iLjiibliaita, petek 29 msroa 1929 Cena 2 Din Haro&taa anaAa mesečno * EMn, Inozemstvo 40 Dio. Uredništvo« Ljubljana, Kraafl}e 78.180; W-vorili o novi sestavi odsekov ln o osebnih spremembah, tako da bi ne bilo več večine in manjšine, ampak bi vsi občinski odborniki sporazumno in enakopravno sodelovali. Člani prejšnje večine so se že tedaj afirmirali kot nova večina in so med drugim svoje stališče utemeljevali tudi s tem, da .-. o > i ^tedanji člani odsekov oziroma referenti vživeli v svoje delo in da torej izpremembe niso potrebne in tudi ne koristne. Danes pa so gospodje revidirali svoje prepričanje ter šli še za korak dalje. Skoraj v vseh odsekih, zlasti v najvažnejših so izločili mnogoletne člane, ki pripadajo prejšnji manjšini, očividno za »kazen«, ker so sodelovali na pritožbi proti razveljavljenima sklepoma stare in nove večine. Tako se je zgodilo, da je večina črtala iz finančnega odseka prof. Mravljaka, ki je deloval iskreno in pozitivno v tem odseku, odkar obstoja slovenski občinski svet in ga nadomestila s šolskim upraviteljem Voglarjem, ki si niti sam ni želel biti član tega odseka. Dr. Juro Hrašovec, dvakratni župan, dolgoletni deželni poslanec in dolga desetletja narodni delavec in voditelj, se večini ni zdel več primeren za člana odseka za podjetja in je bil izločen. V pravnem odseku Je bil črtan jurist dr. Kalan ln nadomeščen s hotelirjem Bemardijem, akoravno je bil v tem odseku tudi že, odkar obstoja slovenski občinski svet. To se je zgodilo očividno zato, ker Je dr. Kalan na prvi seji po 6. januarju opozoril, da odseki iz prejšnjega občinskega sveta ne obstojajo več in ker je nadalje bil on tisti, ki je opozoril župana pravočasno, da se bo treba pobrigati za prisego ter Je v družbi z dr. Hra-šovcem uspel s pritožbo proti sklepu glede tajnosti sej in proti volitvam z dviganjem rok. Na te nepostavnosti je opozoril že na dotični seji. pa je naše! gluha ušesa. Dosedanja manjšina je hotela resne in iskre-; ne volitve in je pri prvih treh odsekih od-! dala listke, s katerimi je volila popolnoma j po proporcu, seveda tudi pristaše stare večine, tako da .le bilo mnogo teh izvoljenih v prve tri odseke skoraj soglasno. Ko pa je videla, s kako nesrečno roko postopa večina in kako gre še dalle po stari strankarsko politični poti, je manjšina oddala prt nadaljnjih volitvah prazne listke. Zanimiv incident se je pripetil pri volitvi v šolski odbor. Dva člana večine, ki sta poštena nacijonalista, sta smatrala za neprimerno. da bi v L 1929 volila namesto narodnih delavcev Nemca v šolski odbor, ln sta odrekla svoj glas kandidatu večine dr. Skobernetu. Ker ta zaradi tega ni dobil absolutne večine, je prišel v ožjo volitev s prof. Mravljakom, torej s šolnikom, ki ga usposablja ravno za to mesto njegovo dolgoletno delovanje v šoli in tudi v tem odboru. In zgodilo se le. da ie ▼ II. letu po osvoboditvi bil vr\ ožil volitvi r občinskem svetu celjskem, v katerem do prevrata Slovenci niti kot poslušalci niso smeli biti navzoči. Izvollen v šolski odbor mestne občine Nemec dr. Skoberne proti nacionalnemu šolniku. V šolskem odboru na ta način sploh ni nikogar izmed članov prejšnj* manjšine. Manjšina, v kateri so najodličnejšl delavci lz prejšnjih dveh občinskih odborov, Je prišla v novi občinski svet z resno voljo za stvarno in povsem nestrankarsko sodelovanje ter Je to svojo voljo tudi povedala z iskreno besedo. Ta ponudba je bila zavrnjena že na predzadnji seji z odurnostjo in zasmenom. Brez potrebe sta se tako na novo ustvarili večina in manjšina in se po-daijSafa nasprotstva. fcf bi Jih po 6. januarju ne smelo biti. Tudi poprej se Je sicer kršil proporc pri Izvolitvi odsekov z oči-vidnlm protežlranjem Nemcev proti nacl-lonalnim ljudem, pa dovolilo se Je manjšini vsaj to. da Je smela na malošteviina. ji v odsekih priznana mesta dirigirati ljudi po svoji volji. V mestnem občinskem svetu celjskem Je ustvarjen s tem nevzdržen položaj, kakr§-nega no 6. januarju Dač ni v nobenem dm-gem kraju Jugoslavije. Javnost napeto pričakuje. kaj bo k takemu početju rekla višja oblast Boji z vstali v Mehiki Mexico, 28. marca, i Vstaši se umikajo še nadalje proti severu. Ni verjetno, da bi se mogel general Escobar ustaviti, da sprejme bitko, ker bi sicer zasledovalci pred njim dosegli gorsko sotesko Bachim« bo nekaj kilometrov južno ob Chihuahue. Zvezna vojska 9(X>0 mož zasleduje vstaške čete, ki se po porazu pri Mazatlanu (ob Tihem oceanu) umikajo proti QuMou. Umor v Janovicah še vedno tajinstven Hirschberg. 28. marca. s. Preiskovalna komisija je sedaj ned omrvo ugotovila, da priznanje mladega grofa Kristijana Stol« berga ni resnično. Ni dvoma, da gre za umor, ali vsaj za uboj. Predvsem se sedaj proučuje TTašanje zakaj je aretirani grof pred svojim priznanjem označil kot moril« ca moža. čigar žena je bila v odnošajih z ustreljenim grofom Stolbergom. Rad5 preselitve trgovine prodajam ta teden raznovrstno manufakturno blago in storjene obleke pod lastno ceno. FRAN FEISNER, trgovec ta krojač Šolski drevored, poleg mesarskega mosta. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a i-..--.'***?'3 - v V/ l * " -s1, . .- >?T . .- E 3van gizovičar trgovsko vrtnarstvo ~ Ljubljana, KolezUska uL 16 oriporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno 'zdelane vence. Šopke in trakove ^a razpolago Ima tudi spomladi sadike naj?lahtnejših cvetlic in vsakovrstne zelenjave. Nasaditev vrtov In balkonov, •zposojanje dekoracliskh dreves ra plese In dr. Naročila Iz dežele se Izvršujejo točno in solidno. Letošnja špecijaliteta sadike •Chabaud najre1čk{». Naši h raji in ljudje Zaposlitev naših poljedelskih delavcev * m| v*• • v Nemčiji Po prizadevanju naših poslaništev v Nem-CU1 ln nemške Centrale dela se Je posrečilo. da je bila lani med našo državo in Nemčijo sklenjena pogodba o zaposlitvi na-iih sezonskih poljedelskih delavcev v Nemčiji. Ta pogodba je velike važnosti zlasti zaradi tega, ker Je našim ljudem zasigura-na ne le denarna in naturalna plača, ampak tudi zelo kulantna zavarovalnina ob nezgodah in bolezni, kakršne so deležni tudi domači nemški delavci iste stroke. Mnogo našega poljedelskega delavstva, predvsem iz Prekmurja je bilo že lani do začetka zime zaposleno v Nemčiji in tudi letos so — kakor znano — iz Maribora že odpotovali večji transporti. Sedaj pa se je pojavila zapreka kot posledica Izredno hude zime. Za zgodnjo pomlad projektirana dela v Nemčiji so se zaradi zimskih poškodb morala odložiti in tako Je negotovo, če se bo sploh lahko v prvi sezoni zaposlilo toliko delavcev, kolikor se Jih Je lani nameravalo zaposliti. Tudi v Banatu Je mnogo poljedelskih delavcev računalo, da bodo lahko še pred Veliko nočjo odpotovali v Nemčijo. Odprava delavskih kolon se Je sedaj odložila, kar povzroča delavstvu veliko skrbi. Naše delavske zbornice ln predvsem borze dela so ▼ stalnih stikih z nemško Centralo dela in drugimi merodajnimi oblastmi ln ustanovami. Borze dela vodijo vso instradacijo delavskih kolon in naj se obračajo delavci le do njih. __.tj L Letošnji izlet nemških avtomobilistov v Jugoslavijo Leta 1927. so nemški avtomobilisti prvikrat priredili izlet v Slovenijo ter se pri £ej priliki niso mogli nadiviti naravnim krasotam naših planinskih pokrajin. Mnogi izmed izletnikov posečajo sedaj stalno vsako |eto Bled in druge kraje. Nemška organizacija avtomobilistov ADAC šteje nad 1000 sekcij odnosno podružnic ter Je v njej včlanjenih 103.876 avtomobilistov. Klub izdaja tudi prav zanimivo in tehnično dobro urejeno glasilo pod imenom »ADAC-Motoren-we!t«. Letos bo klub — kakor smo že poročali — skozi naše kraje pohitel v Dalmacijo. Za Izlet, ki bo trajal od 12. do 28. aprila, se Je centrali v Monakovem doslej definitiv-no priglasilo 135 avtomobilov s 400 potniki hi 37 šoferji. Jugosiovenski Avtoklub je pripravil vse, da bo sprejem nemških avtomobilistov čim presrčnejši in slovesnejši. Nemški avtomobilisti bodo prispeli na našo severno mejo 14. aprila zjutraj. Tik ob državni meji na veliki državni cesti bo v pozdrav postavljen velik slavolok z državnimi zastavami. Predstavniki Avtokluba: predsednik beograjske sekcije minister n. r. g. Vellzar Jankovih, predsednik zagrebške sekcije industrijalec g. Bošnjak in predsednik ljubljanske sekcije g. Avgust Praprotnik bodo z ostalimi odličnimi avtomobilisti tu počakali goste ter jih spremili do Maribora. Na trgu Svobode v Mariboru se bo nato ob 9.30 dopoldne vršil oficijelni sprejem. Pozdravili bodo goste predstavniki oblasti in avtonomnih korporacij. Po pozdravu bo gostom na trgu v nalašč zato prirejenih paviljonih nudena mala zakuska, nakar bodo krenili proti Rogaški Slatini, kjer bo kratek odmor. Pot bo nato tekla preko Varaž-dina v Zagreb, kamor bodo prispeli zvečer ob 21. Tudi tu se bo vrši! oficijelni sprejem ln v veliki dvorani Zagrebškega zbora slavnostni banket. Naslednji dan si bodo avtomobilisti ogledovali zanimivosti mesta in napravili par izletov v oko!i.:o. Dne 16. aprila zjutraj se bodo avtomobi-Hsti v spremstvu predstavnikov Avtokluba odpeljali preko Siska in Banjaluke v Sarajevo, kamor bodo prispeli že zvečer, le skupina lažjih avtomobilov se ustavi in prenoči v Banjaluki odnosno v Jajcu in prispe v Sarajevo naslednji dan. V Sarajevu ostanejo avtomobilisti dva dni, nastanijo se v Ilidžu. Dne 18. aprila zjutraj odpotuje im-pozantna avtomobilska kolona preko Mosta-ra v Dubrovnik, kjer ostane tri dni. Iz Dubrovnika so projektirani izleti v okolico, v Kdor hoče svež In zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. Zdravniška porodila tz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic Tomptno odvaja. Dobi se v vseh temah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kotor ta na Cetinje. Povsod bodo na$i avtomobilisti pozdravljali nemške poste naj-presrčneje in Jim bodo za voditelje in raz-kazovalce vseh kulturno historičnih in drugih zanimivosti Dne 22. aprila odpotujejo nemški gostje v Split, kjer ostanejo en dan, nakar bodo zjutraj nadaljevali pot preko Šibenika in Gračca v Crikvenico. Tu usta-nejo dva dni. Ogledali si bodo okolico Cri-kvenice in znamenita Plitvička Jezera. Crikvenico zapuste avtomobilisti 27. aprila ter bodo potovali skozi divje romantične kraške kraje na Sušak. Na meji bo v slovo postavljen zopet velik slavolok Predstavniki civilnih oblasti in zastopniki raznih korporacij se bodo posloviil od dragih gostov, ki bodo nadaljevali pot v Opatijo. Za izlet Je ADAC organiziral živahno propagando V svojem glasilu objavlja krasne fotografske posnetke iz Dalmacije in Bosne. Avtoturistu, ki je sicer navajen na velikih turah raznih udobnosti, se bo odkrila nova zemlja, ki še ni eksploatlrana po avto-turizmu. Največje zanimanje vlada med nemškimi turisti za Dubrovnik, biser južne Adrije in tekmovalca Benetk, ter za Cetinje in deželo Črnogorcev. Vesti iz Koroške Veliki Celovec. — Debata o glavni Soli. Slovenska zemlja v tuji lasti. — Širjenje protestantizma. — Duhovniki iz Nemčije. — Bolezni. — Nova hranilnica in posojilnica. — Akademični slikar Markovič t. K Celovcu se priklopijo okoliške občine Trdnja vas. Št Martin, Št. Rupert in Št Peter. Tostvarni predlog bo sprejet v prihodnjem zasedanju deželnega zbora. Ceio-vec tiči precej globoko v dolgovih, iz katerih bi se rad izkopal s pomočjo okoličanov. Glede ureditve glavne šole, oziroma pre-ustroja meščanske šole v glavno po zakonu iz leta 1927. se vršijo debate v deželnem zboru in v deželnem kulturnem svetu. Meščanske šole niso bile obvezne, zato jih je vzdrževala dežela. Ta pa jih je začela nalagati na ramena občin. Glavne šole so obvezne in za take imajo povsodi skrbeti predvsem občine. Doslej Je dežela prispevala 40.000 S. Zakonski osnutek določa, da morajo vzdrževati glavne šole občine. V polnem obsegu stopi novi šolski zakon v veljavo leta 1934 Dotlč morajo občine prispevati stopnjema. Izrekla se je zahteva, da bi se občinam zaradi naložitve vzdrževanja glavnih šol od davkov vsaj nekoliko manj odtegovalo. V deželnem kulturnem svetu se je s strani kmečkih zastopnikov naglašalo, da kmečko prebivalstvo od glavnih šol ne bo imelo koristi. Zato bi trebalo v ljudski šoli več ozira na kmeta. Glavna šola se prične s četrtim šolskim letom. Zato pa ljudskošolski načrt ne more ostati, kakršen je sedaj. Ni verjetno, da bo mogla dežela glavne šole tako pomnožiti, da bi prišlo v nje več kmečkih otrok. Preuredi naj se učni načrt ljudskih šol, da se bodo otroci v njih zopet kaj naučili. Kmetje vedno bolj tožijo, (la rastejo šolska bremena od leta do leta. pravega uspeha pa ni, posebno ne na ponemčevalnicah med Slovenci. Slovenska posestva prehajalo v tujo last. To je žalostno dejstvo. V Mrzli vodi pri Velikovcu gospodarijo na štirih nekdanjih slovenskih lepih kmetijah tuji ljudje. Tujci so zraven naših domačinov, naši domačini so tujci zraven njih. Naši ljudje gredo po svetu s trebuhom za kruhom. Tu treba gospodarske organizacije, ki bi zajezila odhod naših ljudi z njihove redne grude! Protestantizem se širi po koroški deželi. Iz dekanijskih izkazov je razvidno, da Je v dekaniji Celovec-dežela 290 protestantov, v dekaniji Dobrlavas 33, Borovlje 103, Šmo-har pa jih ima celo 2338, Rožek 103, Vell-kovec 33. Dotok iz Nemčije narašča. Duhovnikov je na Koroškem 405, od teh Je rojenih izven Koroške 212. Celovški škof sprejema rad semeniščnike iz Nemčije. Polno bolezni je pustila letošnja izredna zima po deželi. V Karazah se spominjajo ostre zime iz leta 1880, ko sta se v vasi razpočila oreh in hruška. Takrat Je bilo mnogo bolezni, letos pa je še hujše. Okrajni zdravnik pravi, da je v njegovem okolišu osem sto bolnikov. Za občino Ledince in okolico se Je ustanovila hranilnica in posojilnica po Raifeise-novem sistemu. V Ledincah so pokopali več starih ljudi, med njimi dobrega gospodarja Križnikovega očeta, ki je dosegel visoko starost 92 let. Zima je hudo jemala ljudi. V Rožeku so pokopali akademičnega slikarja Petra Markoviča. Poslikal je več cerkva po Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Hrvatskem. Še rožeško cerkev je hotel poslikati in potem umreti. Bil Je blag mož dobrega in zvestega slovenskega srca. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča j v Ljubljani UTBL.IANSKA DRAMA. Petek, 29.: ob 15.: I. N. R. L Izv. Sobota, 30.: Zaprto. Nedelja, 31.: ob io.; I. N. R. L Izv. _ Ob 15.: I. N. R I. Izv. Ponedeljek, 1. aprila-. 0b 10.: I. N. R. I. Izv. _ Ob 15.: I. N. R. I. Izv. LJUBLJANSKA OPERA. Petek, 27.: Zaprto. 8obota, 30-: Zaprto. Nedelja, 81.: ob 15.: Prodana nevesta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. — Ob pol 20.: Grof Luksemburški. Izv. Ponedeljek, 1. aprila: ob 15.: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 20.: Aida. Gostuje ruski tenorist g. J. Vitting. Izv. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Od torka, 26. t. m., do sobote, 30. t m., zaprto. Nedelja, 31: ob 15.: Na cesaričino povelje. Znižana cena. Zadnjikrat. Kuponi. — Ob 20.: Adieu Mimi. Znižane cene. Kuponi. Ponedeljek, X aprila:, ob 15.: Poljska kri. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.. Char- Jejrevn teta. Prvi«. Gostovanje g. Danega. Ljubljanska opera < Straussova Šaloma in Sibeliusov balet »Pred vratmi večnosti«. V sredo zvečer smo po daljši pavzi slišali glasbeno dramo R. Straussa »Salomo« s Thierry-Kavčnikovo v naslovni vlogi, Kovačem kot terarhom Judeje, Primožičem (Johanaan), Štagljar-Kogejevo kot gostom v vlogi Herodijade, Banovcem (Narabot), Betettom (ki se le ravnokar vrnil iz uspešnega gostovanja v Dresdenu) ln Jankom (Nazarencem) i Id. Silno težko in naporno naslovno partijo je ga. Thierry odpela čustveno dramatično: njena Šaloma more veljati za naš oder kot Vzor-kreacija. Impo-niral mi je tudi Kovač kot inteligenten, močan igralec, ko bi bilo tudi njegovo petje v točnejšem skladu s podano besedo in igro, pa bi si od njega ne želel mnogo več. G. Primožič Je podal Johanaana kar najbolj poglobljeno, ga. Štagljar-Kogejeva se kaže še kot začetnica, v kateri pa je mnogo razvojnih pogojev. Predstava je naredila dovolj globok vtis. Za Salomo Je sledil enodejanski baletni misterij Jeana Sibeiiusa. največjega finskega skladatelja, čegar glasbena dela so se danes uveljavila zlasti na vseh svetovnih koncertnih odrih. Lepa, prikupljiva, iz narodnega glasbenega zaklada zajeta muzika 1 Vzrok iztirjenja lokomotive dolenjskega vlaka Črnomelj, 28. marca Našim čitateljem Je znano, da je preteče-ni četrtek iztirila pred novim postajališčem Otovcem med postajama Semič in Črnomelj lokomotiva dolenjskega vlaka št 9213, ki odhaja iz Ljubljane v Karlovec ob 7.15. Kakor smo že kratko o tej sicer mali nesreči poročali, je iztirila lokomotiva na desno stran proti bregu navzgor, kar Je vsekakor velika sreča, kajti če bi bila lokomotiva iztirila na levo stran navzdol, bi se zgodila pri tej priliki gotovo velika železniška nesreča. Prav gotovo bi omannila lokomotiva in potegnila po strmem bregu navzdol za seboj potniške vagone in bi se pod bregom vse zdrobilo in uničilo življenje potnikov. Pripominjamo, da ima ta del proge 23 %o padca in da dirja vlak s hitrostjo do 70 km. Seveda so oblasti začele preiskovati in iskati vzroke iztirjenja. Naposled so dognale naslednje: 10-letni pastirček Jože Gra-hek iz Rožancev, občina Petrova vas pri Črnomlju, je našel blizu proge velik in debel žebelj, s kakršnim se pritrjujejo tračnice v železniške pragove. Da bi videl efekt moči vlaka in njegove teže, je položil žebelj na tračnico iz radovednosti, kako ga bo vlak zmečkal. To je imelo za posledico iz-tirjenje prednjih koles lokomotive. Nepremišljeno dejanje otroka bi torej lahko vzelo življenje mnogim našim ljudem. Potrebno bi bilo, ponovno opozoriti otroke, bivajoče blizu železniških prog, naj se progi ne približujejo In naj ničesar ne polagajo ali postavljajo na tračnice, da ne bo usodepolnih nesreč._ Dekletce v ognju Ljubljana, 28. marca Popoldne ob pol 16. je bila reševalna postaja teleionično obveščena, da se je v Rožni dolini na Cesti X. v hiši št 12. primerila huda nesreča. Reševalni avto Je takoj oddirjal v Rožno dolino in v hiši se je nudil reševalcem grozen prizor. Dekletce, staro 16 mesecev, se je vilo v groznih bolečinah. Nesreča se je primerila takole: Rozalija, žena strojevodje državnih železnic. Maksa Zalarja, se je odstranila okoli 15.45 iz kuhinje. Kakor pravi, je šla po vodo. Pustila je v kuhinji 7-letno hčerko Ro-zalijo in nebogljenko Makso. Starejša hčerka Rozalija je v materini odsotnosti skušala zakuriti v štedilniku. Ker ni hotelo goreti, je vzela petrolej in z njim polila drva. Vse skupaj se Je vnelo in razvijal se Je gost dušljiv dim. Rozalija Je v obupu začela klicati na pomoč in skočila skozi okno kuhinje na prosto, usodi prepuščena pa Je ostala mala Maksa, ki so Jo začeli objemati plameni. Ker se je iz kuhinje valil gost dim, je bila alarmirana gasilska postaja v Tobačni tovarni, ki je prihitela pred hišo z brizgalno, a ni stopila v akcijo, ker sta med tem ogenj pogasila neki zidar in mati Rozalija. Nedoletno hčerko je mati takoj nesla iz kuhinje v sobo, kjer jo je položila na posteljo. Deklica je dobila opekline po desni strani života in po vsem obrazu. Težko je poškodovano tudi oko. Z rešilnim avtom so nesrečno dekletce prepeljali v otroško bolnico v Streliški ulici. Smrhianesreča s podivjanim konjem Ježlca, 28. marca Snoči okrog 19. so bili uslužbenci, vračajoči se domov z dela, priče smrtni nesreči, ki se je zgodila nad »Florjančkovim klancem«. Mali hišni posestrik, imenovan Pavletov, je bil po potrebi dela večkrat zaposlen pri mlinarju in trgovcu Ivanu Juvanu, po domače pri Zalokarju v Gameljnih. Včeraj Je peljal na zapravljivčku gospodarja Juvana v Vodmat Na povratku okrog 19. mu je sredi polja pričel plašiti konj. Skušal ga je umiriti ter ga je močno potezal za vajeti. Toda konja je prijela neka nenavadna div-jost in pričenjal je dirjati vedno močneje. Mož, nekdanji dragonec, je bil dobro vajen konj, toda njegova izvežbanost ni pomagala. Voz je zanašalo sem in tja po cesti. Pa-santi so s strahom opazovali dirjajočega konja Ustaviti si ga nihče ni upal. Videti ie bilo, da bo zdaj pa zdaj zadel voz v kak hišni vogal. Tudi voznik sam je uvidel pretečo nevarnost in se je hotel rešiti. Izgubil je vso oblast nad dirjajočim konjem, kajti vajeti so se strgali in tepli pobesnelo žival. Ravno vrhu klanca je voznik tvegal skok z voza. A tisti hip, ko Je skočil, je voz močno zaneslo in mož, nekoliko se 5e držeč za voz, je izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da mu je pričela teči kri iz nosa in ust zadaj na glavi pa ie dobil precejšnjo rano. Konj Je divjal naprej proti domu In se t vozom večkrat zadel ob cestne konfine. Z napol razbitim vozom ie pridirja! na vrh Straže, kjer 5ele so ga mogli vsega penastega ustaviti. K onesveščenemu vozniku na cesti so priskočili nekateri pasanti ter nesrečneža prenesli na kraj ceste, kjer so ga položili na odejo in ga močili z vodo. Nekdo Je tudi pohitel k telefonu na županstvo ter poklical reš'lni avto, ki Je prav kmalu prispel na kraj nesreče. Prepeljal Je ranjenca v ljubljansko bolnico, kjer pa Je nesrečnež ponoči zaradi krvavljenja v možganih izdihnIL Pokojnik zapušča potrto ln boiehao Zeno in štiri otroke.__ Sleparski trik Zagorje, 28. marca Sleparji so silno iznajdljivi Poslužujejo se najrazličnejših trikov, da bi prišli do denarja. Skrbno motrijo opravke ljudi, ki so si jih izbrali za žrtve. Tukajšnji trgovec g. S. K. je bil dalje časa na poslovnem potovanju. To je bilo gotovo dobro znano brezposelnemu B., bivšemu trgovskemu potniku. Oglasil se je pri trgovčevi sestri ter Jo naprosil, naj mu za nekaj časa posodi pisalni stroj, da ga nekemu interesentu pokaže za vzorec. Trgovčeva sestra ni niti slutila kake prevare, ker je B. svoječasno posredoval pit nakupu pisalnih strojev in Je stroj od neke ljubljanske tvrdke preskrbe! za 4000 Din tudi njenemu bratu. Ker B. do večera ni vrnil stroja. Je bila trgovčeva sestra v strahu, da jo Je ogoljufal. Kmalu je zvedela, da le B. v neki gostilni gostilničarju in gostom ponujal stro, v nakup, potem pa se je z njim odpeljal v Litijo. Ko se je trgovec vrnil in zvedel, kako Je bilo s strojem, Je zadevo naznanil orožnikom. B. pa mu je iz Litije pisal, da Je moral dati stroj v popravilo. Najbrž je zvedel, da Je ovaden in da bi svoje dejanje omilil, se Je zatekel k tej lažL , vzb«i8 oble« ki je 2)ama po® slavni Rus V. Pudovirin kateri • fiactoirajočim tcraalem vlada duSam jiedateev! PRIDE! PAZITE! »KINO LJUBLJANSKI DVOR«. ljubljanske oblasti stranke ob torkih ta petkih, ako U dva dneva ne padeta na praznik, od 9. do 12. n— Lepotno grmič]e, ciprese, borovce, smreke, nizke ta visoke vrtnice, pelargonije itd. priporoča Anton Bajec, Ljubljana, vrtnarija, Tržaška cesta 3 — trgovina Pod Trančo, telefon 3222. u— Upravni odbor Oficirskega doma bo priredH svoj družabni večer s plesom 1. aprila ob 21. v prostorih Oficirskega doma na Taboru. Vabijo se vsi prijatelji oficirjev, da ta večer s svojimi rodbinami obiščejo. Obleka poljubna. Posebna vabfla se ne bodo razpošiljala. u— Pomočniški zbor OremlJa trgovcev v LJubljani sklicuje redni letni občni zbor za torek 16. aprila t 1. ob 7. zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Občni zbor bo eno uro po sklicanju ob vsaki udeležbi. — Načelnik. u— Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi dane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba člana in bivšega načelnika zadruge g. Mateja Oblaka. Pogreb se bo vršil t Gline, Cesta XIII., št. 9, na farno pokopališče na Viču v petek 219. t m. ob 4. url popoldne. u— Društvo Dečjl In materinski dom kraljice Marije v Ljubljani bo imel svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 15. aprila ob 18. v LJubljani, Lipičeva ulica 16, s običajnim dnevnim redom. ti— Dečjemu In materinskemu domu Je darovala rodbina Foerster-Gogola mesto cvetja na krsto blagopokojne gospe Marije Medenove 300 Din. u— Veliki četrtek v LJabllanl. Danes so se pričeli v ljubljanskih cerkvah llturgični cerkveni obredi, ki so v nekatere cerkv«» privabili mnogo vernikov, zlasti v stolnico, kjer se Je vršilo blagoslavljale sv. krte-me In umivanje nog 12 starčkom. Je prišlo mnogo mladine. Za tri dni Je prenehalo vsakdanje zvonenje. Skof dr. Jeglič Je opravil v stolnici veliko mašo ter Je nato obhajal duhovščino in mnoge vernike. Škofijski ordinariiat je povabil k umivanju nog iz raznih krajev ljubljanske škofije starčke, ki so skirpaj dosegli 1000 let in sicer: 901et-ni Anton Razinger z Jesenic. 89-letni Matevž 2Ug z Iga. 87-letnl Jakob Roje s Pre-žganja, 86-letni Janez Ooltes s Kamnika, 85-Ietni France Novak tz Šenčurja pri Kranju. 84-letni Miha MihellČ iz Kamnegorice, 84-letni Jakob Jager te Ljubljane, stanujoč v Studentovski ulici št 5. 82-Ietnl Janez Kadivc iz Nevelj pri aKmniku. 82ietnl Jože Murn iz Stopič pri Novem mestu. 81-letni Jože Jelnikar iz Kresnic, 86-letni Ivan Ce-rar ta 74-letni France Okoren, oba lz LJubljane, stanujoča v mestni ubožnici. Vsi starčki so še dii in zdravi. Po končanem obredu so bili starčki v škofijski palači pogoščeni. u— Pod motomlm kolesom ▼ Jarkn. V včerajšnji številki smo poročali pod tem naslovom o nesreči vojaškega narednika-vodnika g. Novaka v Zapužah. Z ozirom na naš člančič nas prosi poveljstvo avtomobilskega odelenja. da nekatere navedbe, ki niso povsem točne, popravimo. Narednik Novak je napravil v St. Vid poskušno vožnjo na motociklju s prikloplco. Nazaj vozeč se je hotel v bližini gostilne pri »Slepem Janezu« ogniti nekemu vozu. zaradi velike brzine pa nru Je pri tem krmilo ušlo iz rok ter mu je istočasno počila na prednjem kolesu tudi zračna cev. Zaradi tega se Je zaletel z motornim kolesom v rob cestnega jarka ta je sam odletel par metrov v stran. Na motociklu se Je zvilo samo prednje kolo ter so se upognile vilice, dočim je osta- Ce želite za pffa«nlke piti dobro kapBteo, oglasite se ▼ gostilni pd »FAJMOSTRU«, Sv. Petra nasip, katera Vam nudi: Pristno rlSko Bter Dta Crno Otelo Blzetlca 14*— Cvička >«—' Rizling ' Burgtimfca _ Naj si vsakdo ogleda pred n s? kupom ravnokar došle novosti v damslkem ln moškem bla®n. Veflka Izbira. Najnižje cene. JOS. SNOJ, manufaktnra Ljubljana - palača Mestne hranilnice. Vsem cenjenim damam se tem potom najlepše zahvaljujem ra zaupanje na moji postrežbi pri g. Turka v frizerskem salona. Zajedno pa naznanim, da se nahajam pri g. Kranjca v Celja, Glavni trg 18, ter Jim se v slučaju na potu, L J. bivanja ▼ Celju najtoplejše priporočam. Z odličnim spoštovanjem <♦110 CELIC Josip, frizer. Čudovite uspehe dosežete z LIKER-ESENCI, ki so pripravljeni za domačo Izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. V zalogi tudi naJbolJSi Špirit. Dobite jih v drogerifi A. KANC sinova. Židovska ulica L 4084a lo vozilo v ostalem nepokvarjeno. Novak sam ni padel v nezavest marv eč ie odnesel le nekaj prask ta se nahaja v domači oskrbi. u— Podrte »planke«. Okrog stavbne parcele med vladno palačo in med novo stanovanjsko hišo zbornice za TOI stoji napol podrta lesena ograia, ki prav gotovo ni v kras okolici. Deske so vse vegaste, mnogo jih manjka, veliko pa jih leži enostavno na tleh. Stavbna parcela je baje last Kranjske stavbne družbe, katere dolžnost Je, da popolnoma pokvarjeno ograjo sploh odstrani ali pa jo temeljito popravi. u— Popadljiv pes. Po Selenburgovl ulkJ se podi že nekaj dni gor in dol neki pes neznanega lastnika, ki laja na pasante ta se Jim zaletava pod noge. Se več3o piko ima na kolesarje in motocikliste. Pes Je postal tam že prava nadloga in je več oseb popade!. Baš včeraj in predvčerajšnjim je ogri-zel dve osebi ta sicer nekega slu®o ta nekega delovodjo. Hudega psa bi kazalo aH prikleniti ali pa mu naj lastnik natakne nagobčnik. Iz Celja Celjska redakcija »Jutra* Ima telefon Ste* vilko 190. ponoči v nujnih zadevah it 191. t— Vprašanje celjskga vodovoda. V zadnjem času postaj« vprašanje preskrba celjskega mesta z zadostno množino pitne vode vedno boli pereče. Dogajali so se primeri, da gotova poslopja po več dni sploh niso prejemala vode. Med najbolj prizadetimi je bila tukajšnja Javna bolnica. Na zadnji občinski seji se je med slučajnostmJ razpravljalo tudi o tem in Je bil sprejel sklep, da te takoj nabavijo tri vodne kot*, troln« ure, ki bodo montirane na glavni vodovodni cevi, in sicer prva pri rezervoarju v Vitanju, druga v Vojniftu. tretja pa tik pred Celjem. S temi urami se bo pač točno dala ugotoviti potrošnja oziroma potreba vode, zato pa še vedno ne bo nič več vode, kakor doslej. Mnogo vode potroši tukajšnja industrija precej se Je pa po nepotrebnem porabi v pralnicah, kakor se Je ugotovilo v občinski seji. e— Avtobusni odsek v občinskem svetu. Na seji celjskega občinskega sveta v sredo zvečer je bal izvoljen poseben avtobusni odsek, ki ima nalogo, da uredi vse potrebno za čimprejšnjo uvedbo avtobusnega prometa v Celju ta okolici. Odsek šteje B članov. e— Išče se lastnik termometra ta naliv-ne>ga peresa Penkala, katera sta bila najdena že koncem prejšnjega meseca v Prešernovi ulici. Lastnik dobi izgubljene stvari na policijskem oddelku sreskeca poglavarstva. e— Prazniki bodo najbrže mckrl. Včeraj Je v Celju malone vse dopoldne deževalo. V tem dežju je izginil še zadnji sneg. ki se Je držal v hladnejših in solncn ter toplim vetrovom nedostopnejših krajih. Ohranjen Je ostal samo še velik kup snega pred okrožnim sodiščem, ki ga bo najbrže vzelo šele Julijsko ali avgustovsko solnce. e— Mlma policijska kronika. V mestu Je vladal preteklih 24 ur prav idiličen mir. Poridja Je imela priliko intervenirati le v enem samem primeru prestopka cestno, policijskega reda, sicer pa je bilo vse v redu. Vloženih je bilo nel aj prijav o izgubah. Justina Vodebova te Slivnice je izgubila v Cankarjevi ulici črno ročno torbico, v katert je imela okrog 65 Din denarja. Anton Gunšek Je izgubil v P/ešernovi ulici bankovec za 100 Din, v isti ulici pa Ja bilo najdenih 20 Din. _ Semena vseh vrst saiamčeno nalboliše kakovosti priporoča: ANTON FAZARINC. CELJE Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra* trna telefon Številko 440 a— Pazite na snago. Mestni magistrat Je izdal umesten proglas, v katerem se zahteva od hišnih posestnikov, naj temeljito čistijo dohode in hodnike svojih hiš tn vrtov v nočnem času, ko preneha cestni promet Smeti se ne smejo odmetavati na ulioo ln v kanale, temveč na lastna smetišča. Trgovci morajo po prelaganju blaga pred lokali hi skladišči odstranid takoj vso nesnago. Isto velja tudi za branj evke ta za vse prebivalstvo, ki mora paziti na snago ulic ln trgov. Prestopke navedenih dolo&> bo mestni magistrat strogo kaznoval. a— Velika noč v mariborskem gledališču. Na veliko nedeljo popoldne uprizore zadnjikrat r sezoni ljubko opereto »Na cesarično povelje«, ki Je jako primerna tudi za deco, ker hna zelo srčkane otroške scene. Zvečer se igra letošnji nad vse zabavni operetni Šlager Adleu Mirni. Na velikonočni ponedeljek popoldne uprizore dlvno Nedbalo-vo operejo Poljska kri, da si Jo lahko ogledajo tudi okoličani, a zvečer bo prvič po več letih Izredno zabavna in fina burka Charlejeva teta, v kateri gostuje priljublje-nik komik g. Da n e Š. Za vse tri operetne predstave veljalo znižane cene in kuponi. a_ Samomor vlničaria. V Zg. Kungotl Je v torek ob 20. Izvršil samomor 22 letni viničar Lovrenc Heričko. ki le bil zaposlen na posestvu dr. Leskovarja. Vzrok samomora Je popolnoma neznan. Našli so ga viseti na domačem orehu pred hišo. Ker J» dozdevno kazal znake življenja, so ga skušali spraviti k življenju, a šaman. l m— Poflcfla prepovedala predavan}«. Skupina občinskih svetnikov mariborskih, bivSih Banov socialističnega kluba, Je nameravala prirediti v sredo zvečer Javno predavanje o občinskem proračunu za leto 15*29. Na tozadevno prijavo pa le policijski komisarljat odgovoril, da ne dovoljuje tega predavanja. Varnostno Mastvo navaja, da ne gre v tem slučaju za predavanje, temveč za Javno zborovanje, na katerem naj pridejo v razpravo politično-gospodarske zadere. Ker pa Je smatrati tako zfcorovanje ko-t nadaljevanje delovanja ra-rpuščene socialistične stranke. Je bilo predavanje prepovedano. Prireditelji nameravanega predavanja se bodp pritožil! na veliko županstvo. a— Tatvina na starem pokopališča. Nedavno *mo poročali o tatvini, izvršeni na starem pokopališču, kjer Je neznanec odnesel bronasto ploščo, grb staTe plemiške rodbine Latterer von Lintenburg. Za vrnitev tega spominka Je bila razpisana nagra-<1 500 Din, ki jo izplača mariborski kamnosek Kociančič. Ta razpis velja le v primero, če prejme kamnoseški atelje Izginulo ploščo najkasneje do 10. aprila t. 1. V tem slučaju se tudi ne bo poizvedovala, niti kazensko zasledovala tatvina bronastega rrba. Iz Kranja Iz Zagorja S— Na občnem zboru Glasbenega dru* ttva v Zagorju je bil izvoljen novi odbor s predsednikom g. Lavoslavorn Mrnuhom. Prijatelje glasbe opozarjamo, da prigla-se rvoj pristop bodisi k pevskemu ali instru« mentalnemu zboru, ki prične z novim de« lom prihodnji teden. z— Testament. Nedeljska vprizoritev narodne igre »Testament« je ob lepi ude* ležbi občinstva prav dobro uspela. Igralci so rešili vloge zadovoljivo in želi burno odobravanje. Želeti je še več takih vpri* zoritev, ki občinstvo zadovoljujejo. z— Za zvezo nočnih vlakov. Železniška direkcija je dovolila, da se na postajah v Litiji in Trbovljah ustavi brzovlak, Pre« zrla pa je važno postajo Zagorje in vso sagorsko dolino. Ker je promet v Zagorju r lepem rasmahu, so Zagorjani prizadeti za.± zdi pomanjkanja zveze nočnih vlakov. Naprošamo žel. direkcijo, da uvažuje kra« jevno potrebo in dovoli tudi Zagorju udob nost nočne zveze iz Ljubljane z— Opozorilo S prihodnjim mesecem bo ihajal »Slov Narod« v Zagorje že ob :o pa interesenti list naročijo pri upravi in bodo I? Začasno se bo kolportiral. lahko pa si Kst po raznašalcu dobili na dom. z— Zahvala. Ob moji skoraj trimesečni bolezni, so mi rudniški nameščenci in pri« jatelji podarili za velikonočno pisanko Ie« po gmotno podporo, za kar se vsem naj« topleje zahvaljujem. — Je 1 Ignac. Iz Trbovelj t— Poskus samomora. 50 letni delavec pri podjetju Dukič, Dvoršak se je priženil nekam na Dobovec. hodil pa je še vedno na delo, dokler ni bil pred kratkim re» duciran. To in prepin s tastom "a je na« Krilo du tega, da si je hotel končati živ« nje. Z nožem si je prerezal vrat in žilo na roki, vendar tako, da ni prerezal nob*« ne glavne žile. Prerezal si je ipn:' tako, da mu je pri grlu uhajala sapa. Z umaza* no cunjo preveza je , »u>el na trboveljsko postajo, od koder so telefonirali v Trbovlje po rešilni voz. Z rešilnim vozom so ga pripeljali v staro Inico, kjer ga je služ« bujoči zdravnu, obvezal in odredil njegov prevoz v ljubljansko b lnico. t— Avto; me' Gospa Ema Arzen še k naznanja cen' -emu občinstvu, da bo vo« dila avtoDodjetje dalje. Eventualne želje ln pritožbi naj se ji sporoče. NOGAVICE z ŽIGOM Danes igra Strauss (VeHkooočoo Hmefco predavanj« ZKD.) Za Veliko no č prinese ZKD premij ero novega, praVkar (JogotcviJcnesa filma, ki nam predstavlja Svidenje kralja dtmadskega valčka, toomeonl-«ta Johaoni Strausaa mL m™ prarazuj« žMdenje enega najbolj oboževareh mux&ov Oče J. Straussa se )e protivS na vse načine, da W tudi njegov sta postal god^benik, toda mladem« dečku je ležala muztki le v krvi ki njegova naj ljubša zabava )e bila ob klavirja. Plri starem organista Drecfeskrja je nftvai prvi pouk. Ko )e kot mJad mož na Dunaju dal prvi svoj koncert, Je postal slaven Ce« noč In fama-ta i* zasenčil njegov slove« očetov« Ime. DobU le poziv« od vseh strani io odloča s« je, da poide na rnsfci carski dvor. Slava ia ljubezen do neke knegiuie so zadrževale Straussa ▼ Rusiji. Nekoč pa ob priliki izvajanj« nekega dunajske ga valčka, ga Je prijelo tako (kxmoto»e po rojstnem mesrtu ta po »vo* nevesti, katero j« sapustM na Dunaijn, da Je ia pustil Rušilo In s* vm-il v domovino. Priš«! je prepozno, sanje njegovih mladi* dni se niso uresničili«, ker se je njegova nevesta v njegovi odsotnosti poročila z drugim Odslej Je živel Strauss samo za svojo umetnost, kateri Je bil ndan vse do zadinjega trenutka SMjenJa. Ta krasni film bo predvajala ZKD na velikonočno nedeljo ki ponedeljek v krau Matica oba-krait ob 11. dopoldne. Ljubitelji lepih kulturnih ttfmov imajo zopet pritožno« ogledati si to najnovejše filmsko delo. i>— Zahvala. Podružnica Kola jtsgoslo« venski'. sester se zahvaljuje iskren*' vsem daj-ovalcem, oaobito tvornicama Jugočeška hi Inteks, ki so ripomogli ■ svojo veliko dušnostjo k uspeli dobrodelni akcii r— Velikonočna obdaritev. Tukajšnja podružnica agilnega Kola jugoslo'enskih sester je pretekli t j rek in sredo priredila svojo običajno velikonočno obdaritev. Na osnovni Sc>ii so odbornice obdarile večje Število deklic in dečkov obe! osnovnih Sol z obutvijo, obleko in perilom, v mest« ni ubožtiici pa mestne reveže ln več rod« bin z živil L rri o' eh prireditvah je obdar« jence nagovorila predsednica ga. Inka dr. Sabothyjeva. Obdarjenci so se z vidno za« dovoljnostjo zaihv Ijevali. Odbor je za Veliko noč naklonil tukajšnji Dijaški ku» hinji 500 Din. Šport Športni drobiž r. Pred dnevi sta bila v Beogradiu predsednik in tajnik JNSa dr. Pandakovič in dr. Riboli, kjer sta pri merodajnih čini te« ljih obrazložila stanje našega nogometa ter stavila primerne predloge za povzdigo tega popularnega športa. V zunanjem mi« nistrstvu sta omenila finančne težkoče, ki ovirajo pot naše nogometne reprezentance na tekmo za kraljev pokal v Bukarešto V ministastvu so pravilno ocenili važnost te tekme. Ako ministrstvo samo ne bo moglo finansirati to potovanje, bo dalo na raz« polago večjo vsoto denarja. — Zelo važna je bila intervencija v prometnem .uinistr« stvu. Savez je predlagal, naj bi vsa mo» štva, ki potujejo na tekme, Laela pol o« vično vožnjo, i-^o bi bilo to nemogoče, naj bi se vsaj šest.-v.-- na leto odobrila polovična vožnja. Delegatoma je bilo ob« ljubljeno, da bo sprejet eden ali drugi teh »redlogov. Pok ične vožnje bi dovoljeva« e oblastne železniške direkcije, m ne ge« nerabia direkcija v Beogradu. — V novem proračunu je postavka od Din 500.000 za športne svrhe. Od te vsote bo JNS dobil gotov del. — Glede razpusta nekaterih de« lavskih klubov intervencija delegatov ni uspela. Dne 5. in 6. maja se vrSi svečana otvo* ritev igrišča BSK. Ob tej priliki se bo vr« šil nogometni turnir, na katerem bodo po« leg BSK sodelovali Sparta iz Prage, Sla« vija iz Sofije in beograjska Jugoslavija. Te dni s« je vršil na Dunaju ping pong turnir med Avstrijo in Madžarsko. Z 19 : 10 je zmagala Madžarska, ki hna kakor znano, tudi svetovno prvenstvo v table« tenisu. __ Gostovanje zagrebške Viktorije v Ljubljani Po dolgem odmoru bomo zopet imeti priliko videti v Ljubljani prvorazredno zagrebško moštvo. Ilirija j« povabila za velikonočne praznike zagrebško Viktorijo, ki je ž« večkrat gostovala v Ljubljana. Viktorija Je eden najstarejših za-Brebšk/iih klubov ter Je bila ustanovljena že 1908. leta. Sedanje moštvo obstoji iz saimih mladih igračev, kn so vsi večinoma dijaki. Moštvo goji lepo kombinaajjtsko igro ter se nahaja letos v prav dobri formi. Nastopi v svoji najmočnejši sestavi: Ratkajec—Gregurek (Govedič II), De-merec—Hršak, Oovedič I, Vorko — Podvinec, Braitn, Bele, Komfeld. Mikša. Izvrstna je ožja obramba, ki slovi kot ena najzanesljivejših v Zagrebu Krilska vrsta ima najboljšega moža v srednjem krilcu Govediču I. Najboljši del moštva Je brez dvoma napadalna vrsta, od katere so posebno na glasu obe krili Podvinec m Mikša ter leva zveza Komfeld, ki so vsi trije že opetovano nastopil v zagrebški reprezentanci. Posebno nevaren je Komfeld, najboljši stre- J lec moštva in radi svoje izredne prodornosti ta driblitiga strah vsakega vratairla. Pri svojem zadnjem nastopn v Ljubljani je Viktorija dosegla prot* Iliriji neodločen rezultat 2:2. Po pisanju zagrebških listov, pričakujejo to pot napram Iliriji boljši uspeh, torej zmago, naglašnjoč izredno dobro formo moštva. Nasprotnik Zagrebčanov, Ilirija, se Je z« tekmo vestno pripravila, ae bo pa imela lahke naloge. Morala bo zaigrati precej boljše kakor pri dosedanjih nastopih, ako boče oditi z igrišča ne-poražena. Tekma bo vsekakor nudila prvovrsten športni užitek. Tetam« s« pričneta oba dnd ob pol 16. ter te vršit« ob vsakem vremenu. Oba dni se vrši tndi preditekmia ob 14. Igrišče Ilirije. Vstopnina: dijaška in članska Dta 6.—, stojišče 10.—, tribunslki sedež 15.—. ložra sedež 20.—. 13 na|trafne#e. zato najcenejše! SK HHj« (bazenska lekcija). Današnji tor*- v kofizejski dvorani odpade. Prihodnji trening se bo vršil v nedeljo dopoldne na igrišču. Radi važnosti tega treninga Je potrebna polno-številna udeležba vseh igralk. Prihodnji teden bodo treningi samo na igrišču. — Načelnik sekcije. Službeno Iz LNP. Seja upravnega odbora bo dane«, v petek ob 20.30 v kavarni Emona, I. nadstr. — Tajrnk J. VREJMENSKO POROČILO Meteorološki zarod v IJobtlanl, 28. marca 1929. Višina barometra 306.8 m. Oa* Bmrsm. Tempe*. f X # i - teer rabi la brsiaa S, 11 •polVTUljS t ■ la uk. Llobllana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 7660 76''4 7666 765 2 7 7 7 7 83 86 81 93 NE 2 E 2 N5 mimo mimo 10 10 10 10 Skoplje 7 765-5 7 94 10 Solit 763-3 11 49 ENE 3 9 PfcdlTfcM ▼nt* de« def del dež (M ▼ mn do 7. are Solnce vzhaj. ob 530 zahaja ob 18.22, hi»na vzhaja ob 22V, zahaja ob 7.9. Najvišja temper tura danes v Ljubljani—, najnižja 5. Dunajska vremenska napoved sa petek: Večinoma jasno, hladno, t eksponiranih legah sjutraj mraz, Gospodarstvo Sezijsko povišanje prevoznih tarif za drva Kakcr smo že poročali, je generalna direkcija državnih železnic izdala razglas, v katerem obvešča interesente, da se bo voz-oina za prevoz drv v seziji od 1. septembra 1929 do 81. maica 1930 povišala za 20 odstotkov in jih opozarja, naj potrebni prevoz drv izrrae še v pravem času (t j. do konca avgusta) po redni tarifi. Ta razglas, ki Je bil med tem (bjavljen v »Uradnem l'stu«, je mej lesnimi producenti in Irgovci izzval pretvjšnjo tievoljo, kajti povišanje tarifi ut"gu- m.eti občutne posledice us sami za producente, temveč tudi za konsumente. /'•? sf-daj v iiou ladni aes'ji je pouinnjka nje železniških vagonov za prevoz drv znatno in se za vse potrebe lesne industrij in treavine v zborničnem področju dostavlja dnevno namesto povprečno 150 vagonov le kakih 30 vagonov. Železnica zaradi veiike-ga števila defektnih voz, katerih število dosega v ljubljanski direkciji nad 2000, krije pedaj komaj šestino potrebe za prevoz lopa in drv. Zaradi tega bo krivda železu i šk 3 uprave same, ako ee prevoz blaga ne more izvršiti pravočasno. Pomisliti pa Je tudi treba da so trenotno po hudi zimi vse u loge drv razprodane in je na trgu danes skoro samo sveže blago, ki bo komaj srsdi poletja csušeno in zrelo za promet. Zaraai tega bo pričelo redno prevažanje drv S--"!«* julija meseca Slovenija je v znatnem obsegu navezana tudi na izvoz drv. Inozemskih odjemalcev pa ne moremo prisiliti, da bi prevzeli blago ali sklenili kupčije za bodočo zimo že v spomladanskih meseeih, ker b> izgubili na obrestih znatne vsote Če pa bo železniška uprava povišala tarifo v Jesenskih mesecih, bodo naša drva izgubila vsako možnost konkurence v inozemstvu, ki bo pol. ril o svoje potrebe iz drugih izvoznih dr?av. Odredbe generalne direkcije železnic gl> de enostranskega povišanja tarif « jesenski izvozni kampanji ni mogoče zadostno utemeljiti in opravičiti, zlasti ker tak ukrep ni v skladu s pogoji racijonalnega gospodarstva. niti smotrene železniške tarifarne politike, in ga je treba zaradi tega razveljaviti. Na tozadevni predlog zborničnega člana dr. Rekaria na zndnji plenarni seji Je Zbornica za TOI že podvzela potrebne korake, da se odredba spremeni. Jugoslavenska banka d. d. Zagreb Dne 26. marca t 1. se je vršil XX. redni občni zbor Jugoslavenske banke d. d. Občni zbor je vzel na znanje poročilo ravnateljstva o poslovanju v minulem letu, odobril je zaključne račune in soglasno sprejel razdelitev čistega dobička v znesku 10,542.916.95 Din. V smislu sklepa občnega zbora bo delničarjem Izplačana 8% dividenda, ter se bo kupon št. 20 za leto 1928. izplačeval z 8 Din za delnico, počenši od 27. t. m. pri vseh blagajnah zavoda. Ostanek dobička se je uporabil za zvišanje rezerve in pokojninskega fonda, 828.175.47 Din pa se prenaša na tekoče leto. Za nove člane ravnateljstva so bili Izbrani sledeči gg.: Antonin Tille, namestnik nadravnateija Zivnostenske banke, Praga; Antun pL Mihalovich, veleposestnik; F. D. Schmidt, veleposestnik; dr. Bogdan Marko-vič, minister n. r. in dr. Julije Mogan, odvetnik in vseučiliščni docent. Poslovno poročilo in zaključni računi banke se pošiljajo interesentom na željo brezplačno. 521 Vorašanje bančnih zbornic Udruženje bank v Beogradu je te dni Izročilo ministrstvu za trgovino in industrijo, ki nadzoruje poslovanje denarnih zavodov in delniškit družb, predllog zakona o ustanovitvi bančnih zboniic. Po načrtu naj bi dosedanje svobodne organizacije bank prešle v napol službene bančne zbornice. Sekretar!jate teh zbornic naj bi na predlog uprav imenoval trgovinski minister. Zbornice naj bi bile nekak posvetovalni organ trgovinskega in finančnega ministrstva v bančnih in gospodarsko-poSitičnih vprašanjih. Beograjski »Trgovinski glasnik« smatra, da je ta predlog znaiilen za težnjo, da se v naš: državi stvorijo čisto stanovske organizacije ta da Je ideja za ločene zbornice dobila novega pobornika, kar ne more ostati brez upliva na bodočo rešitev vprašanja ureditve gospodairsk.ih zbornic. Predlog je seveda izšel le od beograjskega bančnega udru-žeraia. Kakšno stališče pa bodo k temu zavzela ostala bančna udružewia v naši državi, še ni znano. Mnenja smo. da slovenski denarni zavodi nikakor nimajo povod3 stremeti za tem, da se ustanovijo posebne bančne zbornice, kakor so tmdi ostali gospodarski stanovi v Sloveniji prott ločenim zbornicam. V gospodarskem življenju prihaja sicer res med posameznimi gospodarskimi stanovskimi skup:nami do interesnih sporov. Vedno pa Je bolje, da se taki spori rešijo v skupnih zbornicah, ki nudijo precejšnjo garancijo za pravično rešitev, kakor pa da jih rešuje birokratizem v ministrstvih, kjer uradniki ne morejo dovolj poznati potreb praktičnega življenja. Zato smatramo, da je poizkus, ustvariti posebne bančne zbornice, s katerimi naj bi prišlo do veljave stremljenje po ločenih zbornicah, za Slovenijo nesprejemljiv. z= Odobren pravilnik razsodišča Zojrnrce za TOI v L>U.iani Minister za trgov'n) in indust.ijo ;e rdobril pravilnik razsiliščs Zb rmVe TOI v Ljubljani, g katerim bo !z-polnjeoa vrz-d. ki je nastala zarad? leča. Ver se gotove \tsife spori ne more.,o reševali pred Vorzi> m razsodiščem. Zbonrčuo razsodišče, ki bo v kratkem pričelo pošlo vati, bo reševalo spore iz poslov trgovskega, obrtnega ic industrijskega znača'a. Zn njegovo pristf rosi je treba, da obe stranki ob sklepu Kupč;je ali naknadno pismeno izjavita, da se za primer spora pod-ržeta njegovi razsoji in da vsaj ena izmeti obeh strank obratuje v na5i državi. Ze v ložbi, najkasneje pa v roku, ki ga določi razsodišče, mora vsaka stranka imenovati iz imenika ra/sodnikov po enega razsodnika in namestnika. Ta dva izbereta z imenika tretjega razsodnika kot predsednika. Razsodišče razsoja na podlagi razprave po svojem prostem preudarku končnoveljavno. Ližbe se bodo morale kolkovati po tarifni postavki 173. zakona o taksah. Tožnik bo moral že ob vložitvi tožbe plačati pristojbino, ki se giblje pri pravdah do 10.000 Din od 40 do 200 Din, za višje zneske pa 2 odstotka od ^rednosti spornega predmeta, razen tega pa 1 odstotek za stroške manipulacije. — Detajlni načrti za progo Kočevje - Vr-bovsko izdelani. Inženj.ersko podjetje Inž. Dukič in drug v Ljubljani je te dni končalo vsa dela pri izdelavi detajlnih načrtov za progo Kočevja - Vrbovako in zaprosilo MMojc stanovanje se kar blešči od snage," pravi mlada gospa Mica. „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stop-niče, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro." Varuje perilo! prometno ministrstvo, da odredi komisijo, ii bi te podrobne načrte pregledala tn odobrila. Kakor poročajo iz Beograda, je prometno ministrstvo že odredilo člane te komisije, ki bodo v kratkem na terenu pregledali traso in izdelane detajlne načrte. Proga bo, kakor znano, dolga 58 km, imela bo 9 predorov, 5 viaduktov in velik, 100 m dolg železen most preko Kolpe. Tvrdka Dukid je bila pri izdelavi teh načrtov zaposlena cd poletja preteklega leta ter je zaradi lažjega poslovanja imela poseben biro v Kočevju. = Anketa za tekstilno šolo v Kranjn. Mestna občina kranjska že par let deluje na tem, da bi pridobila za Kranj tudi tekstilno strokovno šolo, ki postaja glede na ra-piden razvoj tekstilne industrije v Kranju vedno nujnejša potreba. V ta namen je sklical oblastni komisarijat ljubljanske oblasti za 4. april ob 15.30 uri v Ljubljano javno anketo. Mestno občino bosla zastopala na anketi župan g. Ciril Pire in občinski svetovalec dr. Sabothy. = Letošnji kontingent ra izvoz vina r češkoslovaško. Kmetijski minister dr. Fran-geš je razdelil letošnji kontingent za izvoz vina v Češkoslovaško na posamezne pridelovalne okoliše. Od skupnega izvoznega kontingenta za vino v sodih od 110.000 hI odpade na Slovenijo 7000 hI, od skupnega kontingenta za vino v steklenicah od 10.000 stekleuie pa ie določeno za Slovenijo 7000 stckleniev — Izvedba redukcije delniške glavnice pri »Slavoniji«. Kakor znano, je obftii zbor delničarjev »Slavonije« d. d. koncem preteklega leta sklenil znižanje delniške glavnice od 36 na 6 milijonov Din in naknadno povišanje z novo emisijo delnic na 30 milijonov Din. Stare delnice bodo sedaj (1 milijon 200.000 komadov) prežigosane na 5 D. nakar bo 40 prežigosanih delnic zamenjanih za 1 delnico po 200 Din. Po izvedbi te redukcije bo izdanih 120.000 novih delnic po 200 Din. = Dobave. Direkcija delavnice državnih železnic v Mariboru sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave cevi za parno kurjavo. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. aprila ponudbe glede do-Dave pločevine, do 11. aprila glede dobave električnih meril in 700 metrov jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. aprila ponudbe glede oddaje soboslikarskih del. Dne 5. aprila se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 20 tisoč komadov hrastovih pragov; dne 8. aprila glede dobave 500 m blaga za zastore in okoli 1000 kv. m stekla za okna. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 28. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Berlin, Prago in Curih. Vso potrebo je krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le de-vizi na Newyork 'n Dunaj sta se za malep-kost okrepili. Med efekti so bili zaključki v promptni Vojni škodi po 424 in v Rušah po 260. Na zagrebškem efektnem tržiSču je Vojna Skoda danes obdržala v glavnem včerajšnje tečaje. Za aranžma »e je trgovala po 425, kasa po 425 _ 427 in za april po 429.5. Investicijsko je bilo zaključeno po 87. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Unionbanki po 57, v Jugobanki pa po 86. Narodna banka je čvrsta pri 7250 — 7350 bres prometa. Med industrijskimi vrednota- ' mi so bili zaključki v Slavoniji po 5, v Tvor-nici vagonov po 5, v Unionu Osijek po 177JS in 178 in v Jadranski po 620. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.825, Berlin 13.495 — 13.525 (13.51), Bruselj 7.9102, Budimpešta 9.9287, Curih 1094.4 _ 1097-4 (1095.9), Dunaj 8.0065. Londin 276.08 _ 276.88 (276.48), Newyork 56.857, Pariz 222.63. Praga 168.32 — 169.12 (168.72), Trst 298.26. Zagreb. Dunaj 7-9905 — 8.0205, Berlin 13.495 — 13.525, Budimpešta 9.9137 — 0.9437, London 276.08 — 276.88, Milan 297.21 — 299.21, Newyork 56.75 — 56.95, Pariz 221.63 _ 223.63, Praga 168.32 — 169.12, Curih 10944 — 1097.4; dolar 56.25 —56.45. Cnrih. Zagreb 91275, Pariz 20.31, London 25.2275, New8ork 520, Milan 27.2150, Praga 15.395, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.60, Berlin 123-30, Bruselj 72.18, Amsterdam 208.30, Varšava 58.30. Efekti. LJubljana. Vojna škoda 454 zaklj., Celjska 58 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Pra-štediona 850 den., Kreditni 170 den., Vevče 120 den., Ruše 260 zaklj., Stavbna 50 den, Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425 — 425.5. kasa 425 — 425.5, za april 428 — 429.5, za maj 432 — 433.5, za december 457 — 459, investicijsko 87—87.5, agrarne 54.75 _ 55; bančne vrednote: Pra- štediona 8TJ0 — 860, Unionbanka 57—57.5, Srpaka 160 den, Jugo 85 — 87, Ljubljanska kreditna 128 den. Narodna 7250 — 7350, Ze-maljska 140 — 142, Poljo 15.5 — 16; industrijske vrednote: Gutmann 205 — 210, Sla veke 101 bi, Slavonija 5 — 5.50. Nihag 2.50 — 10, Drava 436 bi, Vevče 125 den, Dubrovačka 540 den. Jadranska 620 — 650, Brod vagon 300 _ 302, Union Osijek 178 do 178.5, Trbovlje 469 _ 470, za december ex kupon 472.5 — 480, Split cement 700 denar. Beograd. Investicijsko 87 — 88, agrarne 54 _ 56, Vojna Skoda 425.5 — 426.5, za april 430.5 — 431, Narodna banka 7310. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (28. L m.). Lee: Tendenca nespremenjena. Zaključenih 9 vagonov, in sicer 4 vag. testonov, 3 vag. desk in 2 vagona hrastovih podnic. Išče se na živ rob rezana smreka-jelka in brzojavni drogovi, smreka jelka, 11 m dolžine. Deželni pridelki: Tendenca ijiirna. Zaključenih je bilo 39 vagonov koruze. Cene pšenici sa nekoliko popustile. Nudi se pšenica (slov. po3t, mleveka tarifa, 80 kg, plač. 30 dni): baška promptna po 300 — 302.50* za april po 802.50 _ 805, za maj po 805 — 307.50; moka: »Og«, fco. Ljubljana, plač. pri prejem« blaga po 425—430; koruza: laplatska, zaca-rinjena, »lov. post, dobava v maju po 425— 427.50, v juniju po 320 — 322.50, v juliju-avgustu po 312 — 815, baška, času primeiv no suha, slov. post. plač. 30 dni po 322.50__ 325, za april po 330—335: oves baški. ,Iov. post, navadna tarifa po 305—310; ječmen: baranjski pivovarski 68-69 ke po 345— 347.50, baški ozimni po 830—332.50. Novosadska blagovna borza (28. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 164 v» gonov pgenice, 8 vagonov moke in 15 vagonov koruze. Pšenica: baška 246 _ 248; banaška, pariteta Vršac 240 — 242; sremska 247.5 — 250. Oves: baški, sremski in slavonski 250 — 252.5. Koruza; baška in sremska 270 — 272.5; za aprli 272.5 _ 275; za maj 280 — 285; banaška 267.5 — 270 Moka: baška »0g< 340 — 850; »2c 320—330: >5« 300 — 810; ,6c 285 — 2925. Otrobi: baški 182.5 -i 187.5; banaški 182-5 185. Pogreb maršala Focha OgronMM množica defiBra mimo zemeljskih ostankov mrtvega vojskovodja. M »o Jih ranterffl t Dotredamsko katedralo. ob Tinocžin Loka rma«e, predivo so JHi prenesli Na letošnjem veslarskem matchu, ki •• odigrava vsako leto med moštvom i univerze v Cambrldeeu In moSmrai x natvene v Oxlorda, so cmagaU Cambrtdsreianl. Slika nam kaže trna eo vito »osmfco«. Nov roman Umirajoče duše ie le>p zgodovinski roman lz baročne Ljubljane (18. stoletje), ki ga je spisala lika Vaštetova tn pravkar Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani« BroSiran vellia Din 52, vezan EMti 62. Ptičji pomeidd »Kaj vas ni zima vzela ?« se Je zadr-fa kavka, ki se je grela na prisojni strani »Zvezde« nad prezeblo ščin-kavko. »Saj vidite, da sem takih misli, da Je še vedno vredno živeti,« je odgovorila prijazna ščlnikavika. »Vidim, vidim,« jo je zavrnila kavka. »Vidim, pa tudi, koliko naših prijateljic je mraz podušil. Vse najboljše in najbolj zabavne so šle v krtovo deželo, kar pa je ostalo, so same ničvredne smeti.« »Vidim, vidim,« Je rekla ŠČinkavka, *ato vas pa tudi zima ni vzela.« »O, vaš jezik je znan daleč na okrog! Zgago delate in natolcujete, da «e m« po trebuhu obrača, kdor vas posluša. Pa hinavski ste tudi. V nedeljo je k maši pozvanjalo, vi ste se pa po-jali s tistim svojim jalovcein, ki misli, da kaj pomeni, pa nič ne pomeni. Da se le Boga ne bojite! Komaj je zima ipalo odnehala, že mislite na greh in holadri! Le nikar ne tajite, saj so vas videli.« »Vas so pa slišali, ko ste pod Tivo-iijem v mrazu in ledu rožnivenec mo-ali, samo da bi se smilili lemenatar- jem, ko so Jo mahali tam mimo na sprehod.« »Kakšna laž. Da vas Bog pri tej prl- likj ne oplazi s svojo pravično šibo! Ponavljam, komaj je mraz minil, že nvslite na greh.« »Jejhata, jejhata,« je priletela sinička, ki je na bližnjem kostanju zaman čakala pomladi in se podila za iverjo, ki jo je smatrala za kukca. »Spet sem prišla prepozno. Taka sem kakor novinar ali ogmijegasec: ko je že vse pri kraju, pa prti letim s pravočasno zamudo ter ugotovim dejanski položaj. Nič bolflša nisem od policijskega zdravnika, kit je samo za to na svetu, da u«o-taviia smrt.« »Kdo je pa vas klical,« Jo je naihru-Ifila obiesrjna kavka, »prešerni ste in z repom pokate, pa vam ni prav nič treba.« »O, thiba kavka,« se je odrezala milo sinička, »zdaj sli®m vaš gllas in vidim, da nisem zaman prišla: kfer je o grehu pomenek, tam ste vi prva. Spomlad prihaja v deželo, kaj hočemo, tudi meni je zadišalo po nasladi, kakor temu pravijo Kudlje, ki nočejo nikoli naravnost povedati, koliko stvar tehta in po čem diši.« »Ne odgovarjam vam ln zato smatrajte moj molk za izraz gSobokega in odkritosrčnega zaničevanja,« je rekla kavka, sileč se, da bi napravila okrog kljuna imeniten in dostojanstven izraz. Ščinkovka je spoznala težavni položaj in se ojunačila: »Le prepira ne! Zastran greha se nam res ne bi bilo treba pričkati. Sicer pa ni neobhodno potrebno, da bi se menile o samem grehu, nasladi in enakih stanovskih vprašanjih. Vsaj meni niso btile v družbi strokovne debate nikoli po srcu.« »Prav imate, zmeraj sem ipvaževala vašo izprevidevnost m samo dobro govorila o vas!« je rekla kavka, ki nI mogila molčati. Sčimkavki je ta laž očividno ugajala ln je zato licemersko pokadiia kavWi: »Povejte nam, draga soseda, ki ste med zimo živels sredi Ljubljane in ki pridete večkrat v dotik s šenklavškimi in frančiškanskimi golob., ki vedo, kako se svet suče — povejte nam torej, kaj novega j« mestu prinesla letošnja ziima.« Kavika je namršila kožušček, se imenitno postavka in začela: »Letošnja zima se je začela s špansko boleznijo, ki se pa Ttjudem ne zdi več tako španska kakor njega dni. Vdomačila se je med njimi: in ji pravijo hripa. Njen val je prišel iz Amerike. Zdaj je svet moderen in sprejema vse v valovih: hri- po, radio 'm mraz. Marsikdo je komaj čakal hripe: če se hočeš napiti žganja, ni boljšega izgovora, kakor je hripa. To priliko so do dobrega porabili vsi s^anovfi vseh starosti in sprejemali vase alkohol na debelo; često celo v valovih, ker svet je moderen. Nato so se oglasili prvi valovi mraza. Ta mraz je marsikomu precej koristil. Časopisi im pratikarjf so polnili kolone in pisali o samem mrazu, da tš je kl®un odpadel, če si zagrabil kak časopis. Baje je precej ljudi v toplih posteljah od mraza pomrlo, ko so čitali te mrazapolne novice. Premogarj so zigmili s cesit in zaman si napenjali ušesa, da bi slišai kje vsaj od daleč tisto zoprno premogarsko pi'ščalko. Nelkega mrzlega dne, ko je sneg zameta! Mest-nft trg, je neki pobalin zapislkal na tako premogansko piščalko, da ga je bilo sflišati gor do sodne palače. Okna vseh Wš so se zdajci jela odpirati kakor ob procesiji, mestni očetje so prekinili sejo in hiteli na cesto, zdravnik je pustil škarje v pacijentovem trebuhu, od brivcev je priletelo več napol obritih in nasapunjenih moSklh, gospodinje so putsilile, da jim je juha prekipela: vse je drlo, da bi videlo premogarja. Tisti faratin pa, ki je videl, kaj je napravil, Je začel bežati tako, da so ga šele čez dva dni ujeli v Mestnem to®u. Morate premisM, da je bil tako globok sneg, da je moralo še oko postave, ki ima sicer urno nogo, dva dni teči, da je prispelo do Mestnega loga.« »Strašno, pa tudi pravično strahuje ljubi Bog ljudi,« sta pripomnili poslušalki. Kavka pa je nadaljevala: »Nekega dne je pripeljal Ižanec na saneh kakih trideset bukovih polen. Ustavil se je pred Prešernovim spomenikom, tam kjeT ob lepem vremenu ni priporočljiva vožniia za bmeta, zakaj oko postave presneto pazfi nanj; ustavil se je, odd kUuseti kozjih postav, si vihal brke hi gledal na okrog kakor gimnazijec, ko pride prvič na Grntavec: pol mesta se je bilo zbralo okoli njegovih sam; in strmelo v bukova -polena. Ižanec pa. ki je biti izkušen mož, si je mislil: »To je tako, kakor če bi bil med vojno pripeljal v Ljubljano poln voz belih maslenih štruc. Primaraha. še stražnik mi oddaleč prijazno krtma in se na smeh drži. Bežimo!« In je udariš po klšusetih ter se ustavil šele doli nekje v Kravji dolini. Sicer pa je mraz marsikoga razveseli Šole so bile zaprte. Mladina, ki ji je pretilo, da bo zmrznila pri knjigah, se je drsala in smučala po snegu, k! Iz življenja in sveta Poročne svečanosti na Norveškem Poroka med prestolonaslednikom Olafom in Švedsko princeso Marto, ki se je vršila prošli teden, je bila ra« dosten dogodek, kakršnih je bila nor« ▼eška prestolnica deležna le malo. IVsi listi naglašajo važnost te zveze sa bodočnost skandinavskih držav, ki bo »e zvezale po njej s tesnejšimi vez« mL Kraljevske družine Norveške, Švedske in Danske so si bile med se« boj že itak v tesnem sorodstvenem razmerju, ki se je sedaj še poglobilo. Ni morda odveč omeniti, da so spre« jeli to zvezo med bodočo norveško vladarsko dvojico s posebno simpa« tijo tudi na Angleškem in v Belgiji. Angleški kralj je namreč ujec princa Olafa, čigar mati, žena kralja Haa* kona, bivšega princa Karla Danskega, je po rodu angleška kraljevska prin« cesa; žena belgijskega prestolonasled« nika, princesa Astrida, pa je sestra princese Marte. Razume se, da so vsa ta sorodstvena razmerja privabila v Oslo k ceremoniji mladega para, šte« vilne člane kraljevskih rodbin iz orne« njenih dežel. Sploh je bil obisk s te 6trani izredno velik. Tako je priso« stvovalo poročni ceremoniji v kate* drali sv. Odrešenika med 1600 povab« ljenci 18 kraljevskih princev. 300.000 oseb na ulicah Se večjo simpatijo in navdušenje je našla mlada dvojica v vseh slojih prebivalstva. Računajo, da je poročni sprevod skozi ulice gledalo 300.000 ljudi. In ti ljudje so noreli od rado« sti — nihče ne bi prisodil toliko ži» vahnosti tem flegmatičnim Skandi* navcem. Dotok tujcev je bil ogromen. Tako ogromen da je bilo v zadnjih dnevih izključeno dobiti kakšno sobo v ho* telili. Ti tujci so plačevali za slučajno prenočišče vsako ceno. Za priviligi* rana mesta, s katerih bi bolje opazo« vali poročni sprevod, pa dvakrat vsa* ko ceno. Pravijo, da je neki hišni go« spodar za prostor ob oknu s pogle* dom na trg pred katedralo spravil v svoi žep 1000 norveških kron (okrog 15.000 Din!) Vstopnice za slavnostno večerno predstavo v kraljevem gle« dališču so šle po istih cenah. Zastave, traki, stebri iz ledu Mesto je bilo odeto v en sam pisan kaos zastav, zelenja, razsvetljave, tra* kov, cvetlic. Po velikih ulicah je sta* lo 44 stebrov iz ledu, ki so nosili po« zlačene globuse in ki so bili od zno« traj razsvetljeni od električnih žar« nic. 750 milijonov litrov vode so po* rabili, da so izklesali teh 44 stebrov. Izložbe trgovin so bile prekrasne, ne* številno hiš so pobelili in prebarvali nalašč za ta dan. V gumbnicah so no* sili ljudje trakove in kokarde v na* rodnih barvah. Sprevod in ceremonija Ob 11.45 je prispel princ Olaf v spremstvu vojvode Yorškega. V pre« sledkih po 2 minuti so prihajali av* tomobili s člani vladarskih hiš, s ce* lotnim diplomatskim zborom, s po* vabljenci. Točno opoldne je prispela zaročenka in se podala v spremstvu osmih častnih dam k glavnemu oltar* ju, kjer so jo čakali princ in člani vladarskih rodbin. Ceremonija poro* ke se je izvrišla kmalu nato in je bila kratka. Ko je princesa odgovorila s krepkim »da,« so zapeli zvonovi in skoro Istočasno so se jim oglasili zvonovi vseh cerkva po Norveškem in Švedskem. Topovi so zagrmeli. Po ceremoniji sta se podala novo* fioročena z vsemi povabljenci v kra« jevo palačo na slavnostno kosilo. Njuni kočiji je sledilo kakšnih 200 avtomobilov. Ljudstvo je vzklikalo, letala so metala šopke cvetlic na voz obeh poročencev. Darovi, izgubljena listnica, požar Popoldne, po kosilu, je mladi par sprejemal darove, ki so bili izredno številni in bogati. Meščani mesta Oslo so jima poklonili 240.000 nor* veških kron s krasnim, umetniško iz* delanim alDumom. Zvečer sta se pa pripetili dve ne* sreči, ki sta se zelo slabo izkazali na radosti dneva. Princ Olaf je ob po* vratku s postaje izgubil listnico z ve* liko vsoto denarja in voznim listkom za poročno potovanje. Na Norve« škem so tudi kraljevski princi dolžni nabaviti si za svoja potovanja vozne listke. Doslej se še ni prijavil nihče, ki bi bil listnico našel. Se slabše je učinkoval požar, ki je izbruhnil med slavnostno predstavo nenadoma v ogromnih skladiščih družbe Steen in Strom. Skladišča so pogorela v nekoliko urah do tal, nič niso zalegli napori stoglave armade gasilcev. V mestu so najprvo mislili, da izvirajo eksplozije v skladiščih in odsevi plamenov od kakšnega umetal« nega ognja. Tudi princu so povedali o tragičnem dogodku šele po končani predstavL Ko so poklicali čete straž« nikov, ki so stale pred kraljevo pala* čo, v čijem parku bi se morala drugi dan vršiti ljudska slavnost, k gorečim skladiščem, je prišlo iz neznanih vzrokov do panike med tisočglavo množico. Mnogo oseb je bilo poboje« nih, a množica, ki je bežala na vse strani, je podrla vse priprave za slav* nost in poškodovala park. Tudi neko= liko gasilcev je bilo med gasilnim de« lom težje ranjenih. Krvnik in psi Novi madžarski krvnik Franc Ko= žarek je pričel svojo zadnjo karijero v Balassagyarmatu, kjer je obesil so? darja Pavla Ferenczvja, moža, ki je ubil svojo ženo in tri otroke ter jih zakopal v gozdu. Mimogrede poveda* no, Ferenczy je bil kaj inteligenten zločinec. V ječi je bral Spencerja in napisal pesniško zbirko »Kri in smrt in ljubezen«. Kozarek je prispel na dan pred ju« stifikacijo zvečer v Balassagvarmat. Ko je stopil iz postajnega poslopja, se je zgodilo nekaj čudnega. Neki pes ga je zagledal in pričel grozovito la« jati in tuliti. Takoj se je oglasil z dvo« rišča bližnje hiše drug pes, nato tretji, četrti, v kratkem času so lajali in tulili vsi psi po mestu in se niso dali več pomiriti. Vso noč so izvajali svoj gro« zoviti koncert. Kakor da vedo, čemu je prišel strašni mož. Po eksekuciji so opozorili krvnika na to čudno zadevo — tedaj pa se je vse pojasnilo. Povedal je, da je bil dotlej konjederec in da ima mnogo pasjih smrti na vesti. Nič ni čudnega, da je pes pred postajo ovohal v njem morilca psov, da se je ustrašil ln svoj strah sporočil z lajanjem vsem drugim psom. Mislil je bržkone z vsemi svo« jimi tovariši vred, da prihaja Kozarek zaradi psov. Pasji instinkt je za tak« šne stvari silno razvit. Tako pravi vsaj — Kozarek. Kitaika na angleškem odru V Londonu je nastopila znana ki« tajska filmska diva Anna Mav \Vong v govoreči gledališki vlogi, kot nosi« teljica glavne vloge v Klabundovem »Krednem krogu«. Občinstvo je bilo najprvo malce razočarano. Umetnica je govorila namreč angleščino tako perfektno po angleško oziroma ame« riško, da občinstvo ni verjelo svojim ušesom. Mislilo je, da bo njena izgo« vorjava takšna, kakor je pač običajna pri Kitajkah, ki govore angleško. To pa seveda ni bilo mogoče. Miss Wong je namreč Kitajka samo po poreklu, v ostalem pa pristna Američanka* ki ni Kitajske še nikoli videla in Kitajce samo v bednih kitajskih četrtih ame* riskih velemest. Potem si je občinstvo opomoglo in se je dalo hipnotizirati od velike umetnosti te male Kitajke, ki jo poznamo tudi pri nas iz njenih fdmcv. Od sfrokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Ne samo izobrazba V Ameriki so že davno prišli do spoznanja, da ni šolska vzgoja in '.z« obrazba najgotovejše sredstvo, da se mladega človeka navede na pot do dolarjev. Profesor dr. Clark pravi ce« lo, da ljudje, ki imajo danes v Ame* riki premoženje, bi bili prišli do nje« ga tudi brez izobrazbe. Današnja šol« ska vzgoja navaja dijaka k premišlje« vanju in oklevanju, ko gre za pridobi« vanje denarja, treba pa je često nag« lega in smelega sklepa. Clark pravi: Ako postavimo k delu dve skupini ljudi, naobraženih in nenaobraženih, ne bodo imeli prvi kdo zna kake po« sebne prednosti pred drugimi v živ« ljenski borbi. Clark dostavlja, da se 9 tem on ne izreka sploh proti šolski vzgoji in naobrazbi, ali mladi možje r.aj nikar ne mislijo, da jim bo baš naobrazba pomagala k bogastvu, ki odločajo o njem povečini praktični oziri. Madež na lenoti lepotne kraljice Cesar ni mogla dognati pariška ju« rvia, ki je Bosko Simonovo iz Kes/« thelvja, potem ko je že bila izvoljena za kraljico vseh madžarskih lepotic, proglasila še za evropsko lepotno kra* ljico, to so dognali nek' dijaki keszthe« lyjske poljedelske akademije. Našli so namreč hud madež na njeni lepoti in zavoljo tega madeža so ji priredili ob njenem prihodu domov mačjo g">d« bo pod okni in hrupno demonstracijo v kinematografu, v katerem so pred« vajali filmski posnetek ob njeni vr« nitvi v Budimpešto. Ta madež pa je seveda tudi tako skrit, da ga jurvja ni mogla videti in če ga je že videla, se ji ni mogel zdeti tako pomemben, kakor se prikazuje ultrabistrim očem madžarske nacionalistične študentari« je. Obstoji namreč samo v tem, da je dražestna kraljica židovskega namesto pristno madžarsko«mon£lolskega rodu. Kar se tiče Simonove, se je izjavila zelo na kratko, ko so io vprašali, kaj" si misli o plemensko estrtičnem nazi* ranju svojih študentovskih rojakov. Dejala je: Lepota preminf, neumnost rn ne. Tri leta uspešnega dela »Vodnikove družbe" Razveseljiv razvoj naše največje kulturno - književne organizacije »Jutro Je na krato že poročalo o občnem jboru »Vodnikove družbe« v LJubljani. Na-lc poročilo izpopolnjujemo Se z nekaterimi lanimivimi podatki. Predsednik »Vodnikove družbe« g. Rasto Pustoslemšek je v svojem govoru očr-tal družbino razveseljivo uspešno delovanje v prvih treh letih njenega obstoja in Je Izjavil med drugim naslednje: Družba je bila osnovana s tem edinim namenom, da izpopolni na našem književnem trgu one občutne vrzeli, ki so nastale po vojni, ko je »Slovenska Matica« prenehala s svojim delovanjem in se »Mohorjeva družba« ni mogla ali ni smela prilagoditi novim razmeram in novim potrebam slovenskega č.itajočega občinstva. Ni bila lahka naloga, ki si Jo ]e nadela družba, saj je bilo treba v nekaj me »ecih ustvariti docela novo organizacijo, ki nI imela š»- nobenih korenin v narodu. Toda delo je ipak šlo dosti gladko izpod rok, ker se je uprava lotila posla ne samo i vnemo in požrtvovalnostjo, marveč pred vsem z ljubeznijo do stvari. Vkljub požr tvovalnemu delu in dobri volji pa bi v svojem stremljenju ne uspela, ako bi ne našla takoj ob svojem rojstvu navdušene pomoči in podpore številnih idealnih sotrudnikov — Doverjenikov, katerim gre levji del zaslug za to, da je danes »Vodnikova druž ba« s svojo armado 18.000 članov tako mogočna narodna organizacija, da Je ne more več omajati ne sovraštvo njenih nasprotnikov, še manj pa zlobna zavist neka-ternikov, ki ji ne morejo pozabiti, da se je rodila brez njihovega dovoljenja in da uspeva brez njihovega sodelovanja. To, kar je danes »Vodnikova družba« ta kar predstavlja, je postala iz sebe, iz lastnih moči. Poudarjam, da niti pare ni dobila od nikoder podpore, dasi bi vsakdo pričakoval, da bo družba, ki je v treh letih svojega obstoja, poslala med narod skoraj četrt milijona dobrih — to naglašam — knjig, ki je dala narodu v roke knjige tako pa-trijotske vsebine kakor je »Pravica kladiva«, »V borbi za Jugoslavijo« in »Vodniki In preroki« in ki šteje med svoje ustanov-nike tudi NJ. Veličanstvo kralja Aleksandra samega, našla ne samo naklonjenost, marveč tudi priznanje v krogih, katerih dolžnost bi bila, da moralno in gmotno podpirajo ustanove, ki so že po svojih ciljih državotvorne in težž edino za tem, da vzgoje najširše sloje našega ljudstva v zares patrljotskem duhu. H koncu svojega govora Je predsednik apeliral na poverjenike, naj spoznajo, kako velike važnosti za družbo je, ako pobero članarino za prihodnje leto zaeno z razdelitvijo knjig ter pošljejo nabrano članarino upravi vsaj do I. aprila. Ako to poverjeniki storč — in prepričani smo, da Baš apel ne bo našel gluhih ušes — bo pri-lodnja družbina uprava ob zaključku svoje triletne poslovne dobe lahko s ponosom ugotovila, da stoji za njo prosvetna vojska 30.000 članov. Številne člane »Vodnikove družbe« bodo brez dvoma zanimali podatki o njeni organizaciji in gospodarstvu, ki jih je podal na občnem zboru družbin gospodar g. prof. I. Breznik. Za interese »Vodnikove družbe« deluje požrtvovalno 574 poverjenikov (plus 24 v primeri z letom 1928), od teh v ljubljanski oblasti 220 in v mariborski oblasti 198; v Ljubljani 69, v Mariboru 24. izven Slovenije 58, izven države 5, V letu 1928 je štela družba 163 ustanov-nikov (plus 5). Od teh v ljubljanski oblasti 123 (plus 3), v mariborski 30 (plus 2), izven Slovenije 8, in 17.872 letnikov (plus 4S8); od teh v ljubljanski oblasti 10.377 (plus 360), v mariborski oblasti 6453 (plus 334), izven Slovenije 867 (—79), Izven države 122 (—80). Minus Izkazujejo kraji Izven Slovenije, v glavnem zaradi premestitve tamkajšnjih poverjenikov v druge kraje, ter Amerika istotako zavoljo ondot-nih razmer, ki se pa bodo skušale premostiti. Večino članstva Imamo na kmetih — 9831 članov. V mestih in trgih imamo 163 nstanovnikov in 8041 članov, od teh v Ljubljani 97 ustanovnikov in 3138 članov (plus 172), v Mariboru 15 ustanovnikov in 932 članov (plus 2). v Celju 5 ustanovnikov In 610 članov (—22). V drugih mestih in trgih v ljubljanski oblasti 1805. v mariborski oblasti 6S9. Knjig se je tiskalo 75.100 \Izvodov (lani 72.060) tn so veljale 373.000 dinariev. \ Književni program za 1. 1930. Je razvil iružbin književni referent g. prof. dr. Ivan ki je najprej zavrni! kritiko dnižbinih knjig, kakor Jo je objavil »Ljubljanski Zvon« in nato razložil namen, ki ga ima družba s svojimi knjigami: nuditi članstvu knjige poučno-zabavnega značaja, ki pa ne morejo biti boljše nego je naša literarna produkcija. Nato je dejal: I* poročil poverjenikov sodimo, da Je letošnji književni dar članstvo zelo zadovoljil in so bile izražene želje, naj družba ▼ tem smislu nadaljuje. Da ustrežemo vsem vrstam našega članstva, ki je pri itevilu 18000 zelo različno, po večini pa iz srednjih slojev, smo izbrali leposlovni knjigi tako, da je ena zajeta iz naše zgodovine, druga pa is povojnega malomeščanskega življenja. Za 1. 1930. bodo dobili družbinl člani za borih 20 Dii. naslednje knjige: 1. Pr&tika v isti obliki izpopolnjena vsebinsko i novimi odstavki, ki ustrezajo zahtevam in potrebam naše dobe, g P"atro zanimivim čtivom in bogatimi ilustracijami. 2. Juš Kozak: Blatni grad. Povest je zajeta iz življenja sedanje dobe, delo našega priznanega pripovedovalca, avtorja »Belega mecesna«, ki je podal g to povestjo novo iepo delo svojega tnlenta in bo gotovo med najzanimivejšimi knjigami letošnjega leta. 8. Slavko Savinšek: Dirk« iivljenja. Pisatelj je znan po povestih, ki so zadnja leta druga za drugo zagledale beli dan. Dober pripovedovalec je z živahno fantazijo in pisanimi dogodki Roman sega v naše malo mesto, kjer ge razvija športno življenje in ves oni moderni avet, v katerem hlasta današnja družba po sreči, a jo tako redko do seže. To je dirka za srečo in rekordi, borba are in idealov, resnična slika življenja, ki nag danes obdaja. 4. Dr. Iv. Lah: »V borbi i& Jugoslavijo«. Dočim je bila prva knjiga le pregled glavnih dogodkov iz naših borb od časa prebujenja, bo podajala druga knjiga naš narodni boj v svetovni vojni, od vojne napovedi do koroškega plebiscita, ko se je potegnila zadnja meja naše nove države. Knjiga bo bogato ilustrirana ln bo podajala vse one dogodke, ki so odločilno vplivali na naše osvobojenie. Poznanje zgodovine naših zadnjih let je potrebno vsakemu državljanu, Če hočemo prav presojati dogodke sedanjosti. Odbor je prepričan, da bo književni dar za prihodnje leto v polni meri zadovoljil vee naše članstvo, ki mu je postala »Vodnikova družba« nujno potrebna narodna ustanova, iz katere bodo črpale sedanje ln bodoče generacije. Izvleček iz programov Sobota 30. marca. LJUBLJANA. Opoldanski program odpade. — 16: »Vstajenje« (prenos iz Stolnice). Vmes igra radio-orkester. — 19: Srednje dalmatinsko otočje. Propagandno predavanje v slovenskem, nemškem in češkem jezika — 20: Pevski večer kvarteta »Glasbene Matice. — Koncert radio-orkestra. — 22. Poročila. — 22.15: Sprehod po Evropi. — ZAGREB 20.35: Koncert komorne glasbe. — BEOGRAD 11.45: Stanje vode in poročna — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 20: Predavanja. — 20.50: Spevoigra »Ko-štana«. — 21.30: Poročila. — 21.45: Simfoničen koncert. — PRAGA 20: Prenos programa iz Brna. — 22.25: Koncert ciganske godbe Iz Bratislave. — BRNO 17.45: Arije iz VVagnerjevega »Parsifala«. — 20: Velikonočna legenda. — 22.25: Prenos koncerta iz Bratislave. — VARŠAVA 20: Prenos »Vstajenja« iz katedrale v Poznanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16. Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 18.50: Komorna glasba. — 20.05: Dramski večer in orkestralen koncert. — BITRLIN 17: Koncert na orgle. — 20: Orkestralen koncert — 21: Scene Iz Goethejevega Fau-sta«. — FRANK FURT 16.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Pasijonske igre. — LANGENBERG 16.30: Zborovski koncert. — 20: Velikonočni koncert {orgle, pevski trio, violina ln čelo). — STirTTGART 16.35: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.15: Prenos programa Iz Frankfurta. — TOULOU-se 21.30: Arije In resmi iz popularnih oper. — 22.25: Simfoničen koncert. — BUDIMPEŠTA 19 30: Orkestralen in pevski koncert: velikonočna ghsba. — Koncert ciganske godbe. — LONDON 19.45: Bachove violinske in klavirske sonate. — 20.30: Mešan večer. — 22.35: Orkestra'en In pevski koncert. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 20.45: Verdijeva komična opera »Falstaff«. — STOCKHOLM 19.05: Koncert pevskega kvarteta. — 19.45: Mozartove violinske sonate. — 20.10: Zabaven večer. Ka ni nikjer primanjkovalo. Najbolj zagrizeni zimski športniki ga letos niso pogrešaL« »Oh, zkaskfi šport je bil že od nekdaj moja st;ast,« je rekla sinička. »Ne motite govornice in nehajte ie s tistim svojim športom,« je rekla ščin-kavka. Kavka je nadaljevala: »Torej, kakor rečeno, letošnji mr«z je marsikomu tudi koristil. Pred vsem gostitačarjem šn kavarnairjem. BMj so dnevi, ko sta stali samo po dve kmetici na trgu. Vse se je gnetlo okrog njih, zakaj v ierba-su sta razkazovali Ljubljančanom" čudo slovenske domovine, steber in ponos našega poljedelstva, oporo in diko ljubljanske okolice: zmrznjeno zelnato glavo, ki bi jo s periščem prav lahko po-florl Ko sta povedali za ceno, so me-gčanii. prevarani v svolh nadah, sklonili glave in potrti odšli, še škofova in županova kuharica nista zmogJi toljko drobiža. Bil je tak mraz, da je vse 7mrzovafo, vroče je bilo samo pekom, kadar so grmado kurUi, sleparjem, če so srečali na vogali stražnika in umetnikom, če jih je nepričakovano kje zalotil krojač, trgovec aH kak drugi žalujoči ostali. Nekaterim pa je letošnji mraz tudi očividno škodoval. Posledice so se videle v črkarski pravdi in vseobčem narodnem pokolju zaradi »Zvezde«. Zakaj mraza nekateri dedi človeškega telesa ne prenašajo lahko.« Tako je končala kavka. Vse tri so od!leteile na ograjo za vodo poleg frančiškanskega mostu, kjer so nakopččene ob bregovih cele gore snega. Tam se je sinička spustila na snežmi rob in za-drobila: »Meni pa mraz nič ne škodi! Jaz ljubim zimski šport, seveda sem pa tudi utrjena. Poglejte, pozimi se kopljem v snegu! Kinooperaterii se zanimajo zame, k filmu bom prišla! Tako postavo in ude dobite le od zimskega športa.« Tedaj se je srnežna plast utngaia in zagrmeia s sinfčko vred v vodo, val io je zagnnil, da se je napol premmzila revica komaj rešila in posušila na solncu. Ščinkavka je 5e vprašala: »AH sicer niso Ljubljančani to zimo nič doživeli?« Nato ie kavka odgovorila: »Ne! Prosim vas. kdaj pa Ljubljančani sp3oh kaj dožfve?!« Po tej brezobzirni ugotovitvi sta odleteli pod Tivoli. Naroabz uv vso. clop***, licoitsj* malih, oglasov, /t, poAah, na. Oglasru, od, daltk Jutra,] Lubl/ana, Vr%stnuAM,^..T«t it. Zfpz Ust, prtsiojbisi*. j*, oparlcu b, obe/tasn t aaročdbm,, su ■ c*r /» ojlast- a4. priobčijo Čekovni, račun, pošbu. Ura. rulsuc* (jubUana. št 11841 Jal^oglasv.b^ sluzjjo u parr^dovalrL*. uv toofOf, I IcaUcm,, dopisovanja la, o^lcuru irvovu-k^aa, all ■ oa. nasruui*. občuurtoa, ufaka bnstuia, jo par- -Maj- r^JUajnna^a. značaja,: vsaka btstslas Dva, - ftcu-manjšo zst+ra*. Vt*, 5 - Pruptafbata, za, Jijrv Vut, j- 1 *xanjrv zsiAsik Via, to - Vnsto+buva, za šifro J)ui, 5- Za pošiljanje ponndb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.— kličite tele!, šte^ 3492. 2402 ter eksoozitnro ▼ Šiški tele? Stev. 3203. Dobro dekle U bi 11» k dvema aal;ma otrokoma, sprejmem Potrebno j« perfektno »nanj« nemlkega iesika Dragi pogoji ptan«no Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 8117 Spretno prodajalko ia trgoTino prekatnega mesnega blaga sprejmem Prednost imajo prodajalke bre* babi glavice — Ponudbe na oglar ni oddelek »Jatra« pod »Bros bubi glavice«. 7841 Pekovskega učenca proti popolni oskrbi, « obleko, brano ta stanovanju sprejme moderna pekarna Alfred M iver. Subotica 8486 Čevljar, delovodjo smoinega vsega t to Uroke (padaj»Sega dela sorej- mom. Ponudbe na oglasrd oddelek »Jntra« pod šifro »Delovodja« 8562 Tovarnar sprejme gospodično, aano» ijivo t pisavi ln perfektet v nemščini. Ponudbe « »M ko pod »Pisarne red« na ogl. oddelek »Jutra« 8564 Strojnik tnčen ključavničar, liiv la samostojen, dobi slutbo v opekarni. Dopise, ne bre t prenov spričeval pod »Trezen« as oglasni oddelek »Jutra«. 8400 Domača tvrdka s širokim delokrogom la uvedenim potnikom, prevzame le eno zastopstvo dobro idočega predmeta. — Ponudbe na poštni predal 316, Ljubljana. 88SS Za francoščino H5em učitelja ali učitelji eo aa trikrat tedensko — »večer od MS.—%9. ure pr] meni doma. Ponudbe i navedbo eene na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Francoščina«. 8644 Kocljaža n tovorna vozila in kočijo sprejme večja tovarna na Gorenjskem. Biti mora sanesljiv, trezen in polten Pri zadovoljivem poslovanju se mu poveri tudi nadzorstvo nad hlevom — vsebujoč 6 konj. Ponudbe i navedbo zahtevane plače pod »Kočijat« na oglasni j kompletna (4 oddelek »Jutra«. 8393 zans knjige), knjig, cena Pridno dekle ia kuhinjska dela «prejme »m*«! Štrukelj. 8281 Pek. vajenca sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Anton Olet, Velenje Poslovodjo pobratenega namestnika aa realitetno pisarno ▼ LJubljani, i primerno pristopnino »prejme takoj Zagorski Maribor, Tattenbacho-va ulica 19. 848S Dobrega Žagarja sprejmem takoj k veoeo.i-;ankl na dva lista, i električnim pogonom. Anton Valant, lsmri ' trgovoc, Zasip pri Bled«. 8481 Fanta za vsako delo, sprejmem. Ponudbe oa ogla«, oddelek »Jutra« pod »Uslužbenec 800«. 8503 Šoferja mlajšes«, neolenjenega. s najmanj dveletno prakso sprejmem. Naslov t ogiu. oddelku »Jutra«. 8812 Strugar aH ključavničar obenem tudi Šofer, dob! takoj mesto. Na>!ov ▼ ogl. oddelku »Jutra«. 8523 »Nar. Enciklopedija« Bibliografskega zavoda ▼ Zagrebu, *rt>eko-hrv-«lov., trpeino ve-knjig. ceni 1450 Din, proda sa sni iano ceno 1060 Din. Naslov pove oglasa j oddelek »Jntra«. 8547 l«Hif ICiŽI Knjigovodja korospoadent sa alovenMi-bo. Italijaaičino in nemMl-ao. verziran Inrai manipu-lant la dober pevovoija t--li tlatbe Nasiov v ogi oddelka »Jatra«. 8168 šivilj, učenka U ji manjka ie 13 mesecev. lelj nadaljevati učno dobo. Karlov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. S402 Trg. pomočnica čedna in *o!i'tn». izučena na d«teh, teli premeniti mesto, najraje aa deielo. Cenj. ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Psmočniea«. 8B6U Trgovski pomočnik mejane stroke, vojaščine preot, zmoten več jezikov, verzi rs b t vaeh panogah, tali trajno meeto za takoj aii pozneje Cenjen« r>o-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Iifro »Marljiv ln pošten 300«. 8560 Vrtnice ramobarvne ter plezalke, cepljene breskve, nizke ia visoke, ciprese, Spargeijne — dveletne sadike, mlade rastline, ar.paraguse ter vsakovrstne cvetlične in salenjadne sadike po so-lictai oeni razpošilja Ivan Jemec, vrtnarstvo, Maribor 8009 Puhasto perje raspotiljam po povzet-a najmani 5 kg po Din SS g. - Izk orietite priliko, dokler traja zaloga. — L BrozovM, Zagreb, lllea 82. Kemična čistilnica p< r a. 189 Železnato vino lekarnarja dr O Pieeoltja r Ljubljani, krepč, oflabe te. malokrvn«, odrasle Restavracija s veliko plesno dvorano, v kateri se prirejajo zabave, ker Je to v me*tu edina v to prikladna dvorana — je naprodaj radi prerv-zetja drugega podjetja — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8347 1 rgovino meS. blaga zdruleno s trafiko, novo, dobro vpeljano, v induetr. okraje, brez konkurenco — vsled n&kupa lastne hi'e prodam. Pogoj j« odkup inventarja, zaloge in pohištva, za pribliino 90.000 Din. Le resni in plačila zmotni reflektanti naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Industrijski kraj«. 8540 otroka. 857 Orehe nudimo po Dia 7.K. pri odjema najmanj 25 kg — Sever 5: Kom p Ljubljana, Goepoeretaka r tt. B. 8276 Pozor vrtnarji ln sadjerejci! Ve« sto sadetev flafctvlh breskev (trilerne) naprodaj Pojasnila daie g. A. Bizjak. poita Podplat. 8?S3 Mizarski pomočnik dobro tzvešban v pohištveni stroki, M\ službo. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmoten 96«. 8496 Polirja oamostojnega takoj sprejme stavbno podjetje Schell — Ljubljana VII, Maurer-Jeva ulica S>. 8548 Izurjeno šiviljo za dam^ke in otroške obleke« sprejmem nujno le pred prazniki na dom. — Naolov v oglasnem oddelku »Jutra«. Mesto blagainlčarke proti nizki pači prosi 30-jetna vdova, v LJubljani ali okolici. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8367 Železno blagajno št. 4 proda Trčko Frane. Sikol« 14. 8376 Razno naprodaj Štedilnik v dobrem stanju, trpelno moško kolo, malo rabljene eitre, 2 kompl. podob! za epalnleo, vhodna ia shrambna vrata ter več novih spalnih oprav. — Avgurt Cerne, Zg. 8'Ska »t. 122 8572 Gozdar 18 let star, oteniea. s t mnlč. in enoletno gozdar, šolo, desetletno prakso, verziran v vseh jinov-ali spalajo&lh v stroko, kakor tudi v lovu, ekonomij! in vrtnarstvu išče stalno sluibo s 15. aprilom ali 1. majem kot gozdar ali boljši samostojen good. čuvaj-lovec Je popolnoma trezen, točen, energičen in zanesljiv. Cenj"ne ponudbe na naslov: Martin Gorjauc. gozdar, pošta Vuzenh-a. 8485 Gospodična naobraiena. a prakso, primerno slutbo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek 8528 i »Jutra« pod »Zanesljiva in ' pridna 2 natakarici plačilno in drug« (donaSal-ko) sprejme takoj gostilna Keršič v S;Jk|. Predstaviti se je vsak dan med 12. in 14. ter od 18. ure dalje __S536 Boljšo služkinjo sprejmem takoj. Predstaviti se je na Celovlk' c. it. 34 /I. 8558 Avto »Austro-FIat« leetsodeleu, s limuzino po ugodni ceni naprodaj. Naslov poro oglasni oddeVek »Jutra«. 8431 Osebni avto »Daimler«. • 4 sedeli, r dobrem stanju, s no*o pnevmatiko, ki rabi zelo malo btorisa, IS<24 k. s., • plačano drl. takso, takoj naprodaj za 18 000 Din — ?oj»snila daje ravnatelj M Uo7,man, Mojstrana — Gorenjska. S2ST 8543 Korespondentinjo s popolnim znanjem slov., srbohrvaškega in neni^ke- fa jezika, strojepisja ka-or tudi slovenske in nemške stenografije v dii tat, i i S e za takojlen nastop veletrgovina v Mariboru. Predstaviti se j« osebno v oddelek »Jutra«, nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. g.%1 Avto dobro ohranjen. štSrieBtn-derskl. šestsedetni »Pbs-eton« po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8473 Kupim hišo v sredini Ljubljane sa ea. 8(10.000 Dia Natančne ponudbe na laslov: »Union«, Zagreb, llica 104 8073 Trgovsko hJšo enonadetrofmo, r »redi trga Motnik na najprometnej-šem kraju, s gostilniško pravico, trgovskimi lokali, kegljiščem in trafiko prodam po zmerni ceni. Eksistenca za.=igurana Vc? pove lastnik K o g e j Frane mL, Motalk it. 11. 84^9 Lepo sobo ia dobro brano dobi za leto zastonj tisti ki posodi nekaj denarja — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jatra« pod »Prazniki«. 8455 Za pisarno 1 ali 2 «obi v sredini mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jurra« 8858 Opremljeno sobico « posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v centru m«#ta takoj oddam gospodični Naoiov v ogias. oddelku »Jutra«. 8282 Opremljeno sobo e posebnim vhodom in električno razsvetljavo taioj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 3502 Gostilno »Oradakj pod rum« t Kostajniei oddamo s 1. julijem r zakup — Obstoji v pritličja ia t gostilniških sob, v prvem nadstropju is 5 sob za prenočišča B gostilni pripada še prostorno dvoriioe s gospodarskimi poslopji zidanim hl°vqm sa blago, klet za pijačo velika ledenica polna iedu. » letni kegljišči e teraso ia vrtom ter kopališč« na reki UnL Gostilna je na najprometaejšem mesta v Kostajniei. Zakupna d»ba kakor tudi ostali pogoji po pogodbi Ponudbe na aa-Jlov: Srpska Itedioniea d d. a Kostajniei. Hišo s gostfino ali trgovino, dobro idočo, proda Zagorski. Maribor, Tattenbachova 19 8482 Prazno sobo parke tirano, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8537 Sobo oddam gospodični. Naslov ▼ Za naslove s arvto. Prometna točka Parcela 15. Pisalni stroj Plačilni natakar, Pridea 7977, Poznanstvo, Pomlad 1929, Poštena in pridna, Freiernove poeziie Redka prilika 11, Ribolov, Reklamni zavod, Radi pomanjkanja znanja. Rožica 75, Simpatična, Sposobna, S^ala, Stenotipistka g 300 Srečen dom. Sijajna eksistenc*, Stoli, Sorodniki v Ajne.-.li. Sigurno 25. Samostojen 4, Solnčni griček Spoznanje, Trajna sluiba Trgovina 7604, Takojšnia dobava, Tolstoj, ("godno. Trta, Učenka 8179. Upanje 4 Lgledna rakonca. Vesel* pomlad 1929, Varčna ia ljubezniva. Vinograd 32. Visok stalen zs^lutek. Vljuden 7480. Vhod s stopnišča. \V»iss Viaeki titfover. "Vsestranska praksa, Varčna kuharica V planinah. Vedno hvaieina. Zaupno mesto , prostim stanovanjem. Zlara Ve^aa Zvommir. Zavri. Zadovoljno« 8105. živahna 700 938. 200, 200.000 19) Ttalia. 8561 Sena In otave več ti«oč ksr proda trgovec Zebal, Rudnik-Ljubljana. 8401 Otroka vzamem v oskrbo, proti mesečni plači po dogovoru D o-n?* na ns-"ov: Matija Stnrbej. Le»ična — po?ta PilStajn. 8392 Ladijskih desk suhih. 1 H leta starih, popolnoma izirotovljenih nudi več sto metrov I. Usenik, Borštnikom t«g 8. 82S2 Deske In trame samo mehki les za stavbe soreimom v komisijo — V _ _ ________________, Diakovu v Slavoniji iman na ogla-mi oddelek »Jutra« j ?obr* »T<*iM"> trgovino z pod lifrs »Sladoled«. 832»1 lt':n',n ™at"fialom Ka-1 Wentzel, Djakove 8435 »Poljubljam Vam roko madame« Dama, ki je odgovorila pod to šifro, naj dvigne takoj V ogla«, oddeleku »Jntra« pi«no pod šifro, katero je suma navedla. 8580 Slike za legitimacije •Melnfe aajlrtTeje fotograf Hngon Hiblr-r. Liub-liana. Sv Petra cesU " c Kapital oziroma žirant« sa 30.000 Din ISIem Ponudbe pod »Sigurno naloženo« na ogl. oddelek »Jutra«. &&6 Lesa to«aae|tB in laganega. k«- plmo »ečje količine Do bava snkee«ivna Ponudbe s ceno in količino na naslov: Brača Milosavljevič. trgovina s lasom. V oglasnem oddelku •Jutra« Odgovor Je dvignite sledeča pisma: Z ozirom na preklic. A. M., Agilen 55, April, Bo-1 T. dočnoet X. Buteljke, Boljša S? * izjavl.am s'edeče: restavracija. Cista pretek- i reP' da bl Jaz delala lost. Crn planino. Cvetoča ! ?®5?ve' rw ** d» pomlad, Dc-ber glas, Do-1 T- t,'t^0T,n, mafija. Do Din 150.000 ! k"-"žl\° najpotrebnejša tW Domača industrila, Dauern-1 T1 JF«^ °tJTOk* de 5'ellung, Dobro oh-a-i ,eta M<>J njen. Dobra tenaka. De- To'',s! Ravnikar pa lavnica. Dom 44. Družba 8 ?°t' rten!lr ra-f', P^1'sanici. Gostilna 11, Gostilna 910 I "f ieni G. H.. Gorenjsko M0. Go- f^r njegove oh- stiina 17, Harmonist. Hva- 'f, ^ :mMn, 2X letni 90 HValežeu, Hoch- ®. 1 -7X>d";e hlače U deuMch. Jan&enik, Ure^- | ^ ne h?m 1S09. J. E., J. P.. Kav- i plenice 6nit>sečticmu otroku clie zmožen. Koresponden- v _