se je prejadreno in je utihnila.
Marženka je vztrepetala, Ustnice so se odprle, hotela se je nasmehniti, rjavi obraz je prebledel.
•Travnik zeleni, nepdtatoni . . . » Tam, tam se širi neizmeren, valovi v solnicu, veter gladi po njem s tiho clla-njb . , . Tam polja, narahlo se spe-najo v holm; kakor dahne veter, se zasvetijo zlata, ugasnejo v senco, zasve-iijb se . . . Tam bela hiša, v solncu se sveti, zelena Okna pozdravljajo . . .
Marženka je vztrepotola, sklonila se
je globoko, da se je doteknilo čelo tal;
—_------
*) Lota* zmesna, nepokošejia, nunji rastejo cvetke.
zasopla je težko, zaječala, toda nenadoma je izpustila roka, ki je tiščala za grlo in po dvorišču se je razlegal čuden krik; tenak, ves tuj . . , kakor kriči otrok po materi, brez besed1, z glasom polnim groze in nikomur razumljive, neutolažljive bolečine . . .
II.
Ker je bila nedelja in ker je sijalo solnco, si je prevezala Marženka zidano ruto. Zelo stara je bila tista ruta, že zelo preperela in zabloclela; Marženki jo ie podarila teta in še teki sama jo je mla dobila za birma od bogate botre, ki je že zdavnaj umrla in ki jo prej tu-' di že nosila. Ampak,1 ruta jo bila Židana, živo rdeča, in se je še zmirom lepa sve tila v solncu. Mame uka jo je hranila skrbno preganjeno in zavito v mehek papir; odvila jo je časih in razpenila z iztegnjenimi rokami, da bi. si jo ogledala, toda prevezala si ja je sama ob velikih praznikih in če je sijalo solnco. Narahlo si jo je prevezala okoli vrata, tako da je segala skoro do pasu široka svetla pentlja. Stopila je iz veže m je mislila: »Zdej sije solnce nanjo in se sveti kakor mak«.
Sla je po dolgi ulici in se je ozirala s skrbnim očesom, da bi si zapomnila hiše in pot, zakaj lahko so človvk izgubi v inestu, ki je velika kakor svet. Povedali so, da Ib tam vit, da je resnično, živo drevje, kakor na vasi, kakor v gozdu, v svobodnem; in da je žq vse zeleno. Manženika že dolga ni videla zeie-
jemnino temu gospodu, je takemu učitelju bogataš.
Da si ta učitelj hladi svoja jeza nad ubogimi otroci, naj služi v dokaz ta slučaj:
Učenka Gulič) iz Komna, hči ubogega očeta, kateri ima razbito bajto, 5 otrok in rimo bolno, je gnala nekega dne past dve ovci s tremi mladiči na neko zapuščena njivo, katere lastnik ji je dovolil, da lahko na nji pase. Na to njivo meji njiva, last omenjenega g. Streklja. Deklica pusti ovce in se igra. Žival je seveda prestopila mejo in nekaj pobrala tudi na svetu mogočnega gospoda. Ta veliki pregretok je oznanil učitelju eden njegov nižji kolega. Drugi dan kaznuje ta gosp. v šoli deklico s tem, da je marala od 23. IV. do 15. V. vedno, celi čas poduka biti zunaj pred šalsko sabo. Ko so stariši od druzih otnoki za vse ta zvedli niso par dni pustili otroka več v šteto. Tretji dan gre mati s otrokom v šolo k temu gospodu in vpraša ga odtad ima pravico, da z otrdkiam takta brutalna postopa. Odgovoril ji je, da on ukaže in da deklica mora prestati kazen tako kbt je cm določil. Mati mu odgovori, da 5e ima hči stati pred vrati, je bolje da dama varuje svoje mlajše brate in sestre in odpeljala je hčer spet domov. Za vse to je naznanili ta gosp. očeta v Sežano, kjer tega čaka Ste kazen in stroški.
Pozivamo vse člane L. odra in druge, ki imajo izposojene knjige že vri časa ,da jih zagotovo vrnejo v teku o-nega tedna po te,j objavi. Vsakdo naj prinese knjige sodri Krajnigerju Karolu, Komen 71.
V najkrajšem času začne knjižnica, čitalnica stalno delovati. Ravno tako začnejo prihodnji teden redne pevske vaje. Novi pevci, ki imajo veselje do petja naj se zgiasa pri geriimenavane-mu stedeugu.
Zavedna mladina okleni sa svojega kulturnega razrednega hrama.
Proletarska umetnost
FR. ŠKODNIK:
Spomini
En sam migljaji In stresel se ie svet preklet in na svetu rod zaklet.
Na zemlji ruHli so se kraji, da tresli so se nje tečaji.
En sam signal!
In švignil je potresa val, vihar se groze v svet zagnal.
Ognjeni plameni so plapolali, reke krvi so oznanjevali.
Na en ukazi
In pretresel nas do mozga mraz.
Zrli smrti smo v obraz.
Jeklo; udarjalo ob jekla in ljudstvo trpeče so gnali v peklo.
En kratek roki
Zaplakala je nebroj otrok,
zapiskala ie mati zemlja,
in rod ie umiral krogiukrog —
čemu sinovi njem v prezgodnji Urah'?
In en pogledi
Obstal sem kot v srce zadel in kaj da rod je naš otet?
Ne! p lej od zmot, smrti, grozot, nešteta vdov, pohabljencev, sirot!
Se gor ozri se!
Vidiš to saince proletarec til Smeš U uživati ga prosto?
Ne! V delu potiti se moraš ti, da drugi žive v brezdelju, razkošno!
Se en spomin!
In iz teh potokov bolečine in zemeljskih grobov globine: Prapor svobode nam bo vstal, svobodnim v delu bo plapolal.
En sam zamahi
Prokleii svet se zruši v prah takrat nas smrti ne bo strah; družbo novo ustvarimo mi, delo, kruh, svoboda v nji živi!
Na eni prtvih sej novoizvoljenega starešinstva se je sklenilo mladini izpod 17 let prepovedati popivanje, i granita, ples i. t. d. Hvalevreden sklep, če se ga izpolnuje. Tu pa ni tako: izgleda kakfcir da se nekateri krčmarji, ki jim seveda to ni všeč, požvižgajo na to. Dolžnost ni samo župana in starišev, ampak tudi vsakega pravega moža, paziti na to, da se sklep izpolnuje in da se skrbi, da se osebni interesi po-drec trdijo splošni m. Saj nam menda ni v korist, te zapravlja naša mladina, naša bodočnost svoje energije po uničujočih lokalih. Bolj- kot ikedaj bomo potrebovali telesno in duševno krepki naraščaj, kakpršen pa mora postati šele potom koristnih ustanov, ki ga tudi ne stanejto toliko kakor gostilna. Tukaj imamo* lopo izobraževalno dlraš-tvo L. O., katero nudi prav lepo in u-gcidno prilika vsej naši mladini: so knjige zmirom na razpolago, petje, katera vodi naš tovariš oziroma tudi odborniki ped. L. O. Janka Furlan učitelj, kateremu se moramo z vso iskrenostjo zahvaliti. Ali žalibog vaša srca imajo premalo energije do clela, katerega zahteva od nas današniji čas. Se enkrat vas poživljam, vcepite si enkrat v vaša razumna srca in pustite pripreste zabave in pijančevanje. Pridite k nam, fci vas iz ljubezni radi sprejmemo v naše vrste; požurite se, ker tukaj je vaša bddodnest zagotovljena, in ne v pijančevanju po gostilnah. V prvi vrsti so stariši tega veliko krivi, ker puščajo mladina takta cele noči preč cd doma.
In tebi ljuba tetka Edinost, ki si še zčio mo>no razvita pa deželi, prosil bi te, da bi se malce več zanimala za našo skvarjeno dec«, da take spodbudne članke večikrat objaviš. Seveda v tvo-jern tako velikanskem listu nimaš piro stota zato. Kam bo® pa spravila dolge slavospeve italijanskem kralju in kraljici?
Predsednik L. O.
Ta pcs :m, sem spi ril v spomin na preteklo pehotno vojne gorje, nu* kllapje* ki j* morilo očrie, sinove, lento proletarce, in nu pctoapaositi, Ckfii magrCrev vojnih trum; bb pogteau na. adBbintfa krizo, brez-1 ototoost, bi do in kv*srl:'atQi boj, katerega jčije m Žblljenje in, am.rli pvoietbrnt celega svU.ii, ker usc*5e biti več1 suženj in Iri lried svojih pa.irazitsav in* firSnagav,
Brij Sa «$o> kfrr je bo'dfc)&no*U pralettu riale*, ki h ob* tikati žlvljiretfc Movefcn!
Zcito jh, čbtouei ha kmaKfteu ponižani in razžaljcml, zfcerhte m pod uistavo &)ova-čiansh.nt vat kot en sia.m miri.
Živela aeMKnH .. pvetdbhhr-ia sužnjpv, nnsiteljica družbo Clooečmstva,
Doberdob
Draga «Delo»!
Dovoli kotiček prostora tem mojim vrsticam. Tetrej po trudapolnem delu in napoiru p-, narodnih poslancev., (laka trdijto ljudje šibkejše pameti) smo debili tudi v Dcbetdbb učitelja.
Opaaovali smo> istega in pidi do sklepa, da je tudi on prepojen z na-rod-nim duhom. Pr'«?d ikakim.i 3m.i tedni je omenjeni sklical sestanek v svr-ho ustanovitve društva «Skala». Mesto j)a d!a bi tolmačil pismen izobrazbe in navduševal za isto*, je čital in tcl-mahl (po svoje) pkavila Kmetske in delavdke zveze. Rekel je tudi da ta pravila so dovolj — zdrava, in videti je bilo da je imel namen ustanoviti K. D. Z., ne pa izobraževalno društvo. Danes ni tu ne enega ne drugega. Za-vednojši so sptaznali takoj; da je ta človek prišel nastavljat mtože med bedno ljudstvo, prepričani pa smo1, da so te mreže prešibke, za «rdeče ribe». Čas bi bil, da bi delavci in kmetje odprli oči v vehjem številu, ter se zavzemali za svoje organizacije in časopise ne pa. pustili se voditi za nos od narodnjakov. verižnikbvi in njih hlapcev.
Mladina čitaj* »Delte«, zavzemaj se za Ljudski oder, raje katkar igTati in pijančevali po gostilnah.
Mladi komunist.
Sv. Križ pri Trstu
SOLSKA VZGOJA.
V tukajšnji italijanski šoli (poprej Lega nazionale) poučiujc učitelj S. Marega, ki ravna na tak način z otroci, da se marsikateri vprašuje, ali je ta človek pri zdravem razumu, ali pa dela tako iz hudobije.
Ker je ta šola nekaj oddaljena od vasi, pripravljajo tam vsaki dan kosilo za učence. To nalogo ima šolski sluga Eugenio Pacahioni. Ko postavijo kiosilo po raznih posodah na stran, tla se po-hladi, prido pes in začne bloditi jed po posodah. To jed dajejo potem učencem. Naketori cdraslejši dečki so opazili to nočedlnost in pojasnili to še drugim. Kor se je ta svinjarija ponavljala so se delikti odrekli kosilu rekoč, da ne bodo jedili ostanke učiteljevega psa. O tem je šolski sluga obvestil učitelja. Ta je začel tako nabijati dečke, da je moral eden od teh iskati zdravniško pomoč. Učitelj Marega ima posebne paragrafe za kaznovanje svojih, učencev. N. pr. akte kak otrefc kaj zgreši v roli, mora to poplačali 6 drugih nedolžnih otrok. On daja tlrugakne kazni kakor učitelji druzih ljudskih šol.
Sfatfši mislijo, da so lahko brez skrbi, kadar so njih otroci v šoli in da se ti pridno učijo. Pa pride čas, ko morajo stariši iskati zdravniško pomoč za
svoje otroke radi udarcev, ki jih dobijo od neumnega učitelja na najbolj občutljivih telesnih udih. Več starišev se je že izjavilo, da ne bodo več pošiljali otroke v šolo v pouk učitelju Maregi.
Dcikier je poučeval v tej1 šoli g. učitelj F. Lazzari (sedaj v pokbju) je pohajalo v to šolo mnogo otrok slovenske narodnosti. Sedaj ktt ga je nadomestil g. učitelj Marega niti stariši italijanske narodnosti ne pusta svojih otrdk! v to štolo.
Nekateri učenci so povedali da učitelj Marega ne ravna takte z otroci, katerih stariši so fašisti. Teh otrok ne tepe tako.
Tudi šolski sluga Pacchioni ima tako bolezen, kakor g. uičtelj. On je opozoril g. učitelja, da naj) pokliče njega, ko ne bode mogel sam tepsti. — Hčere šolskega sluge, ki delijo žlice, -dajaj« nove vedno enim, drugim pa stafe — zarjavele. Ko so otroci vprašali te hčere zakaj delajo tako so jim odgovorile: Oni, (tistim, katerim dajajo namreč nove žlice) so fašisti, vi pa niste.
To je-jasen dokaz, kako trpijo nedolžni otroci pri teh neumnežih v ljudski italijanski šoli v Sv. Križu. Zlasti še oni otroci, katerih stariši ne trobijo v njihov nog.
Tema dvema gospodoma v ljudski toli povemo, da abo bodo svojo ladjo vczili tako naprej, bodo zavozili gotovo v zid.
Stariši skrbite za svteje otroke!
K<ontove^|-Pros©k
Silno me je razveselilo, ko se je pri nas ustanovila Komunistična sekcija, kar je pokazalo, da se naši proletarci zavedajo svojih svetih dolžnosti'. V kratkem času smo dosegli nepričakovano visok uspeh. Vsi, sploh pa mladina, smo bili poučeni o današnjih razmerah in potrebah ter pravicah, katere bi morali imeti vsi proletarci kot ljudje. In širila se je neprestano revolucionarna Ideja med delavno ljudstvo.
Sedaj pa, kar je nekaj časa, ni o tej sekciji ne duha ne sluha. Skoraj bi rekel, da spi spanje lenuha.
Toliko za vzbujenje.	Član.
Marezige
Naši sodrugi in somišljeniki v Marezigah in obližnjih krajih se' opozarjajta, da se naš list nahaia v razprodaji v sledečih fobakarnah: Anton. Gri-malda, Marezige št. 4 in Ivan Babič, Vanganel.
Trnovsko
Trnovo pri Gorici
Vse one naročnike, kateri prejemajo «Delo», a niso še plačali naročnine, prosi podpisano tajništvo, da jo čim-p-rej poravnajo, ker -jim bomo marali drugače list ustaviti. Saj je naročnina tako nizlka, da tistih par lir lahko vsak delavec utrpi. Delavci-, skrbite za svoje »Detora, ki je vaš list, list vseh izkoriščanih, brezpravnih in teptanih, za-govornik; delavskih koristi, oznanjevalec lepše bodočnosti delavskega razreda in njpgov vodniki v boju proti požrešnosti delavskih krvosesov. Plačujte red-no naročnina! Pridobivajte novih naročnikov. -- Naročnino za »Delo« za Trnova Lokve in Voglarje sprejema tudi tajništvo Kom. sekcije na Trnovem.
*
Članom Kom. sekcije se naznanja, da je iavrševalni odbor iste imenoval za sek. blagajnika saclr. Ivana Ceja. Vsaka strankina izkaznica mora biti vsaki mesec pri njem vidirana, drugače ne velia. (Člen 15. odstavek «c» sekcij skega Statuta.)
Tajništvo Komunistične sekcije.
Voglarja
Za nas prav gotovo ne ve nobeden drugi razim davčnih in vojaških ura-dtav. Ti uradi so nas s paranoj«, kadar je treba plačati davke in bo nam dorastejo fantje, da jih nam vzamejo in vtaknejo v vojaška suknja. Kafefitoo je na&e življenje, ne vpraša nihče.. Kaj, to brisra tisto, ki imajo vsega dovolj.
Vojna furija vladteželine gospode, ki je nas pognala v Galicijo, Srbijo, Romunijo, Rusijo, <kjer smo morali uničevati človeške dobrino in človeška življenja, je prignala vojaštvo iz imenovanih krajev pa tu sem, da so vršili tukaj isto delo kot mi v njihovi domovini. Drago smo plačali svojo lahko-miseljnost, da smo se pustili gnati kot živina od1 plačanih hlapcev kapitalizma v bratomorni boj. Eni so plačali s svojim življenjem, drnci plačujemo »e soda j. Pa saj so rekli, da gremo «domovino branit». Prav res, leno smo si jo obvarovali.
Ko smo se vrnili, vsi sestradani in
izmučeni na duši in telesu, smo našli vse uničeno. Gospoda nas je lepo pozdravila:
«Srečni vi. ki ste se borili za domovino! Zdaj se lepo primite deta: mi boste kopali, drugi zidali, ■tretji pripravljali oglje, četrti mizariii, peti tesali in tako naprej. Mi bomo. kot pod~ jetniki, verižniki, oštirji, duhovniki, advokatje, notarji etc. pobirali sadove vašega dela. Vsakemu svoje! Domovina je vsem dobra mati. Le pridni bodite pa mirni in spoštujte nas, saj veste, da brez nas ne morete živeli. «Lepa naša domovinah)
In mi, reveži, smo vse ubogali. Danes, po štirih letih povojne dobe smo v vseh ozirih na slabšem kot pred! vojno. Nikdo se za nas ni.3 ne briga. Poznaj« nas pač, am pak sam o* "'ob času, kakih vdlitov. Spoznali smo, da je gorje tistemu, ki čaka, da mu bodo drugi pemr.tali.
Tc-da, pardon! To 'je odrekanj® »zaslug* nevstrašenim narodnim bojevnikom*, ki so v klečeplazenju oikioli raznih veličanstev osiveli. Saj čitate «E-dinost*! Kaj nam treba ‘kruha, obleke, stanovanja, človeških pravic, kulture? Saj imamo slcvenaki jezilo saj' i-mamo skvendke verižnike; imama celo jugoslovanske poslance v »večnem* Rimu. Kaj; hočete to več? Pač, Se nekaj manjka. Alarm! «Zastopniki* slovenskega naroda, na range! V Rim! Nam manjka dovoljenje, da bi smeli v imenu natoga milega naroda pozdraviti s slovensko trobojnico ital. kralja na naši »cDomači* zemlji . . . Brezposelnost, kruh, obleka, stanovanja. Kaj1 je treba te reči nositi na dan. Slovenski delavec ne more biti lačen, saj ima slovensko bandera. Slovenska bandera, ta zadosti Vsem dušnim in telesnim potrebam slav. ljudstva. »Živio narod! Lepa naša domovina!«
Ampak gospodje narodnjaki, ali pojimit&, kaklo nesodobno je vaše početje?
*
POPRAVEK. Y predzadnji štev. se je pod rubriko «Trmvsleo» urinila — ne vemo 'kakio — neljuba napaka. Mesto «Loket.» glasi se pravilno «Lokve*,
Štandraž
Dolgo časa se nisem oglasil rito v natom bratskem Delu. Zato pa je čas, da sporočim podrobnosti, kti se godijo v naši občini. Ker* je za nas trpine delavce in kmete zelo potrebno, poglejmo dktoli sebe kako danes stojimo.
Pred! kratkim je kupila nato občina brajdo g. Pontoniia % namenom, da se ta prtestor razpreda brez dobičkov o-nim ki sa marali zapustiti svoje hišne prostore radi novega cestnega načrta. Radi tega nakupa bmide je nato županstvo sklicalo občni »bor vseh oirSi-narjov. Sprejeto je bRo oneglasnoi kupiti brajdo le če se polovica brajde precej proda.	f	*
Edino Peter Lutman, lesni trgovec v Štandirežu, kavarnar v Ajdovščini in veliki dobičkar je jasno zagrozil, da če ne nihče, .ho pa on prati temu. — Geli tedten se je z nekim svojim agentom trudil, da je spravi! skupaj petnajst svojih nekdanjih hlapcev, da so šli na deželni odbor vlcSit rek ura. —. Tam pa niso bili pri poznani.
Zakaj je bdi g. Lutman nezadovoljen z nakupom. Ali da bi sam kupil, in da bi po svoji navadi dob toke delal, ali pa da bi še zmirom župani! v Stan-drežtf. Pred vojnio je delal vse kltofte. V vojni so ostali pri njemu dolini nekateri delavci. Sedaj je prijel to delavce za neikatere malenkosti kar s tožbo in jim napravil nepotrebne stroške.
Naučil s® .je to najfcrže odi avstrijskih oficirjev, s katerimi se j® v vojni učil igrati biljard1. Prenehal pa jo rižot in tiste južine na 13. avgusta pod veliko murna na ra&un občine, kakor je prenehala Avstrijk. Tako bo prenehal tudi on g. Lutman z izkoriščanjem delavstva.
Oko delavca in limeta.
Tolmin
Drago Delo!
V št. 110 nato tetke z dne 10. maja sem čital, da sem zblazni! in potem ušel iz nhrišnice. Prisiljen sem izjaviti, da nisem nikdar zblazni! in nikdar bil v nofftonici in to manj utol iz nje. Jaz na uživam alkohola. Še nobeden domačinov me ni videl pijanega. Dalje pito «Edinost«, da sem grozil, da bom ubil mater in sesti o, kar je zopet velika laž. Nisem šantav, na nobeno nošo, kakor piše tetka.
Izjavljam tare j, da jo tisti dopis v »Edinosti« zlagan edi začetka dte* kiouca, kar lahko potrdijo vsi moji znanci.
Z upanjem da bo ta izjava priobčena v prihodnji številki Te bratska pozdrav ljam. Franc Bukovec, Poljubinj.
nega drevja, komaj da se je spominja« la, Itako se pripogiba in »umi v vetru. In rožmarin, ubogi, samotni, je ovenel in umrl.
Tam je vrt. Poglejte, ljudje, tam je vrt! . . . Marie uka je stala začudena in žalostna. Velik prostor je bil tam — prostrana, pusta globel med sivimi gorami. Na vseh straneh visoke, sive hišo, dremajoto, vse s prahom pokrite in od sotnea ciigane. Med njimi vrt, kakor ga ni še videlo člbve^ko oko. Peščen, prašen kraj, ves iztrebljen, khkiam oparjen. «Na ta kraj to ni pogledalo božje akte!« je mislila Marženka. V ravnih vrstah je stalo drev.je — tam se razprostira prazno peščeno dvtsri33e,a o*b v&eh štirih straneh stenje vtajaki, kakor da bi jim bil zarisal 'črto pred! nogami; stoje tatn in vsi so trudni in prasni. Tako je stalo dlrevje m trudno je bilo in prašno. Solnce ja sijalo žarko* na drevje, na pesek in prali, in Mariženlki so je zdelo, da je to solnce samo prašno in trudno*.
Na širokem, s peskom posutem prostoru med Mavemim drevjem so se i-gtrali otroci. Brez števila jih je bilo. Marženka pa ni videl nobeden in nobeden je ni ostevoršl. Skakali so preko vrvi, bili žogo, gonili kiolesa; rdoči, zasopli obrazi, bkritoto oči, vrvenje, krik in trušč. Otroci so bili oblečeni ne? doljsko; fantje so imeli kratke hlače, črne nogavice in So hi e in so bili gologlavi; dekleta so bila kakor pisani metulji — belo, veleče, modre, živosvetln bluzice in krilca do koten, beli, široki slamniki a pisanim trakom, vso než-
no, lahko, frfotajoče. Maržebkio ja spreletela čudna misel, napol sladiku, napol tesnobna: da bi stopila mednje, da. bi skakala tudi sama preko vrvi, bila togo, gonila koto po gladkem pesku. Siretetela jo je misel in jo je vso omamila. Pozabila je popolnoma, da nosi težke, velike škornje, dolgo klvilo, ki bi se opletalo ctkoli nog, in da ima .na glavi žiidano ruto, ki bi se takoj odvezala in zdrknila na Ua, da bi jo poteptali v prah. Kakor v omotici je stopila bližjo, glavo* nekolik) upognjeno*, roke sklenjene v naročju. Kuštrav, zlatoko-dirast fant jo pridal kolo mimo in sa je nenadoma ustiml pred Marženko, kakor da jo bil ugledal božje čudo. Stal je in je glodal osupel, strmeč, nato pa se je zasmejal z glasnim, zvonkim smehom.
»Keku pa si ti?» je vprašal v tujem jeziku.
Marlžortka ni razumela in ni odgovorila; z upognjeno* glavo in sklenjenimi rokami jo stala pred njim; njene rjave oči so se ozirale plaho in nemirno, kakoF da bi iskale, izgubljene v tujini, znanega obraza.
»Odkod' pa si ti?« je vpratol fant in se je smejal.
Marženka je molčala. Velika gruča otrok se je bila zbrala ookli nje. Nekateri so glodali radovedno, drugi hudo« mu&no in skoro* zaničljivo.
«Schaut,’s euch die Krowotin an!»
Smeh je bil zmirom glasnejši; tik pred njo* so stali, gledali so ji ti*k v o-bra#; nekdo se je zadel obnjo, ali iz hu-
domušnosti, ali slučajno, in opotekla se je.
Marženka je prosi la.
»Pustite me ... nič nisem storila... domov pojdem ...»
Odgovoril ji je hrupen smeh.
»Co? Ga? .. . P a\v i dikircnv ctin!»
Nekdo je potegnil zdaj za ruto, za svetli, trioglati konec, ki je visel na hrbet, in ruta je zdrknila na ramo-. Marženka je prijria za ruto z obema rolkama in je zajokala. Komaj so* videli otroci njene solze, slitoli njen jok, so stopili za korak nazaj in so bili začudeni in zlovoljni, kakor da jim je bila brez potrebe, mokfe iz same zlobnosti, pclkivarila nedbttno* veselje.
»Cernu pa se cmeri?« je vprašal zla-tohodrasli /ant; ozrl se je jezno in zaničljivo na’ Martenko, okiernil se je in je. žel; drugi sa šli za njim, pozabili so na Marženk) in so se igrali daljo.
«Na!» je vzkliknil v slovo droben, bledikast fant in je suniLMarženko* v hrbet, da se je opotekla in padla na kolena: nato je pobegnil molče, kakor pred grehom.
Marženka je vstala, privezala si je ruto krepkeje okoli vratu in se je vrnila na ulico. Glava jp klonila nižje, solzo se še niso posušile na licih, in ustnice so trepetale to zmirom. Sta i« in globoka žalost je bila v njenem srcu. Ozrla se ni nikamor; ulica jo bila dolga, zmirom enako pusta in prašna, tudi bito so bite zmirom enake, to v, solncu sive in mračne. Utica se ie vzdignila polagoma višje in dale* je že bila Mar-
ženka, ko se je ozri a. Neznan klraj, visoki plotovi, prostrana dvori ton, 3 črnim praho-m pokrita, visoki, vitki dimniki. In lijudi nikjco*, glasu od nikoder, ttho, katar* na pokopališču.
Marženka se ni prestrašila tujine; PKmc*d ie bila tujina; samotna, neprijazna se je razgrinjala kakor siva senca po vseh teh pustih ulicah; in v veži je bila in na dvorišču in v izbi, vsepovsod' nlen 'gluh mrak. Neznane hiše. neznani ljudje, tujo oči, nerazumljive beseete Ljudje hodijo mimo kakor sence, M beže v mraku prhko zida in ki se jih človek botii; njih glas. je kakor glas vetra, čudno skrivnosten, nerazumljiv. Zase žive, čisto drugo, tujo življenje; prišla je mednje, Marženka, in ne Živi a niimi, gleda in ne vidi, posluša in ne sliši; zdelo hi sa celo človeku, da diha drug zrak, da vidi drugo n oba in drugo solnce ...
Počasi se je vračala Marženka, ni se veliko ozirala in ni pratola nikogar*. »Dolga je ulica, ndkam pa drži; pridem . . . kamoricoli ...» Takb je mislila v svoji bridkosti in njeno srce je bito težko.
Sredi trudne poti, sredi žalostnih misli i« je spreletelo nenadoma, katar da jo je pobožala pu licu prijazna roka Zapihal ji je bil v lica toploti veter, čudmsa opojen, blagodišeč — pozdrav iz domovine, od zelenih travnikov, od razumnega polja; tih pozdrav, tiha pesem je bila v njem , . . «Travnik želeni, mepakotoni • • •»
S široko odprtini, zameglelimi očmi
, J ..... !■»■»
Podgora
O delovanju nagega občinskega sveta pišemo zelia malo. Saj bo vsakemu znano, da bi nartodni občinski možje hoteli najrajši, da bi za vratmi i-I; inske pisarne stale 'kake Lrikaknv . c>e-lavci in kmetje pa naj ‘čakaj,a mesečo in mesece, aka imajo 'kako prcSnjo. K<er j© izvolil proletariat v občinski svet tudi malo toomunistiuno manjšino, da nadzoruje in po možnosti zo-foranjuje šJkiadljivo delovanje narodnjakov, podajamo tukaj1 nefkiaji jjajzna-Žilnejšegra ,iz preteklih občinskih sej1.
Pri obfinstei seji dne 8. IV. se je razvila pm« živahna diskusija. Reševala se je prtašnja nekega gospoda iz •Padjgcire za preselitev, premoženja v Gorico. Ker je dbtični lepšega obličja se je maralo na najuspešnejši način rediti to prošnjo. Predlagalo in sprejelo se ja skoraj brez debate, da se tega gospoda obdavči z L 1000. Taka visoka sveta pa 'je bila g1, narodnjakom skoraj preveč. — Neki element iz O slavi j e prosi za preselitev svoffega psremo že ulja v Gcirico. Ker se ta prošnja ni redila pri predzadnji seji in ker se je Stipanu obljubila že svata in najbrž e tudi plačala (v znesku tudi L 1000) kot davdkl za preselitev premoženja, ■pozove g. župan meni nič tebi nič svojega starega lisjaka, izroči mu prošnjo — hajidi na pot «n'jo beračit podpise za potrditev dovolljtnja temu elementu. Glej;, kaj so vsega zmožni ti fra-Jsarji. Za ni ih je veljavno* izven, občinske seje sklepati in rešavati o vprašanjih ki spadaia v deloklrtoig vseh ob'--, svetovalcev. Na cikinožnici je bilo 13 podpisov-, onih županovih hlapcev, ki niso vedeli zakaj se .gre. Ko pa je prišel obč. tajnik in cbhodiniiki, sedanji agitator! bricev z omenite no okrožnico k s. Delfinu Francu, mu je ta pokazal vrata.
Gospodje tudi ta vprašamo: Komu so bile izročene Številke tetke Edinosti in Goriške straže, Iki so prihajale na račun občinske blagajne, plačani z našimi žulji? Kaj stoji kart v zakonu, o nabavi narodnih časopisov na občino v. svrho nacionalistične propagande? Bodite uverjeni, da čeravno so na podgorskem zvoniku ostali še vsi trije zvonovi, vam je za vedno odzvonilo.
Podgorski larmunist.
Miren
Mato po malo se pričenja tudi tukaj gibati, zlasti medi mladino. Vendar pa ni tako, kaklor bi moralo biti, kakor zahteva današnji moment, ko se giblje ves svet. ko se bijejo titanski boji med delavstvom in kapitalom, med delavska armado in zaščitniki parazitov.
= Naše bojno glasilo se čita tukaj, pa ne dovolj. Slišijo se n. pr. izgovori, da ni časa in temu podobno. — Ni časa? Za popivati in; kvartati po; gostilnah ob jiedeljah pa je denar in čas?
Ali ne vsste-fcaj! to pomeni? Alkohol vam zmoti glavo, tako da niste sposobni trezno misliti. In pa čas? Premislite le malo, koliko bi se lahko koristnega naučili v tostem času, ki ga zapravljate po gostilnah!
Toirej', proč z alkoholom in kartami pa vzemite v okie vaš list «Delo» in poučho knijigol
<\	1	Mirenski	komunist.
Bovec
Pri nastopu sfedknjie dobe vročih dni se nam dozdeva, da se je tudi temperament marsikaterih naših ljudi o-grel. Zato smo se odlomili, da svet spet seznanimo kaj: nas tišči, ker smo mi v Bovcu tisti, ki ldvarimo ljubi mir naših za. nar^odhi blagor1 tako vnetih puh-ležev. Minilo je že kakega pol leta, ko je bila zadruga «Rinascente» na -robu propada in pri ustavitvi dela v1 pretečeni zimi, ostala delavcem po 500— 2700 lir dolžina. Ker je ta zadiruga kapitalistična^ se noben naših narodnja-fcarjfv ni zmenil za dobrobit delavstva. Niti n-aš narodni prvoboritelj Housner z. Dvora, ne. A letos, vzlic temu da j»e zadruga «Cer0'» zmir več dela-la, na eno anolnimno pismo, ki zvira sigurno iz narodino-kapitalistič-nega tabora, se je imenovani gospod potrudil clo zasebnikov, ki so nam dali hifeid v stavbo in jiira rekel, da se mu smilijo ker zadruga «Cerg» je šla v klankurz'! Zakaj imaiJo oni ravno s to zadrugo tako silo? Mifo -jlg prav lahko odgovoriti. Ker to je zadruga delavcev in ob enem podjetje, katerega smo mi spravili v Bavec! In ti puhlezi mislijo, da so samo oni zmožni voditi kako podjetje, da so oni poklicani od Boga, da delavci niso tega sposobni sami. Kar naša zadruga uspeva imajo v želodcu stvar, ki se ne da odpraviti z oljem di ricinol ŠIkloda, da nimamo v Bovcu specialista zdravnika, • ki bi zdravil želodec in — možgane! So-drugi in vojni ošlkladcjvanci, zapišite si to v knjigo spominov*, da oni ne d!ela-ja kiot z lažmi. Laž je nfih največja zaslomba. Obrekovanje njih najstarejše orodje! Odlprite oiči, pa poglejte kaj delajio, pa bodete videli kidO so. Vi gospodje, ki ste pri tem odseku, zapom-
se je ozrla Marženka; z omeglelimi O-mi je videla preko gora, do belo hiše z zelenimi okrni, do j'ablane, ki je že vsa posuta s cvetjem, z dišečim snegom; z enim samim pogledom, solznim od bolestnega tooprnenja, je premerila prostrano, zeleno, tiho valujočo ravan, dio gozda, ki pošumeva zamolklo v daljavi . . .
Stopala je hitreje, prišla je mimo vrta, kjer so se igrali otrioci v prahu; slišala je veseli kirik' in trušč in se ni ozrla; prišla .je v ulioo, v vežo, na dvorišče, stopila je v izbo.
V	izbi, tesni in nizki, jie bil mrak; skozi okno jie sijala iz dvorišča bledno-ta, bolna svetloba. Tiho je bilo v izbi; za zelenim zastorom je ležala mati in se ni genila; spala je, morda je umrla; Marženka ni odgninila zastora. Zgeni-la je židano ruta in jo je zavila v papir; nato se je slekla in je legla na blazino, ki je ležala na tleh pod mizo. Odela se je, sklenila je roke pod1 odejo in je strmela s širokJa odprtimi očmi, žalostni misli v obraz.
»Pojdem . . . naravnost po nesti pojdem in pridem tja . . . Pozdlravil me je, dobro sem slišala, kio me jte pozdravil .. . Zeleni travnik' me je pozdravil, tudi jablana me je pozdravila, ki je že vsa v cvetju ... in moje aknto me je pozdravilo in rožmarin na njiem je zadišal . .. meni v pozdrav ...»
Zapelo je v izbi —
In v tistem hipu je stopila senca v izbo in je odgrnila zastoir s tiho roko; za zelenim zastorom se j;e nasmehnil
nite si, da nismo več v dobi pred 50 leti. Delavci stojimo strinjeni, na vseh točkah. Ob tem zidu si bodo naši nasprotniki razdrobili glavo.
*
V	naši bližnji vasi Žaga, j** divjal požar, ki je uničil v pol ure barako, kjer je bilo nastanjenih 12 družin, ki so prišli ob vse imetje! Pri tej priliki je zgorela tudi nesrečna žena, ki ie pribe%vši s polja, hotela rešiti z gorečo barake samo pred par dnevi spre-' •eto vojina odškodnino na premičninah. Sedaj* je dvanajst revnih družin brez stnehe. Sedaj vprašamo našo vlado, kaj misli z našimi revnimi kmeti, koliiklo časa jih misli pustiti da jih stenice žrejo po barakah in jim zmrdujejo pridelki. Od našega ljudstva so zahteva ogromne žrtve, pa za te žrtve ni niti toliko koliko za nohtom clrne-ga. Mi seveda nič ne bomo pričakovali od nobene vlade ne tukajšnje tu, kakor ne od one s trobojnico. Proletariat zdihuje tu in tam. Narodnjaki zahtevajo pravice za manjšine! Mi pa zahtevamo) pravico v naše rolke, mi hočemo da ima večina pravico! In ta večina je delavno ljudstvo v tovarni in na polju. Naša "Goriška vahta>> nekaj protestira proti naborom, ki so se vršili po naših krajih. Vprašamo jo in vse narodne poslance, ki je «Straža» njih trombenta: Ali niso Obljubili meso in kri naših fantov fcoj prvič v parlamentu! Če so že predali narodnjake, nimajo pravice prodajati proletarcev. Ker vsem je znano, da narod je v salonih pri šampanjcu ali ljudstvo — naše ljudstvo v zaduhli sobi krčme. Vsajka gostilna ima dve sobi eno za narod (I. Klasse) in diruglo za ljudstvo! Proletarci razumete to? Poglejte prav in videli bodete da vi niste narod1, marveč ljucMvo ki smrdi po žganju, gnoju, malti, ali barvi! Mi grajamo naše fante, da so tako razgrajali na dan nabora, to ni lepo od nobenega kulturnega človeka.. Fantje, komunisti pustite razgrajanje v pijanosti samo nastop treznih in kulturnih Vrst proletarcev nam more prinesti zmago. Pustite že enkrat vaše najlvM5je sesavke oštirje, ki sa vendar nanadlni in žive po večini od ljudstva. Naši otroci, maramo posebno jih omeniti, bodo prav dobro izučtetni, če ena učiteljica zboli, nima diotič-ni razred kar po šest tednov nobene šole. Kje so naši narodni alki. ki se takb ogrevajo za šole po mestih? Ali tega ne vidijo. Sigurno ne, ker to ni narodna šola, ampak ljudska štola.
Komunist.
Sp o daija Idrija
V	«Pr.osveti» št. 85. z dne 11. aprila smo ičtali dolgi zagovor I. Štravsa, bivšega župana in ravnatelja O. K. D. v Idriji. Ta zagovor ima tisto vsebino kot popreje v ((Proletarcu« in v «Delu»; on poje tisto staro pesem ki si jo je navadil na pamet v malomeščanski družbi. Onemu ki se zaveda, so to le prazne fraze. On trdi da so mu nezavedni delavc-i krivi, da je on brez službe in da so se tim delavcem pojmi zmešali? Ali ravno nasprotno, nezavednim delavcem so se oči odprle med voj no, ko bi pa on šel z nami na čelu v strelske jarkte ali pa po krompir v poljansko dolino kot smo mi šli, potem bi bil' Janez dtruge pameti.
Samo to povemo da to ima delavec za plačilo, kio je napravil njemu visok cilinder in zlate prstane na roke. Da pa ni Janez zastonj; ljudi sleparil SO' mu pa popreje kot v pol letu plačali tisti, ki jih je zagovarjal. Ali je res? Seveda ložje je obrniti danes vso krivdo na norce in komuniste, saj oni tako nimajo nič govoriti. Ali pregovor je, dia v sedmih letih pride vse okrog. Danes pa ni časa 'čakati, ker časi gredo bol ji naglo naprdj. Vsakta delo mora biti plačano; če ne preje pa kasneje. O podrobnostih članka ne bomo pisali v naš list ker imamo vleč važnejših stvari. Ako pa hoteli odgovarjat bi marali najmanj eno leto dve številki «Dela» popisat m tudi tisto bi ne šlo našim antivtekov-cem v glavo.
Komunist iz Spodnje Idrije.
Razvoj gospodarstva
Zadnjič smo razpravljali, khji je to narodno gospodarstvo in kako tvorijo vsa narodna gospodarstva skupaj' svetovna gospodarstva. Videli in ugotovili smo na podlagi današnjega gospodarskega stanja, da je prospeh poedi-nili narodnih gospodarstev1 odvisen od vseh drugih gospodarstev.
Da bodemo pojem narodno gospodarstvo popolnoma razumeli, se moramo poglobiti v njegov razvoj od pam-tivefca pa clo danes.
Na podlagi produkcije se jte razvijalo narodna gospodarstvo sledeče: V prvih časih so se ljudje pečali samo z lovom in ribolovom, da za-doste svojim potrebam. Mi vidimo, da so bile potrebe človeštva v tej najsta-re»j'ši periodi jako enostavne in temu je bilo tudi prilagedeno njihova gospodarstvo. Z razvojem kulture so se počasi tudi zvišale potrebe. Tako je k prvotnemu gospodarstvu lovu in ribo-
bled obraz, nasmehnil se je in je oka-menel . . .
Zapela j® v izbi, iz daljave, od1 onstran gora je zašumela pesem.
«Louka zefena, neposekantai ...»
Marženka se je nasmehnila in je zaspala.
III.
Napravila se je na pot, kakor! je bila sklenila v svoji bridkosti. Zgodaj1 zjutraj je bilo, ko se je napravila na pot. Izba je bila vsa razmetana, zeleni zastor je bil odigrnijen, ljudje, tujci so prihajali in odhajali. Oče je sed'el ab postelji, globoka sključen, roke uprte ob ktolena, obraz v dlaneh; gledal je v tla in je zibal z glavo enakomerno, kakor da bi poslušal lepo umerjeno, žalostno pesem. Na postelji je ležala mati čisto mimo;; bled je bil njen obraz, ustnice pa so se smehljale; rake so bile sklenjene na prsih, prsti so se Oklepali ornega razpela.
Marženka je stopila na stol, sklonila se je preko matere in jo je pokrižala na čelu, na ustnicah in na prsih.
«Smehlja se mati, ker je slišala pesem!« je rekla očetu.
Oče ni slišal; gtad&l je v tla in je zibal z glavo.
((Zdaj pa pojdem, oče, zdaj pojdem tudi jaz!«
Marženka je stala sredi izbe in si je vezala židano ruto.
«Zbogom, ctče, adiiO; pa pozdravim tam še odi vas, očeu
lovu prišlo poljedelstvo spojeno z obrtjo in trgovino. V naj novejšem času pa industrija v spoju z gospodarstvi ostalih period popolnoma zadošča današnjim potrebam.
Iz razvoja narodnega gospodarstva v producijski smeri, razvidimo, da se je gospodarstvo tako razvijalo, kakor so to zahtevale vedno naraSčujbče in se izpolnuiioče potrebe človeštva.
Na podlagi prometnih gospodarskih sredstev
pa se je razvijalo narodno gospodarstvo sledeče: Prvotno je lahko krilo vsako gospodarstvo svoje potrebe s svo jo lastno produkcijo, bilo je sicer v spoju z drugimi gospodarstvi, vendar so se pri tem izmenjavali le naravni pridelki.
To gospodarstvo se imenuje na podlagi izmenjave le naravnih pridelkom naturalno gospodar. Sčasoma pa se je prikazala potreba, po ndkak%iem izmenjalnem sredstvu, kajti z razvojem kul ture je bilo eno gospodarstvo vedno bolj vezano na drugo. Kot izmenjalna sredstva, ki so obenem določala tudi še ceno dobrin so se v početku porabljala kožuhi, sol, dragoceno kamenje itd., dokler ni ta vsled delitve in velikosti nepripravna izmenjalna sredstva izpodrival kovan denar, po katerem se imenuje ta perioda narodnega gospodarstva tudi denarna gospodarstvo. —■ Vendar je daljni razvoj gospodarstva zahteval novo »e bolj! praktično izmenjalno sredstvo. Promet se je počasi razvil na podlagi osebnega zaupanja v zvestobo in vero. To gospodarstvo, v katerem je ostal tudi še denar kot izmenjalno sredstvo, predvsem pa je služil kot cenilno sredstvo dobrin, se imenuje kreditno gospodarstvo.
Prihodnjič bodemo obravnavali od katerih činiteljev je razvoj' in prospeh narodnega gospodarstva odvisen.
Delavska šola
azredni hoj vpreteklosti
Davno preden so se ustanovile de>-lavske organizacije in po vsem svetu razširila socialistična nadela, so se že bili silni in hudi razredni boji. Zgodovina nam pripoveduje, da so že v starem Rimu eksistirale mogočne delavske razredne korporacije Numu Pompiliju, ki je bil najbrž! prvi organizator delavstva v Evropi, se je posrečilo, že v onih diavnih časih prav močno organizirati skoraj) vse stroke delavcev. Organiziral je kotlarje, mizarje, izdelovatelije godal, barvarje in čfevljarje vsake posebej, ostale strdke pa skupna Značilna bojevitost so kazale vse te organizacije. Dolgotrajne stavkie, burni shodi in demonstracije po ulicah niso bile ni!č nenavadnega v starem Bi mu.
Ali velikb prej in še v večjem obsegu so se bili razredni boji v drugih krajih’ sveta. Ko je prevladoval v E-wDpd šie najhujši barbarizem, so .že eksistirala na Kitajskem velike in mogočne delavske in kmečke organizaciji. Organizacija Kung-Sa je združevala miiijbne delavcev vseh strefc — Imela je svoj centralni odbor in rezervne sklade. Tudi kmetje so bili združeni v Kunig-So, v katerega področje so spadale tudi razne konzumne in prtoizvajalne zadlruge. Toda zgodovina nam pripoveduje, di& so razredne, kmečke in delavske organizacije eksistirale žig cello v babilonski dobi. Organizacija lesnih delavcev in kamnoiomcev v Palestini je bila ustanovljena v letu, kio so začeli graditi jeruzalemski tempelj!; 1. 1490 pr. Kr. so opekarji po vsem Egiptu leto dni stavkali. Bili so skoraj* vsi db zadlnjega organizirani in imeli svoj močni rezervni sklad: dolgotrajni boj) se je končal z naj popolneje m uspehom stav-kujočih.
Ali če primerjamo cilje in oblike tedanjih organizaciji z današnjimi, opažamo veliko razliko. Medtem, ko so se te organizacije pač posluževale enakih boijeVnih sredstev kakor sedanje, so vendar stre mile povsem drugačnih ciljih, ker so zastopale tudi različne in drugačne razrede. Naše organizacije združujejo le proletariat, t. ji razred, ki ničesar drugega ne poseduje nego svojto delovno sposobnost in silo. V tedanjih organizacijah pa ni bil zastopan razred neposedujtočih, ker ti so bili suknji bogatašev in niso imeli pra vice in ne priložnosti za združitev. Združevale so te organizacije le tako-zvane rokodelce, ki so bili v primeri za zasužnjenim, nep.osedujo&im delavcem bolj neodvisni. In kakor se .v tem razlikujejo odi sedanjih organizacij, tako so bili tudi cilji in zahteve, za katere so se bojevali, pač vse drugačni.
Ni bilo še proletariata, ker v tedanjih časih še ni bilo industrializma. Te prtve klonparacije delavcev, kolikor toliko neodvisnih, ni90 stremile po preureditvi družabnega in gospodarskega sistema. Ti-le so hoteli razširiti svojo razredna svabodio in zboljšati svoj strokovni položaji
Toda že vse drugaSne oblikle in cilje so imele korporacije rokodelcev srednjega veka. Opaža se tuikaj1 že
Slišal je glas in jo je pogledal; pogledal jo je s tujtim očesom in je ni spoznal.
Marženka je šla.
Toplo jutro je bilo zunaj1; komaj' je zasijalo soince, je bilo že vse goreče; samo na visoke strehe je sijalo, na zvonike, toda človek ni pogledial', zablešča-
lo	se mu je in spreletela ga je toplota.
Ulice so bile vse žive; lahki vozovi so_ drdrali mimo, počasi so se pomikali težki tovorni vozovi, delavci so hiteli mirna, s čemernimi, zlovoljnimi, še zaspanimi obrazi. Marženka ni videla nikogar in nih'če je ni videl.
Dolga je bila pot.; brez konca, zmi-rom pusta in siva, se je spenjala v holm, spuščala se v dolino; daleč zadaj so že ostale visoke hiše z mrtvimi, ne-prijazpimi Oknu, na desni in na levi se razprostirajo širclka, prašlna dvorišča, vzdigajo se tenki, očrneli dimniki; tudi dvorišč ni več jj» dimnikov, «e par nizkih koč, par pustih, tihih vrtov — in tam polje, tam zelena, neizmerna svoboda . . .
Marženka je stala in je strmela. •
«Ne tja . . . nisem hotela tja . . . . izgrešila sem bila pot, nisem šila po tisti cesti . . .»
Nemir in strah je bil v njenih očeh; iskala je, kakor i»če oklo v tujini. Čudno tiha je bila pokrajina, tudi nebo, ka:Sor je bilo svetlo, je molelo neprijazno. Ne gane se na polju, ne na visokem travniku — mrtva je pokrajina, učarana, okamenela. Ne, odtod, odtod ni dahnil blagodišfeči, ljubeči pozdrav.
vpliv časa in r .odaisffcega razvoja. Tukaj si že stopajo nasproti korporacije posedujočih in neposedujidSih rokodelcev. Briše! ni še na vrsto proletariat, ker je za to še vedno manjkal glavni predpogoj:	industrializem in
tehnika. Ali srednjeveške korporacije nepcsedujtoičih rokodelcev se, četudi jim razlastitev kapitalizma še ni bila cill, približujejo modemi dobi, ker jim gre le za zboljšanje svojega go-spodarakega položaja, ampak tudi za pridobitev državne pravic® in moči.
Pnvi začetek delavskega — v pravem pomenu besede — razrednega boja, je menda opaziti na Nemškem in Francoskem v XIV. veku. V tej- debi se vsled vedno naraščajočega števila prebivalstva in večina večjega prilaščanja zemljišč od strani graščakov mraclie tudi rokodelski sloji, medtem ko se znižava števila kmetov, kar popolnoma predrugači ves dotedanji razredni in gospodarski proces. Razmere roktdelccv postajajo silno neznosne. Zato skušajo potom svdjih organizacij zboljšal svoj slabši pcacčaj. Zedinile so se v tem letu vse korporacije na Nemškem in sledil je dolgotrajen boj proti izkoriščevalcem in za razširjenje svobode. V Komaru je v XV. veku iz-biuhnila stavfca pekov, tkalcev in krojačev, ki je imela obsežne učinke in nevarne oblike. V šestnajstem in sedemnajstem veku so stavkali francoski tovarniški tkalci, zahtevajoči zvišanje mezd in skrajšanje delovnega časa. Prvega maja leta 1539. so stavkali tifkarji, v Lyonu, kljub reakciji in grofinjami od strani gospodarjev, ki so zahtevali, da naj država razpusti delavske korporacije. V letu 1744. je stavkalo v Lyonu im Imosu 4(1000 tkalcev. Vsepovsod' pc- Francoskem je delavstva stavkalo in demon stri ralo po ulicah. V nc-katerih ktra.Hh je gibanje imelo revolucionarne oblike.
Mogoč'ne organizacije, stavlke in nemiri onih časov nam piričajo, da se je delavstvo že približevalo modemi dobi in se začenjalo zavedati svojega razrednega položaja. Tu se se1 je delavstvo že borila za gospodarske in politi čin e pravice. Ali modemi boji in cilji proletariata so nastali tedaj, ko je velikanska francoska revolucija irre-druganla dotedanji gospodarski in proizvajalni sistem na način, da se je iz slojev sužnjev in neposedujočih rokodelcev razvil razred plačnikov. Kapitalizem, razvoj’ industrij’, razširjenje koalicijske svobode in nova stremljenja, ki jih je rodila francoska revolucija, so siliile razred mezdnih delavcev, da se potom skupnega boja skuša duševno in gospodarsko osvoboditi. Popolnoma razlaščen neusmiljeno izkoriščan, prisiljen, da se uda železnim zdkionam (kapitalističnega razvoja, je n-c vi razred uvidel, da mu je edina opora ona moč, ki je onemogočila zmago medanskega razreda nad feu-dalizrnom — t. j. gospodarska, razredna združitev in političina zavest. Od razširjenja te zavesti je odvisna končna zmaga delavstva.
(Prosv.)
Debelost ozračja
Veda še ni natančno izmerila debelosti zračne lupine, ki obdaja našo zemljo, toda približno se da določiti. Atmosfera (oizira&e) ni povsod enaka. Najgosteje zrak je pri tleh. Čim višje gremo, redlkejSi je, in kakih osem milj na-dl morsko gladino je zraki takn redek, da človek na more tam živeti. Vse človeško življenje in gibanje se torej nahaja v zračni plasti, 'ki je tri dio štiri milje debela. Letalec, ki se dvigne pet, šest ali sedem milj1, visokto, ve iz lastne izkušnje, kako težko je dihanje v tej višini; ni pa treba iti takio visoko, kajti že v višini t.reh ali štirih milj je težko dihati, kar veda fciristi, kii plaze-jo po visokih gorah.
Oblaki vodnih hlapov, iz katerih prihaja dež in sneg, so ktomaj; dve do tri milje nad nami. Višlje od) deset milj! ne gredo niti najlažji oblaki in že tam je silni mraz. Ampak še to višino dosežejo oblaki edinole v troprčnih krajih zemlje. Iz tega je razvidno, da je tista plast ozračja, v kateri igrajo rodni hlapi svo/je važne uloge, zelo tenka v primeri z debelostjo cele atmosfere.
Baletni so že dosegli višt&ve, ki stoje visoko nad' oblaki. Ako se ne motim, je lete, 1913 ndkii balon; v Godhavenu (GroenlandiJia) dosegel rekord 39 kilometrov (24 in ena petirfka milje). Opazovanje višjih plasti atmosfero se vrši na različne načine. Nekoliko pomaga sarmrak ali svitanje, ki ni nič drugega kakor odsev svetlobe zahajajočega soinca na gornje zračne plasti. S pomočjo aparatov”, ki so nam na razpolago, viidimo, da somračni oblok sega 64 milji visoko.
Drugi pripomoček so meteorji, ki nas dvignejo š*e višje. Meteor# so kosi neorganske (mrtve) materijše, katere je vse polno v vsemirju in katera neprenehoma bombardira zračno lupino naše zemlje. Meteorji lete s hitrostio 25 milj na sekunda in 'kadar udarijo ob atmosfero, se vnamejo in tedaj vi-
Tujina fe tukaj, razprostira se, molčeča, sovražna, da abzoirfja, v neskončnost, Bele poti se ktrižajo, nobena ne drži v domovino, nobena do bele hiše, do cvetoče jablane, do tiho šumečega, solnčnega polja. Nobena pot, Maržen-fca!
Povesila je glavo — kakor človek, ki je prosil udano, verno zaupal, in je izprosil zasmeh.
«Tukai ni poti!« je pomislila Marženka in v tistem hipu jo je spreletel mraz; groza ji je pogledala v lice in ni več odvrnila od nje oči do poslednja ure.
((Nikjer ni poti!« >	•
Vrnila se je v mesto; šla le počasi in je gledala v tla.
((Nikjer je ni . .. In moirdla, Bog ve-di,_ morda še res ni, da stoji tam bela hišia z zelenimi okni in da je v mojem oknu rožmarin. Morda se mi je sanjalo tudi si nori se mi je leno sanjalo ... In nikjer nego v mojih sanjah ni jablane lepo cvetače, ni travnikov, ne polja .. . zato tudi poti ni nikjer.. .»
Groza ji je gledala v lice in dorasla je spoznanja ob tisti uri. Videla je vežo, dvorišč©, izbo, mahT, ki je ležala mrtva na postelji, očeta, ki je zibal z glavo in spoznala je resnico, kakor da da bi se bile odprle visoke duri.
,«iKekb bi tja naprej1, kaifco bi se vračala tja?»je pomislila. «Smrt je tam . .. s^ima sem jo videla, ko je prišla sinoči, slišala sem pesem in sem videla smrt,
11	o je prišla tiho, po pretih, da me ne
dimo na nebu običajni svetli trak, o katerem pravijo, da se je «zvesda utrnila». Ker se meteor drgne ob zraki, ko leti skozi, navadno zgori v prah, pred-no prileti na zemljo. Včasih se pa le zgodi, da je meteor taklo velik, da ne more zgoreti v času. ko preleti gornje plasti ozračja, in takrat pade na zemljo. Tem meteorjem pravimo meteoriti.
Ko se torej «utme zvezda«, je to znamenje, da se je meteor že zavrtal v naiviš^to zraSno plast, ker drugače se ne bi vnel. Profesor C. A. Young, ki je opazoval meteorje, j© izračunal, da so se vneli v višini najmanj 100 in največ 150 milj.
To bi torej bila približna debelost zračne lupine. Vsekakor je pa še debelejša, kajti kovinska snov meteorja se ne vname takoj, ko pride v dotiiko z zunanjo plastjo zraka, temveč mora leteti več milj skozi plast, predno z drgnjenjem razvije toliko vitočino, da zažari.
G. P. SERVIS S.
Proletarske iene cijelog sviietal
Vaš život je život gladi; vi ste čule klicanje koštunjavog prsta oskudice na vašim vlastitim vratima; bolest i briga ulazi kroz vaša vrata — svakim da-nom.
No gdie nalaze bjegunci toplo agnji-šte, gdje čovieto uvijek dijeli i posljed-nju mrvicu kruha sa gladnim, gdje se uvijek nadje odječa, da se obuče golega?
U vaHm kutama, radne matere — ‘ene cijelog svijeta!
U Rusiji oskudica ne samo da kuca na vrata, nega se je bijeda i glad ugni-jezdila u koljebama seljaka i u stanovitna radnika. Otrovni zub oskudice visi kao sablast nad dvadeset i pet milijona ljudi i šest i pol milijona djece.
Ako mažete Citati, vi proletarske* žene cijelog svijeta, onda čete i u zadnjem kutiču novina. što cfolaze u vaše ruke, vidjeti slike oskudice u gladujučaj Rusiji.
Dopustimo, da je samo nebo Krivo, žteljezno, neosuetljivo, nemilosrdno, kao što je bilo nebo prošlog ljefci.
Dopustimo, da za zlatom i vlašeu pohlepne države — pune mii/nje prema revoluoronarnoj Rusiji — nisu uskra-tile svaku pomoč, nisu joj uskratile ni čeikiča ni čavala, ni plugova ni lcko^ tiva, ni kemikalija ni knjiga, da bi v"T-jefSile marljivi konstruktivni rad £a^;a. lizma.
Potpunim pravom možemo redi, da su izrablijivači, kapitalisti svih zemalja odgovorni za strašnu oskudicu u Rusiji, odgovorni usljed svoje žlelaezne blokade, odgovorni usljed pustoši, prouz-rcl-ene po bijelim četama. Vojniči či-tavog svijeta su izgladnjivali Rušim sa večom lakomnoacu od stotina tisuča skakavaca, daleko nemilosrdnije od same suše. Oni su pdžderali sav kruh, što ga je bilo u zemlji, a ostavili su za sabom jedino bijedu, bolesti i nečuve-nu nesreču.
Proietarske radničke iene! Nemoite se više tuiiti! Pomozimo!
Vi ne posjedujete ništa? Silno blago leži u va£im marljivim rukama, u vašim ljubečim sivima, u v&šoj stvara-1 lačtooj glavi.
Radne žene u Engleslčoj! Vi, koje ste dčeličene kTOz stotinu godina ženskog radia u tvomicama, krm vaš marljivi rad kod kuče, kroz teške i_ dugovreme-ne borbe, vaše i va&ih muževa, borbe s kapitalizmom — da li još znate, što znači solidarnost? Niste li stajale na čelu borbe, kad su engleski proletarci odbili imperijalistiftfee proždrljive zvi-jeri uz modni pokljk: «Sebi ruke od Rusije!« Po/kažite sada svefje razumije-vanje u borbi vaše ru^ke brače. Pošali ite u#ljen i hranu!
lene stare kulturne Francoske! Rat I oskudica vas je tlačila oijeli niz godina. Bacite na stranu pobjedonosni mač francuskih militarista, ko ji oni zabi-jaju u prsa vaše proletarske ruske brače! .. . Svojom sestri nskOm pomoči ispravite zlo, što ga jie nanijela vaša vla da. Unatoč oskudice i pustoši, vi ste bogate, radne žene Prancuskie, ako samo želite dati.
lene u Njemačkoj! Koliko je nerab-ljenog orudlja i malih Strojeva naslaga-no na skladištima industrijalne zem-Vjie, iksoja je onako visoko razvijena, kao što je NjtemaSka? Marljive, spretne radne žene, kučanice Njemačkei Ne možete li načiniti odijela za djecu od1 vaših vla-st-itih oprava, ičarape od! vaših čarapa? Ako ne moaete uzeti sfcupe i najfinije lijekiove od lakomih Nijemaca, \i sve-j«dino možete ne^to kupiti same. Otki-nite jedan dio mali odi vaše male svote, feojlom živite_ iz tjedna u tjledan. i kupite nešto Mijlekova za Rusiju. Spasite one, feji umiru od kielere i tifusa u Ru-sijil
Vi zene Italije, Švicarske. Sjeveme Amerike, Argentine, Australijet Žene polja, koja su bogata mlijefcom i mesom! Na mililune velikih' gladnih očiju upire pogled u vas. Matere, možete
bi vzdramila; jlaz pa nisem spala,samo napol sem zatisnila oči in sem gledala skozii špranjo ...»
In ker je spoenala Marženjka, da ni pati nikjer in nikamor, je sedla ob ulico, na kameniti tlak, skfjtfčila je noge podi krito in je uprla glavo v dlani; podobna je bila zeleni culi, prevezani z rdečim robcem, ki jo je bil pozabil kmet na ulici.
dJutri bodo nesli mater . .. tudi očeta bodo nesli ... in izba bo prazna. Tudi pesmi ne bo ve8 ... pri materi je ostala pesem, z njo pojde . . . zato se je smehljala mati . . . pesem je slikala in je umrla . . . zato je šla naravnost v nebesa in pesem je šla z n ja...* Misli sa bile tako mirne, skoro brez bridkosti, i zofi, z dlanmi zakritih, pa so kapale solze . ..
«Kaj sediš tukaj, otrok1?»
Ogromen človek, mrk in bradat, v dolgi, sivi suknji, je stal pred njo. Glodal jo je s srepim očesom in šojam je že iztegnil težkb roko.
«Kaf, sediš tukaj?* v * - ‘;
Dolgo sabljo je imel prepasano in na prsih je imel zlato medaljo.
Marženka je Skočila kiviSku in je pobegnila; bežala je v težkih, nerodnih škornjih od ulice do ulice, zasopljena trudna; ruta ji je bila zdrknila na tilnik, pot ji je tekel po licu. Ko se je ozrla, ni bilo nikjer več bradatega moža v dolgi sivi suknji, s sabljo in medaljo. Naslonila se je ob zkd in takrat je bilo ko se je Sklonila ar® * ern«l; s?
li odvojiti ješ jedan komadič kruha za usta malo« rusfeog djeteta?
fene oHlandiie i bogate Skandinavije I Vi ste imale hrane,'dok su vaše sestre i brada u Rusiji stradali iznad svake mjere i zdržljivosti kinaz sedam ju-naukih godina grozne gladi.
Pomozite od va#ih odkudnih srestava! Pomozite, proletarske radničke žene ci-jelog svijeta! Pomozite svosn svojom velikom snagom, milijoni i milijoni žena, vi koje znate, što znači bijeda i nevoija.
Sestre rada! Zar ne zadJrhče vaše srce, kad čujete, kako sli j epa, glad uni-»tava viže du-?a. nego je potrebno da so stvori ti ta v u državu? Zar se ne trebate bojati. da bi mogla pasti Rusija, proletarska sovjeti&a država, iadina zemlja matera i djece?
Radne žene u Rusiji se budte iz svoje ignorance i izradjanja, one su jedine slobodne žene svijeta.
Djeca u Rusiji su državno blago. Materinski domovi, diečji domovi, sjajan odgoj, velika zaštita za majfcu i dijete — sve če to izPeznuti sa lica zendiie, postane li Rusija žrtva onih, ko ji se farizejski preivaraju, da pomaUu, dok u zbilju planiraju, kako bi uepostavili kapitalizam u Rusiji.
Proletarski seljaci Rusijie, sestre ci-jeloga svijeta, vi ste se borile za sovjet-sku Rusiju. Vi se borite, da bi odrfele sovjetsku Rusiju. Vi znate, da je vaša proletarska domovina dragocijeno og-njište ženske slobode.
Obranite praletarsku sovietsku Ru-sijru, vi radne iene cijeloct svijeta.
Vaša pomoč nije oskudna milostinja prosjaku. Ne, vi branite fcrv vaše umi-ruče brače i sestara. Vi dižete borce u borbi protiv zajedniSkag neprijafcelja.
Vašu budučnost. vaše nade: — to vi branite, kad stojite uz sovjetsku Rusiju u borbi protiv gladi. Raidne žene i matere cijelog svijeta! Otvorite srca svoja i pomozite sovjetskoji Rusiji!
U ime Ženskog tajništva Komunističke internacionale:
KLARA ZETKIN.
Razno
Boftjast in jecljanje sta ozdravljiva. Ljudje, ki trpijo na. mstevka (bož^ati) in jccljaivici, se bodo lahko rešiti trti dveh bolezni, kja&or pororčia- ammjpttaičar zvezne cEržavne ksazmilndoe S4n«! Sing. V tej jtet-ndžmici je bili kaanij«nec, ki j» aeJo jedljajt in tudi dobil napadi meEaaide po rf\tak;nali do tiriknaiC ntu tatont Jedkali js tako aelo, dfa. ga je bito zeto Cet&o raau-irieW, kaj: hoče paviedaoi, in veiedi vrflp je popoinonaai piartitizaresna mjespova 'roka. ZdSravtfik. dr. Hepiry M, Town-senci ji» pa ptrišes do idej«, db U bilo mogoče ozdraviti te dve bojazni a pntamom Bez iz zdtnauvegsu tefesa v teto ktatoaaa beft-niktai. Ko je dobil dovaljeaije imenontoegai kazn jenca, je adaiajvmk ocfvaei žteae iz ne. kega ki3iznenca; ki je bil etetttKftKiiStan*, in iste preneaei v tedo kaaa^enaa. ki je lirfH34 na menavrci in >ecflfja.'wotsrtiL Reeaii-fat je b3!l dober, kHj# kssmjeaec govori seditj ravno tiaiio dobro faoO drugi in nau padla, na vice že m imefl Uri dni in poi«g ■tega* ima/ pai zato dober apetit.
Od mrtvBi rutdta. Iz Londona, popo&a-jo, da s« je v neSui mali vaai bftizu Londona zgodil sSedeCi nenavatSni eAufr&j: Nekiu žena je povila zdravo anofifco det». Tretji dan po poroda Ra se je njeno zdravje nenadoma, obrnilo na sflabo, tako, da so motali poktticata zdrta-vnika. Pri prihodi! »Sra/vtribot >9 bila žeciz že na-zavestna. Prefekta! jo je in kansattiral; da je mrtW. CJdtše^-jie dloanov, da iapoliri mrttfvlaJ&ki Barvno ko je beltial list izročila jevnemiu furikcionatrjni v podpis, je rssk mjim ni?ki tOrn drožftns umrle £ewe, tar mu poMsidfalt, da je mrtva zop^t o-živetk. Ocftii-tei je Tuazaj in nas nraSel žf3*w živo. Porofial je o tem slučaju zkfc|iivniS-kemu društvir v Ix>mJon« tfer pripomnil, da v svoji Mdes^Mni pmikai Se ni doživel 1iatoe®a. slučajla iettargide (zaspanosti).
~ Brez kraljeve glave
Idrija, F. Fj Kako da nismo objavili vseh priapavker? Sporočite upnaivi: katerih me!
Solkan, F. Š.: Za ta ker ni bita ptnmar-na, ne dobra.
Trnovo, V. G-* Izkaznice niso še putf-spelu na deželni odJbor.
Sv. Barbara: Prihodnjič.
7 *
Dekani: nismo prejeli L. 29.— za Alia-gičev aHJad, nektomirej1. Omenjaš tudi v s\x>jem pismu rtaročnikia, ia Rižane, ime pa ni čitljivo; piši razločnjše in s črnilom! Za drugo se bomo ž« pobriga-a. — Naročtaik S. I. Delktjni plačaf do kooca junijia. Last poS^scno. Pod5ji nam čim-preji nabnani dsnar z>\ Tajni »akiad.
O pat je selo, S. P.: Do ssdag nismo Se prejeli L 31.— za sklad Ateagiča, Rekia-miijaj na pošti!
Standrei: ParmTiajte čimprej znbstole račune. Ako bomo dbMli iztlise stiarih številk, bomo iud-i od teh	di	teren ao
do 70 iztisov, katene aahffevago np«v&rfld.
Sv. Anton p. Kopru: Sprejeli Objavimo prtihodnjač-
Izdajatelj: Izvrševalo! odbor Komunistične stranke Italije.
Odgovorni urednik: Esjidio Gennari Tiskarna: ,J1 Lavoratore".
Čitajtein širite „Delo"
mi podobna. Cisto blizu K nji, dahnila ji v lice ter ja prijela za rojko . . .
o K . hč-o ... Prokleti otrok! . . .»
Veznik je trudom ustavil konje in je skočil z voza; od vseh strani se je zgr-nilo vrvele, ferioeCe ljudstvo.
«Jaz nisem kriv!» je kričal voznik. «PIane pred 'kenje, slepo in gluho . , . ne sliši nič . . .d
Črno oblečen človek z dobrodušnim obrazom in sivo brado je klečal na tleh in je odpenfjal Matfženjkli jopo-...
«Ubogi otroik ... in. še smehlja se...*
Resnično se je smehljala Marženka. Zakaj Bog se jie bil usmilil in iz soeed1-nega dvorišča se je oglasila hripava lajna . . . pesem od onstran gora, od zelenih travnikov.
»Louka zefenat •<	n^poaekamias
rostou ns.' ni k viti . . .*
MarženKa je slikala pesem in se je nasmehnila . ..
Cmo obleo&n čfcfvek- je vstal, otepel si je pralna kolena in se je ozri.
«Kaj Se ni voea? . . . Konec je . . . in bree bolečine, se mi adi . .. Vzdignite jo!»
NekoHko bledli je bi* njen rjavi o-braz, oči so bile napol zatisnjene, Široke ustnice so se smehljale ..
Kje je pot? Kam gre«, moie hrepenenje? Kje si, domovina?
J* a.' «i t: oašfr ooi?