v NAS ČASOPIS Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Nasanja eV\Ucabo^\a I Leto XLI, 422. številka 19. december 2014 Občini zlati znak Severja Miklavž med najmlajšimi 60 let strelskega društva Jejmo dobro, jejmo slovensko Tisočaki za ilegalno deponijo Železnica sanirana spomladi? Preprečevanje škode volkov Pridite na silvestrsko komedijo Konec ugašanj javnih luči Obnova fresk na Vrzdencu Nepremagljivi Zelenci Mladi godci s četrto ploščo Ena šola, 170 generacij Poplave nekoč in danes Silvestrujte na Dobrovi! Miklavžev sejem 174 tisoč za dva prehoda Obnova telovadnice zaključena Kosec izdal revijo Z lučkami na Debeli hrib stran od 2 do 16 stran od 17 do 22 stran od 23 do 26 stran od 27 do 35 stran od 36 do 41 Vrtoglav znesek za prehoda Občina Log - Dragomer bi morala po projektantski oceni za izgradnjo dveh prehodov za pešce na regionalni cesti odšteti vrtoglavih 174 tisoč evrov. Sedaj upajo, da so se projektanti ušteli. Več na strani 36. Peterle med horjulskimi malčki Ob dnevu slovenske hrane so Vrtec Marjetica tudi letos obiskali lokalni čebelarji in jim predstavili pomen čebel v naravi, pridružil pa se jim je evropski poslanec Alojz Peterle, ki je otrokom na orglice zaigral Čebelarja. Več v prihodnji številki. Kazen za ilegalno deponijo 58.000 evrov za sanacijo 24.000 m3 odpadkov in zemeljskih izkopov, 24.000 evrov kazni občini in 8500 evrov nekdanjemu županu je epilog afere z nelegalno deponijo na Dolu pri Borovnici. Stran 17. ONCERT [ŠOLA EMIL ADAMIČ FANTOVSKI ZBOR DOBROVA Sobota, 27. december ob 19. uri Farna cerkev na Dobrovi Skoraj ni bilo kraja v naših občinah, kamor ne bi prišel sv. Miklavž s svojim spremstvom. V večini primerov je bilo navdušenje najmlajših nepopisno. Ali so bila njihova pričakovanja uslišana ali ne, vedo najbolje sami, kako so potekala srečanja s sv. Miklavžem, pa si oglejte na straneh vaše občine Osnovna šola Dobrova je obeležila 170 let organiziranega šolstva na Dobrovi, hkrati pa je šola praznovala tudi 40 let. Jubileju primerno so dogodek slavnostno obeležili, med drugim se ga je ob številnih gostih udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Stanislava Setnikar Cankar. Več na dobrovsko-polhograjskih straneh. Slovo starega leta Pred nami je štirinajst dni starega leta, za nami pa je še zadnja letošnja številka. Izdali smo jih enajst, poleg tega tudi prilogo. Od prejšnjih let se je letošnje ločilo po tem, da je bilo prežeto z volitvami, kar se je poznalo tudi na debelini izdaj. Za lokalne volitve ni bilo posebne izdaje, ker smo menili, da bi se s tem preveč povečali stroški, zato smo na koncu naredili kar 80 strani debelo številko. Tudi sicer je opaziti povečanje števila člankov, saj skoraj ni številke, ki ne bi dosegala 64 strani - kolikor bi jih Naš časopis praviloma smel imeti največ. Pojav je verjetno posledica tega, da je vedno več ljudi funkcionalno pismenih, po drugi strani pa tudi društveno življenje brsti bolj kot kdaj koli. Včasih prebiram stare izdaje časopisa, kjer je bilo le nekaj fotografij in besedil, zdaj pa se merijo v stotinah in le trenutek neprevidnosti je potreben, pa članek izpade. Letos so časopis soustvarjali stalni dopisniki: Damjan Debevec iz Borovnice, Nadja Prosen Verbič za občini Horjul in Dobrova - Polhov Gradec, Vesna Lovrenčič iz Občine Log - Dragomer, Sebastjan Vehar iz Polhovega Gradca in moja malenkost za vrhniške strani. Naše napake sta, če smo jima besedila poslali še pravočasno, popravljali Marjetka Šivic iz Borovnice in Katarina Molk z Verda. Možgane je s križanko »kravžljal« Vrhničan Jakob Susman, postavitev časopisa pa je še vedno zaupana podjetju Tomograf iz okolice Novega mesta. Seveda pa ste vsebino polnili tudi vi, dragi bralci, ki sledite usmeritvi časopisa, da se le-ta »piše sam«. Hvala sodelavcem in vam bralci za skupno pot, prihodnje leto pa bo leto sprememb. Kakšnih? Vse ob svojem času. Gašper Tominc, urednik mim Več fotografij k posameznim člankom si lahko ogledate na www.mojaobcina.si. KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING OS I «в 22 I I OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 - 01/755 61 05 rihaja novo leto. k kuje' svoje načrte ma svoja pričakovanja^. akti Naj sejVa^jjjzpolni čim več, * kar nositev^oiem srcU. 'V ^Sahvaljujemđ^ iv^te kaj o če m41) etu ^^m,želimo Vrhnika. Naj vastgp Doživet številhe besede^odpore ini, remija zdravje, mir" in radost. božične praznike in vse dobro v 2013! %upan ajan Jakin Vljudno vas vabimo na slovesnost ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI ki bo potekala v petek, 26. decembra 2014, na Sodnijskem trgu, na Vrhniki. 14:00 ; -Tnimna v izvedbi Pihalnega orkestra Vrhnika, - kulturni program, - nagovor župana. Vabljeni tudi na 16. spominski pohod Po poti Cankarjeve matere (ob 8:00 iz Vrzdenca). V imenu organizatorjev: župan Občine Vrhnika Stojan Jakin Vsak občan naj bi zavrgel kar 82 kg hrane Vrhnika, 26. november - Komunalno podjetje Vrhnika je pod krošnjami stoletne rdeče bukve pri občinski stavbi postavilo prikaz, koliko hrane naj bi vsak občan zavrgel na leto. Po podatkih gospodarske zbornice, kjer je Komunala dobila podatek, naj bi jo povprečni Slovenec s krožnikov stresel v smeti kar 82 kg na leto. Podatek je srhljiv, kajti to je kar 168 tisoč ton hrane na leto oziroma 640 milijonov porcij na leto oziroma 320 porcij na prebivalca na leto. Na Komunali, ki je »razstavo« pripravila v vseh treh občinah v okviru oza-veščanja prebivalcev o problematiki zavržene hrane v sklopu Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov (ETZO), menijo, da se je tako veliki količini odpadne hrane mogoče izogniti. Priporočajo, naj načrtujemo jedilnik in nakupe, se izogibamo impulzivnim nakupom, preverjamo datume uporabnosti živil, poskrbimo za vzdrževanje reda v hladilniku, da smo pozorni na velikost obrokov in poskušamo ponovno uporabiti ostanke hrane. Razstavo si je ogledal tudi župan Stojan Jakin, dolgoletni direktor Komunale, a je podvomil v izpostavljeni podatek 82 kg, kajti po njegovem so bili sešteti odpadki vseh akterjev, ki so krivci za odpadno hrano v državi. Po njegovem mnenju še vedno največji delež h končni količini odpadne hrane prispeva industrija. Temu pritrjuje tudi podatek Ekologov brez meja, ki v svoji študiji navajajo, da največji delež odpadkov nastane v proizvodnji in predelovalni dejavnosti (okoli 41 %), sledjo gospodinjstva (okoli 25 %), trgovska dejavnost (okoli 23 %) ter gostinska dejavnost (okoli 11 %). Ne glede na to, kdo ima prav, bi se veljalo zamisliti, ali je res treba vedno dodati »za vsak slučaj« še en krompir več v lonec. Ne gre samo za moralni vidik zavržene hrane, marveč tudi za ekološki - v izgubo gre vsa energija, voda, naravni viri, ki so bili potrebni za pridelavo te, sedaj zavržene hrane. Zato bi naslednjič veljalo še enkrat razmisliti, ali mar ne bi nemara nekoliko spremenili svoja ravnanja, navade in vedenjske vzorce ter krožnik obložili z več razuma kot teka. V senci tega lokalni Lions klub pripravlja »večerno« akcijo zbiranja hrane pri trgovcih in drugih podobnih poslovnih subjektih z namenom, da le-ta ne bi končala v smeteh, marveč pri ljudeh. Kot je dejal župan, občina razmišlja, da bi jim šla nasproti s sofinanciranjem javnega delavca, ki bi opravljal to delo. Gašper Tominc, foto: GT Sprejeli osnutek proračuna in potrdili odbore Vrhnika, 4. december - Druga izredna seja občinskega sveta je minila predvsem v znamenju debate o osnutku proračuna, med drugim pa so na seji potrdili tudi člane občinskih teles: odborov in komisij. Osnutek proračuna, katerega sprejemanje se »mudi« zaradi morebitnih kandidatur na javnih razpisih, predvideva v letu 2015 skoraj 19 milijonov evrov prihodkov, na drugi strani pa ravno toliko odhodkov oziroma predvideva - če bo potrebno - zadolževanje v višini dva in pol milijona evrov. Svetnik Mirko Antolovič (SDS) je v razpravi dejal, da bi pri investicijah v obnovo cest mogoče določili prioritet in del sredstev namenili za druge izdatke. Zupan Stojan Jakin je odgovoril, da je to že prioritetni seznam in da so sedaj - po investiranju v kanalizacijo - »na vrsti« ceste. Svetnik Boštjan Erčulj (SMC) je bil razočaran nad višino sredstev, ki so namenjena za šport. Viktor Sladič iz Liste za razvoj podeželja, Miran Ribič iz SMC in Boštjan Kovačič iz NSi pa so menili, da je osnutek proračuna premalo razvojno naravnan in da daje premajhno vlogo gospodarstvu. Župan je odgovarjal, da lahko vsi vložijo pobude za spremembe osnutka, a morajo ob tem navesti ne samo kam bi prenesli denar, marveč tudi s katere postavke bi ga vzeli. Občinski svet je na koncu razprave sprejel osnutek proračuna, s čimer se je dokument znašel v javni obravnavi, dokončno pa naj bi bil sprejet na seji 23. decembra. Občinski svet je malenkostno povečal vrednost točke za določitev nadomestila za stavbno zemljišče, opravil tehnični popravek OPPN ter sprejel letni program kulture, ki za društva predvideva dobrih 78 tisoč evrov. Svetniki in svetnice so izvolili še člane občinskih odborov in komisi in podali soglasje k trem kandidatom za mesto ravnatelja na OŠ Antona Martina Slomška. V sklepnem delu seje so podprli predlog financiranja političnih strank, ki ga po novem narekuje država. Istotako so sprejeli tudi sklep o financiranju svetniških skupin in samostojnih svetnikov. Za oboje - tako financiranje strank kot svetniških skupin - je v proračunu za prihodnje leto predvidenih deset tisoč evrov. Gašper Tominc Vrhniška glasbenica v družbi nemškega predsednika Vrhničanka Simona Turk, študentka 4. letnika akademije za jazz v Berlinu, je pred časom v družbi mednarodnih študentov igrala ob 20. obletnici ameriške akademije v Berlinu. Gre za ustanovo iz leta 1994, katere cilj je negovanje odnosov med narodoma, ki ju povezujejo zgodovinske, gospodarske, kulturne in politične vezi. Na prireditvi je bil tudi nemški predsednik Joachim Gauck, ki je bil nad slišanim vidno navdušen, po koncu pa se je z nastopajočimi tudi fotografiral. Gašper Tominc Kako do brezplačnega sadja in zelenjave na Vrhniki? Sadje in zelenjava sta del našega vsakdana, že odkar je človek doumel, da je varneje orati njivo kot pa poditi živali po gozdovih. Poljedelstvo je v tem času tako napredovalo, da smo začeli ljudje pridelovati več, kot nam uspe porabiti. V modernih časih ekstenzivnega kmetijstva se nam velikokrat pojavi vprašanje; »kam z vsem presežkom živil, ki jih kmetovalci pridelajo?« »V smeti. Kam pa.« V času od 22. do 30. novembra je potekal evropski teden zmanjševanja odpadkov. Žalostna resnica je, da vse manj pridelanega sadja in zelenjave pride na naše krožnike, medtem ko si tisti, ki si ga željo največkrat ne morejo privoščiti. Od pridelovalca do krožnika je dolga pot in na tej poti so pomemben korak tudi trgovci. Zato so se v podjetju DG 69 d.o.o. odločili, da bodo sadje in zelenjavo, ki ne ustreza standardom za »na police«, vseeno obdržali v ponudbi vendar povsem brezplačno. Ko se boste naslednjič odpravili na obisk v njihovo trgovino v Hiši hrane na Tržaški cesti 3a, boste med redno ponudbo sadja in zelenjave opazili tudi pridelke z napisom GRATIS. V takem primeru si lahko naberete poljubno količino le teh, na blagajni pa vam bodo priznali 100% popust. Vsak dan bo na policah kaj označenega z GRATIS. Danes je bilo s stoodstotnim popustom označeno: ekološko pridelano kitajsko zelje, ekološka rdeča pesa, eko peteršilj korenina in ekološka cvetača romanesco... jutri pa spet kaj drugega. Vsi pridelki so še vedno po- polnoma primerni za uporabo. Seveda pa na policah še vedno ostaja najbolj kvalitetno sadje in zelenjava. s tem dejanjem poskušamo povrniti spoštovanje do hrane, saj se v današnjih časih premalokrat zavedamo, koliko truda je bilo vloženega za pridelavo pridelkov in koliko ljudi si želi svežega sadja in zelenjave, pa si ga lahko vse manjkrat pri-voščjo. 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Щ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Obvestilo lastnikom objektov ob cesti in drugih javnih površinah Prosimo lastnike hiš in drugih objektov, ki so ob cesti in drugih javnih površinah, naj v zimskem času poskrbijo bodisi za primerno očiščenost streh bodisi da namestijo lovilnike snega. Na tak način bo zagotovljena varnost občanov in njihovega premoženja ter preprečena nevšečnost, ki je lahko posledica opustitve te dolžnosti. Občina Vrhnika Občina Vrhnika obvešča Očina Vrhnika zato poziva vso zainteresirano javnost, da lahko do konca leta 2014 poda pobude za spremembo namenske rabe zemljišč, spremembo prostorskih izvedbenih pogojev ali druge spremembe občinskega prostorskega načrta. V središču Vrhnike odprla vrata trgovina Depo Vrhnika, 4. december - Pozornejši bralci verjetno poznate blagovno znamko Depo, za vse ostale pa naj povemo, da gre za znamko Komunalnega podjetja Vrhnika, pod katero prodaja nove in rabljene izdelke, predmete in oblačila. Trgovina je odprla vrata zgolj začasno in sicer na Sodnijskem trgu, v prostorih nekdanje Modiane. A pozor: priložnost da v njej kupite nostalgično, unikatno ali zgolj poceni darilo, je samo do 24. decembra, nakar bo zaprla vrata. Trgovina Depo sledi filozofiji komunalnega podjetja o ponovni uporabi že uporabljenih predmetov ali pa da jim roke ustvarjalk vdihnejo novo vlogo. Nekateri predmeti, ki jih občani prinesejo na zbirni center komunale, imajo lahko namreč v očeh nekoga drugega popolnoma drugo vrednost. Tako je na primer za nekoga odslužen komplet porcelana popolnoma neuporaben, drug pa v njemu prepozna bodisi praktično bodisi zbirateljsko vrednost. Kot je pojasnila Jožica Rupnik iz komunalnega podjetja, del teh predmetov poberejo iz zabojnikov zbirnega centra zaposleni sami, del pa jih prinesejo kar občani. Te so namreč že večkrat nagovarjali preko Našega časopisa in drugih medijskih poti, da lahko odslužene predmete podarijo Depoju, kot so poimenovali svojo trgovino. Ta ima prostore v »baraki« zraven zbirnega centra, njen slogan pa je »Staro za noro«. V sloganu se skriva drugi del poslanstva Depoja: preureditev zavrženih predmetov v nove. Ustvarjalci tako iz odsluženih smučk izdelajo klop, iz dog zavrženega soda unikaten svečnik, iz odsluženega jeansa nastanejo torbice ... Predmete in izdelke je bilo mogoče kupiti že do sedaj v trgovini Depo na komunali, po novem pa tudi v nekdanji Modia-ni na Sodnijskem trgu. »Izdelki stanejo od 50 centov do 500 evrov. Dogovorjeno je, da bo del sredstev od prodanih oblačil šel v dorbodelne namene,« je pojasnila Rupnikova. Cene so torej vseh cenovnih razredov, na policah pa je mogoče najti od oblačil, modnih dodatkov in igrač, do pohištvenih elementov in dekorja. Idej za poceni in unikatno darilo v luči prihajajočih predprazničnih dni vam v njej zagotovo ne bo zmanjkalo. Slaba stran je le ta, da je trgovina odprta zgolj do 24. decembra. Sicer je ves čas odprta na komunali, a lokacija sredi mesta je občanom vendarle prijaznejša. Po neuradnih informacijah naj bi Depo nekoč odprl vrata v čitalnici nekdanje knjižnice, a nedvomno bi bila lokacija na Sodnijskem trgu za njo in občane ugodnejša. Trgovina Depo bo v času obratovanja v Modiani pripravila tudi vrsto predavanj in delavnic, ki bodo njeno poslanstvo še dodatno utrdili in nadgradili. Gašper Tominc, foto: GT Prvi mandat je uspešno zaključen, začenjamo z novim Občinsko vodstvo na čelu z županom, podžupanom in občinskimi strokovnimi službami je uspešno zaključilo svoj prvi mandat, za katerega gre zasluga tudi tedanjem Občinskem svetu, kateri je tvorno deloval in podpiral projekte ki smo jih uspeli izvesti v tem času. In zato ni slučaj, da smo v obdobju 2010 do 2014 uspeli pridobiti več evropskih sredstev, kot v vseh preteklih letih obstoja občine Vrhnika po slovenski osamosvojitvi skupaj. In s takšnim delom želimo nadaljevati tudi v prihodnje. Pri tem pa je še kako potrebno sodelovanje celotne lokalne samouprave, na čelu z občinskim svetom. V decembru je v sprejemanju ključni dokument delovanja Občine v prihodnjem letu, to je Občinski proračun. Občinski proračun je ključni finančni instrument, v katerem so načrtovani vsi javni prihodki in odhodki lokalne skupnosti v določenem časovnem obdobju. Pri pripravi proračuna sodelujejo neposredni proračunski uporabniki - oddelki občinske uprave in krajevne skupnosti in posredni uporabniki občinskega proračuna (javni zavodi: šole, vrtec, knjižnica). Pri načrtovanju prihodkov in odhodkov se upošteva veljavna zakonodaja s področja javnih financ, računovodstva, javnih naročil in nadzora državnih pomoči. Seveda se poleg tega upoštevajo tudi strategija razvoja občine, v kateri so opredeljeni cilji, katerim naj občina sledi s svojim razvojem. V letu 2014 je občina Vrhnika pospešeno izvajala in še izvaja projekte, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice. Medobčinski projekt, pri katerem sodeluje osem občin in ima za nalogo zbiranje in čiščenje odpadnih vod vseh aglomeracij z več kot 2.000 prebivalci, obsega v naši občini kanaliziranje odpadnih voda naselij Gabrče, Verd, Mirke in Stara Vrhnika. Dodatno je v programu še izgradnja centralne čistilne naprave na Tojnicah. Pri sami izvedbi del se obnavlja celotna infrastruktura, ki obsega poleg izgradnje sanitarnega kanala še meteorno kanalizacijo, obnovo vodovodnega omrežja, obnovo cestišča v celoti, in po možnosti tudi izgradnjo hodnikov za pešce, ter izgradnjo javne razsvetljave v najnujnejšem obsegu. Pri tem pa, v kolikor so zainteresirani operaterji, se vgrajujejo še cevi za kabelsko omrežje in elektriko. Večji del aktivnosti letošnjega leta je bil posvečen reševanju prostorske stiske knjižnice in šolske mladine, zagotovili so se jim novi prostori v bivši šivalnici IUV. Celotna stavba se je prenovila, energetsko sanirala, ima nove opremljene šolske prostore za drugo triado osnovnošolcev, vključno s telovadnico in zunanjim igriščem. V letu 2015, pa bomo investicijo skušali zaključiti še z izgradnjo doživljajskega centra Ljubljanice, s katerim bi v pritličju Kulturnega centra poskrbeli za prikaz izjemnih najdb v reki sedmih imen. Realizacija zastavljenih ciljev v letu 2015 bo možna le s pridobivanjem dodatnih sredstev. Občina bo zato sledila ciljem, ki so opredeljeni v občinski strategiji, da je za uspešno realizacijo projektov potrebno pridobiti dodatna državna in evropska sredstva, saj se že utečeni prihodki s strani države nenehno krčijo. Samo v letu 2014 smo tako iz proračuna EU in iz državnega proračuna za izvajanje projektov do sedaj prejeli skupno 5,6 mio EUR. Ocenjujemo, da bodo prihodki občinskega proračuna tudi v prihodnjem letu večji ravno na račun izvajanja novih projektov, kateri se bodo izvajali v kolikor bomo uspešni pri pridobivanju dodatnih sredstev. Vsi ti projekti so skladni tako s cilji države kakor tudi s cilji evropske unije, pregledani in ocenjeni so na podlagi zahtevnih meril, zato menimo, da je vsaka pozitivna odločba za sofinanciranje občinskega projekta skladna tudi s cilji in kazalniki, ki so usklajeni s pričakovanji evropske unije. Ta pričakovanja in zahteve pa so vsekakor usmerjene v razvoj in v gospodarsko rast, v zagotovitev novih delovnih mest, v izboljšanje stanja okolja, v boljši ekonomski standard občanov. Tudi v letu 2015 bo občina poleg zakonsko določenih nalog, ki jih je dolžna opravljati, poskušala izvajati projekte usmerjene v obnovo in energetsko sanacijo javnih objektov (OŠ Ivana Cankarja in dvorana Partizan, Cankarjev dom), v Čisto Ljubljanico, v obnovo in izgradnjo občinskih cest (Podčelo - Ulovka, po krajevnih skupnostih, LC Pod-lipa-Smrečje, izgradnja P&R v Sinji Gorici) in zagotovitev prometne varnosti (pločnik Betajnova in Drenov Grič, urejanje šolskih poti), v razvoj turizma (urejanje kolesarske poti, Doživljajsko središče Ljubljanice).. Kljub ukinitvi sredstev s strani države za občinske investicije, ter zmanjšanja rednih prihodkov države, smo proračun zastavili optimistično in v duhu izvedbe zastavljenih projektov in ciljev, saj na podlagi izkušenj verjamemo, da smo sposobni projekte izpeljati do konca predvsem s pomočjo kandidiranja na raznovrstne razpise za nepovratna sredstva. Pojasnilo želimo podati tudi v zvezi s prihodki iz naslova komunalnih prispevkov, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in prispevkov občanov iz naslova investicijskega vzdrževanja. V medijih se je namreč pojavilo stališče ene izmed v občinskem svetu zastopanih političnih strank, da je proračun načrtovan potrošniško in da se bodo znatno povečale obveznosti občanov iz tega naslova. Temu nikakor ni tako in nujno je, da se pojasni razlog povečanja postavke. Vsekakor pa je dejstvo, da do povečanja obremenitve občanov, kot ga navaja politična stranka, ne bo prišlo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ): V letu 2014 je izdaja odločb s strani DURS zamujala zaradi nejasnosti v zvezi z uvedbo nepremičninskega davka. Ko je bilo končno odločeno, da uvedbe nepremičninskega davka ne bo, se je pričelo z aktivnostmi za odmero NUSZ. Ker so bile odločbe, katere pošilja zavezancem DURS izdane zelo pozno, se bo v občinski proračun v letu 2014 natekla le tretjina prihodka, dve tretjini pa zapadeta v plačilo v letu 2015. Zaradi tega je med prihodki iz naslova NUSZ v letu 2015 v proračunu indeks povečanja 197,8. V letu 2015 je namreč v proračunu upoštevano celotno nadomestilo iz leta 2015 in dve tretjini iz leta 2014. Komunalni prispevek: Komunalni prispevek se odmeri občanom, ki gradio objekte na območju občine in tistim, ki se priklopijo na novo zgrajeno komunalno infrastrukturo. Glede na to, da bo občina dokončala večji del investicij, ki se nanašajo na komunalno infrastrukturo v t. i. projektu Čista Ljubljanica (izgradnja kanalizacijskega omrežja), bo občanom skladno s predpisi odmerjen tudi komunalni prispevek. Zaradi tega razloga je med prihodki iz naslova komunalnega prispevka tudi večji delež le-teh v letu 2015. Prihodki od plačil občanov investicijskega značaja: Pripombe posameznih svetnikov so se nanašale tudi na veliko število investici v cestno infrastrukturo. Pri tem je potrebno vedeti, da se postavka nanaša na investicije, ki se sofinancirajo na podlagi odloka o financiranju krajevnih skupnosti. Glede na to, da so bile želje krajevnih skupnosti pri pripravi proračuna za leto 2015 kar obsežne, smo poskušali ugoditi vsem. Pri tem bi želeli poudariti, da se omenjene investicije pričnejo z izvedbo šele, ko posamezna krajevna skupnost zagotovi 85% strinjanja vseh zainteresiranih, ki prispevajo svoja sredstva. Pri teh investicijah namreč občina prvotno založi celoten strošek, na drugi strani pa 70 % tega zneska v občinski proračun vrnejo krajevna skupnost in njihovi krajani. Zaradi tega je med prihodki iz naslova plačil občanov investicijskega značaja indeks povečanja 450. Do izvajanja teh gradenj pa pride le na željo KS in njenih krajanov. Naj vam na koncu zaželim uspešno in razvojno naravnano leto 2015. Vsem na novo izvoljenim svetnikom v vrhniškem Občinskem svetu pa uspešno in tvorno delo, za kar se bo potrudila tudi občinska uprava. Dokažimo, da smo sposobni tudi v tem mandatu ponoviti izjemne rezultate, dosežene v preteklosti, ali pa jih morda celo preseči. To pa nam lahko uspe le ob sodelovanju, in ne populističnem nastopanju! Občinska uprava in župan Stojan Jakin Odprli novi poslovalnici Poslej na Vrhniki tudi Optika Clarus in Kompas Shop Vrhnika, 10. december - V Sparovem nakupovalnem središču na Vrhniki je svoja vrata odprla že trinajsta poslovalnica Optike Clarus, istočasno pa v sosednjem prostoru tudi Kompas Shop. Slavnostni trak sta prerezala župan Stojan Jakin in lastnik znamke Optike Clarus Tihomir Kr-stič. Ob številnih vabljenih gostih sta se pdprtja poslovalnic med drugim udeležila tudi Srečko Katanec in Rašo Nesterovič. Roman Srbljan (desno) in njegova ekipa Po novem sredi Vrhnike center Motrio Vrhnika, 27. november - Na Vrhniki je od poletja nov servis za vozila, ki je nastanjen v nekdanjih prostorih Renault servisa ob Jelovškovi cesti. Servis, ki je v lasti Bevčana Romana Srbljana in se imenuje AS-RS avtoservis, d. o. o., deluje od konca novembra pod Renaultovo blagovno nadomestnih delov Motrio. Duh po francoskem šarmu torej še naprej ostaja, spremenil je le barvo: iz rumene v rdečo. Leta 1998 je začel Roman Srbljan pod imenom Avtoservis RS Roman Srbljan, s. p. , kot rečeno v Bevkah. »Sprva je bil moj delovni prostor majhna garaža, nato smo dejavnost širili v prenovljeno prostorno garažno delavnico. Z enim zaposlenim se je naše vztrajno in kakovostno delo nenehno širilo tako, da je kmalu postal tudi ta prostor premajhen. Začeli smo razmišljati o novem sodobnem avtoservisu. Ustanovili smo novo podjetje AS-RS avtoservis, d. o. o. , ki sedaj deluje pod blagovno znamko Motrio.« Znamka Motrio je sklop nadomestnih delov vseh znamk vozil, ki obsega posege, vzdrževanje in obrabo vozil. Ponudba nadomestnih delov Motrio ustreza pričakovanjem kupcev, ki so še posebno občutljivi za ceno. Kot je povedal Srbljan, je vizija družbe celovit center, ki bo s svojim znanjem in kakovostnim storitvami obvladoval različne zahtevnosti servisa in popravil osebnih in gospodarskih vozil. »V naslednjem letu nameravamo v centru Motrio redno zaposliti 1 do 2 osebi, prostor za izobraževanje in delo pa dajemo tudi dijakom srednje poklicne šole za avtomehanike. Z nami sodelujejo tudi številne samozaposlene osebe in ugledna podjetja iz dejavnosti avto deli. Naše stranke vedo, da z nami dobijo partnerja, kateremu lahko zaupajo,« je še za Naš časopis povedal Srbljan. Slavnostnega reza traku so se udeležili številni poslovni partnerji, prijatelji, med drugim pa je Srbljanu za novo pridobitev čestital tudi župan Stojan Jakin. Gašper Tominc, foto: GT Smučarsko društvo Vrhnika je poskrbelo za smučarski sejem. Prijazni prodajalki podjetja Osenks iz Logatca Unikatno opremo iz lesa je ponujal Klemen Demšar, s. p., s šentjoškega konca. j.' »Mala ustvarjalnica« Martine Mole iz Horjula, ki se je predstavila s stojnico šivanih unikatnih izdelkov in kvač-kanih otroških igrač. x I 11-У Tokrat se je na sejmu predstavljal tudi vrhniški vrtec Mon-tesorri. Veseli december na Vrhniki Miklavžev sejem - sejem predvsem unikatnih izdelkov Vrhnika, 5.-6. december -Dvodnevni Miklavžev sejem, ki ga je organiziral Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, je na Sodnijski trg privabil več kot trideset različnih prodajalcev, katerim je bilo skupno, da so večinoma ponujali ročno izdelane izdelke. Obiskovalci so lahko kupili unikatna Miklavževa darila, največkrat tudi po ugodni ceni. Nakit, knjige, adventni venčki, različni leseni predmeti, izdelki iz blaga so le delček tistega, med katerim so lahko izbirali kupci. Sejem, ki ga je v soboto nekoliko okrnilo slabo vreme, je spremljal tudi pester spremljevalni program, ki so ga oblikovale različne otroške skupine ali posamezniki, dvakrat pa so oder zasedli tudi igralci otroških predstav. Vrhunec prvega dne je bilo Miklavževanje, o katerem pišemo v posebnem prispevku, drugi dan pa so dogajanje simbolično sklenili mlajši vrhniški osnovnošolci in otroci iz vrtca, ki so pripravili kopico okraskov ter z njimi okrasili tamkajšnjo novoletno smreko. Sočasno s sejmom je oba dneva potekal tudi Smučarski sejem v organizaciji lokalnega smučarskega društva. Sprejeli so ogromno smučarske opreme, ki so jo prek komisijske prodaje ponujali mimoidočim. Na tak način niso samo popularizirali smučanja, marveč so tudi poskrbeli, da so lahko tisti posamezniki, ki si težko privoščijo smučarsko opremo, le-to dobili po zelo ugodni ceni. Gašper Tominc, foto. GT Miklavža pričakalo na stotine ljudi Vrhnika, 5. december - Miklavževanje na Sveti Trojici je eden najmnožičnejših dogodkov na Vrhniki, kajti prvega dobrega decembrskega moža vsako leto pri »beli golobici« pričaka več sto ljudi. Nestrpno pričakovanje se je začelo že na Sodnijskem trgu, kjer je potekal Miklavžev sejem, dogajanje pa so popestrili še nastopi otrok. Ko se je začel spuščati večerni mrak, se je množica otrok in staršev s Sodnijskega trga premaknila pod * » vznožje Cankarjevega klanca, od koder so se v strnjeni koloni s prižganimi baklami odpravili k cerkvi sv. Trojice. Veličasten pogled na ognjeno kačo je trajal kar nekaj časa, preden je na vrh prisopihal še zadnji obiskovalec. A na sv. Miklavža je bilo treba še malce počakati: nekaj pesmic je zapel otroški cerkveni zborček, gledališče Smječek pa je odigralo kratko igrico. Nestrpno pričakovani Miklavžev prihod z nebeško-peklenskim spremstvom je med otroki sprožil velikansko navdušenje, ki so mu piko na i dali še angelci, ki so mednje razdelili mandarine in bonbone. Gašper Tominc (foto: GT) Otroke iz KS Podlipa -Smrečje je obiskal sveti Miklavž Tako kot vsako leto je tudi letos otroke iz KS Podlipa - Smrečje obiskal sveti Miklavž. V petek, 5. decembra, okoli 18.30 je v spremstvu angelčkov in parkljev prišel med otroke, ki so ga že težko pričakovali. Vse zbrane je nagovoril pred gasilskim domom, nato pa jih povabil, naj vstopijo. Preden je začel razdeljevati darila, so si ogledali predstavo, ki jo je pripravila otroška dramska sekcija KUD-a pod vodstvom Ane Mala-vašič in Janeza Cankarja. Po igrici je polno dvorano otrok in njihovih staršev zopet nagovoril sveti Miklavž in jim zaželel vesele božične praznike ter veliko zdravja in sreče v novem letu, ki prihaja. Nato je otroke še obdaril in jim obljubil, da jih bo zopet obiskal prihodnje leto - če bodo med tem seveda še naprej pridni. (BK) Medeni zajtrk Jejmo slovensko, jejmo dobro Vrhnika, 21. november - Širom Slovenje so v vrtcih in osnovnih šolah potekali tako imenovani »tradicionalni slovenski zajtrki«, kjer so otroci dobili kruh, mleko, maslo in jabolko - po možnosti vse od lokalnih pridelovalcev hrane. Novost letošnje akcije je bila, da je na pobudo Čebelarske zveze Slovenje, ki je idejni oče projekta, v Slovenijo prispelo več deset predstavnikov čebelarskih zvez iz drugih držav Evropske unije. Naša ekipa se je mudila v Župnijskem vrtcu, kamor je v družbi predstavnice slovenske čebelarske zveze prišel hrvaški čebelar, hkrati pa sta bila med vabljenimi tudi župan Stojan Jakin in lokalni čebelar Slavko Keršmanc. Gostitelji (ravnatelj Blaž Gregorc in vodja vrtca Martina Trpin) so goste popeljali po vrtcu, kjer so otroci ravno zajtrkovali in se na lastne oči prepričali, da je malčkom zajtrk dobro teknil. V marsikaterem oddelku so kruh spekli kar sami, sicer pa je za otroke ves teden minil v spo- znavanju tradicionalnega in domačega. Še več, v Beli dvorani so pripravili celo veliko razstavo starih jedi, orodi in drugih predmetov, ki so nekoč spremljali ljudi pri vsakodnevnih opravilih. Seveda so bili tudi gostje deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, zatem pa je v telovadnici sledila otroška predstava Repa velikanka, kjer sta svoje mišice pokazala tudi župan in hrvaški gost. Jutranje srečanje je sklenil Keršmanc s kratko predstavitvijo čebel in čebelarjenja. Gašper Tominc, foto. GT Razstava Brata Jager v Ilirski Bistrici 21. novembra 2014 je Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica pripravilo večer posvečen Trnovski mlekarni. V okviru monografske zbirke z naslovom Ilirske teme, so ponatisnili leta 1956 izdano knjigo Od zadružne mlekarne do mlekarske poljedelske industrije. Na predstavitevi je sodelovalo tudi Muzejsko društvo Vrhnika z razstavo Brata Jager. Poslušalci, ki so napolnili Galerijo Doma na Vidmu so najprej prisluhnili uredniku knjige Viliju Gombaču, nato pa z zanimanjem spremljali predavanje avtorice razstave Nataše Oblak Japelj. Ivan Jager je bil na ljubljanski Realki sošolec Ivana Valenčiča iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Trdno prijateljstvo sta ohranila tudi kasneje. Med Jagrovim študijem arhitekture na Dunaju mu je Valenčič izdatno denarno pomagal. Jager je Valenči-ča večkrat obiskal in na njegovem domu preživljal počitnice. Z nasveti in načrti mu je sodeloval pri obnovi Valenčičeve domače hiše in gospodarskih poslopij. V hiši , ki stoji ob glavni cesti skozi Ilirsko Bistrico, je v celoti ohranjeno pohištvo jedilnice, narejeno po Jagrovih načrtih. Tudi načrte za Trnovsko mlekarno je izdelal Ivan Jager, ki je po odhodu v Ameriko leta 1901, zaslovel kot »John Jager - Graditelj Minneapolisa«. Gostje iz okolice Iga Koncert MePZ KUD Podlipa - Smrečje S pesmijo skozi cerkveno leto Podlipa, 23. november - Tradicionalni letni koncert podlipsko-smreškega pevskega zbora je potekal v domači podlipski cerkvi, pevci so v goste povabili še pevke z okolice Iga, predstavili pa so se tudi mladi glasbeni talenti z vasi. Kot je povedal Primož Malavašič, zborovodja mlajšega (podlip-skega) župnijskega mešanega zbora, ki deluje v okviru lokalnega kulturnega društva, so koncert začeli s pesmijo Kristusu Kralju, kajti nedelja koncerta je bila ravno posvečena njemu, nato pa so se pesmimi sprehodili skozi vse letne čase cerkvenega leta. Koncert so svojimi solo točkami obogatili mladi pod-lipski glasbeni talenti, ki že vrsto let obiskujejo vrhniško glasbeno šolo: Petra in Nejc Malavašič, Erik Slabe in Larisa Jereb. V nadaljevanju koncerta so prostor pred oltarjem zasedle članice ižanskega Ženskega pevskega zbora Žene in dekleta dveh vasi, Mešani pevski zbor KUD Podlipa - Smrečje Mladi glasbeniki iz Podlipe: Nejc in Petra Malavašič ter Larisa Jereb (na fotografiji manjka Erik Slabe). ki so posegle po črnskih in zimzelenih melodijah. Poldrugo uro dolg koncert je sklenil domači zbor s Foersterjevo mašo v čast sv. Ceciliji in Gruberjevo Sonce že zahaja, kajti dan pred tem je godovala sv. Cecilija, ki velja za zavetnico pevcev. Gašper Tominc, foto: GT NAŠ ČASOPIS Občina jiS! Vrhnika 6 Nepozabno špansko doživetje za uporabnike VDC Vrhnika Na obisku v Barceloni V sredo, 12. novembra, se je osem uporabnikov Var-stveno-delovnega centra Vrhnika - Idrija, odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju, v spremstvu petih spremljevalcev podalo na ekskurzijo v Barcelono. Naše potovanje, ki smo ga že zelo težko pričakovali, se je začelo z odhodom proti letališču Venice-Treviso, od koder smo poleteli proti Barceloni. Na letalu smo se odlično počutili, nič nas ni bilo strah, čeprav so se nekateri prvič večje znamenitosti tega katalonskega mesta. Ogledali smo si znamenito cerkev Sagrada Familia, se sprehodili po svetovno znani ulici La Rambla, si ogledali spomenik Krištofa Kolumba, se peljali z gondolo nad mestom, si ogledali ča- peljali z letalom. Po pristanku na letališču El Prat smo se do mesta peljali z vlakom, ki so ga naši uporabniki kar hitro preimenovali v »ču- ču«, nato pa smo pot nadaljevali z me-trojem, ki nas je popeljal do našega hostla v središču mesta, od koder smo imeli odlično izhodišče za naše potepanje po mestu. V dveh dneh smo si uspeli ogledati vse robno fontano na Montjuicu, videli nekdanjo areno za bi-koborbe, se sprehodili po Gu-ell parku, obiskali akvarij .... V Barceloni živi tudi košarkar Boštjan Nachbar, sicer odličen igralec FC Barcelone, s katerim sodelujemo tudi v Slovenji pri njegovem projektu Življenje je košarka, saj je namenjen tudi osebam s posebnimi potrebami. Združili smo moči in ideje in tako obiskali tudi njegovo ekipo. Najprej smo se srečali in spoznali s člani skupine One team project, s katerimi sodeluje tudi FC Barcelona z dobrodelnimi projekti skupaj z Boštjanom Nachbarjem in drugimi. Naši in španski uporabniki, sicer člani specialne olimpiade Katalonije, so pod vodstvom Boštjana Nac-barja in njegovega španskega kolega, obetavnega mlajšega igralca Alexa Abrinesa, odigrali tekmo, se skupaj družili, se fotografirali in si izmenjali darila. Ob temu srečanju se nam je pridružila tudi Boštjanova žena, ga. Anka Nachbar, sicer Idrijčanka, ki je nas je prišla pozdravit in pokramljat z nami. Naslednji dan pa nam je Boštjan uredil, da smo si lahko ogledali še stadion Camp Nou in njihov muzej. Zvečer nas je čakalo še eno presenečenje, saj nas je (Boštjan&OneTeam) povabil na ogled tekme Evrolige med ekipama FC Barcelona in Panathinaikos Athens. Pred začetkom tekme smo se fotografirali s celotnim moštvom FC Barcelona. Zato, hvala ti, Boštjan, za takšna nepozabna doživetja in prijazen sprejem! Ker vse lepo hitro mine, je bila pred nami že sobota, čas za naš odhod. Polni nepozabnih vtisov smo oddali še zadnje kartice za naše domače ter se podali na letališče, od koder smo v popoldanskem času odleteli nazaj v Treviso. Alenka Šajn, vodja VDC Vrhnika VisitVrhnika www.visitvrhnika.si Vrhnika je dobila zgodnje božično darilo - novo turistično spletno stran, Visit Vrhnika! Naš »prečudni« kraj se po novem ponaša s spletno stranjo, ki jo odlikujejo enostavna struktura ter poudarjena vizualna in vsebinsko dodelana podoba v prilagodljivem dizajnu. Pomembna funkcionalnost je posebna navigacija po vsebini, ki preprečuje podvajanje menijskih elementov in s tem naredi uporabniško izkušnjo še bolj prijetno in enostavno. Obiščite in raziščite Vrhniko - preko spleta, tudi na mobilnem telefonu in tablici! Sledite nam na Facebooku (VisitVrhnika) in Twitterju (@visitvrhnika). Dragi sokrajani! Skavti se vam zahvaljujemo. Skavti z Vrhnike - Argonavti bi se radi ob koncu leta zahvalili vsem, ki nam pomagate pri uresničevanju našega poslanstva - spreminjanju sveta na bolje. V novem letu vam želimo, da bomo skupaj živeli v kraju, kjer bomo imeli možnosti spreminjati svet na bolje ne glede na vero, spol, raso ... Vesele praznike in srečno v 2015! Za konec pa poslanica iz našega zadnjega projekta, Luči miru iz Betlehema. Mir je dar. Dar, ki ga najprej moraš prejeti, moraš ga imeti. Ni na voljo vsem. Točno ti pa si dobil priložnost, da to spremeniš. Jo boš izkoristil? Si upaš nekaj spremeniti in pustiti svoj pečat? Se boš obrnil do soseda in mu podaril več kot le plamen? Ti je mar? Za Tvoj dar mi je mar. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2015 vam želi PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. НОС ч StrtIt Pnifca a bo; dm hJVI штшЩж. pnAtmhdK UnWij -t rjBofm YitnJtj % ■■■ .L . .. V-5d№XT04bLL ШКПЧ fcMJu^ +>■■«-" и I h.II m. i u-ic^c;. 'J. 1 IB I щ lii^iMg^T Vrt- -L.J r M ■■ L Irt ■ ■ flfitck.^fi ii'-L na TtHW ьл Vinrnlu. ■ L Чь lira'rti? Mib I M'! ...... I.........['I T iöb&La. - lUdo, Я?." 31. da/ Ii1 Л МЛИфя »сМч ildjilQllniL г . "j vtz da, 3V dec Sfmlrnm ■ > JUT'D4 fr i" i'ir. 17 ■ ■ .-n i i !i -,чи j ■ ■ i ; 101 r» io м di я? HwwJwod ■ с j-пклг si .-SNta.Vl&llyflnillkl.il v Že v času kartuzije so tarokirali Štiriinpetdeset kart, trije krogi po petnajst iger, trideset tekmovalcev in samo pet nagrad. Oni večer, 14. novembra, se je na nekdanji samostanski pristavi v Bistri kvartopirilo prav po staroevropsko. Za gostoljubno domačnost je poskrbela Gostilna Bistra, za odličnost pa aktualni vrhniški ter nekdanji osilniški župan. Tarok so Evropejci za kratek čas in vesele večere metali še pred dokončnim pobegom Turkov čez Kolpo in pred predikantom Trubarjem. Kdo ve, morebiti so celo sloviti bistriški menihi med dvema umetniškima inicialkama skrivoma poslikali še kakšen set »hudičevih podobic« in nato skrivoma v prašnih prostorih samostanske pristave ob brleči oljenki z obiskujočim škofom Hrenom vrgli kakšno partijo v tri ali štiri, kolikor se jih je pač odtihotapilo mimo budnega priorjevega očesa. Časi so se resda spremenili, v dandanes uglednem gostišču dobiš nekdanje stanovalce pristave zgolj še na krožniku, tarok pa se še kar igra. Novembrski turnir posameznikov v tri je postal že tradicionalen. Petega po vrsti se je tokrat udeležilo trideset ljubiteljev taroka z več koncev Slovenije. Komaj so dobro ogreli prste in se udobno Kvartopirsko tihožitje. namestili, že je v boj sko- čilo vseh dvaindvajset vojščakov rimsko označenih podobic, s škisom in mondom na čelu, zaplesali so kralji, dame, kavali in fantje štiribarvne palete križa, srca, kara in pika, nekje s strani pa so se vedno znova vračali platelci. Dva sta rušila tretjega ali pa je drugi po nerodnem zrušil prvega v korist tretjega. Saj je bilo vse zabava in druženje mojstrov, znancev, prijateljev, a žilica Vrhniški župan Stojan Jakin je redni udeleženec turnirja v taroku. Zmaga je tokrat odšla v Osilnico. ni dala, da bi oni drugi »naštihal« 36 točk ali več. In igralo se je ure in ure, pozno v noč. Pa se je imelo za kaj. Od prvega do petega mesta so vsem podelili praktične nagrade (čaje Terezije Nikolčič oz. čaje Gostilne Bistra ter piškote Cankarjev brk), prvim trem mestom sta pripadla še bona za pivo Humanfish ter kosilo v Bistri, za nameček pa so rasle tudi denarne nagrade, od 30 do 80 evrov. Z vsemi možnimi točkami je na turnirju slavil nekdanji župan Osilnice Anton Kovač, mesto nižje je pripadlo Edu Kahriču, z »bronom« se je ovesil Franci Plestenjak, četrti po lestvici je bil Janez Kovač, na zadnjem, petem mestu med najboljšimi pa je presenetljivo pristal lokalni šampion ter avtor knjige o taroku Simon Jerič. »Zelo močna, najmočnejša konkurenca do sedaj, gotovo,« se je »pridušal« mojster Jerič, »nekateri igrajo na državnem prvenstvu in so dobri.« Dovolj je bil manjša napaka, poleg tega je imel čez mizo dva brata; eden od njiju je bil konec dneva nesporni zmagovalec. Damjan Debevec, Foto: DD Želimo vam, da bo leto 2015 4 p1, ц. prežeto z zdravjem, srečo, osebnim zadovoljstvom in medsebojnim razumevanjem. Gasilska zveza Vrhnika ter gasilska poveljstva občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika Župnijski Karitas Vrhnika Že deseti dobrodelni koncert Dva novčiča Vrhnika, 22. november - Oder Cankarjevega doma je gostil že deseti dobrodelni koncert vrhniškega Župnijskega Ka-ritasa, na katerem so zbirali denar za socialno šibkejše družine. Kot prejšnja leta so program oblikovali predvsem domači, zbrane pa so nagovorili tudi predstavniki Karitasa in občine. Malči Osredkar, soustanoviteljica prvega dobrodelnega koncerta in gonilna sila vrhniškega Karitasa. Koncert je potekal v soboto, na predvečer nedelje, ki jo kristjani poznajo kot nedelja Kristusa Kralja. Ta je bil po besedah direktorja Župnijskega Karitasa Vrhnika Blaža Gregorca največji »kralj« tedaj, ko se je kljub svoji božji vlogi popolnoma ponižal, sprejel trpljenje in na koncu vstal od mrtvih. Po njegovem smo tudi ljudje največji »kralji« tedaj, ko kljub svojemu nezavidljivemu položaju darujemo za svojega bližnjega. Župan Stojan Jakin je dejal, da je prav, da pomagamo - tudi s tovrstnimi koncerti -, a sam bi še vedno raje videl, da tega na bi bilo treba: da bi ljudje imeli dovolj denarja za mesečne položnice in za hrano. »Upam, da se bodo časi spremenili na bolje,« je še dejal. Župnijski Karitas Vrhnika deluje že triindvajseto leto, pomoč nudi prebivalcem župnij Vrhnika, Podlipa, Zaplana in Log. Kot pravijo, so stiske različne, duhovne in materialne. Tako pomagajo z dodeljevanjem prehrambnih paketov, s plačilom položnic, z nudenjem možnosti počitnikovanja otrok ali celotne družine ter s pomočjo pri nakupu šolskih knjig. Po duhovni strani pa Karitas pomaga na način, da prostovoljke in prostovoljci Karitas obiskujejo ostarele in bolne na domu ali v domovih za ostarele, prirejajo srečanja za starejše, zadnje čase pa imajo tudi brezplačno pravno svetovanje in zakonsko družinsko terapijo. Na dobrodelnem koncertu so s prodajo vstopnic zbrali 1392 evrov in še dodatnih 300 evrov s prostovoljnimi prispevki. Kot je dejal Jože Kern, tajnik Škofijske Karitas Ljubljana, je sodelovanje z vrhniško Karitas odlično, v mnogih primerih bi njihovo dejavnost lahko izpostavili celo za vzor drugim organizacijam Karitasa Na poldrugi uri trajajočem koncertu, ki sta ga povezovala Marjana in Boštjan Debevec, so nastopili vrhniški pritrkovalci, otroški zborček iz župnijskega vrtca, solista Klemen Šiberl in Maja Mekina, ljudske pevke Trl'ce, Oktet Raskovec ter ansambli: Amaterji, Veseli Muzikantje, Javor, Viharnik in Prosen. Gašper Tominc, foto: GT * ŽUPNIJSKA KARITAS VRHNIKA Zahvala Zahvaljujem se vsem prostovoljcem in prostovoljkam Karitasa, ki so pomagali izpeljati deseti Dobrodelni koncert Dva novčiča posebno pa še: - slikarjem, ki so svoje slike darovali Župnijskemu Karitas (imenovani so bili na koncertu) - OKVIRI, d. o. o., Ljubljana in Fotostudio TIM - vsem, ki so prispevali denarna sredstva Matjaž Vidmar, Dekor, Senčila, Fortrade, Prigo, Dvig, Si-liko) - slaščičarni Berzo, Breza, gostilnama Boter, Kran-jc, Pekarni Adamič, Trgovini Sodček, Cvetličarni Sončnica, kmetiji Zdešar - Horjul, kmetiji Vehar - Podlipa, Radiu Ognjišče in Radiol za oglase, napovedovalcema Marjani Debevec in Boštjanu Debevec ter vsem anonimnim darovalcem in vsem nastopajočim, saj so se odpovedali honorarju v prid družinam, ki so v stiskah. Hvala tudi obiskovalcem, saj ste s svojim obiskom nagradili naš trud. HVALA še enkrat in nasvidenje čez eno leto. Zahvalila bi se tudi vsem, ki nam pomagate čez vse leto: darovalcem denarnih prispevkov, kupcem, ki polnite košari v Mercatorju in Lidlu, Komunali Vrhnika, darovalcem postne akcije, ki je potekala v cerkvi, vsem, ki ste pomagali zbirati zvezke za sošolce, vsem, ki ste prispevali v akciji Poljski pridelki, Trgovini DG, ki vse leto prispeva zelenjavo, prav tako Pekarni Center, Avtoprevoz-ništvu storitve Jež, Župnijskemu vrtcu, otrokom in vzgojiteljicam ter skupini Žarek Dobrote. Bog vam povrni vašo dobroto! Marica Štirn Voščilo Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Blagoslovljen božič in vse lepo v prihajajočem letu 2015 Vam želi Župnijski Karitas Vrhnika NAŠ ČASOPIS Občina f3lf Vrhnika 8 Turistično društvo Blagajana Veselo srečanje in druženje V četrtek, 27. novembra, so v večernih urah Cankarjev dom zasedli člani in privrženci vrhniškega Turističnega društva Blagajana. Namen srečanja je bil, da se spoznajo in poglobijo prijateljske odnose med člani, sodelavci in soustvarjalci s folklornimi skupinami, pevkami in pevci ter glasbeniki, ki so ustvarjali turistične prireditve. Tina Hajdinjak, povezovalka Mladi harmonikar Anže Zde-celotne prireditve na odru. šar z Lesnega Brda S takimi srečanji naj bi se tudi ohranjala in širila naša kulturna dediščina, ki je precej razširjena po posameznih krajevnih skupnostih in okoliških krajih. Prvi del srečanja se je dogajal na odru velike dvorane Cankarjevega doma. Predstavili so se folkloristi, pevci in glasbeniki, ki so se med letom udeleževali različnih prireditev in dogodkov. Celotno prireditev na odru je vodila Tina Hajdinjak, ki je vodja sekcije narodnih noš pri TD Blagajana Vrhnika. Prav ta sekcija je zelo delavna in aktivna, zaradi česar je vodstvo TD zelo veselo in zadovoljno. Na odru so se zvrstili: folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca, folklorna skupina Cepci iz Ligoj-ne, ljudske pevke Trlice, prav tako iz Ligojne, harmonikar Anže Zdešar z Lesnega Brda, Oktet Raskovec, Trio Milka, Jože in Lili iz Dragomerja ter Ansambel Presenečenje z Vrhnike in Drenovega Griča. Drugi del srečanja pa se je nadaljeval v predverju Cankarjevega doma, kjer je za pogostitev poskrbela Gostilna Mesec z Zaplane, članice folklornih skupin pa so spekle domače pecivo. Vrhniški turistični delavci so resnično navdušeni nad takimi srečanji ter se tudi zahvaljujejo vsem ustvarjalcem in sodelav- Nastop ligojnskih folkolristov - FS Cepci cem, ki so se med letom udeleževali številnih prireditev. Želijo, da bi se kulturna dediščina posameznih krajev širila in se uvrščala v razne dogodke in prireditve. Prav to je bil in tudi bo moto TD Blagajane na podobnih vsakoletnih srečanjih ob koncu nadaljnjih let. Simon Seljak ( T» - i L « S f i i i J 4 m i T Аш * »J Trio iz Dragomerja Jože, Milka in Lili ! t ~*p1 Ifrfii i: m Г .i * fr. * Ob nastopu ansambla Presenečenje so tudi zaplesali Čemu Civilna iniciativa? Članica Civilne iniciative Nočemo smradu na Vrhniki sem od avgusta 2014. Že odkar živim na Vrhniki, od leta 2011, me smrad zelo moti, odvraten je, nezdrav, pojavlja se po večkrat na dan, nanj se ne moreš pripraviti tako, da bi pravočasno vsaj pozaprl okna. Ne moreš brezskrbno sedeti na vrtu. Ne moreš vdihniti s polnimi pljuči in se veseliti zdravja. Značilen ljudski opis z naše ulice: »Ko pri nas odpreš okno, je, kot da bi ga odprl v greznico!« Mnogi naši sosedje so si hiše opremili s klimatsko napravo. V moji družini na tako »rešitev« ne privolimo, saj vemo, da »klima« dolgoročno le še bolj obremenjuje okolje in se vključuje v začarani krog onesnaževanja. Iz leta v leto sem spremljala zapise (Naš časopis, spletne strani...) o problematiki smradu na Vrhniki, zdelo se mi je nemogoče, da se stvari ne bi uredile. Mislila sem: »Z vrhniškim smradom se že ukvarjajo številni ljudje v CI in v občinski upravi. Drugega dela imam čez glavo dosti, čemu porabljati čas in moč še v okoljskem angažiranju?« Ker se v treh letih ni izboljšalo skoraj nič (le manj-krat in malo manj intenzivno zaudarja), pa sem se skupaj z domačimi priključila Civilni iniciativi Vrtnarija-Zlatica, Nočemo smradu na Vrhniki. Kolikor sem doslej spoznala članov in članic CI, so se pripravljeni informirati pri različnih virih, se učiti in poglabljati; vsi so izrazito ustvarjalni ljudje, ki ničesar ne »rušio« in niti najmanj ne želio škoditi nikomur, najmanj pa predelovalcem naših skupnih odpadkov v občini. Če ne hodijo (ne hodimo) na dneve odprtih vrat kompostarn, ne hodim(o) zato, ker ne verjamem(o), da so taki obredni dogodki lahko produktivni. Še posebno, ker se v odgovorih vseh predelovalcev odpadkov ponavlja vzorec nedorečenega izmikanja in prelaganja odgovornosti. Moje izkušnje v dopisovanju z vrhniškimi predelovalci odpadkov so, če jih na kratko povzamem, take: - Imajo okoljevarstvena dovoljenja, pri njih torej ne smrdi. - Na pritožbe o smradu so obširnejši odgovori, z argumentacijo, kakršno koli že, začeli prihajati šele potem, ko sem se obrnila na inšpekcijsko službo in ko sem se sklicevala na Uredbo. - V odgovorih mehanično navajajo delovni čas obrata - nazadnje pa le priznajo, da so obratovalni procesi avtomatizirani. - V odgovorih prav tako mehanično navajajo meteorološke meritve, toda pojasnilo strokovnjakov agencije ARSO, ki ga je pridobila CI, kaže, da uporabnih vetrnih modelov za tako majhno območje ni prav lahko vzpostaviti. - Zagotavljajo, da v izpustih nikoli ne prekoračijo največjih dovoljenih vrednosti nedovoljenih snovi. Do odgovora, zakaj na Vrhniki še vedno smrdi, se je nemogoče dokopati. Na videz je vse v najlepšem redu. CI je na Ministrstvu za kmetijstvo, okolje in prehrano pridobila tudi dokument Načela obratovanja kompostarne z nizko emisijsko obremenitvijo, iz katerega se predelovalci odpadkov, če so samokritični in zares želio biti družbeno odgovorni, lahko še marsičesa naučio in potem vse naučeno vnesejo v svojo prakso, da bo ta postala res dobra. Začudena in jezna sem, ker nekateri predelovalci odpadkov v odgovorih na pritožbe navajajo tudi nepreverjen podatek, da večine Vrhničanov smrad ne moti! Seveda, tistih z druge strani Trojice pač smrad ne moti, ker do tja ne seže. Kaj pa Vrtnarja, Zlatica, Sinja Gorica, Ligojna, območje med Slomškovo šolo in Loko? Na čem temelji ta trditev? So napravili kako raziskavo med ljudmi, pa je mi ne poznamo? Leta 2011 je Civilna iniciativa Vrtnarija-Zlatica samo v blokovskem naselju Vrtnarja in Zlatica v treh dneh pridobila skoraj petsto podpisov peticije proti smradu, ki je bila izročena županu Občine Vrhnika, gospodu Stojanu Jakinu. Kot odgovor na nepreverjeno trditev bom opisala poskus, ki v našem - vrhniškem - primeru nazorno osvetljuje, zakaj se zdi, da smrad moti le peščico sitnih občanov, vsi drugi pa kakor da uživajo v vdihovanju popolne svežine. V resnici smrad moti mnoge - oglasiti pa se upamo le redki. Gre za zelo znan poskus psihologov B. Latanea in J. Darleyja, s katerim so psihologi in sociologi poskušali ugotoviti, zakaj se ob očitnih napakah in kršitvah v določenem okolju kritično odzove le malo ljudi, drugi pa kot da so slepi in gluhi ali - v našem smrdljivem primeru - brez nosa. Raziskovalca sta povabila prostovoljce, ki naj bi izpolnili vprašalnik. V ene sobe sta dala po enega prostovoljca, v druge po dva in v tretje po tri. Med izpolnjevanjem vprašalnika se je v sobah začel počasi širiti dim. Rezultati poskusa so bili presenetljivi. Kadar je bil v sobi en sam prostovoljec, je po navadi že po dveh minutah opazil dim, začel raziskovati, od kod prihaja, in poskušal ukrepati. Med tistimi, kjer sta bila v sobi dva človeka, je le eden od desetih naredil paniko, drugi so v dimu lepo naprej izpolnjevali vprašalnik, si meli solzne oči in se delali, kot da se nič ne dogaja. Še slabše je bilo, ko so bili v sobi trije ljudje. V tem primeru je po štirih minutah le eden od štiriindvajsetih testi-rancev javil, da je v sobi dim! Drugi so tiho izpolnjevali vprašalnike, čeprav so zaradi dima komaj kaj videli. Zakaj ljudje veliko pozneje reagirajo na nekaj, če so v skupini, kot pa če so sami? Ker v skupini veliko lažje nekaj zanikamo, kot takrat, ko smo sami. V skupini opazujemo, kaj bodo naredili drugi in se zanašamo na to, da bodo drugi nekaj storili. V skupini je naša slepota vezana tudi na to, da se bojimo, da bi naše reagiranje izzvalo neodobravanje drugih - zato smo raje tiho, kot da bi morda delovali panično ali da bi se glede nevarnosti zmotili. (Povzemam po članku Namerna slepota, Renata Salecl, Sobotna priloga, 11. 10. 2014.) Še en vzrok nekritičnosti ob evidentnem onesnaževanja okolja, v našem primeru zraka, je dejstvo, da zaradi lenobe, lastnega udobja, neozaveščenosti ... izpuščajo nedovoljene snovi v zrak tudi mnogi zasebniki. Neurejena kurišča in dimniki zasebnih hiš, kurjenje s plastičnimi odpadki, iverko in drugimi neprimernimi materiali ... vse to pač ne pripomore h kakovosti zraka v naši občini. In kdor okolje svinja sam, bo težko kritičen do drugih. Zakaj se s tem ne ukvarja občinski oddelek za okolje in prostor? Kaj lahko storimo? Morda preberemo odgovor v naslednji številki Našega časopisa? Zagotovo bi bil zanimiv za marsikoga, ne le zame. Ko berem stare občinske dokumente, spoznavam, da so se občinski možje in žene že pogovarjali o meritvah smradu - zakaj te niso bile narejene, čeprav so bile obljubljene? Zakaj ni bila narejena še nobena neodvisna raziskava o počutju ljudi in o njihovem doživljanju smradu na območju Sinje Gorice, okrog centra Spar, območja Vrtnarje in Zlatice, območja med Slomškovo OŠ in trgovskim centom Loka? Kako je z našo ustavno zagotovljeno pravico do čistega zraka? Kako kakovostno je naše bivalno okolje? Kako smrad vpliva na ekonomsko vrednost naših nepremičnin? Najhuje pa je, da smrad negativno vpliva na naše zdravje. Odgovor Nacionalnega inštituta za javno zdravje je nedvoumen: »Smrad je pomemben dejavnik nastanka stresa. Ob stresu se lahko poviša krvni tlak, povečana je frekvenca bitja srca, povečano je izločanje stresnih hormonov, kar lahko vodi v nastanek kroničnih bolezni. Smrad povzroča motnje koncentracije, nemir, motnje spanja. Lahko trdimo, da smrad slabo vpliva na kakovost življenja in povzroča slabo počutje«. NIJZ meni, »da smrad v bivalnem okolju ni dopusten, saj ima lahko negativne vplive na zdravje, tako akutne kot kronične. Smrad lahko sproži nastanek nekaterih bolezni. Te bolezni so lahko posledica različnih fizioloških mehanizmov, vključno s poslabšanjem osnovne bolezni, kot so astma, druge bolezni dihal, depresija, preobčutljivost, bolezni, ki jih poslabša stres, in morebiti hormonske interakcije«. Čemu torej civilna iniciativa? Zase dobro vem, zakaj sem se dejavno vključila. Ker mi je mar za svoje, za naše, za vaše zdravje. Slavica Remškar Civilna iniciativa Vrtnarija-Zlatica Vsem občankam in občanom Vrhnike želimo vesele božične praznike, čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter voščimo srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2015! Naj se vam v letu 2015 izpolnijo najlepše želje. Območna Organizacija SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika 5D V novembru in decembru so okrogle obletnice in visok življenjski jubilej praznovali člani in članice Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika: Marija Janša, Log, 1929 Elizabeta Smrtnik, Vrhnika, 1939 Marjan Drašler, Vrhnika, 1923 Andrej Molk, Vrhnika, 1923 Stanislav Istenič, Vrhnika, 1929 Valentin Rode, Stara Vrhnika, 1929 Anton, Fefer Vrhnika, 1934 Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, želimo zdravja in dobrega počutja. Čestitke veljajo tudi vsem preostalim članicam in članom združenja, ki so v tem obdobju praznovali rojstni dan. Članice in člane združenja ter druge ob- čanke in občane vabimo na tradicionalno spominsko slovesnost v Dražgošah, ki bo v nedeljo, 11. januarja 2015. Prijave (do zasedbe mest!) zbiramo v pisarni združenja v času uradnih ur. Vabljeni! Uradne ure pisarne združenja so vsako sredo popoldne od 16. do 18. ure. Dobite nas na tel.št. 755-20-01, lahko pa nam pišete tudi na elektronski naslov: zbnob.vrhnika@gmail.com. Ob izrednih primerih zunaj uradnih ur smo dosegljivi tudi na mobilni številki 030 696-818, kjer se vam bo oglasila podpredsednica ZB NOB Vrhnika. Vsem članicam in članom Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika ter drugim občankam in občanom Vrhnike voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2015. Z veseljem in ponosom vam voščimo tudi vse najlepše ob dnevu samostojnosti in enotnosti. ZB NOB Vrhnika Priložnost za rast V soboto, 29. novembra, je na Vrhniki potekal osmi kongres NSi, kjer se je zbralo več kot petsto članic in članov NSi. Kongres, ki je potekal pod geslom Priložnost za rast, so na Vrhniki zaznamovale predvsem razprave o potrebi po krepitvi stranke - tako v programskem pogledu kot tudi v odnosu do drugih strank. Za predsedniško mesto sta kandidirala predsednica Ljudmila Novak in podpredsednik NSi Aleš Hojs. Na kongresu so bili izvoljeni tudi novi organi stranke, predsednica NSi Ljudmila Novak pa je z visoko podporo delegatov prejela zaupanje za nov dveletni mandat vodenja stranke. Predsednica NSi Ljudmila Novak - na volitvah jo je ponovno podprlo skoraj tri četrtine delegatov -, je poudarila, da ima krščanska demokracija v Slovenji svetlo prihodnost in da ima NSi priložnost, da raste še naprej. Želimo sodelovati z vsemi, ki mislijo na dobrobit države »Ali ne bi bilo najbolj normalno, da je najmočnejša stranka na desnici krščanska demokracija,« se je še vprašala Ljudmila Novak in dodala, da smo krščanski demokrati pripravljeni sodelovati z vsemi, ki mislijo na dobrobit države, ne podpiramo pa hudobije - ne glede na to, ali prihaja z leve ali desne. Kritična je bila tudi do prehitrega razpada vlade leta 2012. »Vlada je začela z udejanjanjem reform, a je žal prekmalu razpadla. Temu je botroval predvsem egoizem,« je dejo in prevzemajo odgovornost za državo le, če so enotni. »Tudi na Vrhniki vidimo PRILOŽNOST ZA RAST, zato si bomo v Občinskem odboru Nove Slovenje prizadevali za konstruktivne predloge Občinskemu svetu ter še naprej delali v dobro nas vseh - občank in občanov Občine Vrhnika.« Sebastian Kovačič, predsednik Občinskega odbora NSi Vrhnika ».si SDS Dragi člani in simpatizerji SDS, dragi prijatelji, želimo vam, da BOŽIČNI ČAS doživite kot čas ljubezni, miru ter medsebojnega spoštovanja. Naj vam prinese toplino in notranji mir. Voščimo vam tudi obilo zdravja in uspehov v letu 2015. Obenem vam želimo ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. Občinski odbor SDS Vrhnika Višji komunalni in drugi prispevki bodo odgnali potencialne investitorje v Občini Vrhnika in stanjšali denarnice občanov Vrhnika, 2. december 2014 - Občinski svet Občine Vrhnika bo v mesecu decembru obravnaval proračun Občine Vrhnika za leto 2015. Svetniška skupina SMC je pripravljen dokument podrobno proučila in izrazila številne kritike, med katerimi so ključne, da proračun nima razvojnih projektov, kot potrebnih pogojev za boljšo gospodarsko situacijo občine in občanov. Občane in potencialne vlagatelje bi želeli finančno le še bolj obremeniti, kot je primer dviga komunalnega prispevka, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Projekti, ki pa so zamišljeni, pa nimajo navedenih ciljev, zakaj so potrebni in kaj želimo z njimi doseči. SMC bo predlagala tudi revizijo projekta obnove vrtca, ki naj bi presegel predvidene stroške za kar tri krat. Občinski svet Občine Vrhnika je 4. 12. obravnaval proračun Občine Vrhnika za leto 2015. Svetniška skupina SMC je pripravljen dokument podrobno proučila in izrazila številne kritike, med katerimi so ključne, da proračun nima razvojnih projektov, kot potrebnih pogojev za boljšo gospodarsko situacijo občine in občanov. Predsednik lokalnega odbora SMC mag. Miran Ribič: »Zavedamo se, da lahko tudi lokalna skupnost preko nekaterih ukrepov na področju gospodarstva omogoča pogoje za boljši gospodarski razvoj občine, kot npr. finančne spodbude, boljše upravljanje s premoženjem, ustreznejše prostorsko načrtovanje, svetovalna pomoč lokalnim podjetnikom in mladim, ipd. Z omogočanjem teh pogojev se ohranjajo delovna mesta, povečuje se socialna varnost občanov, zvišuje ekonomski standard občine in njenih prebivalcev. Lokalna skupnost lahko z nekaterimi aktivnostmi prispeva tudi k ustvarjanju in povezovanju inovacijskega prostora, razmišljanja in delovanja ter iskanju novih prebojev. Prednosti razvitega in gospodarstvu prijaznega lokalnega okolja so številne: prihod podjetij z visoko dodano vrednostjo in možnostjo zaposlovanja visoko izobraženih kadrov, podjetij z ekološko naravnanostjo in trajnostnim razvojem in prihod podjetij z multiplikativnimi učinki.« Namesto teh ukrepov, kjer je predvidenih 8Г borih 25.000 € kot spodbujanje razvoja malega gospodarstva, je Občina Vrhnika predvidela višje finančne obremenitve za občane in podjetja s tem, da se za dvakrat (!) poviša nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiška za pravne in fizične osebe. Prihodki od komunalnih prispevkov, ki jih plačujejo investitorji (in so že sedaj visoki) pred izdajo gradbenega dovoljenja na ob- močjih, ki so bila komunalno opremljena v preteklih letih se prav tako poviša za dvakrat. Za več kot petkrat pa se poveča postavka »Prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov investicijskega značaja«, kar pomeni, da to predstavljajo sredstva občanov za sofinanciranje investicij v javno razsvetljavo in ceste. Mag. Miran Ribič je bil do teh ukrepov izjemno kritičen in je izjavil, da »je očitno župan ubral formulo drastičnega povišanja višine prispevkov, s tem pa očitno želi odganjati potencialne male in velike investitorje, prav tako pa bodo ti prispevki močno bremenili tudi nekatere občane. Dejstvo je, da lahko nižji komunalni prispevek spodbuja nove investicije. Pri prostorskem načrtovanju, ki bi moral biti trajnostno naravnan, pa bi morali načrtovati tudi dodatne podjetniške cone. Na koncu še retorično vprašanje. Je res v javnem interesu, da občina podpre tekmovanje koscev in grabljic in za to v proračunu predvidi 20.000 €, enako kot za osrednji vrhniški dogodek Argonavtski dnevi, ki je vseslovensko prepoznaven in predstavlja dobro promocijo Občine Vrhnika? Pričakujemo, da takega predloga proračuna tudi ostale svetniške skupine ne bodo podprle, saj bodo sicer nosile pomembno odgovornost prihodnjega razvoja Občine Vrhnika. Občinski odbor SMC ^^^^^^^^^ Letošnje volilno leto ^^^IR^HR^ je bilo za našo stranko C^fiUC» uspešno. Na držav-^^^^^^^^^ nozborskih volitvah je Vrhnika dobila svojega poslanca, ki mu je zaupano tudi podpredsedniško mesto v Državnem zboru. Poslanec stranke DeSUS, gospod Primož Hainz, je na Vrhniki, v prostorih Društva upokojencev Tržaška 12, odprl svojo poslansko pisarno.Za občane je odprta vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 11. ure do 13. ure. Poleg uradnih ur se lahko dogovori za sestanek po želji zainteresiranih občanov. Telefonska številka kontaktne osebe: 051 251 897, Dragica Pelan (sekretarka stranke). Poslanec Primož Hainz sprejema tudi občane in občanke sosednjih občin: Borovnice, Loga - Dragomerja,Logatca, Brezovice, Loške doline, Cerknice, Nove vasi - Blok in druge. Že v začetku opravljanja svoje funkcije se je vključil v delovanje stranke na Vrhniki. Udeležil se je odprtja novega kulturnega centra na Vrhniki in knjižnice. 21. novembra 2014 je skupaj s podžupanom Jankom Skodlarjem in predsednikom OO DeSUS Vrhnika Vidom Draščkom obiskal Osnovno šolo Ivana Cankarja; udeležil se je zajtrka zdrave prehrane, sprejela pa sta ga ravnateljica Polonca Šurca in pomočnik ravnatelja Vinko Bizjak. Prvošolčki, ki so bili na zajtrku, so ga toplo sprejeli. Poslanec in podpredsednik državnega zbora Primož Hainz je na Vrhniki imel že kar nekaj uradnih srečanj s predstavniki DeSUS Vrhnika in tudi z Županom g. Sto-janom Jakinom in podžupanom Jankom Skodlarjem. Vse v cilju premagovanja bi- rokratskih ovir in pomoči za dosego želenih ciljev. Prav tako vse člane in simpatizerje stranke obveščamo, da imamo svoje prostore v I. nadstropju stavbe na Tržaški 12. Uradne ure so vsako sredo od 17. do 18. ure, kjer se lahko včlanite in tudi plačate članarino, ki znaša 5.00 evrov na leto. Spoštovane občanke in občani Vrhnike, končuje se leto 2014. Zahvaljujemo se Vam za podporo na volitvah in Vam želimo vesel božič in srečno novo leto 2015. Obljubljamo, da bomo člani stranke De-SUS storili vse, da bo življenje na Vrhniki lažje in boljše. Prizadevali si bomo, da Vrhniki povrnemo dostojanstvo. OODeSUS Vrhnika Predsednik: Vid Drašček Prvošolčkom in vsem ostalim so ponudili »Slovenski zajtrk« z značilnimi Slovenskimi pridelki: med, mleko, maslo, kruh in jabolko. Poslanec DeSUSa in tudi podpredsednik državnega zbora RS Primož Hainz se je udeležil slovenskega zajtrka v prvem razredu osnovne šole Ivana Cankarja. 10 NAŠ ČASOPIS Občina Щ Vrhnika 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jezikulja in Angel varuh se borita za Kolesarjevega Nejca Kako nenavadni ljudje živimo v Bevkah, smo lahko lepo videli v soboto, ko nas je po enoletnem premoru zopet obiskal Miklavž. Pred njegovim prihodom pa smo vsi prisotni doživeli mir in prijaznost raja ter brezup in vreščanje pekla. Letos je Lucifer popolnoma obupal nad svojimi pomočniki. Nihče od njegovih peklenščkov ni bil dovolj dober, da bi lahko stopil na zemljo in ustvaril svet, kakšnega si je gospodar zamisli. Ko je popolnoma obupal nad moško populacijo, je za svojega glasnika izbral žensko-parkljico Jezikuljo. Njena naloga je bila, da omreži Nejca ter preko njega vpliva na njegovo družino, prijatelje in nato na ves svet. Jezikulja je svojo nalogo zelo dobro zastavila. Nejca je pripravila do tega, da je uničil Gašper-jevo kitaro, postrigel sosedovi Julii lase in porisal župniku avto. Ko pa bi se mogel odreči rožnemu vencu in zaupanju v dobroto, ji ni uspelo. Nejčev angel Varuh in molitev mame Marinke, ata Staneta, župnika, Julije in brata Gašperja, so spremenili potek dogodkov. Nejc se je zoper-stavil Luciferju in na zemljo prinesel mir. Ko je v dvorano vstopil še Miklavž, so se par-keljni lahko samo še umaknili v kot. Miklavž je k sebi povabil otroke in razdelil darila. Potem pa je razložil zakaj so darila tako čudno razvrščena. Parkeljni uživajo, ko zamenjajo pakete in vrečke namenjene pridnim otrokom z darili, ki so pripravljena za tiste malo manj pridne. Pogosto so darila razkropljena na več različnih krajih. Na koncu pa angeli poskrbijo, da vsak otrok dobi tisto, kar mu pripada. Miklavž je z veseljem sporočil, da se je letos prvič preizkusil v odgovarjanju na sporočila, ki jih je dobil preko skrivne mejl pošte. Naslednje leto bo to dejavnost razširil. Na kateri mejl naslov mu boste lahko pisali svoje želje, pa bo še pravočasno sporočil. Tako, za letos je svojo nalogo zelo dobro opravil. Ker je že star si je zaslužil pošten počitek. Čez 12 mesecev pa je obljubil, da se bo zopet oglasil v naši vasi na ljubljanskem barju. KUD Ivan Cankar Bevke Popotovanje mladih gasilcev od Bevk do v Crenšovcev Po napornem mesecu oktobru-mesecu požarne varnosti, mladih v Prostovoljnem gasilskem društvu Bevke ni čakal počitek, ampak veliko učenja in treniranja praktičnih vaj. Vse skupaj smo združili z obilico veselja, dobre volje in zabave. Svoje naučeno znanje in spretnost so štiri ekipe našega društva pokazale na regijskem tekmovanju. Tekmovanje je po sili razmer in katastrofalnih poplavah, ki so prizadele našo regijo potekalo v organizaciji našega društva ob pomoči mladinske komisije Notranjske regije. Najboljše ekipe iz notranjske regije so se tako zbrale v Podružnični osnovni šoli Bevke v soboto, 15. novembra, da pokažejo svoje znanje. Nekaj znanja, spretnosti in sreča so najboljše ekipe pripeljale do uvrstitve na državno tekmovanje. Naše ekipe se do ostalih niso obnašale prav nič gostoljubno, saj so pobrale kar štiri pokale. Dve ekipi pa sta si s tem prislužili tudi odhod na državno tekmovanje, ki je v soboto 22. novembra potekalo v Črenšovcih. Sam odhod na tekmovanje pa je tokrat potekal nekoliko drugače, kot so ga vajeni mladi gasilci. Po dogovoru s starši smo se na državno tekmovanje odpravili že dan pred tekmovanjem. V petek zjutraj smo se z mladimi zbrali pred domačim gasilskim domom in se odpeljali do Veržeja, kjer smo se nastanili v Penzionu Mavrica. Dan je minil v znamenju utrjevanja naučenega znanja, druženja in predvsem prevozu mladih do bližine tekmovalnega prostora. Oddaljenost kraja tek- movanja bi od nas namreč zahteval, da se na pot odpravimo že v zares zgodnjih jutranjih urah. Tako pa smo raje združili prijetno s koristnim, se učili, zabavali in kopali v termah Banovci hkrati. Zjutraj pa smo se naspani in polni energije odpravili proti Črenšovcem. Po otvoritvi tekmovanja sta se ekipi pionirjev in mladincev podali na opravljanje različnih nalog. Prav vsi so morali pokazati svoje teoretično in praktično znanje med konkurenco najboljših ekip v Slovenji. Po opravljenih tekmovalnih obveznostih smo se ekipe skupaj z navijači odpravili na ogled tamkajšnjega gasilskega doma, romskega naselja Kamence, preizkusili pa smo se tudi v streljanju z zračno puško in čas do razglasitve rezultatov nam je tako hitro minil. Ob razglasitvi rezultatov smo se razveselili odličnih novic. Naši ekipi sta se uvrstili med boljšo polovico sodelujočih ekip v njihovi konkurenci. Pionirke so tako osvojile 13., mladinci pa 14. mesto, kar je zares odlično glede močne konkurenčnost ekip. Marsikdo je zagotovo ponovno pričakoval uvr- stitev naših ekip v sam vrh, saj smo vas mladi iz PGD Bevke v zadnjem letu kar nekoliko raz-vadili s tovrstnimi dejanji. A z veseljem vam lahko povem, da so prav vsi mladi tokrat doživeli veliko več. Učili so se drug od drugega, se med seboj spodbujali, tekmovali, si med seboj bili na občinskem in regijskem tekmovanju največja konkurenca, nekateri so doživeli tudi prvi nastop na državnem tekmovanju, preživeli noč brez staršev skupaj s svojimi najboljšimi prijatelji, se kopali, se zabavali in uživali. Vsem nam mentorjem to predstavlja največje zadovoljstvo, ki ga lahko ponudimo mladim, hkrati pa je to tudi naše največje poslanstvo - popeljati mlade skozi pridobljeno gasilsko znanje do novih življenjskih izkušenj, ki se jih bodo zagotovo z veseljem spominjali še vse življenje. Predsednica komisije za delo z mladino v PGD Bevke, Nika Dolinar 60 let Strelskega društva Vrhnika Ja, prišel je čas, ko smo tudi mi zabeležili svoj jubilej. To se je zgodilo 30. novembra, ko smo se zbrali, da obeležimo ta, za nas vesel dogodek. Res ni veliko let, pa vendar je to za nas ogromno in pomeni dolgo pot. Našo slovesnost smo sklenili s podelitvijo priznanj za dolgoletno sodelovanje z institucijami v občini, kot tudi z ostalimi strelskimi društvi v naši regiji. Z nekaterimi sodelujemo že od samega nastanka, na kar opozarjajo razna priznanja, fotografije iz davnih dni. Na dan izvedbe jubileja smo na strelišču gostili tudi 140 strelcev iz naše zahodne regije, ki je med največjimi v Slovenji. Ob 10. uri smo prekinili tekmovanje in se skupaj z gosti preselili v sosednjo lokostrelsko dvorano, kjer se je pričelo slavje. Kot se spodobi za takšen jubilej, je najprej zaigrala slovenska himna, nato je prisotne nagovorila povezoval-ka Anita Čretnik. Orisala je kratek zgodovinski potek društva, ki seže v leto 1953, kot smo našli najstarejši zapis v občinskih knjigah. Verjamemo, da je društvo obstajalo že prej, vendar so se pomembni dokumenti izgubili, ali pa so bili nehote uničeni. Kljub temu je za nas velik jubilej, ki ga praznujemo sicer z zamikom, saj pred tem nismo imeli niti primernega prostora, da se zberemo in dostojno proslavimo. Med gosti je bil povabljen tudi župan občine Vrhnika, g. Stojan Jakin, ki je v nagovoru pouda- ril velik pomen športa za občino in njene občane. Med besedami je bilo razumeti mnogo besed, ki nas bodo dodatno vzpodbujale k še boljšemu delovanju in rezultatom. Sledila je podelitev pri- znanj organizacijam, s katerimi smo že vrsto let v navezi in imamo pristen kontakt in sodelovanje. V imenu občine je priznanje prevzel župan, g. Stojan Jakin, v imenu Zavoda Ivana Cankarja je priznanje prevzela ga. Lina Celarc, v imenu Strelske zveze Slovenije podpredsednica ga. Polona Sladič, v imenu društva Invalidov Vrhnika g. Zeljko Kralj, SD Postojna g. Marjan Hebar, SK Izola g. Darij Ban, SD IX. korpusa Piran g. Branko Malinovič, SD Jožeta Mihevca Idrija g. Vla- :1 -Čjl dimir Kržišnik, SD Salonit Anhovo g. Henrik Valentinčič, SD Ankaran g. Jurij Čakardič, SD Panovec, Nova Gorica g. Sergij Kogoj in v imenu SD Kovinoplastike Lož g. Anton Žnidaršič. Priznanja so bila pripravljena tudi za OŠ Ivana Cankarja, ŠD EPIC Postojna, SD 4. junij, Ilirska Bistrica, SD Vremski Britof, SD Cerknica in SD Tolmin, ki pa se podelitve niso mogli udeležiti. Vsem navedenim bodo plakete še izročene. Po vseh teh letih dela smo še vedno polni elana, še več, s pridobitvijo novih prostorov, ki so za vadbo nedvomno primernejši, smo boljši, vztraj-nejši in močnejši. Na koncu velja zahvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji, posebej se zahvaljujemo Občini Vrhnika, g. županu, g. Borisu Kraševcu za plakete in medalje, gostilni Pri Kranjcu za pogostitev, Cvetličarna Jana za donacijo cvetličnega aranžmaja, PGD Verd za logistično pomoč, Vite-ško-lokostrelskemu redu Viljem za prireditveni prostor in podjetju Vigrad za najem kemičnega WC-ja. Ob tej priliki smo od mnogih prejeli čestitke za jubilej in prejeli priznanja, ki bodo s ponosom krasila naše stene in police. Po prireditvi smo cvetlični aranžma odnesli na grob pokojnega strelca Franca Gutnika. Želimo si, da bi kakšen del arhiva še pridobili in tako popolnili našo zbirko o delovanju in uspehih društva. Bojan Lampreht OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Hiške za nove hiške To jesen nam je narava ponovno pokazala svojo moč, ko so ob močnem deževju reke prestopile bregove in na nekaterih območjih povzročile hude poplave. Voda je za seboj pustila razdejanje, uničena domovanja in pridelke. Na Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki smo se ob spremljanju težav, s katerimi so se spopadala poplavljena območja, začeli spraševati, na kakšen način lahko tudi sami pomagamo. Porodila se je ideja, da bi v akciji pomoči aktivno sodelovali naši učenci prve triade. V ta namen so pod vodstvom učiteljic izdelali glinene ploščice v obliki hišic in jih skrbno pobarvali ter okrasili. Več kot sto tako izdelanih hišic smo v zameno za prostovoljne prispevke ponudili našim staršem in drugim občanom, željnim pomagati. Akcijo smo poimenovali Hiške za nove hiške, s čimer smo želeli otrokom približati pomen njihovega ustvarjanja. Zbrane prispevke, ki se jih je nabralo za 650 evrov, smo v celoti namenili Občini Ig, ki je bila ena izmed bolj prizadetih občin v poplavah. Zbranih prispevkov ne bi bilo brez truda naših učencev in tistih, ki so se odzvali naši akciji. Skupaj smo pomagali ljudem v stiski, jim tako sporočili, da nikoli niso sami, hkrati pa smo vsem otrokom pokazali, da smo tukaj drug za drugega in da skupaj zmoremo več. Hvala! Ana Kostanjevec, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Peti novoletni bazar na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika je v četrtek, 4. decembra, potekal tradicionalni novoletni bazar. Letošnji je bil že peti po vrsti. Truma obiskovalcev je ob 16. uri vstopila v praznično okrašene prostore šole. Že na vhodu so jih pričakale stojnice, polne zanimivih voščilnic, glinenih posod, dišečih mil, doma narejenih detergentov in še marsičesa. Vse stvari so bile ročno delo učencev od 1. do 9. razreda, prodajali pa so jih učenci in učitelji. Sočasno s ponudbo na stojnicah je potekal tudi zabavni program, letos z manjšo posebnostjo, saj je bil sestavljen na temo osemdesetih let, časa, ko so v šolo hodili naši starši. Tako so poleg nastopov pevskih zborov gledalci s pomočjo kratkih igralskih skečev imeli možnost skočiti v preteklost. Pravo vzdušje so ustvarili kostumi in maska, za kar so poskrbele naše učenke. Obiskovalce so razveseljevale tudi pečene dobrote, športne igre in srečelov z zabavnimi nagradami. Bazar, ki se je do 19. ure končal, je po mnenju obiskovalcev prehitro minil. Petra Bolta, 9. c, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Delovna sobota na OŠ AMS Vrhnika Zadnja sobota v novembru je bila na Slomškovi šoli delovna, saj je potekal tehniški dan, na katerem smo izdelovali različne božično-novo-letne okraske, dobrote, voščilnice, ki smo jih nato prodajali na dobrodelnem bazarju. Učenci od 1. do 5. razreda so ustvarjali s svojimi razredničarkami, medtem ko so se starejši učenci preizkusili v ustvarjalnih delavnicah. Njihove vtise si lahko preberete tukaj: »Izdelovanje namiznih koledarjev je zelo zahtevno.« - Ambrož, 8. b »Zelo mi je všeč, ker lahko kuhamo in ustvarjamo.« - Vanja, 6. a »Noro! Všeč so mi snežaki in všeč mi je, ker lahko ustvarjam.« - Jurij, 9. b »Delamo veliko različnih stvari, zato se res ne moreš dolgočasiti.« - Zala Verbič, 7. a »Všeč mi je, ker šivamo.« - Monika, 6. a »Čist odštekano. Zelo se zabavam.« - Matic, 9. a »Jaz sem prišla z mami v službo, ker nisem hotela biti doma. Zdaj pa strižem in lepim. Je zelo fino.« - Eia, 4 leta »Mi izdelujemo okraske iz usnja. Je zelo zahtevno, a zabavno.« - Učiteljica Urša »Današnji dan se je začel dolgočasno, toda ko smo zagledali vrvice, se je naša ustvarjalna lučka v glavi prižgala. V glavnem ful je dobro.« - Marija, 9. a zbrali Manca Patačko Koderman in Petja Rus, 9. b Jesenske športne igre V oddelkih podaljšanega bivanja nam res ni dolgčas. V petek, 21. 11. 2014, smo imeli jesenske športne igre. Na igrišču in v okolici šole smo postavili različne postaje, na katerih so učenci pod vodstvom učiteljev in starejših učencev naše šole izvajali različne dejavnosti. Naši glavni rekviziti so bili jesenski plodovi. Učenci so pri igrah morali uporabiti svoje spretnosti, znanje in hitrost. Po opravljenih igrah smo se na koncu še okrepčali s pečenim kostanjem. Bojana Petrovčič, vodja aktiva OPB na OŠ AMS Vrhnika Tradicionalna slovenska hrana Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, saj z njim pridobimo petino potrebne dnevne energije. »Prazna vreča ne stoji pokonci!« je star slovenski pregovor, ki nam želi sporočiti, da je zajtrk zelo pomemben obrok, ker z njim dobimo vso potrebno energijo, ki jo potrebujemo predvsem do šolske malice. Nekaj tradicionalnih slovenskih zajtrkov: 1. črn kruh, maslo, med, jabolko, mleko 2. polenta, mleko, suhe slive 3. prosena mlečna kaša, suhe slive, hruška, nesladkan čaj Natančneje bom predstavila proseno mlečno kašo s suhimi slivami. Zanjo potrebujemo mleko, sol, proso, suhe slive in med. Mleko zavremo in malo solimo. Dodamo oprano proso in kuhamo, da se zmehča. Dodamo še suhe slive, ki smo jih prej narezali in namočili v vodo. Malo še kuhamo ob mešanju. Na koncu pokapamo z medom in postrežemo še toplo. Mlečno proseno kašo lahko postrežemo tudi hladno z žlico domače marmelade. Takšna je lahko odličen nadomestek sladice. Ko pa boste spet lačni, si lahko pripravite za Primorsko značilno belo bakalar, ki jo pripravite iz posušene ribe, sornetič. Za Gorenjsko sta značilni dražgoški kruhek in ajdova mešta, za Notranjsko jota in prekajena cerkniška ščuka s fižolom, za Dolenjsko pletenica in poprtnik, za Panonsko ocvrto bezgovo cvetje, za Štajersko pogača in bujta repa, za Belo krajino pa jagenjček z rožmarinom in žolca. Ker verjetno še niste slišali za omenjene jedi, bom predstavila aspik ali žolco. Pripravi se tako, da dele kosti kuhamo vsaj 3 ure. Nato dodamo zelenjavo in dišavnice (začimbe) in kuhamo še približno 1 uro. Proti koncu kuhanja dodamo še kis. Po 15 minutah tekočino odlijemo v posodo, jo ohladimo in odstranimo maščobo. Strjeno narežemo na poljubno velike kose in jo postrežemo. Želimo vam dober tek! Darja Šega, vodja šolske prehrane na OŠ AMS Vrhnika Kavarna v Rosiki Letos smo se v Vrtcu Vrhnika priključili projektu Instituta Jožeta Trontlja, katerega glavno poslanstvo je ozaveščanje vrednot. V jesenskem modulu smo se pogovarjali o vrednotah življenje, narava in zdravje. Zato smo se v enoti Rosika odločile, da bomo napovedano kavarno posvetile tej temi. Starše smo obvestile o kavarni prek spletnih igralnic, prek oglasnih desk, že na roditeljskih sestankih. Združile smo se tri skupine. Ob prihodu smo jih pozdravile, povedale o na- menu in poteku kavarne. Z žrebanjem barv smo se razdelili v tri skupine po igralnicah, kjer so jih čakali plakati z vprašanji. Vsak pogovor je trajal približno 10 do 15 minut. Medtem smo jih postregle s čajem in kavo ter pecivom, ki so ga spekli starši. Starši so se pogovarjali o treh vprašanjih: Kako svojemu otroku posredujete in kažete vrednoto »ljubezen do življenja«? Kakšne so vaše osebne izkušnje doživljanja narave? Ali in kako se to odraža v vaši družini? Izmenjajte si »zdrav« recept za zdrav obrok vašega otroka. Dober tek! Kavarna je potekala v sproščenem vzdušju in klepetu. Ob koncu smo se znova vsi zbrali v eni izmed igralnic, kjer so starši povedali svoja občutja in razmišljanja. Bilo je prijetno in koristno. Vprašanje o vrednoti ljubezen do življenja pa se je zdelo večini težko za kavarno, ker je bilo precej razmišljajoče. Vendar je namen, da včasih razmišljamo tudi o vrednoti, ki se zdi samoumevna. Vprašanja so starše presenetila, ker so bila bolj razmišljajoča kot praktična. Strokovnim delavcem je bila oblika všeč, še posebno, ker se jih je udeležilo več kot lani. Predvsem pa tudi zato, ker so se odzvali vabilu in povabilu, naj pridne roke spečejo pecivo. Marija Jereb, Vrtec Vrhnika, enota Rosika 12 NAŠ ČASOPIS Občina f3J Vrhnika 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Župnijski vrtec Skupina »Iskre« Pohvaliti moram številne aktivnosti, ki se dogajajo v sklopu vrtca. Zelo praktičen in dober za zdravje otrok je na-primer skupni obisk zobozdravnika, kjer otroci v skupini sploh ne občutijo strahu pred zobozdravnikom. Odličen se mi je zdel način opisa poklicev, ko so vrtec obiskali gasilci, medicinska sestra in glasbenik. Moja Urška je dobila širši pogled, da služba ni samo neka "strašna teta", ki ji jemlje starše dobršen del dneva. Obiskala nas je tudi ga. Martina Felicijan, ki nam je pokazala njeno čudovito ustvarjanje cvetja. Z nami je bila vso nedeljo na razstavi in med nas bo zopet prišla v mesecu januarju, ko se bomo lahko tudi otroci in odrasli naučili izdelovati cvetje. Radi bi se zahvalili vsem, ki so bili z nami v tem času in vsem, ki so nam pomagali pri ustvarjanju razstave in res Predvsem pa moram pohvalit vzgojiteljici, ki upravičita svoj naziv in ne gresta v službo, da jima samo mine čas. Potrudita se za vse otroke, marsikaj dobrega jih naučita in imata neusahljivo domišljijo glede ustvarjalnih del. Urška prihaja domov polna idej in pogruntavščin, ki jih prenaša tudi na nas starejše člane družine. Saša Mohar November v Župnijskem vrtcu Vrhnika Je že res, da je v vrtcu vedno živahno, razigrano in polno novih dogodivščin, tako bi z vami radi obujali spomine na Domače - slovensko nekoč in tudi danes. Tega projekta smo se lotili s spoznavanjem korenja, ajde, čebel in medu, peko kruha, različnih žit, jajc in delanja rezancev in še mnogo drugega. Ves čas smo bili usmerjeni v Slovenski tradicionalni zajtrk in razstavo. V tednu pred tem smo pekli, kuhali, mešali in nato poskusili svoje maslo, svoj kruh, korenčkov sok in vse kar smo sami izdelali in prav res nam je vse teknilo. V Beli dvorani smo se podali v preteklost in videli kakšne postelje so imeli včasih, kako so molzli kravo, kako težak je bil likalnik in kje so imeli stranišče. V petek smo si ogledali predstavo Repo velikanko, ki je zrasla prav blizu Vrhnike in da so jo izpulili sta priskočila na pomoč tudi g. župan Stojan Jakin in gost iz Hrvaške g. Tibor, ki je prišel v spremstvu ga. Nataše Klemenčič Štrukelj iz Čebelarske zveze Slovenje. G. Slavko Keršmanc nam je predstavil satje in povedal nekaj zanimivosti o čebelah, a vemo, da se moramo še mnogo naučiti. je bila čudovita. Predvsem pa hvala vsem, ki ste si razstavo prišli ogledati, verjamemo, da vam ni bilo žal. Majdi Zdešar Adventni čas Letošnji advent je v Župnijskem vrtcu imel prav posebno noto - obdarovanje. V našem vrtcu smo se zato odločili, da razveselimo tudi tiste otroke, ki obdarovanj niso deležni. V ta namen bomo skozi ves december zbirali darila zanje. Starše smo prosili, da bi nam pri tem pomagali. Darila so lahko sladkarije, šolske potrebščine, igrače, oblačila ipd., ki so bila rabljena, a uporabna. Skrbno jih bodo zavili, okrasili kot darila in nanje pritrdili listek s podatki, za katero starost in spol je darilo najbolj primerno. Zbrana darila bomo skupaj nato odnesli na Karitas, kjer jih bodo razdeli med pomoči potrebne otroke. Mnogi med nami nimajo te sreče, saj živijo v pomanjkanju in revščini. Poleg zbiranja daril bodo starejši otroci v decembru s pomočjo fantka Niša, ki prihaja iz Kambodže, pravzaprav iz vasice Krong Pursat, spoznali Božič. Mlajši otroci bodo pa s pomočjo miške prišli do jaslic. Vsaka skupina bo izdelala svoje jaslice, na igrišču pa bodo tudi »velike jaslice«. Tudi vzgojiteljice so otrokom že pripravile presenečenje. Ko smo vsi nestrpno pričakovali prihod sv. Miklavža, so nam pripravile lutkovno predstavo Zverjasec. V prihajajočih dneh pa nas čaka še veliko dejavnosti: starši bodo izdelovali novoletne voščilnice, pripravili presenečenje za otroke, ki so v vrtcu, otroci, ki obiskujejo Glasbeno šolo Vrhnika se nam bodo predstavili, v naši Beli dvorani, dijakinje iz srednje šole Veno Pilon Ajdovščina nam bodo zaigrali igrico: Pikapolonica... in še marsikaj lepega se bo in se dogaja v našem vrtcu, če vas zanima kaj, se le oglasite pri nas in si poglejte. Z novim letom pa gremo dobre volje, polni energije novim dogodivščinam naproti, hkrati pa vam vsem skupaj želimo obilo notranjega miru, upanja, ljubezni, zdravja in veselja v Novem letu 2015. Vzgojiteljice in otroci iz Župnijskega vrtca Vrhnika Čisto naš Zverjasec Decembrski dnevi prinašajo veselje, mnogo je pričakovanj. Najlepše je pričakovanje božiča. Ne tistega v izložbah ali tistega, ki se šopiri ponekod že novembra. Pričakujemo pravi božič. Tisti božič, v katerem se sam Bog skloni na Zemljo in prinaša mir. Mir, ki ga nihče drug ne more dati. Za ta praznik pa je značilna priprava, samo-vzgoja, pogled vase, želja po spremembi na bolje, želja po tem, da bi delali dobro, da bi bil svet lepši, da bi tudi sami naredili nekaj lepega, kar tako naskrivaj za toplino našega srca in za srečo bližnjega. Vzgojiteljice smo želele razveseliti otroke in jim odigrati predstavo. To je sedaj že vsakoletna navada na Miklavžev dan. Miklavž zaradi obilice dela predstavo vsakokrat zamudi, a nas kasneje obišče po igralnicah in prinese kaj »lepega za spomin, za naše srce in oko ...« kot pravi pesem. Letos smo se spogledovale z Zver-jascem. Zgodba pripoveduje o iznajdljivi miški, ki ukane svoje lačne gozdne sostanovalce, da je ne pojedo, tako da si izmisli Zverjasca, h kateremu da gre na obisk. Ko živali zaradi njenega živega opisovanja te prikazni prestrašene pobegnejo, se vedno zasmeji: »Saj Zverjasca sploh ni!« Zadeva se zaplete, ko ga resnično sreča in zgodba se zanimivo razplete. Zgodba je bila vabljiva, a kako priti do Zverjasca!? Tuhtale smo, a bolj ko smo stikale glave, bolj neizvedljivo se je zdelo vse skupaj. A, poglej ga, šmenta, v našem, torej Župnijskem vrtcu je zaposlena ustvarjalna, delavna in ustrežljiva Barbara Jurjevčič. Vedele smo za njeno ustvarjalno žilico in jo prosile za nasvet. Zaključek vsega je bila njena skromna obljuba. »Bom mal pomisnla in poskusla. Mogoče mi bo pa ratal.« Vse upe smo stavile nanjo. In ko je na dogovorjeni dan prinesla, kar je naredila, smo ostale brez besed ali, bolje rečeno, nismo se mogle načuditi njeni spretnosti in izrazni moči. Izdelala je lutke za vso predstavo. Razveselile so otroke našega vrtca, otroke v Sinji Gorici, odšle pa so tudi na gostovanje v Logatec in morda bodo odšle še dlje proti morju. Velikokrat govorimo o tujih umetnikih in jih vabimo medse, obenem pa se ne zavedamo, da imamo med sabo skromne, neopazne talente, zato je prav, da tudi o njih kdaj spregovorimo. Barbara, hvala! Sodelavke ti želimo še veliko možnosti, da pokažeš in izraziš svoj talent in z njim obogatiš vse okrog sebe. Vi pa le pazite, da v kakšnem temačnem večeru ne srečate Zverjasca ali pa male miške. Sicer pa je strah odveč. Veliko je govorjenja, dejanj pa ni. Mar nam ni to v naši državi nekaj zelo znanega? Vsem želimo iskrenih besed, če so že izrečene, predvsem pa dejanj, ki stojijo za besedami. Vzgojiteljice Župnijskega vrtca Vrhnika Vrtec Vrhnika, enota Žabica Zajčki smo postali pravi tehnični mojstri V skupini Zajčki so predvsem dečki pokazali veliko zanimanje za raziskovanje na tehničnem področju, zato smo se odločili, da se čim prej lotimo te tematike. Otroci so od doma prinašali stare aparate: radie, računalnike, kuhinjske aparate, izvijače, kladiva, žeblje, les. Najprej smo spoznavali različno orodje, ga poimenovali ter spoznavali način uporabe ter varnost pri delu. Uredili smo si mojstrski kotiček s sredstvi, si ogledali mojstrski kovček z orodjem, se igrali z otroškim orodjem. Nato pa smo se lotili dela. Začeli smo razstavljati stare aparate in razisko- vati, kaj se skriva v njih. Otroci so pri teh dejavnostih vztrajali zelo dolgo, pokazali so zelo veliko zanimanja, idej, iznajdljivosti, ob tem so veliko komentirali, kaj odkrivajo in raziskujejo. Nato smo spoznali še les in kaj vse lahko iz njega naredimo. Obiskali tudi mizarja, ki nam je podaril les in brusilni papir. Otroci so lesene deščice žagali, brusili z brusilnim papirjem, jih pripravljali za nadaljnjo obdelavo - izdelke. Tudi žeblje smo zabijali in predvsem pazili na naše prste, da so ostali celi. Vsak otrok je izdelal svojo igračo iz lesa - pretikanko za volno in bili so zelo ponosni na svoj izdelek. Kot zaključek naših dejavnosti pa smo se skupaj lotili izdelave ptičje hišice, ki jo bomo pozimi dali na naše igrišče ter poskrbeli za ptičke. Ob vseh dejavnostih so se otroci urili v različnih tehničnih opravilih in razvijali tehnično ustvarjalnost, prepoznavali in uporabljali tehnične predmete in procese, spoznavali njihov namen in pomen ter v igri ponazarjali njihovo delovanje. Glavni cilj pa je bil, da so otroci ob vseh teh dejavnostih uživali ter dosegli postavljene cilje. Postali so res pravi mali tehnični mojstri. Prav vsi, dečki in deklice, so pokazali veliko spretnosti na tem področju. Našo igralnico smo v tem času poimenovali kar »delavnica« pri Zajčkih. Lidija Slana in Nuška Vilar Obiskali smo hišo eksperimentov Otroci iz skupin Zajčki in Sončki iz spodnje-velike Žabice smo se na meglen novembrski dan z avtobusom podali v Ljubljano z namenom, da obiščemo Hišo eksperimentov. Otroci in tudi vzgojiteljice smo že nestrpno čakali odhod. Ob prihodu smo se najprej spoznali z našimi vodniki po Hiši eksperimentov. Razdelili smo se v skupine in začeli z raziskovanjem prostorov in eksperimentiranjem. Bilo je tooooli- ko zanimivega, da sploh nismo vedeli, kje bi se lotili. Otroci so spoznavali, raziskovali in z lastno aktivnostjo odkrivali zakonitosti. Ob tem so se zelo zabavali, učili, prek igre in eksperimentiranja so spoznavali svet okoli nas. Še posebno zanimiva je bila postelja z žeblji, ki jo je večina otrok tudi preizkusila. Ob pestrem odkrivanju in eksperimentiranju je čas hitro mineval in čas je bil še za našo dogodivščino -jajčkologijo. Ob zanimivi predstavitvi smo sledili eksperimentom in spoznavali, kako trdna je jajčna lupina, kako jajce spraviti v steklenico in nazaj ven ter še mnogo zanimivega. S to dogodivščino se je naš obisk v Hiši eksperimentov tudi končal. Otroci in vzgojiteljice smo odšli domov nasmejani, zadovoljni in polni novih izkušenj. Lidija, Damjana, Nuška, Ema Nagrajena ekosmreka Medvedkov Kranjska čebela, znana tudi pod imenom kranjska sivka, je avtohtona čebelja rasa, ki se je razvila na območju Slovenje. Ker je zelo miroljubna in pridela veliko medu, je pri čebelarjih že od nekdaj zelo priljubljena. O njej se je razvila bogata slovenska čebelarska tradicija. Za čebele v Slovenji, kjer je kar 60 % površine prekrite z gozdovi, je najpomembnejša gozdna paša, ki je obenem glavni vir njihove hrane. Eden od virov hrane je prav smreka. Zato si moramo prizadevati, da gozdove ohranjamo čim bogatejše. Če kranjska sivka izumre, bosta izumrla tudi slovensko čebelarstvo in pridobivanje medu. Enaindvajset čebeljih družin kranjske sivke domuje tudi v Hoferjevem raziskovalnem čebelnjaku, ki je postavljen v upravno-logističnem centru podjetja in namenjen predvsem raziskavam. Hofer ga je zgradil v sodelovanju s Slovensko čebelarsko zvezo. Ekosmreka je izdelana iz lepenke in je alternativa pravim smrekam iz gozdov. Zato smo se tudi mi letos odločili, da sodelujemo v tem projektu in izdelamo našo ekosm-reko. Okrasili smo jo z različnimi naravnimi materiali (nastale so zelo izvirne čebele in rožice), s čebeljim voskom in stekleničkami gelee royala. Otroci so sodelovali, ko smo zbirali ideje za izdelavo in tudi pri sami izdelavi. Pogovarjali smo se o ohranitvi dreves, čebel in na splošno naše narave. Fotografijo naše smreke smo poslali, sedaj pa lahko zanjo glasuje vsak, ki mu je všeč. Izmed vseh smrek bodo izbrali nagrajene in lahko se zgodi, da bo prav naša smreka stala v eni od Hoferjevih poslovalnic. (Hofer in Medex sta glavna organizatorja natečaja.) Otroci že veliko vedo o ohranjanju narave in skrbnem odnosu do nje. Mnogi svoje znanje, prineseno od doma, v vrtcu le nadgrajujejo, vsi pa jih ozaveščamo in živimo vsak dan. Misliva, da je otrokom treba vzbuditi skrb za naravo, se pogovarjati, kaj in kako lahko prispevamo vsi, ki se zavedamo lepot narave in njenega pomena za naše zdravo življenje. Potrudimo se in naredimo vse, da ohranimo naše čebele, gozdove in vso naravo; pomagajmo ji, da si bo opomogla od vseh nesreč. 3. 12. 2014 so nas, Medvedke iz Barjančka, obvestili, da je naša ekosmreka ena izmed petinsedemdesetih nagrajenih izbranih smrek. Podjetje Medex in Hofer nam bosta poslala lepo medeno nagrado, smreka pa bo krasila eno izmed številnih Hoferjevih poslovalnic. Vsi skupaj smo se nagrade zelo razveselili in komaj čakamo na medeno poslastico. Zahvaljujemo se vsem, ki so glasovali za našo ekosmreko in jim je bila všeč. Otroci so se med samimi dejavnostmi spomnili tudi na zanimivo uganko in se tako neznansko zabavali: eko, eko, ekokrava pje Želimo vam en lep medeni december. Lep pozdrav od okolju prijaznih Medvedkov Vrtec Vrhnika, enota Barjanček Že sedemnajsti letni koncert MePZ DI Vrhnika Pred skupnim nastopom je na oder prišel celo sv. Miklavž s svojim bučnim spremstvom. № * Kvartet Slavček Prvič so se javnosti predstavili pevke in pevci Mladinskega pevskega zbora Nauportus Musica. Polna dvorana v parterju in na balkonu je večkrat z aplavzom pospremila vse nastope. Mednarodni dan invalidov Sedemnajsti koncert pet pesmi, med njimi tudi nekaj novih. Nato je na oder prišel Mladinski mešani pevski zbor Nauportus Musica, ki je presenetil vse v dvorani. To je bil uradno njihov prvi nastop, za kar so se javno zahvalili gostiteljem MePZ DI Vrhnika. Za svoj prvi nastop so prejeli velik aplavz. Sam zbor je nastal oktobra letos na pobudo zborovodje Jake Jerina. Člani so predvsem mladina, ki jih združujeta veselje do petja in medsebojno druženje. Sestavili so si zanimiv in široko zaznamovan pevski repertoar, zato bomo o njih še veliko slišali in jih občudovali. Tretji je na oder prišel Kvartet Slavček, ki ga sestavljajo starejši pevci, ki so v mlajših letih prepevali v različnih zborih in pevskih skupinah v Ljubljani. Tudi oni so prejeli velik aplavz. V drugem delu koncerta so se zopet izkazali gostitelji; zapeli so štiri pesmi ob pomoči solistov iz svojega zbora: Liljane Stepic, Lučke Štebal, Zorana Habeta in kot gosta Aleša Kovača. Na koncu so vsi nastopajoči skupno zapeli še tri pesmi in zopet navdušili polno dvorano. MePZ društva invalidov Vrhnika deluje že dvaindvajset let, odkar so v glasbeni šoli 29. novembra 1992 pripravili »avdicijo« oziroma srečanje invalidov, ki so radi peli in se družili. Tako so pevsko počasi rasli in pripravili prvi letni koncert decembra leta 1998, pa vse do letošnjega že sedemnajstega. Zbor še vedno in uspešno vodi Jože Jese-novec. Celotno prireditev je tudi sedemnajstič vodila Mirjam Suhadolnik. Ob tem moram dodati, da sem tudi kot poročevalec bil na vseh sedemnajstih koncertih in je bil prav zadnji najbolje obiskan, kar je tudi prav. Tako poslušalci z vseh območi Ljubljanskega barja znajo ceniti ves trud za pripravo in organizacijo koncerta ter seveda prelepega in dobrega nastopa. Simon Seljak Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika je tudi letos obeležil mednarodni dan invalidov s tradicionalnim letnim koncertom. Pred polno dvorano Cankarjevega doma so v soboto, 6. decembra, izvedli že sedemnajsti letni koncert, na katerem vedno presenetijo svoje zveste poslušalce s pevskimi novostmi in zanimivimi gosti. Nastopila sta Mladinski mešani pevski zbor Nauportus Musica z Vrhnike in Kvartet Slavček iz Ljubljane. Naj takoj na začetku poudarim, da je bil sedemnajsti letni koncert doslej najbolj obiskan, saj je bila velika dvorana nabito polna. To pa si pevci MePZ društva invalidov Vrhnika resnično zaslužijo. Skupaj s svojim društvom invalidov prevzamejo celotno organizacijo in še lepo in ubrano zapojejo. Kot gostitelji so prvi zapeli Vsem članom in simpatizerjem želimo veliko zdravja in sreče v prihajajočem letu 2015. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem tistim, ki so ali bodo del dohodnine namenili v korist našega društva in jim želimo še veliko uspehov v novem letu 2015. Društvo invalidov Vrhnika Obvestilo Društvo invalidov Vrhnika je pripravilo program ohranjevanja zdravja za leto 2015. Vse zainteresirane člane za program ohranjevanja zdravja v letu 2015 vabimo v društveno pisarno v času uradnih ur, da izpolnijo prijavnico za termine v januarju in februarju najkasneje do 12. januarja 2015, za druge termine pa do 28. februarja 2015. Program ohranjevanja zdravja v letu 2015, 7-dnevni termini Čatež 16. 4.-23. 4. 14. 5.-21. 5. 18. 6.-25. 6. 16. 7.-23. 7. 20. 8.-27. 8. 5. 3.-12. 3. 23. 4.-30. 4. 28. 5.-4. 6. 2. 7.- 9. 7. 20. 8.-27. 8. 17. 9.-24. 9. 24. 9.- 1. 10. 19. 11.-26. 11. 17. 12.-24. 12. Ptuj 30. 4.-7. 5. 24. 12.-31. 12. Radenci 29. 10.- 5. 11. 118 174 126 125 174 C/5 B/12 C/5 F/15 D/1 D/1 D/9 B/12 D/4 G/03 G/04 nadstropje Razpored terminov v Čatežu - Val 7. 1.-17. 1. 6. 2.-16. 2. 8. 3.-18. 3. 7. 4.-17. 4. 7. 5.-17. 5. 6. 6.-16. 6. 6. 7.-16. 7. 5. 8.-15. 8. 4. 9.-14. 9. 4. 10.-14. 10. 3. 11.-13. 11. 3. 12.-13. 12. 12. 1.-22. 1. 2016 Razporeditev terminov v Lanterni I. 5.-11. 5. II. 5 21. 5. 21. 5.-31. 5. 31. 5.-10. 6. 10. 6.-20. 6. 20. 6.-30. 6. 30. 6.-10. 7. 10. 7.-20. 7. 20. 7.-30. 7. 30. 7.-9. 8. 9. 8.-19. 8. 19. 8.-29. 8. 29. 8.- 8. 9. 8. 9.-18. 9. 18. 9.-28. 9. Dom upokojencev Vrhnika Kostanjev piknik Bližal se je dan, ki mu na kratko rečemo martinovo. To je 11. november, ko vsako leto praznujemo spomin na svetnika Martina, ki velja za zavetnika vinogradnikov. Na ta dan se mošt spremeni v vino. Slovenci se tega praznika zelo veselimo. Tudi v našem Domu je navada, da nam tega dne pripravijo posebno presenečenje in veselje. Tudi za ta dan smo vedeli, da se nekaj pripravlja, a nam ni nihče ničesar povedal. Šele v ponedeljek so nas pri krožku za spomin obvestili, da bomo v obeh skupinah pripravljale kostanj za peko. Vsak kostanj je treba namreč z majhno zarezo pripraviti za pečenje. Torek je bil deževen dan, za kak trenutek je pokukalo tudi sonce. Zbrali smo se v prireditvenem prostoru. Tam so bile razporejene mize tako, da je bilo prostora zadosti za vse, ki smo se lahko udeležili piknika. Grega in Samo sta pekla kostanj, mi pa smo pred seboj zagledali in bučno pozdravili ansambel s štirimi godci in dvema pevcema. Za uvod so nam veselo zaigrali, potem pa smo pred seboj zagledali članice pevskega zbora Upanje, ki ga vodi g. Jože Jesenovec. V tem zboru so uslužbenke našega doma in so nas že velikokrat razveselile z lepim petjem. Tokrat so zapele slovenske pesmi, ki govore o veselju v povezavi z grozdjem, vinom in še čem. Takih pesmi imamo Slovenci kar veliko in prav radi jih pojemo in poslušamo. Sledil je uradni del, to je blagoslov novo nastalega vina Pred nami smo videli voziček, na katerem je bil sodček z vinom. Pristopil je g. Franc Hočevar, duhovni pomočnik v župniji Vrhnika, in blagoslovil mošt, ki naj bi odslej bilo že vino. Z veseljem smo poslušali tudi nagovor, v katerem je g. pomočnik zelo pohvalil pesmi, ki so jih malo preje zapele članice Upanja. Poudaril je, da ima sorodnike v Ameriki in Avstraliji in povsod, kjer so, zvenita slovenska govorica in slovenska pesem. Bog daj, da bi tako ostalo tudi še naprej, saj bomo le tako obdržali svoj obstoj. Po uradnem delu našega srečanja smo pričakali še tisti del, ki nas je prav tako zelo razveselil. Na mize smo dobili pečen in kuhan kostanj, pa novo vino, potico »špe-hovko«, pa sokove. Seveda smo bili pri tem delu zelo pridni, posebno še, ker so nam ves čas igrali naši vrhniški muzikanti. Kar prehitro sta minili dve uri veselja in zadovoljstva ob dobri glasbi, petju, hrani in pijači. Morali smo na kosilo, kjer pa so nam iz kuhinje spet postregli z dobrim obrokom kislega zelja, bogatim z mesom, pa s priljubljeno pehtranovo potico. Zraven še sok in tri mandarine, pa smo bili sposobni samo še za počitek v postelji. Zdaj razmišljamo, kako nam je lepo, pa čeprav nimamo več možnosti, da bi starost preživljali v domačem krogu. Hvaležni smo vsem, ki so nam ta dan tako olepšali in nas razveselili. Vemo, da je veliko dela in skrbi. Hvaležni smo vsem, ki se na vse načine trudite, da nam je lepo. Naj vam bo vse bogato poplačano. Antonija Baloh Prelepi adventni venčki izpod rok naših stanovalk in stanovalcev ter pomočnic - delovnih terapevtk V četrtek po maši nas je obiskal sv. Miklavž v spremstvu angelčkov in parkeljčkov. Ponoči pa je vsakemu stanovalcu na vratih pustil darilo ... • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Prisrčen pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci December je tisti zimski mesec, ki je poln dogodkov in lepih želja. Če si želimo nekaj skromnega, običajnega, nismo razočarani, velikih želj pa nam ne bo izpolnil noben dobri mož. Pa saj mi to vemo že od mladosti, ki smo jo preživljali skromno, a lepo. Najprej poglejmo, kaj vse smo postorili v minulem mesecu. Zelo delavne so bile članice delavnice ročnih del, ki so ročno izdelale kar sto ličnih voščilnic, pri številu pa so jih prekosile udeleženke delavnice, kjer so izdelale kar štiristo novoletnih voščilnic. Tu so še posameznice, ki so čutile dolžnost, da pomagajo in so doma izdelovale čudovite izdelke in jih oddale društvu. Vsem iskrena hvala. Vse voščilnice bodo razveseljevale starejše in bolne, saj bodo prostovoljci in prostovoljke raznesli kar štiristo darilnih paketkov z voščilnicami prav v decembru. Za darilca poskrbijo članice in člani socialne komisije. V našem društvu je veliko prostovoljk in prostovoljcev v različnih dejavnostih (balinanje, pikado, vse delavnice vodjo prostovoljke, vsi organi društva, vodnice in vodniki, ki najprej opravljajo ogledne ture za svoje finance, nato vodio pohode, prostovoljke v projektu Starejši za starejše ... in še bi lahko naštevali). Da je prostovoljstvo v družbi še cenjeno in odmevno, vsako leto, že enaindvajset let, revija Naša žena razpisuje natečaj za akcijo Ljudje odprtih rok. Na natečaj je prispelo kar veliko predlogov, izmed katerih je komisija izbrala osemnajst posameznic, posameznikov in skupin, ki jih je nagradila z zahvalno listino. Tako je skupina planinskih vodnikov (Elica Brelih, Milan Jerman, Sonja Zalar Bizjak, Sonja Repnik), ki skrbi za pohode vseh pohodnih skupin, letos prejela zahvalno listino. Svet 24.si je med drugim zapisal: » Z akcijo Ljudje odprtih rok Naša žena vsa ta leta spodbuja solidarnost in prostovoljstvo Decembra 2014 so naši člani praznovali okrogle jubileje: Marija Petrič, Verd (1922) Marjanca Leskovec, Smrečje (1923) Marija Metljak, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Marija Jakopič, Ob Potoku, Vrhnika (1929) Silva Česen, Cankarjev trg, Vrhnika (1929) Ivan Pečnik, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1934) Štefan Pivk, Gradišče, Vrhnika (1934) Franc Filipič, Smrečje, Vrhnika (1934) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so decembra praznovali rojstni dan. med ljudmi in sporoča, da je med Slovenci še kako živa in da je veliko tistih, ki so vsem tem dobrim ljudem hvaležni .« Dobitnikom priznanja iskreno čestitamo. Sicer pa vas vabimo, da si večkrat ogledate naše oglasne deske v krajevnih skupnostih ali pred društvenimi prostori, kjer boste našli obvestila o dejavnostih, na katere vas vabimo. V skupini Vandrovke sprejmejo vsakogar, ki pride ob torkih ob 8. uri pred društvene prostore in ima voljo hoditi do tri urice po okolici Vrhnike. Vsak torek vas vodi druga vodnica. O dejavnostih, ki so celoletne, pa lahko berete v sestavkih v Upokojenskem kotičku ali pa na naši spletni strani seniorji info. Tam najdete tudi vsa obvestila. Želimo vam, da se čim večkrat srečamo v naših prostorih, kjer vas čakata naši neutrudni Nežka in Marjana. Ostanite čim dlje aktivni, čili in zdravi. Pa še čestitka za prihajajoče praznike V prihajajočem času vsako leto na novo odpremo vrata pričakovanjem, ljubezni in prijateljstvu. Veselimo se drobnih pozornosti, poklanjajmo jih naprej in majhna zadovoljstva bodo postala velika. Prijazne praznike in srečno, zdravo in zadovoljno leto 2015 želimo vsem članicam in članom društva ter vsem bralcem in krajanom, ki prebirajo naše vrstice. Upravni odbor Društva upokojencev Vrhnika Kolono Sončkov je »vodila« Slavkina psička Miša. (Foto Tatjana Rodošek) Debla, veje, vse leži križem kražem. Na Češnjici smo krenili desno in pod Ljubljanskim vrhom šli do obračališča na koncu ceste. Bili smo ravno na meji nizke oblačnosti, ki je zakrivala vso okolico. Od tam smo krenili navzdol po kolovozu, ki je bil prehoden, saj ga uporabljajo pri čiščenju posledic žledoloma in nas je pripeljal do avtoceste. Od tam smo nadaljevali po znani poti pod Štampetovim mostom in mimo vojašnice na Vrhniko. Na koncu smo bili vsi zadovoljni. Nahodili smo se, se pogovorili o vsem mogočem in večina pohodnikov je prvič hodila po gozdovih pod Ljubljanskim vrhom, čeprav jih imamo pred nosom. Nekateri se tja ne podajo tudi zaradi strahu, da ne bi srečali kosmatinca. Ker pa medved dobro sliši in voha, se srečanjem s človekom po navadi izogne. Sonja Zalar Bizjak Sončki skozi gozdove pod Ljubljanskim vrhom Že en mesec Sončki nimamo sreče z vremenom. Novembrsko Žbevnico je »odplaknilo« deževje in smo jo nadomestili s potopisnim predavanjem po gorah Korzike in Elbe v prostorih DU Vrhnika. Tudi v začetku decembra se je po celodnevnem dežju v ponedeljek obetal oblačen torek z nizko oblačnostjo in občasnim dežjem. Kam na pohod? Če ne moreš zaradi megle ničesar videti, pa želiš hoditi, imamo v okolici Vrhnike dovolj možnosti. V okolici Ljubljanskega vrha so ceste in gozdne poti, kjer je mogoče hoditi tudi z dežnikom, zato odločitev ni bila težka. Izpred OŠ Ivana Cankarja smo odkorakali skozi Mirke, v Retovju prečkali naraslo Ljubljanico in se začeli vzpenjati: malo po gozdni stezi, predvsem pa po cesti, ki vodi na Pokojišče. Da so gozdovi, prizadeti zaradi žleda, še vedno nevarni, priča naslednji dogodek. V popolnem brezvetrju je eni naših pohodnic nenadoma na glavo padla veja, ki se je sprostila iz krošnje in jo rahlo ranila. Pogled na gozd ob cesti je dokazoval, da je še vedno neprehoden. Barjani na Jančah Janče so priljubljena izletniška točka, saj je z vrha lep razgled na slovenske gore in gričevja. So najvišji vrh Janškega hribovja, ki ga na severu omejuje dolina Save, na jugu pa dolina Besnice. V torek, 11. novembra, to je ravno na god sv. Martina, smo se na Janče iz doline Besnice podali Barjani. Spočiti in polni pričakovanj smo se podali na sprva strmo gozdno pot. Ob poti so nas spremljala podrta drevesa, ki so ležala še od januarskega žleda. Vodnica Sonja nas je opozorila, da hribovje sestavljajo neprepustni karbonski skrilavci in peščenjaki. Ker so tla kisla, v gozdu rastejo praprot rebrenjača, borovnice, resje, kostanj in ko je čas zanje, tudi gobe. V gozdu je bilo čutiti jesen, saj smo na tleh opazili kostanjeve ježice in odpadlo listje, ki je bilo jesensko obarvano. Kmalu se nam je odprl razgled na bližnje vrhove, ki so kukali iznad megle. Videli smo Krim, Šmarno goro, Nanos in Ško^eloško hribovje. Zložna pot nas je naprej vodila mimo vasi Gabrje, kjer smo opazovali dvojne kozolce, ki so značilni za to vas. Prečkali smo več pešpoti: Sadno, Kostanjevo in Borovničevo 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček pot. Ob opazovanju okolice in klepetu nam je čas hitro minil. Kar naenkrat je bila pred nami vas Janče z veliko kapelico pod vasjo in cerkvijo, posvečeno sv. Miklavžu. Podali smo se do planinske koče, kjer nas je čakala prava pojedina: kislo zelje s žgan-ci, krvavico in pečenico. Ker je bilo Martinovo, smo si privoščili tudi kozarček rdečega. Po ljudskem prepričanju je to dan, ko »sv. Martin iz mošta dela vin«. Po dobri pojedini smo si vzeli čas in se še razgledali po okolici. Za vrnitev smo izbrali drugo pot, ki vodi proti Lazam. Podali smo se v gozd mimo samotnih kmetij. Pot je bila na koncu zelo strma. Vmes se nam je odprl pogled na reko Savo, na vrhove Cicelj, Murovico, Sv. Miklavž in Zasavsko goro, ki smo jih osvojili pred dobrim letom. Po dobrih dveh urah hoje smo prišli do avtobusa in tako končali naš pohod. Valerija Žibert, foto: Sonja Zalar Bizjak Barjani v Mojstrani in pri slapu Peričniku Zadnji četrtek v novembru smo Barjani krenili proti Mojstrani. Vreme nam ni bilo naklonjeno, ampak deževalo pa le ni. Med vožnjo po gorenjski avtocesti smo si na postajališču Vo-klo privoščili »Cankarjevo kavico« in kmalu zatem prispeli v Mojstrano. Dan je bil namenjen obisku edinstvenega Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Svoj prostor je dobil ob vstopu v Triglavski narodni park in v dolino Vrat. V muzeju si podajata roke preteklost in sedanjost. V mansardi muzeja je stalna razstava, zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Bogato filmsko, fotografsko in predmetno gradivo ter interaktivne vsebine so povezane v enajst vsebinskih sklopov. V dvorani muzeja smo si ogledali predstavitveni film s planinsko tematiko, ki opisuje zgodovino, ljudi, lepote in zanimivosti iz rastlinskega in živalskega sveta naših gora, predvsem Triglavskega narodnega parka, odpre pa tudi duri na tuje gore, kjer je že opazno stopala slovenska alpinistična srenja. V pritličju muzeja je informacijski kotiček - svež vir informacij za planince in turiste za celotno območje Triglavskega narodnega parka. V avli pritličja se vrstijo občasne razstave ali srečanja s tozadevno tematiko. Čas, ki smo ga prebili v muzeju ob slikovitem predstavljanju kustosinje Neli pa tudi našega Milana, je zelo hitro minil, čeprav smo se v njem zadržali več kot tri ure. Izdali so nas prazni želodčki, nakar smo pohiteli na kmetijo odprtih vrat Pr4 Železn4k, kjer nas je čakalo kosilo. Tako dobrih ajdovih žgan-cev z ocvirki in okusno obaro še nisem jedla, pa mislim, da je še marsikdo enakega mnenja. Res smo se prenajedli in bilo je nujno, da smo čim prej krenili na pot proti slapu Peričniku (5 km). Mogočen slap je nastal z ledeniškim preoblikovanjem Vrat. Med umikanjem ledenikov so vode izpod njih odnašale material in ga odlagale po dolinah. Nanesen material se je v Vratih sprijel v konglomerat, ki se vleče po levem bregu Triglavske Bistrice. Ker se je že začelo mračiti, se nismo vračali peš v Mojstrano, ampak je avtobus prišel po nas k slapu. Sledila je vožnja domov na Vrhniko, kamor smo zadovoljni in polni lepih vtisov prispeli okrog 17.00. Nadja Francetič Svizci s Korena na Samotorico V četrtek, 20. novembra, se nas je 34 Svizcev zbralo pred Cankarjevo šolo, vsi zadovoljni, da smo dežnike lahko pustili doma. Želeli smo si le, da bi se megla kar najhitreje umaknila sončnim žarkom. Naš prvi cilj je bil Koreno, prelepa mirna vasica nad Horjulom. Pod vasjo so naši pogledi zaman iskali jelene z lopatastim rogovjem - damjake, ki so se skrivali v gosti megli. Zgovorno pa nas je pozdravila velika jata kokoši, ki so živahno greble po razmočeni zemlji in iskale kaj užitnega. Povzpeli smo se k stari cerkvici sv. Mohorja in Fortunata, kjer so nas pobožali sramežljivi sončni žarki. Z nadmorske višine 729 metrov se nam je odprl prekrasen pogled na Ljubljansko kotlino, zalito z meglo, na Polhograjsko hribovje in v bleščeč sneg odete naše prelepe gore. Uživali smo v lepoti, ki nam jo je nudil pogled na okolico. Pod nami pa povsod megla, svetla in puhasta kot stepena smetana. Ura v zvoniku je odbila deset in poslovili smo se od dolgodlakavega škotskega goveda, obutega v »blatne škornje«. Lepo jesensko doživetje smo spravili v svoje spomine in po mehkih stezicah odšli proti Samo-torici. Tiha jesenska narava nas je nagradila s cvetočimi jagodami in živo rumenimi trobenticami. Na hribčkih in v dolinicah smo občudovali osamljene kmetije in lepo urejene počitniške hišice. Ker naše noge še niso bile utrujene, smo se povzpeli še na 788 metrov visoki Kožljek, ki je tudi lep razglednik. Po strmi stezi smo se spustili z vrha in že smo bili pri kmetiji odprtih vrat Pr' Hlipč, kjer so prijazni domačini poskrbeli za naše prazne želodčke. Polni dobre energije smo se vrnili na Vrhniko. Hvala naravi, lepemu vremenu in voditeljici Sonji za čudovito dopoldne. Zapisala: Milena Brenčič, foto Sonja Zalar Bizjak Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12; ZPNačrt) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu območja Pristava v Bistri 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev UN) 1) V Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14, 71/14; v nadaljnjem besedilu: OPN) je območje Pristave v Bistri namenjeno za CU - osrednje območje centralnih dejavnosti, ki se ureja z OPPN. Na delu območja velja Odlok o ureditvenem načrtu območja Pristava v Bistri (Ur. l. RS, št. 1/98, 18/98-po-pravek). 2) Enota urejanja prostora je BB_329 je v območju kulturnega spomenika državnega pomena Območje samostana Bistra. Na območju velja Odlok o razglasitvi samostana Bistra za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 81/1999). Vsi posegi so dopustni samo na podlagi kulturnovar-stvenih pogojev in soglasij. 3) Pobuda za izdelavo sprememb in dopolnitev je podal Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika, ker želi legalizirati restav-rirani in dograjeni paviljon za Pristavo v Bistri ter urediti okolico za potrebe dodatne turistične ponudbe v okviru hotela in hos-tla. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev UN) 1) Območje Pristave se nahaja v Bistri. 2) Območje sprememb in dopolnitev UN obsega: - zemljišča s parc. št. *160, 1624/7, 1871/1, 1624/4, 1624/5, 1624/8, 1624/9, 1624/10, 1624/11 in 1871/1 vse, k.o. Verd, s skupno površino cca. 5400 m2 - del območja BB_329; 3) Območje lahko obsega tudi druga zemljišča, ki so potrebna za urejanje zgoraj navedenih zemljišč. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - OPN (splošni prostorski ureditveni pogoji, prostorski ureditveni pogoji glede na namensko rabo in usmeritve za pripravo sprememb in dopolnitev UN), - investicijskih namer investitorja, - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - strokovnih podlag. 4. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev UN in njegovih posameznih faz) Postopek priprave sprememb in dopolnitev UN poteka na podlagi od 57. do 61.b. ZPNačrt in sicer po skrajšanem postopku, v naslednjih fazah in okvirnih rokih: 1. osnutek sprememb in dopolnitev UN: de- cember 2014, 2. pridobitev smernic od nosilcev urejanja prostora: januar 2015, 15 dni, 3. pridobitev odločbe o CPVO od Ministrstva za okolje in prostor: januar 2015, 30 dni, 4. izdelava strokovnih podlag - glede na smernice: januar - marec 2015, 5. izdelava okoljskega poročila - glede na odločbo o CPVO: marec 2015, 6. dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev UN: marec 2015, 7. javno naznanilo: april 2015, sedem dni pred začetkom javne razgrnitve, 8. javna razgrnitev in javna obravnava; april 2015, 15 dni, 9. priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: maj 2015, 10. priprava predloga sprememb in dopolnitev UN: maj 2015, 11. zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora in mnenja o sprejemljivosti vplivov na okolje: junij 2015, 15-30 dni, 12. priprava usklajenega predloga sprememb in dopolnitev UN: junij 2015, 13. predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev UN Odboru za urejanje, prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo: junij 2015 14. predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev UN občinskemu svetu v sprejem: julij 2015, 15. sprejem predloga sprememb in dopolnitev UN z odlokom in objava v uradnem glasilu: julij 2015. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 2. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana) 4. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 5. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 6. drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne 6. člen (obveznosti v povezavi s financiranjem priprave Odloka o spremembah in dopolnitvah UN) Finančna sredstva za izdelavo Odloka o spremembah in dopolnitvah UN, strokovnih podlag, okoljskega poročila in geodetskega načrta zagotavlja pobudnik Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-10/2014 (5-01) Vrhnika, 20. 11. 2014 Občina Vrhnika Župan Stojan Jakin Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 2. izredni seji 4. 12. 2014 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičnini, parc. št. 1885/13 k.o. Velika Ligojna (1998), se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 1885/ 13 k.o. Velika Ligojna (1998), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-54/2013 Datum: 4. 12. 2014 Številka: 430-24/2014 (3-02) Datum: 8. 12. 2014 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005) ter sklepa župana, št. 430-24/2014 (3/02) z dne 4. 12. 2014 o začetku javnega razpisa, objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI, DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ TER TURIZMA IN PROMOCIJE V LETU 2015 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFI- NANCIRANJA: a) S področja skrbi za socialno ogrožene, in- valide, ostarele in za izboljšanje kakovosti življenja občanov Občine Vrhnika: • sofinanciranje programov humanitarnih organizacij in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja socialnega varstva in invalidska društva, • sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno in zdravstveno ogroženih otrok, • sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami, • sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih, • sofinanciranje predavanj članom, • sofinanciranje predavanj za širše okolje, • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, • sofinanciranje dodatnega izobraževanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini socialno ogroženega prebivalstva, • sofinanciranje rehabilitacijskih programov. b) S področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organizacij s sedežem v Občini Vrhnika • sofinanciranje programov društev in organizacij, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne in izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • sofinanciranje organizacije prireditev in aktivnosti za otroke in mladostnike ter otroke s posebnimi potrebami, • sofinanciranje organizacije tečajev oz. tematskih delavnic ter celoletnih krožkov za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja za člane in občane občine, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. c) S področja turizma in promocije • sofinancirajo se programi s področja turizma in promocije občine Vrhnika (razen Argonavtskih in Cankarjevih dni ter prireditev v decembru) 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: a) Na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Vrhnika lahko sodelujejo naslednji neprofitni izvajalci: • dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti, • organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov, • invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne so- cialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, občanov Občine Vrhnika, • humanitarna društva, ki izvajajo občinske programe na področju sociale ali občinske programe za izboljšanje kvalitete življenja za občane Občine Vrhnika. b) Na področju mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij lahko sodelujejo naslednji izvajalci neprofitnih organizaci : • nladinske skupine, klubi, društva ter druge organizacije, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • drugi subjekti, ki so bili prejemniki finančnih sredstev iz postavke ostalo (tehnična kultura, stanovske organizacije), • samostojni kulturni delavci, ki izvajajo dejavnosti na področju otroških in mladinskih aktivnosti. c) Na področju programov s področja turizma in promocije lahko sodelujejo: • društva, organizacije, zavodi, za projekte promocije in turizma Občine Vrhnika. Poleg navedenih pogojev morajo posamezni izvajalci izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da so bili registrirani po Uredbi o uvedbi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02), po stari klasifikaciji pod šifro dejavnosti N/85.322 (dejavnost invalidskih organizacij) ali N/85.323 (dejavnost dobrodelnih organizacij) - velja za področje humanitarnih dejavnosti in delujejo najmanj eno leto, • da izvajajo programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika oziroma da izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • da imajo sedež v Občini Vrhnika, • društva na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto, iz katerih mora biti razvidno: nameni in cilji, uporabniki programov in storitev ter njihov obseg, kriteriji za opredelitev upravičenosti, njihovi izvajalci, vsebina, aktivnosti oziroma naloge, način njihovega izvajanja, njihov časovni obseg oziroma trajanje ter finančna vrednost, • da se ne sofinancirajo iz katerekoli druge postavke proračuna občine Vrhnika, • da nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Vrhnika ter javnih zavodov in podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. 4. PREDVIDENA VISINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA JE: a) za programe neprofitnih izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Vrhnika 21.959 EUR, b) za programe mladinskih dejavnosti 4.905 EUR, c) za dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij 8.640 EUR, d) za promocijo in turizem Občine Vrhnika 7.948 EUR. Višina sredstev, predvidena za posamezna področja, je odvisna od sprejetega proračuna občine za leto 2015 in se lahko spremeni. 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in kriteriji sofinanciranja, določeni s Pravilnikom o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005), upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2015. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2015. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV: Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 23. 01. 2015 ali osebno na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure istega dne. Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2015 - NE ODPIRAJ - ter navedba področja za katero se kandidira: - »HUMANITARNA DEJAVNOST«, »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST TEHNIČNE KULTURE/STANOVSKIH ORGANIZACIJ«, »PROMOCIJA IN TURIZEM«. 8. DODATNE INFORMACIJE: Vse dodatne informacije glede razpisa so na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sa-bina.ahcan@vrhnika.si ali po telefonu (01) 75554-20 - kontaktna oseba Sabina Ahčan. 9. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje bo opravila ocenjevalna misija, imenovana s sklepom župana in ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, naj v roku osmih dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo (Sabina Ahčan), v času uradnih ur: ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter petek od 8.00 do 13.00 od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.vrhnika.si. Mogoče jo je dobiti tudi po elektronski pošti (naslov: sabina.ahca-n@vrhnika.si). 11. IZID RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 60 dni po odpiranju ponudb, pod pogojem, da je sprejet proračun. OBČINA VRHNIKA Župan Stojan JAKIN, univ.dipl.inz.gr. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12), na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365, z dne 26. 10. 2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji drugi izredni seji 4. 12. 2014 sprejel S K L E P O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI VRHNIKA 1. člen S tem sklepom se političnim strankam (v nadaljevanju: stranka), ki so kandidirale kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, dodelijo sredstva iz proračuna občine Vrhnika sorazmerno številu glasov volivcev, ki so jih dobile na volitvah. Politična stranka lahko pridobi sredstva iz proračuna občine, če je dobila najmanj 50% glasov, ki so potrebni za izvolitev enega člana občinskega sveta (število veljavnih glasov : s številom mest v občinskem svetu x 50 :100). Višina sredstev, ki se namenijo za financiranje političnih strank, se določi v proračunu občine za tekoče proračunsko leto. Sredstva iz proračuna, ki so namenjena financiranju strank, ne smejo presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima občina opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto. 2. člen Sredstva se političnih strankam dodeljujejo mesečno oziroma najkasneje do konca tekočega leta na transakcijske račune strank praviloma po dvanajstinah. V volilnem letu se financiranje strank na podlagi volilnih rezultatov zaključi z iztekom meseca, v katerem je bila konstitutivna seja občinskega sveta občine. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o financiranju političnih strank v Občini Vrhnika, št. 2-01-414-01-22/2005, z dne 27. 5. 2005. 4. člen Ta sklep se objavi v občinskem glasilu Naš časopis, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2015. Številka: 007-9/2014(2-02) Datum: 4. 12. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 1/90, Ur. list RS, št. 13/90 in 47/92, Naš časopis, št. 297/03, 309/04, 323/06 in 324/06, in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji drugi izredni seji 4. 12. 2014 sprejel S K L E P o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika za leto 2015 1. člen Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 2015 znaša 0,003488 EUR. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja od 1. 1. 2015 naprej. Številka: 410-42/2014 (3-04) Datum: 5. 12. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12), na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365, z dne 26.10. 2009) ter na podlagi 13. in 15. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 354, z dne 27. 10. 2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji drugi izredni redni seji 4. 12. 2014 sprejel PRAVILNIK O SREDSTVIH ZA DELO SVETNIŠKIH SKUPIN IN SAMOSTOJNIH SVETNIKOV 1. člen (1) S tem pravilnikom se urejajo pogoji in sredstva za delo svetniških skupin in samostojnih članov Občinskega sveta Občine Vrhnika, ki jih za njihovo delo zagotavlja Občina Vrhnika (v nadaljevanju: občina), ter o njihovih pravicah in obveznostih. 2. člen (1) Svetniške skupine v smislu določb tega pravilnika predstavljajo: - dva ali več članov občinskega sveta. Samostojni član občinskega sveta je: - član občinskega sveta. (2) Vsak član Občinskega sveta občine Vrhnika je lahko član le ene svetniške skupine. 3. člen (1) Občinski svet na predlog župana določi višino finančnih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih članov občinskega sveta z Odlokom o proračunu Občine Vrhnika za tekoče leto. 4. člen (1) Svetniške skupine in samostojni svetniki imajo pravico do porabe sredstev, ki so v proračunu občine za posamezno leto namenjena za posamezne svetniške skupine in samostojne svetnike za zagotavljanje materialnih pogojev za njihovo delo, povezano z nalogami občinskega svetnika. 5. člen (1) Svetniške skupine in samostojni svetniki so dolžni s sredstvi iz prejšnjega člena tega pravilnika ravnati kot dober gospodar in jih uporabljati v skladu z določbami tega pravilnika. 6. člen (1) Svetniškim skupinam in samostojnim svetnikom pripada poraba proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto določena sorazmerno številu izvoljenih članov občinskega sveta tekočega mandata. (2)Poraba sredstev mora biti sorazmerna s časom, kar pomeni, da se praviloma vsak mesec porabi ena dvanajstina sredstev, namenjenih posamezni svetniški skupini oziroma samostojnemu svetniku. Morebitna neporabljena sredstva iz preteklega meseca se prenesejo v tekoči mesec. (3) V primeru izstopa svetnika iz svetniške skupine, svetniška skupina, iz katere je svetnik izstopil, s prvim dnem naslednjega meseca, ko je izstop sporočen občinski upravi ni več upravičena do sredstev, ki so vezana na tega svetnika. (4) V primeru vstopa novega svetnika v svetniško skupino se svetniški skupini finančna sredstva povečajo za ustrezen znesek s prvim dnem naslednjega meseca po sporočilu občinski upravi o vstopu novega člana. (5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za sredstva, ki pripadajo samostojnemu svetniku. (6) Evidenco porabe finančnih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov vodi pooblaščena oseba občinske uprave in sicer za vsako svetniško skupino in za vsakega samostojnega svetnika posamezno. 7. člen (1) Sredstva se lahko uporabljajo izključno za namene delovanja svetniških skupin, in sicer za : - nakup pisarniškega in potrošnega materiala ter drobnega inventarja, - plačilo potnih in poštnih stroškov, - plačilo stroškov fotokopiranja in tiskarskih storitev, - plačilo stroškov za obveščanje volivcev, - stroški seminarjev, konferenc in simpozijev, neposredno povezanih z delom občinskega sveta,(stroški pogostitev na sestankih, stroški, ki nastanejo ob delovnih obiskih , protokolarnih in podobnih dogodkih) - reprezentančni stroški, neposredno povezani z delom občinskega sveta - nakup in vzdrževanje osnovnih sredstev (računalniki in programska oprema, pisarniška oprema, mobilni telefoni, fiksni telefoni, faksi in podobno) - plačilo najemnin in stroškov povezanih z uporabo prostorov. (2) Za osnovna sredstva, nabavljena v skladu s prejšnjim odstavkom tega pravilnika, občinska uprava vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke: nahajališče osnovnega sredstva, inventarna številka, datum nabave in vrednost osnovnega sredstva za vsako svetniško skupino in samostojne člane posebej. (3) Svetniške skupine in samostojni člani občinskega sveta morajo z osnovnimi sredstvi, za katera so zadolženi, ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in so materialno odgovorni za izgubo oziroma nepooblaščeno izposojo osnovnega sredstva. Ravno tako so dolžni sami kriti stroške popravila v primeru poškodovanja osnovnega sredstva, ki nastane zaradi malomarnega ravnanja z njim. (4) Svetniška skupina in samostojni člani občinskega sveta morajo inventurni komisiji Občine Vrhnika omogočiti vsakoletni pregled in popis osnovnih sredstev. (5) Osnovna sredstva, nabavljena skladno s tem pravilnikom so last občine in jih svetniške skupine in samostojni člani občinskega sveta le uporabljajo v času trajanja mandata njihovih članov. Po poteku mandata jih morajo vrniti občini. 8. člen (1) Vodje svetniških skupin in samostojni svetniki podajo pisni predlog za porabo sredstev za namene iz 7. člena pravilnika odredbodajalcu, ki uporabo sredstev odobri z naročilnico. Vsak račun se mora glasiti na naslov občine s pripisom za svetniško skupino in z imenom svetniške skupine. Postopek naročila se izvede v skladu s predpisi o javnem naročanju. (2) Odredbe za uporabo finančnih sredstev izdaja župan, ki lahko za to pooblasti drugo osebo, zaposleno v občinski upravi. (3) Vodje svetniških skupin in samostojni člani občinskega sveta morajo pred prvim predlogom za porabo sredstev iz občinskega proračuna občinski upravi predložiti seznam svetnikov, ki so v svetniški skupini in originalni izvod izjave svetnika, da je član svetniške skupine oziroma da je samostojni član občinskega sveta. (4) Svetniki ene svetniške skupine pooblastijo enega izmed članov, da zastopa in predstavlja skupino ter v njenem imenu poda pisni predlog za izplačilo sredstev iz proračuna. (5) V primeru izstopa svetnika iz svetniške skupine mora svetnik podati pisno izjavo. S tem nastopijo posledice, določene v 6. členu tega pravilnika. 9. člen (1) Sredstva iz 3. člena tega pravilnika se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s tem pravilnikom in proračunom občine. Če svetniška skupina ali samostojni svetnik finančnih sredstev, ki jih prejema iz proračuna občine, ne uporabi za namene, določene s tem pravilnikom, se mu pravica porabe za tekoče leto zmanjša za višino nepravilno porabljenega zneska oziroma mora sredstva vrniti v proračun občine. (2) Za zakonito in pravilno porabo sredstev je odgovoren vodja svetniške skupine oz. samostojen svetnik, ki je o višini in namenu porabe sredstev dolžan voditi lastno evidenco. (3) Nadzor nad porabo sredstev opravlja pooblaščena oseba občinske uprave, ki skrbi za proračunsko postavko. 10. člen (1) Svetniške skupine in samostojni svetniki so dolžni ob koncu proračunskega leta, najkasneje do 31.3., Občinskemu svetu Občine Vrhnika predložiti pisno poročilo o porabi sredstev za preteklo leto. (2) Svetniški skupini oz. samostojnemu svetniku, ki ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena, se financiranje iz proračuna občine začasno ustavi. Finančna sredstva ponovno lahko koristi z dnem izpolnitve obveznosti. 11. člen (1) Ob zaključku proračunskega leta se neporabljena finančna sredstva, namenjena za delovanje svetniških skupin in samostojnih svetnikov, ne prenašajo v proračun naslednjega leta. (2) Pravica do pridobitve finančnih sredstev iz tega pravilnika preneha z dnem poteka mandata občinskemu svetu. 12. člen (1) Svetniške skupine in samostojni svetniki so dolžni med letom omogočiti nadzor nad izvajanjem porabe iz 7. člena tega pravilnika in nadzor nad finančnim poslovanjem v zvezi z namensko porabo dodeljenih sredstev Nadzornemu odboru Občine Vrhnika. 13. člen (1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis, uporablja pa se od 1. 1. 2015 naprej. Številka: 007-27/2012(2-02) Datum: 4. 12. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (Naš časopis, št. 340/ 07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 5. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB1), Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2015 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 4. 12. 2014) ter sklepa di- rektorja o objavi javnega razpisa (št. 124-2-01-14 z dne 8. 12. 2014) objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V LETU 2015 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI IN PROJEKTI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA Sofinancira se redna dejavnost in projekti z naslednjih področij ljubiteljske kulture: • glasbena dejavnost (pevske, instrumentalne skupine), • gledališka dejavnost (gledališče, lutkovne skupine), • plesna dejavnost (folklora, ples), • arheološka, muzejska dejavnost, obujanje starodavnih običajev, • recitatorske, literarne, likovne, fotografske skupine, filmska dejavnost, performansi. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Izvajalci redne dejavnosti in projektov morajo biti ljubiteljska kulturna društva in izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Vrhnika, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture najmanj eno • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, • da svojo dejavnost izvajajo kontinuirano, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, • da vsako leto javnemu Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika redno dostavljajo poročila o realizaciji redne dejavnosti in projektov, načrte aktivnosti za prihodnje leto, aktivnosti za prihodnje leto in poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo. Dostavijo pa se tudi kritike in recenzije o delu društev, ki izkazujejo kvaliteto izvedenih posameznih projektov. 4. VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Predvidena vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet projektnega razpisa za leto 2015 je: 53.557 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2015 namenjena za: • redno dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin - 40 % zneska • projekte ljubiteljskih kulturnih društev in skupin 60 % zneska, (z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: glasbene dejavnosti 32 %, gledališke dejavnosti 8,5 %, plesne dejavnosti 8 %, arheološke, muzejske dejavnosti 9 %, ostale dejavnosti 2,5 %). 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in merila sofinanciranja, določeni s tem razpisom, upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2015. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2015. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v petek, 19. 12. 2014. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p.p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 23. 1. 2015 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - LJUBITELJSKA KULTURA 2015«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije glede razpisa so na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 051-661-064, kontaktna oseba Tatjana Oblak Milčinski, oziroma po elektronski pošti cdv@siol.net ali kultura@zavod-cankar.si. 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, naj v roku osmih dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva začetka veljave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.zavod-cankar.si, mogoče pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 11. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po odpiranju ponudb pod pogojem, da je proračun že sprejet. 12. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA Razpis prične veljati z dnem 19. 12. 2014. Številka: 124-2-01-14 Datum: 8. 10. 2014 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- ZUJIK - UPB 1, 56/08 in 4/10) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis, št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na drugi izredni seji 4. 12. 2014 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2015 1. člen Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2015 opredeljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V letu 2015 se iz proračuna Občine Vrhnika predvideva sofinanciranje naslednjih področij: nepremične kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, umetniških programov, ljubiteljske kulture, medijev in avdiovizualne kulture, drugih programov v kulturi. 3. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2015 bodo na področju ljubiteljske kulture predvidoma naslednja sredstva: Postavka 18012 Ljubiteljska kultura v predvideni višini 78.209 EUR: sredstva se namenijo predvidoma za: ^ 41200010 delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (53.557 EUR), ^ 41200011 sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (8.520 EUR), ^ 41200012 tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhnika (9.269 EUR), ^ 41200015 tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (6.863 EUR). V primeru, da bo višina postavk v sprejetem proračunu drugačna, se zgoraj navedeni zneski avtomatsko spremenijo in veljajo v proračunu določeni zneski. 4. člen S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in projekti: 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: ^ glasbena dejavnost ^ gledališka dejavnost ^ plesna dejavnost ^ arheološka, muzejska dejavnost ^ preostalo Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 32 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8,5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 9 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 2,5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 5. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Letnega programa kulture objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2015. Zavod izračuna vrednost točke glede na predvideno višino sredstev iz proračuna v skladu s 15. členom Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2015 na Javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razdelijo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Številka: 610-1/2014 (3-01) Datum: 4. 12. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Kamenčki v županovi cokli Optimistično v še eno negotovo leto Vsem občankam in občanom Borovnice želim vesel božič in srečno novo leto. Želim si, da med svoje novoletne sklepe uvrstite tudi neomajni optimizem. Situacija je bolj rdeča kot rožnata v večini proračunov, od družinskega do državnega. Vendar nam to ne sme vzeti volje za reševanje težav in vsaka drobna izboljšava naših življenj je boljša kot nobena. Verjemite, optimizem je pomembna dobrina našega življenja, ki ga noben finančni minister ne more obtežiti s položnico. Veselim se, da se pomena optimizma zavedajo tudi borovniška društva in organizacije; v decembru skoraj ni dneva brez vesele prireditve v Borovnici. Občina Borovnica sicer te dni zaključuje nekatere naložbe: optimiziramo stroške ogrevanja v vrtcu in zdravstvenem domu, tudi s pomočjo sredstev EU. Tudi v stavbi občine smo v dveh udarniških sobotah izvedli nekaj ukrepov za učinkovito rabo energije. Zato lahko optimistično trdim, da zima ne bo nažrla proračuna toliko kot v prejšnjih letih, tudi če pokaže najbolj ostre zobe. Gradnja čistilne naprave se zaključuje in je v fazi tehničnega pregleda, vakuumska postaja pa se kljub težavam z vremenom gradi po predvideni dinamiki. Pripravljamo nov predlog zaračunavanja priklopa na javno kanalizacijsko omrežje, izvajanje veljavnega smo zadržali. V okviru javne razprave, načrtovane za februar, bomo občane seznanili z informativnimi izračuni za vse objekte, ki se bodo priklapljali na javno kanalizacijo. Upam, da bodo izračuni pomagali k tvorni javni razpravi in sprejetju čim bolj znosne ureditve tega vprašanja. Prvi teden decembra sem se sestajal z vaškimi skupnostmi, predlagale so nove vaške odbore. Optimistično verjamem, da jih bo občinski svet potrdil brez zapletov. Verjamem tudi, da mi vaški odbori lahko pomembno pomagajo pri odgovornem in učinkovitem upravljanju občine tako, da zaznavajo probleme svojega okolja in sooblikujejo rešitve. Ker pa je želja in potreb vedno več kot razpoložljivih sredstev, bodo morali sodelovati tudi pri opredelitvi prednostnih nalog in potreb okolja, ki ga zastopajo. Zato njihovo delo ne bo nič lažje od mojega. Pametne odločitve in mnogo optimizma nam želim v letu 2015! Vaš župan, Bojan Čebela Vasi so izbrale svoje zastopnike Z volitvami in novim občinskim svetom je avtomatično prenehal mandat vsem dosedanjim odborom in komisijam, med njimi tudi vaškim odborom kot zastopnikom interesov vaških skupnosti. V prvem tednu decembra je tako župan po vrsti skliceval zbore občanov po vaseh borovniške občine, da bi si izvolili nove zastopnike oz. potrdili dosedanje. Prva je zborovala Borovnica, ki je imela kot največja vaška Položnice za novo čistilno napravo naj bi dobila vsa borovniška gospodinjstva, ki so oz. bodo nanjo priključena. skupnost pravzaprav edina težave s sklepčnostjo. Po Statutu občine bi namreč moralo biti prisotnih 5 % oz. skoraj sto vaščanov. Ker pa se to ni zgodilo prvič, je končna odločitev, ali ponovno sklicati zbor ali ne, v rokah občinskega sveta. V njegovih rokah je tudi pobuda, da bi se spremenil statut in borovniška skupnost razdelila na več četrti, kar naj bi prineslo večji angažma občanov v njih. Kakorkoli, dosedanji odbor se je kolektivno odločil, da ne bo znova kandidiral, predvsem zaradi slabih izkušenj v preteklem mandatu, ko jih je občinska oblast večinoma ignorirala. Zato je bil izvoljen novi, v sestavi Mario Blagojević, Igor Cotman, Damjan Debevec, Daša Kolar in Franc Stražišar. Razprava pa je tekla še vse od financiranja občine do protipoplavnih ukrepov in problematičnih delov lokalnih cest. Vaškemu odboru Breg - Pako so vaščani po drugi strani zgolj podaljšali staž, saj jih zagnanost še ni minila, ljudje pa jih tudi podpirajo. Odborniki Blaž Kovač, Tina Vuleta in Bojan Peršin se bodo tudi v prihodnjem obdobju največ ukvarjali s projektom izgradnje kanalizacije, kjer naj bi občani že v kratkem dobili informativne izračune glede priključnine. Vaščane je še zanimalo, zakaj se Fenolit ne bo priključil na občinsko kanalizacijo, kdaj bo pločnik ob regionalni cesti, opozarjali so na pomanjkanje parkirnih mest in drugo. Kanalizacija je bila prav tako prevladujoča tema zbora vaščanov Dola in Laz, kjer pa dosedanji odborniki niso želeli nadaljevati mandata, četudi so po oceni navzočih dosegli pomembne premike ravno na omenjenem področju. Tudi tod je bilo obljubljeno, da bodo ljudje dobili informativne izračune glede priključnine na kanalizacijo, in pa predvsem, da bo strošek nove čistilne naprave padel na vse občane, ki so nanjo priključeni, in ne zgolj njih. Niso pa vaščani zgolj zahtevali tega in onega, temveč so se organizirali in zbrali 50 podpisanih izjav občanov, ki so se pripravljeni takoj priključiti na optično omrežje, kar predstavlja četrtino vseh hiš na območju. Ali bo glede na zaključek gradnje kanalizacije na tem koncu kaj iz tega, še ni znano, so si pa vaščani izvolili nov odbor, ki si bo za to prizadeval: Miran Menart, Marko Žitko in Drago Rot. Na drugem koncu doline, v Kotih, ki so razdrobljeni na tri najmanjše vaške skupnosti, vaščani niso najbolje sprejeli županovega predloga združitve le-teh. Ostalo je po starem, naknadno pa sta bila sklicana še preostala zbora vaščanov. Na Brezovici pri Borovnici, ki pokriva še Dražico in Niževec, so si izvolili oz. bolj potrdili stare odbornike Cirila Trčka, Mileno Škulj in Mira Kržiča. Vaški odbor Ohonica, ki ima v sklopu še Lašče in Pristavo, bodo zastopali Klemen Košir, Karel Nikolavčič ter Jernej Švigelj, v Zabočevu pa so vaščani zastopstvo poverili Vinku Koširju, Simonu Sočiču in Slavici Marti Ošaben. Po pričakovanjih je bilo tu še največ razprave na temo vodovoda. Vaške odbore mora sicer skladno z občinskim statutom še vedno potrditi občinski svet, a občani so svoje že povedali. Damjan Debevec, foto: DD Brezplačno merjenje sladkorja in krvnega tlaka KDAJ? SOBOTA, 3.1.2015, od 8. do 9. ure KJE? DOM KRAJANOV DOL - LAZE PRIDITE TEŠČI! VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU! 82 tisočakov za nelegalno deponijo 58.000 evrov za sanacijo 24.000 m3 odpadkov in zemeljskih izkopov, 24.000 evrov kazni občini in 8500 evrov bivšemu županu je epilog afere z nelegalno deponijo na Dolu pri Borovnici. Sanacija deponije leta 2014 Deponija Dol leta 2011 Deponije ni, deponija je Na območju t. i. »Cegunce« ali »Jaškov«, med čistilno napravo in nogometnim igriščem na Dolu pri Borovnici, so pred desetletji izkopavali glino za potrebe Kobijeve opekarne in nekateri še pomnijo, da so v zalitih izkopih nekaj časa celo plavale ribe. Pa ne dolgo. Ker komunalne storitve niso bile vedno tako zgledno urejene kot danes, so se pozneje, še pred vrtino na vršaju, Borovničani nekako odločili, da so izkopi izvrstno mesto za odlaganje komunalnih in celo industrijskih odpadkov. Kljub vzpostavitvi centralne deponije na Vrhniki in rednemu odvozu smeti se železne navade domačinov kar niso hotele spremeniti. Vse do septembra 2006, ko je borovniška občina po odkupu zemljišč nelegalno deponijo temeljito sanirala. Mesec dni po tem dogodku se je v župansko pisarno zmagoslavno vrnil nekdanji župan Andrej Ocepek, na dolansko »deponijo« pa počasi manjši in nato večji kupčki raznovrstnih odpadkov. V naslednjih nekaj letih so zadeve povsem ušle izpod nadzora, saj so, seveda z županovim soglasjem, na »deponijo« začeli odpadni material (zemljo, pesek, skale, plastične cevi, jaške, ostanke armature, salonitne cevi, polivinil ipd.) na veliko dovažati izvajalci raznih občinskih projektov, po izjavah bližnjih stanovalcev Gradišče Cerknica od gradnje kanalizacije na Dolu, Komunalne gradnje od rekonstrukcije Ulice bratov Debevec, CP Ljubljana od rekonstrukcije Ljubljanske ceste, Kraški zidar s svojega gradbišča, posamični gradbinci so sem zahajali celo iz sosednjih občin, svoj delež pa so prispevali tudi nekateri borovniški občani. Kazni in sanacija v vrtoglave zneske Januarja 2011 je začela na nedopustno početje na varovanem območju Nature 2000 in Krajinskega parka Ljubljansko barje vedno glasneje opozarjati javnost, zgodba je šla v medije in na županova vrata je že kmalu potrkal okoljski inšpektor. Župan je v začetku naslednjega meseca javno zatrdil, »da bo po koncu del vrhniška komunala odpadke odpeljala, deponijo pa bodo sanirali«. Prav dosti dela se jim res ni obetalo, saj je kak teden pozneje Dnevniku še navrgel, da na Dolu »smeti ni niti za eno traktorsko prikolico«, bal pa se ni niti morebitnih sankci pristojnih služb, ker da je deponija pač - začasna. Kakšen je bil pravzaprav namen nelegalnega na-sipavanja, je v istem času pojasnil za nacionalno televizijo: »Je bil pa tudi namen to, da se preizkusi trdnost tal in da z dodatno obremenitvijo tal poskušamo tu pridobiti prostor, ki ga bomo imeli kasneje za parkiranje ali pa celo za širitev športnega parka.« V začetku junija istega leta je nato v deponiji našel 4000 m3 »materiala za nasutje zbirnega centra za odpadke in rekonstrukcijo čistilne naprave« in se odločno postavil proti odredbi okoljskega inšpektorata, da je treba deponijo odstraniti do konca maja: »Nihče me ne bo prepričal, da ta material zdaj nekam odpeljem, potem pa drugega kupujem za nasutje.« Okoljski inšpektorat se ni pustil motiti, občini je začel redno izstavljati denarne kazni v višini 1000 evrov (ki so jih zaradi neplačila nato izterjali), in ko to ni zaleglo, še po 500 evrov županu osebno. Še septembra 2013 je župan nadzornemu odboru občine podrobno razlagal, da je na deponiji približno 7000 m3 materiala, 6800 m3 jih bo šlo za gradnjo zbiralnice odpadkov, občina pa bo s tem prihranila okrog 120.000 evrov. Pol leta kasneje je v rebalansu proračuna kratko omenil, da se je že porabilo 3000 m3 materiala, s tem pa prihranilo 38.000 evrov. No, konec oktobra je, kot že zapisano, na javnem razpisu izbrano podjetje Mivšek z deponije odpeljalo kar 24.000 m3 odpadnega materiala, in sicer na dve parceli pri Strmici. Po 24.000 evrih plačanih kazni je občina z 58.000-evrsko sanacijo deponije nazadnje le izpolnila tri leta staro inšpekcijsko odločbo. Bivši župan je moral medtem iz svojega žepa že poravnati za 8500 evrov inšpekcijskih kazni, obenem je zoper njega državno tožilstvo v Ljubljani na okrajno sodišče na Vrhniki vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja ter kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, na okrožno sodišče v Ljubljani pa zahtevo za preiskavo domnevnega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Odnesel je tudi službeni računalnik in telefon Ali bo proti predhodniku, ki je ob odhodu s funkcije s seboj odnesel tudi službeni računalnik in telefon, kakorkoli ukrepal novoizvoljeni župan Bojan Čebela, je spraševal že časnik Dnevnik in dobil odgovor: »Ne razmišljam v tej smeri, saj občina trenutno nima ne energije ne denarja, da bi zavarovala svoje interese. Smo v katastrofalni finančni situaciji, zato se moram ukvarjati z oprijem-ljivejšimi stvarmi. Ne pravim pa, da omenjena zgodba nima svoje teže in da ne terja odgovornosti.« Izjavo mi je pozneje še obrazložil, češ da izgubljenega denarja menda z nobeno ovadbo ne bomo dobili nazaj, poleg tega pa da ga skrbi za kredibilnost pri ljudeh: »Nikoli jih ne bom prepričal, tudi sodba jih ne bo, da je to res, da je oškodoval občino.« Damjan Debevec, foto: DD Varčni plašč, a potratna peč Malo verjetno je, da bo odprtje prenovljene zdravstvene postaje v Borovnici blagovolil počastiti tako visok predstavnik oblasti kot leto pred tem odprtje energetsko prenovljenega borovniškega vrtca, a razlogov za zadovoljstvo kljub temu ne manjka. Prenova energetsko najneučinkovitejše občinske stavbe, iz leta 1958, nas bo stala, namesto z investicijsko dokumentacijo predvidenih 126 tisočakov, le okrog 110.000 evrov, in to kljub dodatnim delom, vrednim 5000 evrov (ureditev balkona, dodatne luči idr.). Država je medtem za energetsko prenovo naše osrednje zdravstvene ustanove zmanjšala sofinanciranje za približno 3000 evrov na osem tisočakov, a zato nespremenjena ostaja evropska podpora v višini 66 tisočakov. getski pregled, s ciljem optimizacije stroškov ogrevanja in povečanja bivalnega ugodja uporabnikov objekta. Pripravljena je bila ustrezna dokumentacija in v letu 2013 je uspela prijava na državno-evropski razpis. V letošnjem letu pa so delavci poprijeli za delo. Zamenjali so dotrajano salonitno strešno kritino vključno z žlebovi, izvedli izolacijo fasade, zamenjali vrata in okenske police, vgradili toplotno črpalko, namestili energetsko upravljanje ter opravili še vrsto drugih del, nazadnje pa je osrednja Strogi nadzor izvedenih del pred prevzemom prenovljene stavbe Projekt je bil sicer zastavljen že konec leta 2012, ko so v osnovni šoli, vrtcu, telovadnici in zdravstveni postaji strokovnjaki opravili ener- Osvežena podoba skoraj 60-letne zdravstvene postaje medicinska ustanova dobila še lepše obličje. Predvidena je bila sicer tudi dodatna, 33.000 evrov vredna menjava pol stoletja starih in potratnih inštalacij, vključno s pečjo, ter preureditev prostorov, a do zdaj za to še nimajo projekta. Kar se najemnikov zdravstvene postaje tiče, ostajajo večinoma isti, v prihodnjem letu naj bi se vanjo na novo vselila le načrtovana občinska razvojna agencija, v daljšem časovnem obdobju pa župan glede na precejšnje povečanje števila prebivalstva pričakuje vrnitev pediatra. Damjan Debevec, foto: DD Ü G / HUD Karel Barjanski К^Щ-Н Občina Borovnica o gostinstvo Dolinar J - Gostilna Godec Birosistemi POSLOVNE REŠITVE Novoletni koncert 2015 v OS dr. Ivana Korošca, Borovnica Nedelja, 28.12.2014, ob 18. uri Orkester Simfonika Vrhnika — DirigentkMarko Fabiani Mešani pevski zbor Mavrica Vrhnika — Zb%ovodkinja: Darinka Fabiani Solist: Mirko Jevtović - harmonika Spored: Toccata J.S.Bach,prir.M. Fabiani Figarova svatba [Jbor in finale iz 3. dejanja} W. A. Mozart Madžarski ples št. 1 J. Brahm Samson in Dalila {Srce odpira se} C. Saint-Saёnsìprir. M. Fabiani Schüller Polka J. Offenbach Balada Para Un Loco A. Piazzala, H-Ferrer O, sveta noč fpantique: deN^S A. Adam, P. Cappeau,prir. M. Fabiani Frnikole za Franeta F. Mijčmski Ježek, prir. M. Sep When I'm Sixty Four J. Lennon/P. McCartney, jnir. J. Privšek, M. Fabiani Enakonočje T. Hrušovar, D. Velkaverh, prir. M. Fabiani Hora mär^i^orului {romunski ples} G. Drnitcu,prir. M. Fabiani Hava Nagila {izraelskaf prir. M. Fabiani Cena vstopnice : 10 EUR Predprodaja: Trgovina Kocka, Trgovina TU Š - Jurček, Gostilna Godec KD Borovnica, Gledališka skupina ŠOTA vabi na premiero silvestrske komedije (ne gre za ponovitev lanske igre) OBLAST JE SLAST v SREDO, 31. decembra 2014, ob 20.30 v Osnovni šoli Borovnica »Lepo je v naši domovini biti poslanec« Družina želi biti čim bolj revna, delavna, kajti pričakuje obisk KPS - »Kontrole premoženja sodržavljanov«. Poslanec je bogat usrane, podkupljiv, skorumpiran, pohlepen, domišljav, prepričanja menja kot srajce, z vsako potezo išče osebni profit. Družina! Ojoj! In kaj tu delajo mafijski izterjevalci dolgov? To in še marsikaj vam razkrijemo na zadnji dan leta v Borovnici. Vstopnice so v prodaji od 18. decembra v Trgovini Kocka v Borovnici in na Vrhniki. v Želimo vam, da bi bilo leto 2015 prijazno, naj izpolni pričakovanja in spomnite se tudi na nas, mi smo z Vami. Srečno! Minister Gašperšič: Proga bo obnovljena najpozneje spomladi Sredi novembra so se v Borovnico iz Kopra pripeljali zares »visoki« gostje. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, direktor Slovenskih železnic Dušan Mes ter predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić so Borovnici naznanili veselo vest, da bo železnica sanirana že spomladi. nacijo proge od Pivke do Borovnice«. Proti koncu novembra so iz Prestranka premaknili menjavo dizelskih lokomotiv v Rakek, tekom zime naj bi jo »do Logatca, in v spomladanskem obdobju bo celoten odsek elektrificiran. Treba je dejansko na novo zgraditi stebre, na novo progo elektrificirati, vse to pa je treba narediti ob pretočnosti proge.« Železnice si namreč ne morejo privoščiti, da bi bila proga zaprta več kot dvanajst ur, je pojasnil Mes, saj bi to pomenilo, da 150 vlakov po Sloveniji obstoji in bi zamude postale povsem nesprejemljive za stranke. Količine prepeljanega tovora pa naj bi bilo vedno več, letos celo do 10 % več kot lani. Damjan Debevec, foto: DD Glasen prihod visokih gostov Informativni dan novega ministra za infrastrukturo se je začel v Luki Koper, kjer se je v družbi obeh direktorjev seznanil z delovanjem slovenskega okna v svet, nato pa nadaljeval z ogledom lokacije, predvidene za t. i. izvlečni tir, začetek izgradnje drugega tira, za katerega naj bi bilo gradbeno dovoljenje izdano v začetku prihodnjega leta. Investicija, težka 1,4 milijarde evrov, naj bi imela do zdaj zagotovljenih šele 300 milijonov evropskih sredstev, preostalo pa naj bi napraskali iz nekakšnega »javno-zasebnega partnerstva«. Sledila je dolga vožnja z vlakom proti Borovnici, kjer se je minister na lastne oči prepričal o katastrofalnih posledicah žledoloma ter na lastna ušesa o rohnečih dizelskih lokomotivah. Na železniški po- Delegacijo je sprejel borovniški župan. staji v Borovnici je visoke goste pričakala truma novinarjev vseh pomembnejših medijev v državi, prav tako pa borovniški župan Bojan Čebela, ki je terjal informacije glede trenutno najbolj perečih vprašanj, povezanih z železnico - glede lokacij baznih postaj ter rešitev za zmanjšanje hrupa, predvsem v nočnem času. Usklajevanja v tej smeri, tudi s civilno iniciativo, še potekajo. Minister Gašperšič je ob tej priložnosti pojasnil, da morajo v skladu z zakonom o odpravi posledic žleda v rebalansu proračuna za prihodnje leto še zagotoviti 23 miljonov evrov, a da težav ne bi smelo biti. Elektrovleka do Borovnice naj bi bila tako po njegovih informacijah »usposobljena v spomladanskem obdobju«. Izčrpnejši je bil direktor Slovenskih železnic Mes, ki je potrdil, da bo skupaj z letošnjimi 15 milijoni obljubljenih 23 miljonov evrov »dovolj za sa- Turistično društvo Borovnica vabi 26. decembra 2014, na praznik sv. Štefana, vas med 9. in 11. uro vabimo v brunarico na Pokojišču na že tradicionalno pogostitev za vse pohodnike in obiskovalce. Vabljeni tudi 31. decembra 2014 ob 10. uri k naši stojnici na Molkovem trgu, kjer se bomo skupaj poslovili od starega leta. Vsem občanom želimo prijetne božične praznike, v letu 2015 pa veliko zdravja, uspeha in sreče. Turistično društvo Borovnica Skozi črne napovedi je posijalo sonce Prvič v zgodovini tradicionalnega množičnega Popotovanja po Levstikovi poti so se bili organizatorji prisiljeni ukloniti neugodnim vremenskim razmeram. Neugodnim? Vesoljna Slovenja se je v dneh okrog 8. novembra spopadala s poplavami katastrofalnih razsežnosti. Teden dni pozneje so vremenoslovci znova prav črno paberkovali, zgodnje jutranje škropljenje jim je v tem pritegnilo, a ekipe zagretih pohodnikov iz Borovnice to ni prav nič prestrašilo. Dobro uro pozneje smo se že izkrcali ob vznožju dolenjskih gričkov, ki se razprostirajo južno od Litje. A prvič ne v človeško reko. Po-hodnikov je sicer bilo precej, a še zdaleč ne toliko kot pretekla leta. Deloma verjetno zaradi vremena, deloma pa tudi vsled neresnosti organizatorja, ki je na primer že drugo leto zapored menjal pohodniške kartončke. Opazno manj je bilo tudi stojnic ob poti, kar pa gre verjetno bolj pripisati povečanemu angažmaju državnih služb, zadolženih za polnjenje črne luknje, uradno imenovane proračun RS. Najsi bo tako ali drugače, sladkega dolenjskega vinca kljub kislemu poletju ni manjkalo, prav tako ne domačih sladkarj, kot je vrhunska zaseka; oboje je borovniškemu popotniku krepilo moralo za spopad z razgibano traso, po kateri se je še ne tako davno, morda pred stoletjem ali kanček več, potikal naš slavni rojak Fran Levstik. Nekateri so se zatem odločili za severno traso, ki vodi skozi Moravško dolino, znano po dobrotah tamkajšnjega društva podeželskih žena, spet drugi za južno, ki pelje pod Primsko-vim in nazadnje čez romarski Zaplaz. Na Čatežu nas je že pozdravljalo sonce, izza mikrofona pa naš predsednik Borut Pahor. Sledilo je zgolj še preštevanje vrst in vrnitev proti oblačni Ljubljanski kotlini. Damjan Debevec 28. Popotovanje po Levstikovi poti si je težko predstavljati brez Borovničanov. Kdor lovi, naj tudi sadi Na Župenci, gozdni jasi nad Borovnico, smo to jesen srečali Petra Bajca, lovca iz Borovnice, ko je sadil drevo skorš. Povedal nam je, da je skorš v naših krajih redka drevesna vrsta. Je sorodnik veliko bolj znane jerebike, le da ima debelejše plodove, ki so hruškaste oblike. Plodove skorša ima tudi divjad zelo rada. Peter nam je povedal, da če divjad v gozdovih najde vse, kar potrebuje za svojo prehrano, ne hodi tako pogosto na kme-tjske površine in tam povzroči občutno manj škode. Dodal je še, da je sadiko skorša doniral gozdar iz Verda, najin klepet pa je zaključil z mislijo: »Kdor lovi, naj tudi sadi!« Kar borovniški lovci redno počnejo. J. V. Vljudno vabimo na pohod Ob dnevu samostojnosti in enotnosti Vse veterane vojne za Slovenijo in simpatizerje vabimo, da se udeležite tradicionalnega pohoda na Pokojišče 26. 12. 2014. Zbirno mesto je ob 8. uri pred trgovino JURČEK - TUŠ. Podpredsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica Jože Zorman Planinsko društvo vabi Planinsko društvo Borovnica vabi vse člane in druge pohodnike k udeležbi na prihajajočih tradicionalnih borovniških pohodih: Štefanov pohod na Pokojišče V petek, 26. decembra 2014, z izhodiščem pri železniškem podvozu na Malencah ob 8.00. V brunarici na Pokojišču bo pogostitev za vse pohodnike. Novoletni pohod na Rakitno V soboto, 3. januarja 2015, z izhodiščem vrh Zabočeva ob 9. uri (oz. ob 8. uri z železniške postaje v Borovnici). Na turistični kmetiji »Pri zidanci« v Novakih pri Rakitni bo poskrbljeno za planinski čaj. Člane in članice ter vse, ki bi to želeli postati, pa ob tej priložnosti obveščamo, da bo občni zbor društva potekal v sredo, 14. januarja 2015, ob 18. uri v prostorih TVD Partizan Borovnica, s predlaganim dnevnim redom: 1) Sprejem dnevnega reda in izvolitev organov zbora; 2) Finančno poročilo in poročilo o delu v letu 2014; 3) Razprava na poročila in sprejem sklepov; 4) Program dela za leto 2015; 5) Članarina v letu 2015; 6) Razno. Na občnem zboru bo možno poravnati članarino za tekoče leto (planinske znamkice). Vsem občankam in občanom obenem želimo miren in doživet božič ter veliko sreče, veselja, predvsem pa varen korak na planinskih poteh v letu 2015! PD Borovnica Voščilo PGD Brezovica pri Borovnici Naj vam božična svetloba obsije dušo in zapolni srce. Naj bog vam čuva tisto, kar ljubite, in podari tisto, česar nimate, a si želite. Veliko sreče, ljubezni, predvsem pa zdravja v letu 2015. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem, obenem pa se zahvaljujemo članom in krajanom za izkazano pomoč in podporo. PGD Brezovica pri Borovnici v Čestitamo vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Voščimo vam vesel božič in srečno novo leto. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Voščilo Društva podeželskih žena AJDA Borovnica Naj vam božična noč pokloni mir, upanje, ljubezen, zdravje in veselje. Vse to pa naj vas spremlja v letu 2015, ki nam prihaja naproti. Lepe božične praznike in veliko sreče v novem letu želi vsem skupaj Društvo podeželskih žena AJDA Borovnica. Voščilo Desusa Prihaja čas veselja in radosti, čas praznikov. Naj bo pozabljeno vse, kar se nam je slabega zgodilo v odhajajočem letu, ostanejo naj le lepi spomini. Občinski odbor stranke Desus Borovnica želi svojim članom, njihovim družinam in vsem občanom Borovnice miren božič, leto 2015 pa pričakajmo z veliko upanja v srcih za vse dobro, za zdravje, srečo in veselje. ^^^^^^ Čestitamo tudi ^SIHHK^ za praznik dneva ЦШЕШр samostojnosti in ^^^^^^ enotnosti. Ob praznovanju teh čarobnih dni odprimo naša srca za dobroto, prijazno besedo, stisk roke. OO DeSUS BOROVNICA Prejeli smo Resnica Tistega nedeljskega večera, ob razglasitvi rezultatov drugega kroga županskih volitev, me je skupaj s kolegom Igorjem Cotmanom (tudi kandidatom za župana v prvem krogu) zaneslo v Gostilno Godec. V upanju in pričakovanju sva tisti večer novoizvoljenemu županu Bojanu Čebeli osebno zaželela mnogo uspehov pri neštetih novih izzivih, ki jih Borovnica potrebuje pa tudi pričakuje. »Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača!« (Iz pogovora z našim sovaščanom Marjanom Jemcem.) V čestitki novoizvoljenemu županu sem uporabil sedmo in osmo Božjo zapoved, ki sta temelj vsega prava in zakonov v vseh civiliziranih družbah: ne kradi in ne pričaj po krivem (ne laži!). Tu me je dopolnil novoizvoljeni župan: »Pa še resnica.« Prijetno presenečen sem bil in navdušen nad županovimi besedami, in naj bo temu namenjeno tudi to moje pisanje, ki ga posvečam resnici! Kljub mojemu trikratnemu mandatu člana občinskega sveta ne znam izluščiti pravega odgovora, prave resnice v nadaljevanju mojega pisanja ... 1. Zakaj borovniška knjižnica deluje v skrajno nemogočih razmerah (kljub dolgoletnim obljubam nikakor ne dobi dostojnih prostorov)? 2. Zakaj kraj Borovnica nima večnamenskih prostorov za kulturne in društvene dejavnosti (kljub posesti, kot sta stara pošta, del prosvetnega doma ...)? 3. Zakaj so naši prispevki (kot so pri- ključek na kanalizacijsko omrežje in tudi drugi, predvsem komunalni prispevki) med najdražjimi v državi? 4. Zakaj je dostop po regionalnih cestah v domači kraj izredno (katastrofalno) slab? Verjetno med najslabšimi v Slovenji ... 5. Zaščita vodnega vira je mnogokrat ovira za razvoj gospodarskih dejavnosti (industrijska cona in kmetjstvo ...). Mar občina ni upravičena do rente iz naslova načrpane vode??? 6. Zakaj nam pri investicji izgradnje kanalizacjskega omrežja ni uspelo urediti življenjsko pomembnih in pre-potrebnih pločnikov oz. varnih pešpoti (v smeri Dola in Brega)!?? 7 Zakaj se križišče Pri Petrič (Križpot) ne uredi v krožišče; se mora res zgoditi hujša ali celo smrtna nesreča? 8. Zakaj mladi niso seznanjeni z resnico o naši polpretekli zgodovini? Mladi postajajo generacja nevednežev, ki so in bodo ostali brez prave resnice o tistem času. 122 imen, izpisanih na spominski plošči pri farni cerkvi, Krimska jama, taborišče na Dolu ... Govoriti o več resnicah je krivično in zavajajoče. 9. Zakaj je pozabljena obvozna cesta proti Brezovici - Kotom? Večji vojaški tovornjaki so še vedno problem in nevarnost v zožanem delu Zalarjeve ceste. 10. Zakaj ni bilo uradnega odziva na dogodke po žledolomu oz. na nevzdržne razmere povzročanja hrupa in onesnaževanja, ki ga povzročajo nekatere (dizelske) lokomotive? Resnica je, da je občina oz. lokalna skupnost temelj in glavni dejavnik spodbud k razvoju in napredku kraja, da pa stanje, kakršno smo imeli in ga še imamo, kaže na neučinkovitost občine in vladajočih struktur na vseh ravneh! Biti pravičen, brez prezira, biti zavezan resnici in pravici, brez laži, odkrit do vsakega posameznika, skupnosti in vseh institucj je vodilo do uspeha ter napredka kraja in lokalne skupnosti! »Tudi prjateljem je treba povedati resnico v obraz!« (Ivan Cankar) »Resnica je Bog svobodnega človeka.« (Maksim Gorki) V prijetnem pričakovanju vsem novoizvoljenim članom organov občine želim mnogo dobrih odločitev, pa vse dobro ob bližajočih božičnih praznikih in v letu 2015! Franc Kavčnik Ta veseli dan kulture Številnim prireditvam po državi, ki so okoli 3. decembra potekale pod skupnim naslovom Ta veseli dan kulture, se je že drugič pridružila tudi Borovnica s prostim recitalom pred borovniško šolo. Kisla nedelja zadnjega dne predzadnjega letošnjega meseca našemu kulturnemu društvu oz. njegovi predsednici Mileni Škulj ni vzela poguma, da bi ne pripravili edinstvenega dogodka »v čast vseh naših velikih ljudi, ki so imeli radi (imajo radi) to našo deželo, naš rod, domovino - ki je včasih mati, včasih mačeha in vedno domače ognjišče«. Tokrat se je za prosti nastop odločilo pet recitatorjev, ki so jih navdihnila dela od Kajetana Koviča do velikanov Ivana Cankarja in Franceta Prešerna, jubileja katerih praznujemo ravno v teh dneh. Pravijo, da gre v tretje rado, pa bo menda tudi za decembrski recital prihodnje leto srečno, s še več nastopajočimi in seveda tudi poslušajočimi. Damjan Debevec, foto: DD Vsem ljubiteljem kulture v Borovnici in zunaj njenih meja So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti, na katerih se marsikaj doživi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja, so poti, ki vodijo v srca ljudi. SREČNO 2015! Kulturno društvo Borovnica Voščilo PGD Breg - Pako Vsem krajanom Brega in Pakega, sosednjim gasilskim in drugim društvom, GZ Vrhnika in vsem prijateljem želimo blagoslovljen božič, veliko sreče in zdravja v letu 2015. Na pomoč! UO PGD Breg - Pako O volkovih, škodi na živini in kako jo preprečiti Po dveh napadih volkov na drobnico, ki sta se konec oktobra zgodila v okolici Borovnice (o tem je Naš časopis že na kratko poročal v prejšnji številki), se je začelo pojavljati kar nekaj vprašanj o volkovih in nevarnosti, ki jo predstavljajo. V zadnjih letih je v Sloveniji potekalo precej dejavnosti, v sklopu katerih smo se bolje seznanili s problematiko škode zaradi volkov v Slovenji in preizkusili različne ukrepe za preprečevanje napadov volkov na živino. V prispevku povzemam glavne ugotovitve iz teh izkušenj, ki smo si jih pridobili v sodelovanju z rejci v Slovenji. Škoda na drobnici - glavna težava sobivanja z volkovi Tako kot drugod po svetu je tudi v Slovenji glavna težava pri upravljanju z volkovi škoda, ki jo ti plenilci povzročajo na domačih živalih, predvsem drobnici. V zadnjih letih smo letno našteli do 575 škodnih primerov, ki so jih povzročili volkovi, vrednost odškodnin, ki jih država izplačuje oškodovanim lastnikom, pa je segala tudi prek 300.000 evrov. Seveda pa zgolj denar rejcem pogosto ne more nadomestiti izgub. Želja vseh je, da te škode sploh ne bi bilo. To je bil eden izmed glavnih razlogov, da smo leta 2010 skupaj s partnerji začeli večji projekt na volkovih (Life projekt SloWolf), ki ga je v večjem delu sofinancirala Evropska unija. Da bi bolje razumeli vzroke za pojav škode, so sodelavci iz Zavoda za gozdove Slovenje najprej natančno analizirali vse škodne primere, ki so se zgodili do takrat. Analiza je pokazala, da velik del vseh škod volkovi povzročijo le na manjšem številu (manj kot 10) pašnikov, medtem ko večina izmed več kot 1000 rejcev na območju istih volkov škod ni imela ali pa so se te pojavljale le izjemoma. To je bila ključna ugotovitev, na podlagi katere smo določili nadaljnje ukrepe za pomoč rejcem. Kako učinkovito preprečiti škodo na drobnici? Volka je bilo v Slovenji prepovedano loviti od leta 1990, ko ga je zaščitila Lovska zveza Slovenje. Pozneje so upravljanje s to vrsto prevzele državne institucije in zaradi povečanja števila škodnih primerov so od leta 1999 začele spet odrejati odstrel volkov. Predvidevalo se je namreč, da se bo z odstrelom volkov škoda zmanjšala. Po več kot desetih letih odstrela volkov smo se s sodelavci iz zavoda za gozdove odločili preveriti, kako učinkovit je bil dejansko ta ukrep. Na presenečenje mnogih so podatki s terena pokazali, da ves ta odstrel ni imel prav nobenega učinka na pojavljanje škod v Slovenji. Nato smo preverili še podatke iz drugih držav, kjer prav tako lovjo volkove, in ugotovili, da so tudi vse tuje raziskave pokazale, da odstrel ni učinkovit ukrep za zmanjševanje škode (razen seveda, če volkove povsem iztrebimo). V nekaterih državah so natančneje proučili, kaj se zgodi po odstrelu posameznega volka. Izkazalo se je, da volčji trop po odstrelu nekaterih njegovih članov postane manj učinkovit pri plenjenju divjadi (jelenjadi, divjega prašiča, srnja-di). Zaradi tega se preživeli člani tropa pogosteje preusmerijo na lažji plen. To pa je drobnica, če ta ni dovolj zaščitena. Tako pridemo do navideznega paradoksa, da se kljub odstrelu število napadov na domače živali ne zmanjša, ampak se včasih kratkoročno celo poveča. Podobno velja za primere, ko so odstranili celoten trop. Prazen teritorij namreč hitro zapolnjo mladi volkovi, ki pa so manj izkušeni in se zato raje preusmerijo na lažje ulovljivo drobnico kot pa na njihov naravni plen. Ker smo spoznali, da z odstrelom ne bo mogoče učinkovito zmanjšati škode, smo se za pomoč rejcem odločili preveriti še druge načine, ki so se ponekod v tujini že izkazali za uspešne. Z evrop- skimi sredstvi smo nabavili kakovostne elektromreže višine 140 in 170 cm, s pašnim aparatom in sončnimi celicami, ter jih donirali rejcem drobnice. Vzporedno smo začeli vzgajati pastirske pse kot čuvaje živine. Pri tem smo se osredotočili na našo avtohtono pasmo, ki so jo v preteklosti uporabljali v ta namen, tj. kraškega ovčarja, ter hrvaško pasmo tornjak, s katero imajo precej dobrih izkušenj naši južni sosedi. Pri donacjah opreme in psov so imeli prednost tisti rejci, ki so imeli najpogosteje težave z volkovi. Izboljšani ukrepi varovanja živine so se izkazali za zelo uspešne, saj so se pri rejcih, s katerimi smo sodelovali, škode takoj občutno zmanjšale. Na enem od večjih pašnikov na Notranjskem so se denimo pred letom 2011 dogajali redni napadi volkov na drobnico in samo za ta pašnik je bilo vsako leto izplačanih tudi 100.000 evrov odškodnin. Odkar se je v okviru projekta SloWolf tam postavila učinkovita ograja, škode zaradi volkov ni več, čeprav je teritorialni trop volkov tam še vedno prisoten. Še pomembnejše, škode se niso prestavile na katerega od sosednjih pašnikov, ampak so se volkovi ponovno osredotočili na plenjenje naravnega plena. S tem ne samo, da se je zmanjšala škoda, ampak ti volkovi zdaj spet v polni meri opravljajo svojo pomembno funkcjo v naravi. Tudi v splošnem so se v času projekta v Slovenji škode bistveno zmanjšale - za kar 74 %! In to kljub temu, da je bila v istem času populacja volkov stabilna oziroma se je celo nekoliko povečala (glej graf). Ko govorimo o teh ukrepih, pa je prav omeniti, da uporaba dodatne zaščite pomeni dodatno delo za lastnika živine. Zato bi bilo pravično, da bi v prihodnosti ti rejci dobili tudi pomoč države. Z vidika države je namreč takšen vložek več kot smiseln in ekonomsko upravičen. V zadnjih letih je na primer državna blagajna z razmeroma majhnim vložkom za ureditev 10 pašnikov prihranila že okoli pol miljona evrov davkoplačevalskega denarja, ki bi se sicer porabil za izplačila odškodnin. Ali je volk nevaren človeku? Mnogi ljudje smo pod vplivom raznih pravljic, pripovedi in hollywoodskih filmov, ki volkove pogosto prikazujejo kot krvoločne zverine, ki se rade lotjo tudi ljudi. Vendar, ali so volkovi v resnici nevarni človeku? Stanje na terenu je precej drugačno od pripovedk. V Slovenji namreč ni še niti enega potrjenega primera, da bi volk ubil ali vsaj poškodoval človeka. Pa čeprav vsako leto pride do kar nekaj srečanj med volkovi in ljudmi. To lahko potrdim tudi sam, iz lastnih izkušenj, saj sem se tekom dela na terenu že večkrat znašel sredi tropa volkov. Nekega dne sem se pod Vremščico celo nenamerno znašel v brlogu, le dva metra od alfa volkulje in njenih mladičev. Vendar enako kot v drugih podobnih primerih volkulja ni bila napadalna, temveč je celo začasno zapustila mladiče (pozneje, ko sem odšel, se je vrnila). Ne glede na to pa je treba opozoriti, da so lahko v določenih okoliščinah volkovi vendarle nevarni tudi človeku. In sicer če zbolijo za steklino. Na srečo v Slovenji do zdaj nismo zasledili takšnega primera, saj pri nas izvajamo preventivno cepljenje divjih živali. Je pa bila steklina vzrok za večino primerov napadov volkov na človeka v drugih državah. Ob tem pa velja omeniti še, da se volkovi lahko hranjo tudi z mrhovino. Na ta račun so v preteklosti že večkrat prišli na slab glas, ko so se hranili s trupli ljudi (npr. vojakov, padlih v vojni). dr. Miha Krofel (Odd. za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani) V času projekta SloWolf in izboljšanja zaščite drobnice ter informiranja rejcev o možnih zaščitnih ukrepih se je škoda zaradi volkov bistveno zmanjšala. Miklavžev košarkarski popoldan v Borovnici Nekdanji borovniški košarkarji se že več let srečujejo ob koncu leta, letos pa jim je uspelo sestaviti celo tri ekipe in odigrati prijateljske tekme. Ob tem je še posebej razveseljivo, da je Klemen Stojanovič, profesor športne vzgoje, po dolgem času zbral nekaj fantov in dve dekleti, ki so začeli redno vaditi košarko, dvakrat na teden. Košarka je bila pred desetletjem v Borovnici zelo priljubljen šport - z več kot tridesetletno tradicijo in odmevnimi uspehi. Letos je tako minilo že 40 let, odkar so pionirji osnovne šole na republiškem prvenstvu osnovnih šol v Litji dosegli drugo mesto. Več kot desetletje pa so člani in mladinci nastopali v 2. in 3. SKL in bili leta 1992 na pragu uvrstitve v 1. državno ligo. Priljubljenost košarke se je spet povečala po lanskem evropskem prvenstvu - Eurobasket 2013 in letošnjem svetovnem prvenstvu v Španji, zaradi odmevnih uspehov naše državne reprezentance. Na Miklavževem popoldnevu se je na tribuni zbralo veliko gledalcev, prevladovali so starši, dedki, babice in tudi nekateri nekdanji borovniški košarkarji. Med njimi naj posebej omenimo Marka Zalarja, profesorja športne vzgoje na srednji šoli v Novem mestu, enega izmed pomembnih tvorcev uspehov pionirske (1974) in članske vrste v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Rezultati: - pionirji (4. in 5. razred): MODRI : RUMENI 16 : 9 (10:2) V zelo borbeni igri so modri z več natančnimi meti premagali nasprotnika. Glede na kratek čas učenja košarke je bila prikazana dopadljiva igra, gledalci pa so vsak koš nagradili z aplavzom. Še posebno velikega navdušenja je bil deležen uspešen met za tri točke Luka Črnilogarja iz ekipe modrih. - mlajši člani: MODRI : ZELENI 41 : 36 (9:8; 10:8; 10:12; 12:8) Modri: Nikolavčič Matej 6, Munda Jan 8, Turšič Matej 9, Bunić Blaž 10, Švigelj Žiga 4, Kovač Blaž 4. Zeleni: Verbič Jure 11, Kovačevič Marko 2, Trček Jaka 4, Mesec Luka 7, Žitko Tilen 12, Košir Črt. V zelo izenačeni tekmi je modrim šele v zadnji četrtini uspelo streti odpor zelenih. - veterani: GRIČ : JERUHA 49 : 45 (13:9; 20:12; 7:6; 9:18) Grič: Weixler Peter 25, Stojanovič Klemen 6, Verbič Jure 6, Turšič Tone 4, Trček Jaka 4, Žitko Tilen 4. Jeruha : Gabrovšek Miro 23, Jevšek Milan 7, Turšič Miro 6, Tur-šič Matej 4, Modrjan Franjo 3, Margon Mitja 2. V prvem polčasu so precej mlajši igralci Griča z uspešnimi meti in dobrimi skoki povedli za deset točk. V zadnji četrtini se je igralcem Jeruhe uspelo približati, vendar jim zaradi štirih zgrešenih »zicerjev« preobrat ni uspel. V zmagovalni ekipi je izstopal Weixler (33 let), pri poražencih pa Gabrovšek (45 let). Med igralci pa so bili trje, ki še vedno uspešno nastopajo na evropskih in svetovnih veteranskih prvenstvih pod okriljem FIMBA, in sicer: Miro Gabrovšek v ekipi Štajerska (kategorja M 45+), Milan Jevšek (M 50+) in Franjo Modrjan v ekipi Slovenja M 60+. Obe tekmi je sodil Karel Nikolavčič iz Ohonice, koše in rezultate pa sta uspešno beležili Katja Sečnik in Teja Nikolavčič. Pionirji in pionirke si bodo v decembru skupaj s starši ogledali košarkarsko tekmo lige ABA v Stožicah med domačo Olimpjo in zagrebško Cibono. Po tekmi se je druženje nadaljevalo čez cesto v gostišču Godec, kjer so obujali spomine na dogodke pri igranju košarke za borovniško ekipo. Franjo Modrijan Novoletni turnir v floorballu Letos sta jo organizatorjem nekoliko zagodla čas in polno zasedeni urnik igralcev v PFL in EFL in bali so se že, da tradicionalnega novoletnega turnirja v floorballu ne bodo mogli izpeljati. Pa vendar... Namesto Dedka Mraza je pač letos poveljeval Miklavž. Organizacjo je tokrat v svoje roke vzela ekipa »Old-stars« s podporo mlajših kolegov. Letošnji, Miklavžev turnir je bil nekaj posebnega že od vsega začetka, saj je bil nekako maratonski. Potekal je namreč od sobote, 6. 12., od 20. ure pa vse do nedelje, 7. 12., do 19. ure. Na turnir se je prijavilo maksimalno število ekip, to je 16; iz Borovnice, Ško^e Loke, Poljan, Vrhnike, Ljubljane in Kamnika. Skupaj je igralo klobasami in siri ter sadjem. Kot zanimivost - pojedlo se je kar 40 kg mandarin, ki so jih dobrodušno podarili v trgovini Tuš - Jurček. Pa da ne bo kdo mislil, da se je na turnirju samo jedlo in pilo ... o ne, igralo se je na polno. Ekipe so bile razdeljene v 4 kar enakovredne skupine, kar se je v rednem delu tekmovanja kazalo tudi v izredno izenačenih rezultatih. V četr- denarne nagrade, organizatorji pa niso pozabili niti na »naj« igralce. Naj igralka po izboru moškega dela tekmovalcev je postala Leja Peklaj iz ekipe Mi, barabe; naj igralec po izboru tekmovalk je postal Jan Remec, ravno tako iz ekipe Mi, barabe; podelili so tudi nagrade za »parkeljna turnirja« (največ izključitev) - Pavle Peklaj (ekipa Hlodki) in »angela turnirja« (največ podaj) - Jan Stražišar (ekipa Švedi), najbolj »prešvicanega« igralca - Andraž Bizjak (ekipa Temni kozli) ter najbolj »prešvicano« igralko - Ana Pristavec (ekipa Kuhanke); posebej pa so se zahvalili multipraktičnemu enookemu sodniku, ki so mu podelili posebno nagrado za vsestranskost - Davor Matjaševič. skoraj 130 igralcev vseh starosti. Organizatorji so se res potrudili: vsaka ekipa je ob prjavi dobila Miklavževo vrečo, polno dobrot, ravno tako je vsak sodnik prejel vrečko zahvale z uporabnimi stvarmi ter brezplačen obrok v gostišču Godec. Igralci in njihovi spremljevalci so dobili tudi kupončke za cenejšo hrano (4 različni menji + pjača) ter tople napitke (čaj ali kuhano vino) v gostišču Godec. Prjetno presenečenje sta bili tudi vedno polni stojnici na hodniku telovadnice: ena se je šibila pod težo dobrot, ki so jih pripravile kmečke žene društva Ajda, druga pa pod opremo za floorball iz trgovine Floorballshop.si, ki je ponujala tudi poseben Miklavžev popust. Igralci in obiskovalci so si lahko tako v soboto kot v nedeljo postregli z brezplačnim pecivom, domačim kruhom, različnimi namazi, tfinale sta napredovali po dve ekipi iz vsake skupine, kateri dve, pa se ni vedelo do samega konca rednega dela tekmovanja. Četrtfinalni boji so bili že izločilni, v polfinale pa so se uvrstile dve borovniški ekipi (Temni kozli in Švedi), mešana ekipa iz Poljan in Ljubljane (Ekipa, da te skipa) ter ekipa iz Ško^e Loke (Hlodki). V tekmi za 3. mesto med Temnimi kozli in Hlodki so zmagovalca določili prosti streli - 3. mesto je po dramatičnih strelih zasedla ekipa Hlodki. Finalna tekma je sprva potekala še dokaj izenačeno, saj so po začetnem vodstvu domačinov z 2:0 gostje hitro izenačili, od druge tretjine pa so bili Švedi močnejši. Dosegli so še pet zadetkov, Ekipa, da te skipa se jim je sicer približala, vendar so Švedi na koncu slavili s 7:4. Zmagovalne ekipe so prejele pokale ter Organizatorji pod vodstvom Vanje Remec se od srca zahvaljujejo v prvi vrsti igralcem, ki se vedno radi vračajo na turnirje v Borovnico, društvu TVD in FBC Borovnica za podporo, društvu kmečkih žena Ajda in Andreji Korošec za vse dobrote, ki so jih prostovoljno pripravile, floorball mamicam za pecivo in druge nagrade, gostišču Godec in Kim Vi-ju za nudenje cenejše hrane in pjače, trgovini Tuš - Jurček za sadje (mandarine), reševalcu Klemnu Janežiču za budno spremljanje dogajanja skozi celoten turnir, turističnemu društvu Borovnica za stojnici in ne nazadnje Ireni in Frenku Molk za pomoč pri pripravi in pospravljanju. Za konec lahko sklenemo, da je bil turnir izjemno uspešen, ostali bodo lepi spomini ter upanje, da se kmalu spet snidemo ... Pripravila: V. R. Kulturni večer Pesem in knjiga V večnamenskem prostoru borovniške šole smo 28. novembra pevke ŽPZ Tonja organizirale prijeten in zanimiv kulturni večer. V programu večera se je prepletalo ustvarjalno delo dveh avtorjev - zborovodje, pianista in skladatelja z bližnje Vrhnike, Jake Jerine, ter zelo aktivne muzejske svetnice, mag. Marjetke Balkovec Debevec, naše sokrajanke. Glede na to, da smo bile na odru v večini ženske, smo dale prednost najprej moški predstavitvi. Jaka Jerina se je s klavirskimi tipkami in notnim zapisom seznanil v glasbeni šoli na Vrhniki, izobraževanje je nadaljeval na srednji glasbeni in baletni šoli v Štirje letni časi v enem večeru Ljubljani, zatem na akademji... in se nato vrnil na Glasbeno šolo Vrhnika, tokrat v vlogi zelo aktivnega in ustvarjalnega učitelja in dirigenta. Že v zadnjem letniku srednje šole je začel pisati skladbe in prva, z naslovom Nebo, je doživela krstno izvedbo v Slovenski filharmonji, v izvedbi MePZ SGBŠ pod vodstvom prof. Tomaža Habeta. Z ustvarjalnostjo je nadaljeval kot študent, v okviru študja pa je imel oktobra 2008 skladateljski večer, kjer so bila izvedena njegova dela. Pozneje je napisal več del za zbor in orkester. Leta 2011 je za kompozicjo glasbeno-baletne pravljice Babica in lonec pravljic dobil Prešernovo nagrado. Tega leta je zazvenela tudi maša na Rakovniku, kjer je bilo kar 900 nastopajočih. Z dobro voljo je hitel dalje. Pisal je priredbe, aranžmaje, skladbe za orkester, mešane, moške in ženske pevske zbore, za pihalna orkestra slovenske vojske in policje. Lansko leto so s simfoničnim orkestrom GŠ Vrhnika zmagali na mednarodnem tekmovanju na Nizozemskem, kjer so izvajali njegove priredbe slovenskih ljudskih za simfonični orkester. Bil je zborovodja Moškemu pevskemu zboru Deumadora iz Logatca, Alojzju Mavu iz Ljubljane, zdaj pa dirigira simfoničnemu in pihalnemu orkestru Glasbene šole Vrhnika ter vodi MePZ Nauportus Musica na Vrhniki in seveda nas, TONJE! Jaka Jerina je svoje tokratno glasbeno delo, Štirje letni časi, namenil ŽPZ Tonja. V približno petnajstih minutah nas s kontrasti in različnostjo štirih stavkov popelje skozi zanimivo zgodbo življe- nja ... Prijetno in strokovno izvedeno glasbeno delo je v začetku novembra prvič navdušilo poslušalce v dvorani Glasbene šole Vrhnika, v sredini novembra pa smo ga zelo uspešno izvedli na Sozvočenjih v Zagorju. Dva naša nastopa je na klavirju spremljala pianistka Nika Tkalec, tokrat pa je zaradi njene zadržanosti h klavirju sedel kar Jaka. Tonje smo se vseeno znašle, saj smo skupaj v vaje vložili veliko znanja, energje, truda in dobre volje. Po našem nastopu je Jaka povedal, da bo 1. februarja 2015 na Rakovniku predstavljena njegova nova maša, kjer bo sodelovalo več kot 500 otroških glasov in orkester. Jaka seveda tudi dirigira. Marjetka Balkovec Debevec je osnovno šolo in gimnazijo obiskovala v Črnomlju. Aktivno se je vključevala v kulturno življenje Bele krajine, predvsem kot članica gimnazijske dramske skupine ter kot recitatorka in povezovalka mnogih kulturnih prireditev. Diplomirala je iz etnologie in zgodovine ter magistrirala na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Najprej je bila kustosinja v Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki, zatem se je zaposlila v časopisni hiši Delo, od leta 1998 pa je zaposlena v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani kot kustosinja - muzejska svetnica. Aktivno deluje v strokovnih društvih, v Belokranjskem muzejskem društvu je bila tudi predsednica. Ob raznovrstnem muzejskem delu je pripravila več razstav, med drugim del stalne razstave Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, razstavo o maturi, o šolstvu v prvem povojnem obdobju, o oblačilnem videzu učencev in učiteljev skozi čas in druge. Za razstavni projekt »Kaj naj oblečem za v šolo?« je prejela Murkovo priznanje (priznanje za najboljši etnološki projekt v Slovenji v letu 2011). Ob razstavah pripravlja in vodi različne spremljevalne prireditve (okrogle mize, delavnice, predavanja), pripravlja publikacije in razstavne kataloge. S temami iz dediščine šolstva in vzgoje sodeluje na seminarjih in simpozijih doma in v tujini. Ob svojem razstavnem, pedagoškem, promocijskem in raziskovalnem delu je izdala nekaj samostojnih knjižnih del ter objavila več člankov v različnih publikacijah, revijah in časopisih. V Slovenskem šolskem muzeju je tudi urednica in avtorica člankov v muzejski reviji Šolska kronika, zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. Med samostojnimi knjižnimi deli se je že na začetku raziskovalne poti ukvarjala s folklorno dediščino Bele krajine, z zgodovino gasilstva ter drugimi etnološkimi in zgodovinskimi temami. Izdala je tri obširnejša knjižna dela, to so: Etnološka topografija občine Metlika, v knjižni obliki izdano magistrsko delo V Črnomlju od nekdaj bili so veseli ter knjiga Obleka v šoli - pregled oblačilnega videza učiteljev in učencev na Slovenskem skozi čas, ki je izšla prav pred kratkim. Besed o njenem uspešnem delu je skoraj že za knjigo, v Borovnici pa se vsega tega še kar ne zavedamo . No ja, ni čisto tako. Tonje zelo cenimo njeno pomoč pri vodenju prireditev, pa sosedje in prijatelji njeno srčnost in uspešnost .In misel, da je Belo krajino zapustila pred dvajsetimi leti samo zaradi ljubezni do Borovniča-na, daje posebno toplino. Marjetka nas je s tekočo, prijetno besedo zanimivo popeljala v šolske čase, ki sploh niso tako oddaljeni. K temu so pripomogle tudi z občutkom izbrane imenitne fotografije PPT-predstavitve oblačilnega videza učiteljev in učencev na Slovenskem skozi čas. Za borovniško občinstvo je še posebej dodala nekaj prazničnih fotografij, tudi tisto iz knjige, na kateri so osmošolci z nageljčki, še ne tako davno preteklega borovniškega šolskega obdobja. Med občinstvom so se na obrazih tudi zato zrcalili spomini, čustva in jasnina ob prepoznavanju obrazov . Tudi na Marjetkinem, ko smo ji v zahvalo ob Jakovi spremljavi na klavir zapele belokranjsko ljudsko (tudi v njegovi priredbi) Pastirče mlado in milo. Večer smo zaključili ob prijetnem klepetu, pecivu in belokranjski kapljici, pa ob izbrani strokovni literaturi muzeja. Marjetkine zanimive predstavitve bodo v različnih krajih po Slovenji še potekale. Knjiga Obleka v šoli prinaša prvi temeljni pregled oblačilnega videza učiteljev in učencev na Slovenskem skozi čas, s pestro in zanimivo vsebino. Besedilo dopolnjujejo izbrane fotografije, ki pri bralcih lahko obudijo spomine na šolske dni, v katerih posebej zaživi obleka za prvi šolski dan, spomin na obleko učiteljice, na maturantsko obleko ... Cena je 18 evrov, v imenitno knjigo pa je res vredno pogledati. Marjetka in Jaka, najlepša hvala! Hvala za imeniten večer! Naj vaju strokovnost in dobra volja še naprej ženeta v ustvarjalnost in aktivnost! Z vama smo Tonje! Jožica Rupar; foto: ND Še tri zlate za borovniške planince Prvo tekmo v orientaciji naše področne lige v sezoni 2014/2015 je 22. novembra organiziral mladinski odsek iz Planinskega društva Krka. Povabili so nas v Škocjan na Dolenjskem. Gostili so še ekipe iz zasavske področne lige, tako da je bila startna lista kar obsežna. Borovniško planinsko društvo je zastopalo 24 tekmovalcev. Razvrstili smo se v 6 ekip: v kategorijo A - osnovnošolci do 6. razreda, B - osnovnošolci do 9. razreda, C - srednješolci, Č - študentje, F - družinska ter G - mešana ekipa. Organizator je postavil dve krožni, različno zahtevni trasi, s startom in ciljem na isti točki. Pred startom so ekipe kategori A, B, C in Č reševale teste, ki so vsebovali različne teme iz poznavanja planinstva, s tem, da so imeli tekmovalci v kategorijah C in Č dodatno nalogo vrisovanja točk na karti. Na eni izmed dveh živih kontrolnih točk na progi so preverjali naše poznavanje gorskih rastlin, živali, planinskih koč ter vrhov, višjih od 2000 m nadmorske višine. Na tej točki so si lahko vse udeležene ekipe prislužile 20 točk. Ekipe višjih ka-tegori pa je čakala še ena kontrolna točka, kjer so lahko osvojili nadaljnjih 20 točk - izkazati so se morali v poznavanju orientacije. Trasa je bila speljana čez gričke, mimo vinogradov, preko travnikov, mimo kmetij, skozi gozd, po blatu, čez potok ... Okolica je zelo slikovita, domačini prijazni. Uživali smo v druženju, medsebojni pomoči, v adrenalinu, ki se je stopnjeval z vsako najdeno točko. Spremljalo nas je pretežno oblačno vreme. Tekma se je zaradi velike udeležbe končala ob 18. uri, tako da je na razglasitev rezultatov počakalo le nekaj tekmovalcev. Borovničani smo osvojili tri prva mesta v kategorijah C, Č in G, drugo mesto v kategorji F, tretje mesto v kategorji A. Osnovnošolci do 9. razreda, ki so tekmovali v B-kategoriji, pa so izmed 13 ekip osvojili četrto mesto. Za PD Borovnica Tatjana Pečlin Utrinki iz borovniškega vrtca Obiskala sta nas glasbenika Mateja Gorjup in Samo Kutin, ki sta nam z glasbili in zvočili z vsega sveta predstavila slovenske ljudske pesmi. Predstavo sta pripravila za manjše skupine V petek, 28. novembra, je otroke na Zelenem vhodu obiskal čebelar, g. Tilen Koleša. S seboj je prinesel vrsto različnih rekvizitov in pripomočkov, ki predstavljajo čebelarski poklic, same čebele in medene izdelke. Zelo nazorno nam je opisal vse stvari in odgovarjal na naša radovedna vprašanja. Na koncu smo vsi pokusili slasten in sladek med. Hvala, g. Kolesa, za vaš čas in obisk! Zadnji teden v novembru smo v vseh skupinah pripravili ustvarjalne delavnice za starše. Izdelovali smo različne dekorativne in uporabne predmete, novoletne voščilnice, darilne vrečke . Starši so se delavnic z veseljem udeležili, na njih so marljivo ustvarjali in ob delu sproščeno poklepetali. Izdelke smo za prostovoljne prispevke »prodajali« na novoletni tržnici, ki jo je v četrtek, 4. de- otrok, tako da so lahko s plesom ali igranjem na inštrumente aktivno sodelovali vsi otroci. Palčki, Vetrnice, Pike, Čebelice, Žabice in Škrati smo sodelovali v nagradnem natečaju DELUJ EKO - OHRANI ČEBELO IN SMREKO, ki sta ga organizirali podjetji Medex in Hofer. V začetku meseca je vsaka sodelujoča skupina od organizatorjev prejela smreko iz lepenke. Pri okraševanju smo bili vsi zelo ustvarjalni, uporabili pa smo različne naravne in odpadne materiale. Fotografije ekosmrečic smo poslali na spletno stran organizatorjev. V tednu od 24. do 30. novembra je potekalo zunanje glasovanje za najlepšo smreko. Za pomoč pri nabiranju glasov smo prosili starše, sorodnike, prijatelje. Vsem se zahvaljujemo za poslani glas, še posebno pa otroci in strokovni delavki skupine Vetrnice, ki se je z 229 glasovi uvrstila med 75 najboljših in bo prejela nagrado, njihova ekosmreka pa bo v decembru krasila eno od Hoferjevih prodajaln. Pri starejših skupinah je potekala zobna preventiva pod vodstvom gospe Zdenke Suhadolnik. Otroci so se učili pravilnega umivanja zob in rok. V petek, 21. novembra, je po vseh slovenskih vrtcih in šolah potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Ob tej priložnosti smo v vseh skupinah posvetili pozornost pomenu čebel za naše življenje. Z otroki smo se pogovarjali o življenju čebel in o tem, zakaj brez njih ne moremo preživeti. cembra, pred osnovno šolo organiziral Šolski sklad. Vsa zbrana sredstva so namenjena otrokom iz socialno ogroženih družin. Zahvaljujemo se vsem staršem za obisk na novoletni delavnici in novoletnem sejmu, saj so s tem pokazali svojo dobrodelnost v tem prazničnem decembru. Za vrtec Borovnica Natalija Strmšek in Mateja Milosavljević Vrtec Borovnica Povej mi pravljico nekoliko drugače Eden od ciljev razvijanja pismenosti v predšolskem obdobju je tudi spodbujanje otrok k samostojnemu pripovedovanju in nastopanju pred skupino. Pri tej nalogi sta našim otrokom samoiniciativno priskočila na pomoč ustvarjalna starša, ki sta popestrila naše dejavnosti - ga. Marjetka Debevec in g. Djonas Ahmed Abdillah Ibrahim. Že stara znanca borovniškega vrtca sta nas tudi tokrat prijetno presenetila ... Gospa Debevec nas je popeljala v svojo domišljijsko pokrajino, v kateri smo se s pomočjo povsem običajnih, vsakdanjih stvari - stroka česna, koruznih slačk, drevesne gobe in čarobne palice, predvsem pa s humorjem in ob dramatičnem dogajanju - seznanili s pomembnimi življenjskimi spoznanji. V svojo hudomušno zgodbo je aktivno vključila vse otroke in jih tako spodbudila k samostojnemu pripovedovanju skozi igro, smeh, zabavo. Ti čarobni trenutki so marsikateremu otroku in odraslemu dali poleta, jih ponesli na krila domišljije. Gospod Djonas pa nam je predstavil pri nas manj znano japonsko tehniko pripovedovanja zgodbe, ki jo je ilustriral in predstavil sam. Zgodba se pripoveduje ob majhnem namiznem odru, imenovanem kamišibaj, opremljenem z ilustracijami, ki se kot ponazoritev pripovedi izmenjujejo v »odrskem« okencu. Slikarji na Japonskem to tehniko uporabljajo že od 14. stoletja, v obliki uličnih nastopov. V Slovenijo je kamišibaj prinesel Igor Cvetko in s presenetljivostjo oblikovnih in vsebinskih možnosti navdušil že precej lutkarjev, slikarjev in pripovedovalcev. Po predstavi z naslovom Ljudje smo skupaj izdelali in izvedli še predstavo z naslovom Repa velikanka, otroci pa bodo z malim odrom ustvarjali tudi v prihodnje, saj nam ga je posodil za nekaj časa. Obema obiskovalcema se zahvaljujemo za trud, ustvarjalni pristop in dobro voljo! Vzgojiteljica Pia Janja Kranjez za skupino Veseli vlak, vrtec Borovnica Marjetka Balkovec Debevec z novo knjigo Obleka v šoli 19. december 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina p Щ Horjul NAŠ ČASOPIS 23 Voščilo PGD Žažar Naj praznični čas pričara veliko lepih trenutkov, zvrhan koš dobrot, sreče, zadovoljstva in veselja v letu 2015! PGD Žažar želi vsem svojim članom, krajanom in donatorjem vse dobro v prihajajočem letu ter se vam hkrati zahvaljuje za vso vašo pomoč in podporo. Voščilo TD Horjul Vse, kar je staro leto zamudilo, naj novi čas prinese, srečo, zdravja in veselje, to so naše novoletne želje. TD Horjul želi vsem članom, donatorjem in ostalim lepe božične praznike ter veselo in srečno leto 2015. Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu! V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti. Občinski odbor Nove Slovenije Horjul m IJWltJ HJ'I >.■ pj i Щ XJГНЛИА Unirti» [ №=--- i Т4Н/лтт Лчи'юоыЛп JV'Jli I.- >1. . A.J.Ii Ьлигт. Ù io -t hndt Milita* Dà JA Uli p Сrr^yi Л.1. t'Wiii ■ ■■ i".iJmi ilsic зГг г 1 j.-.'uJMHu ulcJL-d.'-' ■ "ли , ■ tf?F1.. I iiKroUi BtdAU^t .«ti rti Л rfjJ * (UlV> h-ATl m ■ i -ij- mr fri 1 tfall,t. l-V-ULd. A-i J i .-L.4if-J m i^upiHJ V.J.-ж /пи I Občinske novice • Občinske novice ■ • Pasji iztrebki še vedno težava O težavah s pasjimi iztrebki je bilo že veliko napisanega, vendar še vedno prejemamo pritožbe s strani občanov o pasjih iztrebkih na javnih kot tudi zasebnih površinah. Psi, ki se ne ozirajo na kraj opravljanja potrebe povzročajo največ težav, saj lastniki za njimi ne pospravljajo. Naj zato ponovno opomnimo lastnike, vodnike ali skrbnike živali, da morajo za živaljo počistiti iztrebke tako, da jih zavijejo v vrečko in odložijo v zabojnik za komunalne odpadke. V kolikor bodo pri nadzoru, ki ga bo opravljal Medobčinski inšpektorat in redarstvo, opažene kršitve, bo po opozorilu sledila tudi kazen. Želimo pa pohvaliti vse lastnike psov, kateri počistio za sabo in pobirajo iztrebke in so tako lahko vzor ostalim. v • Sofinanciranje MKCN Obveščamo vas, da se zaključuje rok za oddajo vlog na Javni razpis za sofinanciranje MKČN v letu 2014. Vloge lahko na občino oddate samo še do 31.12.2014. Občina bo sofinancirala postavitev MKČN tudi v letu 2015, vendar se v tem letu prag sofinanciranja znižuje na 40 %. Nove vloge boste lahko oddali na obrazcih šele po objavi novega razpisa za leto 2015. Hkrati vas obveščamo, da je občinski svet na svoji 2. seji sprejel, da se z letom 2015 spreminja tudi območje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, saj se v kraju Zaklanec in Žažar predvideva izgradnja javne kanalizacije. Male komunalne čistilne naprave, manjše od 50 PE Male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljevanju MKČN), so predvidene predvsem na območjih z manjšo gostoto poselitve, tam, kjer ni predvidena izgradnja javne kanalizacije. Le-te so v lasti posameznikov in tako niso opredeljene kot javna infrastruktura. MKČN je naprava za čiščenje odpadne vode, ki nastaja v stanovanjski stavbi po uporabi vode v gospodinjstvu, pri pranju, v sanitarnih prostorih ... Nakup in izvedba vgradnje sta tako »v rokah« posameznikov, največkrat lastnikov hiš. Pri tem pa vsekakor priporočamo, da se uporabniki pred nakupom MKČN tudi dobro pozanimajo, in sicer: - proučijo ponudbo na trgu, cena naj ne bo edini kriterij! - preverijo reference ponudnika MKČN. - preverijo, ali ponudnik razpolaga z izjavo o lastnostih. - opravijo ogled že delujoče MKČN, če le imajo možnost. - preverijo, ali ponudnik MKČN zagotavlja servis z usposobljenim tehničnim svetovanjem. Uporabniki naj upoštevajo dejstvo, da v garancijski dobi, ki začne teči od datuma nakupa naprave, skrbno spremljajo delovanje MKČN. Tako lahko pozovejo prodajalca, da jim še v garancijskem času uredi delovanje MKČN do te mere, da bo obratovala v skladu s predpisi. Pravilnost delovanja MKČN se ugotavlja v postopku izdelave ocene obratovanja. Ocena obratovanja se izdela šele po krajšem obdobju uporabe MKČN, saj se procesi čiščenja ne vzpostavijo takoj, ko MKČN pričnemo uporabljati. Pozitivna ocena obrato- vanja pomeni, da MKČN dobro deluje, kar je tudi pogoj za znižanje okoljske dajatve* uporabniku take naprave. Uporabnik je kot lastnik MKČN zadolžen za ustrezno obratovanje le-te. Še posebno pozorni pri izbiri prave MKČN morajo biti lastniki objektov, ki niso stalno naseljeni (vikendi). V takšnem primeru so MKČN le občasno obremenjene z odpadno vodo, zato je na to treba opozoriti prodajalca, da vam ponudi ustrezno MKČN, ki bo delovala tudi v takšnih pogojih. Nikakor pa ne smemo zanemariti dejstva, da je za učinkovito obratovanje MKČN potrebno tudi njeno vzdrževanje. Uporabnik mora biti predvsem pozoren na delovanje opreme, vgrajene v MKČN, naročati odvoz viška nastalega blata in preverjati, da je iztok iz MKČN bister. Za dobro delovanje MKČN je pomembno, kaj uporabniki spuščajo v WC-školjko in odtoke. Maščoba, ostanki hrane, krpice in drugi tovrstni odpadki ter prekomerna uporaba čistil zmanjšujejo učinkovitost delovanja MKČN! Kakšne so naloge izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju izvajalec javne službe)? Izvajalec javne službe mora v skladu z zakonom:** - izvajati prevzem odvečnega blata iz MKČN in ga obdelati na ustrezni čistilni napravi. O rokih prevzema blata mora izvajalec javne službe uporabnika pisno obvestiti in pri tem navesti tudi, na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se obdeluje blato. - izdelati oceno obratovanja vsaka tri leta, s katero se pridobi vse podatke o MKČN in opravi terenski pregled, pri katerem se preverijo obratovanje in vzdrževanje naprave, dokumentacija in iztok očiščene odpadne vode iz MKČN. - voditi evidenco o vseh MKČN in o tem poročati pristojnemu ministrstvu. Več informaci lahko poiščete na spletni strani izvajalca javne službe http://www.vo-ka.si/, v zavihku »Informacije«, »Male komunalne čistilne naprave in greznice« (celi naslov: http:// www.vo-ka.si/informacje/ male-komunalne-cistilne-na-prave-greznice). *Okoljska dajatev je plačilo za onesnaževanje okolja. Višina okoljske dajatve je odvisna od stopnje čiščenja odpadne vode. Uporabnikom MKČN, v katerih se izvaja ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode, se okoljska dajatev obračuna le v višini 10 odstotkov. **Uredba o odvajanju in čiščenju odpadne vode (Ur. l. RS št. 88/2011, 8/2012) JP Vodovod - Kanalizacija VAŠKI IN VODOVODNI ODBOR ŽAŽAR Funkcja Ime in priimek Naslov predsednik vaškega odbora Andrej Jazbar Zažar 25 predsednik vodovodnega odbora Janko Mole Zažar 38 članica (svetnica) Katarina Vrhovec Zažar 8 a član vaškega odbora Franci Trček Zažar 22 član vaškega odbora Janez Prosen Zažar 27 b član vaškega odbora Janez Pišek Zažar 20 član vodovodnega odbora Rafco Trček Zažar 5 VAŠKI ODBOR PODOLNICA Funkcja Ime in priimek Naslov predsednik Vrhovec Marjan Podolnica 13 član (svetnik) Lado Prebil Podolnica 46 blagajnik Prebil Martin Podolnica 45 član Klemen Zvokelj Podolnica 52 član Smrtnik Ciril Podolnica 3 član Mlakar Mario Podolnica 25 članica Lešnjak Marija Podolnica 24 član Verbič Luka Podolnica 44 VODOVODNI ODBOR PODOLNICA Funkcja Ime in priimek Naslov predsednik Pavel Verbič Podolnica 29 član Tomaž Bizjan Podolnica 17 Na občinski seji odločali o pomembnih spremembah Horjul, 2. december - Občinski svet Občine Horjul se je sestal na 2. redni seji, na kateri je sprejel sklepe, ki prinašajo spremembe za vse občane in občanke. Sprejet Odlok o proračunu Občine Horjul za leto 2015 Občinski proračun je kompleksna zadeva, s katero so se nekateri horjulski svetniki srečali prvič. Tudi zato je bila razprava svetnikov obširna, postavljena so bila mnoga vprašanja, na katera je odgovarjala Joži Žitko Pirc, finančna sodelavka v občinski upravi. Stanje na računu konec 2014 znaša 3.050.000 evra, poleg tega pa se pričakuje še dobra 2 milijona evrov sredstev iz naslova davčnih in nedavčnih prihodkov. Po besedah župana Janka Prebila se bodo sredstva porabljala smotrno. Za okrog 70% sredstev je njihov namen porabe že znan, saj gre za fiksne odhodke, na katere se ne da vplivati, to so v večji meri stroški šole in vrtca. Preostali del sredstev pa se bo predvidoma porabil za projekte, za katere so bile na vaških odborih dane pobude. Večina teh je zajetih v Načrtu razvojnih programov. Bolj natančno si dokumente, ki zajemajo občinski proračun, lahko preberete na občinski spletni strani. Zaklanec in Žažar bosta priklopljena na javno kanalizacijo Vezano na Nacionalni operativni program spadata naselji Zaklanec in Žažar v dodatni program 3. stopnje, ki določa, da je potrebno urediti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode do 31. decembra 2017. Za obe naselji je bil v novembru 2007 že izdelan idejni projekt za izgradnjo kanalizacije, vendar se je v novembru 2012 tedanji občinski svet odločil, da se ti dve naselji rešujeta z izgradnjami malih komunalnih čistilnih naprav. Župan Prebil je pojasnil, da gre predvsem za željo in voljo prebivalcev teh dveh naseli, ki so se na zborih občanov jasno izrekli za priklop na javni kanal in proti uvajanju malih komunalnih čistilnih naprav. Ker sta ti dve naselji močno strnjeni obstaja še vedno možnost izgradnje javne kanalizacije, del sredstev za dokončno pridobitev ustrezne dokumentacije ter gradnjo pa je predviden v Načrtu razvojnih programov za 2015, del se jih načrtuje pridobiti iz naslova Holdinga Ljubljana, nekaj pa se jih bo načrtovalo v prihodnjih proračunih, je dodal župan. Ker je bila tudi volja svetnikov skladna z željo vaščanov se je sprejel sklep, da se v naseljih Zaklanec in Žažar pristopi k izgradnji javnega kanala za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda - kanalizacije. Javna razsvetljava odslej sveti vso noč Burna je bila razprava o 10. točki dnevnega reda, ki je govorila o ugašanju luči javne razsvetljave. Zupan je predlagal, da bi se med 24. in 5. uro zjutraj prenehalo z ugašanjem javne razsvetljave. Predlog je utemeljil z vidika večje splošne varnosti občanov, za zimski čas pa so prižgane luči pomembne tudi za lažje pluženje snega. Pojasnil je, da je bil narejen izračun o povečanju porabe električne energije zaradi povečanja obsega ur, ko bodo luči javne razsvetljave gorele, ta pa je pokazal, da strošek ne bo bistveno vplival na občinski proračun. Župan je povedal, da je bilo o tem govora tudi na zborih občanov, odziv ljudi pa je bil do stalno prižganih luči pozitiven. Tako je menila tudi večina svetnikov, le redki so imeli pomisleke, saj naj bi bila luč nekoristna in celo moteča. Svetnik Stanovnik iz Horjula je predlagal in se tudi sam ponudil, da anketira Horjulce in se ukrepa skladno z njenimi rezultati. Svetniki so na koncu s sedmimi glasovi za, tremi vzdržanimi in enim proti izglasovali, da se na območju občine Horjul luči javne razsvetljave ponoči ne ugašajo. 500 evrov za politične stranke Zakon o političnih strankah določa, da morajo lokalne skupnosti financirati politične stranke, ki so bile izvoljene v občinski svet. Občina je v ta namen v letu 2015 predvidela 500 evrov. Vsi svetniki niso bili naklonjeni financiranju, saj so menili, da so tisti, ki so prišli v svet s podpisi volilvcev neenaki pred strankami. Kljub temu so svetniki sklep podprli soglasno, saj bi v nasprotnem primeru kršili zakon. Nova imenovanja Občinski svet je na seji prav tako potrdil naslednja imenovanja, in sicer so v Nadzorni odbor občine Horjul imenovani Marjeta Trček, Zdešar Vochl Antonija in Fortuna Daniel; v komisijo za izdajanje glasila Naš časopis sta imenovani Marjeta Prebil in Katarina Vr-hovec; v Svet Javnega zavoda Osnovne šole Horjul pa so imenovani Peter Bastarda, Mojca Jazbar in Matej Vidrih. Župan Janko Prebil pa je na funkcijo podžupana imenoval Ladislava Prebila iz Podolnice. Nadja Prosen Verbič OBVESTILO O NAJEMU ZELENE DOLINE Vaški odbor Vrzdenec oddaja v najem poslovne in skladiščne prostore bivše trgovine "Zelena dolina" na Vrzdencu. Vsi zainteresirani lahko pokličete na telefonsko številko: 051365631, 041750121 član Miran Peklenk Podolnica 14 član Bojan Kočevar Podolnica 36 član Milan Gabrovšek Podolnica 5 VAŠKI IN VODOVODNI ODBOR LESNO BRDO Funkcja Ime in priimek Naslov predsednik vaškega odbora Klemen Černigoj Lesno Brdo 2g predsednik vodovodnega odbora Matevž Potrebuješ Lesno Brdo 7 član (svetnica) Zdenka Troha Lesno Brdo 2b član Janez Janša Lesno Brdo 5 član Jože Tome ml. Lesno Brdo 16 član Dušan Stojaković Lesno Brdo 19 članica Nuša Janša Lesno Brdo 6 član Anže Potrebuješ Lesno Brdo 7 član Bernard Zdešar ml. Lesno Brdo 11 VAŠKI ODBOR LJUBGOJNA Funkcja Ime in priimek Naslov predsednik Avguštin Končan Ljubgojna 5a član (svetnik) Janez Čepon Ljubgojna 14b član Aljaž Čepon Ljubgojna 28 član Grega Prebil Ljubgojna 30 član Jože Prebil Ljubgojna 30 članica Barbara Kavčič Ljubgojna 32 VAŠKO VODOVODNI ODBOR HORJUL Funkcja Ime in priimek Naslov član (svetnik) Andrej Stanovnik Stara cesta 7 član (svetnik) Matej Vidrih Šolska ulica 33 član Feliks Malovrh Šolska ulica 39 član Robert Gabrovšek Livada 29 član Andrej Zelnik Slovenska cesta 20 član Matevž Seliger Na Vovčne 40 član Matija Trček Na Vovčne 36 VAŠKI ODBOR ZAKLANEC Funkcja Ime in priimek Naslov članica (svetnica) Marjeta Prebil Zaklanec 33 član Klemen Keršmanec Zaklanec 22 član Marjan Erbežnik Zaklanec 24 član Andrej Prebil Zaklanec 19 član Daniel Fortuna Zaklanec 41 članica Štefanija Košir Zaklanec 3 član Jurij Gerbec Zaklanec 35 članica Tanja Kornet Zaklanec 36 VODOVODNI ODBOR ZAKLANEC Funkcja Ime in priimek Naslov član Stanko Prebil Zaklanec 33 član Janez Fajdiga Zaklanec 25 član Janez Oblak Zaklanec 1B VAŠKI ODBOR KORENO Funkcja Ime in priimek Naslov predsednik Peter Marolt ml. Koreno nad Horjulom 14 član (svetnik) Simon Marolt Koreno nad Horjulom 3 član Janez Marolt Koreno nad Horjulom 5 član Škof Slavko Koreno nad Horjulom 4 član David Kozjek Koreno nad Horjulom 8B član Marko Knez Koreno nad Horjulom 18 VODOVODNI ODBOR KORENO Funkcja Ime in priimek Naslov predsednik Dejan Kozjek Koreno nad Horjulom 9 član Uroš Jereb Koreno nad Horjulom 2 član Marko Marolt Koreno nad Horjulom 13 VAŠKI ODBOR VRZDENEC Funkcja Ime in priimek Naslov predsednik Robert Sečnik Vrzdenec 59 član (svetnik) Peter Bastarda Vrzdenec 52 član (svetnik) Robert Kranjec Vrzdenec 82 tajnik Marko Bogataj Vrzdenec 45b član Boštjan Grdadolnik Vrzdenec19a član Silvester Koren Vrzdenec106 član Miha Kogovšek Vrzdenec 57 VAŠKI IN VODOVODNI ODBOR SAMOTORICA Funkcja Ime in priimek Naslov predsednik vaškega odbora Franci Sečnik Samotorica 11 predsednik vodovodnega odbora Anton Samotorčan Samotorica 5 član (svetnik) Anton Gerjolj Samotorica 4 član vaškega odbora Franci Grdadolnik Samotorica 15 član vaškega odbora Anton Sečnik Samotorica 10 član vaškega odbora Jože Slovša Samotorica 3 član vodovodnega odbora Franci Jerala Samotorica 8 Že četrta CD plošča Mladih godcev Ansambel Mladi godci iz horjulske doline je izdal že 4. zgoščenko z naslovom Blizu si. Gre za odličen izdelek, na katerem se nahaja ducat skladbic, katerih avtorja sta vodja ansambla Mladi Godci in Bogdan Marolt, ki z njimi sodeluje že od samega začetka. Na zgoščenki se nahajajo skladbice, ki so bile nagrajene na številnih festivalih in se vrtijo na radijskih postajah, posebej zanimiva pa je priredba skladbice Decembrski dan, ki jo v originalu poznamo v izvedbi Primorskih fantov. Zanjo so tudi posneli videospot. Seveda pa so fantje poskrbeli tudi za promocijo, ki so jo pripravili v sklopu njihovega vsakoletnega koncerta- V veseli december z Mladimi Godci. Letos se je koncert zgodil že tretjič in sicer zadnjo nedeljo v novembru v Športni dvorani v Horjulu. Godci so medse povabili različne glasbene izvajalce in dobri 2 uri dolg koncert je minil, kot bi mignil. Mladi godci še sporočajo, da že veselo polnijo termine za igranje v prihodnjem letu. Vsem, ki pa si želio njihove najnovejše zgoščenke pa sporočajo, da ob nakupu v mesecu decembru prejmejo poleg še brezplačno majčko. Vsem bralcem Našega časopisa pa želio vesele praznike in glasbeno Novo leto, ki prihaja. Sv. Miklavž obdaril otroke in se sprehodil med stojnicami Horjul, 6. december - V športni dvorani pri osnovni šoli so na Miklavževo soboto člani Turističnega društva Horjul pripravili že tradicionalni Miklavžev sejem, ki ga je obiskal tudi sveti Miklavž in obdaril pridne horjulske otroke. Letos jo je zagodlo kislo vreme, zato Miklavžev sejem ni potekal na Občinskem trgu, temveč se je dogajanje prestavilo pod streho športne dvorane. Sodelovalo je devetnajst razstavljavcev od blizu in daleč. Kar nekaj je bilo domačinov, ki so obiskovalcem ponujali domače pridelke in izdelke (mesnine, kruh, piškote, med, sir in drugo), ter ustvarjalcev, ki so predstavili svoje unikatne izdelke iz pletenja, blaga, lesa in drugih materialov oziroma surovin. Sprehod med stojnicami je torej ponudil marsikaj, kar se je pozneje znašlo v vrečah obiskovalcev in morda celo v Miklavževem košu. Ta se je namreč s svojimi angelci ustavil tudi v Horjulu in obiskal sejem ter razveselil nestrpne otroke, ki so ga najbolj pričakovali. A čakanje se je izplačalo, saj je imel ta sveti mož s seboj darila, ki jih je poklonil pridnim horjulskim otrokom. Več kot 130 otrok je iz rok dobrega moža prejelo darila, ki jih je priskrbela Občina Horjul. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV 25 26 27 • t 28. december ateVrzdenec Žive jaslice v ZOO parku Rožman ZOO park Rožman tudi letos vabi k ogledu živih jaslic. Kdaj, ob kateri uri, si lahko ogledate na »fotografiji«. Poslanska pisarna Anžeta Logarja Obveščamo vas, da bo poslanska pisarna mag. Anžeta Logarja odprta tudi v Horjulu. In sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu v občinski stavbi (Občinski trg 1, 1354 Horjul), od 14h do 15h. Zaželjena predhodna najava na anze.logar@sds.si SDS Euroservis Avto Rožnik iz Horjula Primož Rožnik postal mehanik leta Konec novembra je v Ljubljani potekal finalni večer za pridobitev naziva »Mehanik leta«, ki ga podeljujeta zurnal24.si in revija Mehanik in voznik. Za laskavi naziv se je potegovalo deset tekmovalcev, osvojil pa ga je Primož Rožnik, Euroservis Avto Rožnik, iz Horjula. reklamaci prihaja do groženj ali pa »da nas bodo dali v časopis«. »Pomembno je, da za svojim delom in materialom, ki si ga vgradil, stojiš. Če pride do napake, je pomembno, da jo priznaš in odpraviš, stranki pa je tudi potrebno razložiti zakaj je prišlo do napake.« Sicer pa: kako ločiti dobrega mehanika od slabega? »Najbolj pomembno za stranko je, da pride v urejeno delavnico. Pomemben je osebni stik. Pošteno ji mora razložiti kateri deli so bili zamenjani in zakaj. Sam že leta prakticiram, da stranki pokažem stare in odslužene dele. Če mehanik na vozilu opazi okvarjene in obrabljene dele, mora stranko predhodno o tem obvestiti in povedati koliko dodatnih stroškov bo s tem nastalo.« Primož Rožnik, ki ima v svoji garaži še vedno svoj prvi avto, fička letnik 1983, pravi, da opravlja sanjsko službo. »To je nekaj, kar sem si že od nekdaj želel.« Upoštevajoč to dejstvo in pa njegovo strokovno podlago, ki jo je z nazivom »Mehanik leta« samo še potrdil, potem lahko rečemo, da so okvarjena vozila v njegovi delavnici v pravih rokah. Gašper Tominc, foto: zurnal24.si Finalisti so se potegovali v treh teoretičnih in praktičnih preskušnjah: odgovoriti so morali na deset teoretičnih vprašanj, na otip so morali prepoznati tri predmete skrite v škatlah in v 120 sekundah sestaviti dvojno črpalko za gorivo. Največ znanja med vsemi je pokazal Primož Rožnik iz Euroservisa Avto Rožnik iz Horjula in si s tem prislužil laskavi naziv »Mehanik leta«. »Priznanje je potrditev, da sem na pravi poti, kajti vsa ta leta je bilo ogromno odrekanja in malo prostega časa. Veliko se posvečam raziskovanju težav, ki se velikokrat zdijo nerešljive,« je povedal Rožnik za zur-nal24.si. Naziv mu je prinesel prepoznavnost, predvsem pa zaupanje strank, ki prihajajo k njemu. Primož Rožnik se s servisiranjem vozil ukvarja tako rekoč že od otroštva, kajti kot pravi, je znal že pri enajstih letih zamenjati zavore. »Navdušil me je oče, ki je bil mehanik. S tem poklicem živim od malih nog.« Svoje znanje je nadgrajeval s posebnimi šolanji v organizaciji revije Mehanik in voznik ter na raznih šolanjih v organizaciji inštituta Metron. Redno se udeležuje tudi vseh predavanj in šolanj s strani do- baviteljev in proizvajalcev avtomobilskih rezervnih delov in diagnostičnih orodij. Kot serviser dela že 21 let in vodi lastno servisno delavnico Euroservis Avto Rožnik, kjer poleg celostnih servisnih storitev, dajejo poudarek še dia-gnosticiranju kompleksnejših mehanskih in elektronskih napak. Pravi, da je tiste vrste človek, ki mu je največji izziv odpravljanje napake. Z njo se bo ukvarjal toliko dolgo, da jo bo premagal. S tehnološkim razvojem, zaradi katerega postajajo komponente iz dneva v dan bolj komplicirane, se povečuje tudi potencialni asorti- ma tovrstnih napak. Včasih so jih lahko odpravili kar lastniki sami - doma, danes pa temu ni več tako. »Od začetkov do danes so se najbolj spremenili ravno elektronika in sistemi pristopa izgradnje vozila. Včasih je lahko vsak zamenjal žarnico, danes je to že skoraj nemogoče. Včasih so avtomobile delali inženirji, oblikovalci pa so obliko prilagodili tehnologiji. Danes je ravno obratno.« Ni pa se spreminjala samo tehnologija, marveč tudi dialog s strankami. Kot pravi, se je bilo na začetku lastne podjetniške poti lažje pogovarjati s strankami, kajti danes v primeru Gostilna pri Škofu Nudimo vam dnevne malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu, pice ter vse ostale rezervacije po predhodnem ustnem dogovoru. Za obisk se priporočamo! SLAK, gostinske storitve, Andrej Saje, s. p. Partizanska cesta 11, 4226 Žiri PE: Zaklanec 1, 1354 Horjul andrejsaje9@gmail.com, 041/537 844, 01/754 92 24 Lazarji v Beli krajini 21. november je bil dokaj turoben jesenski dan. Dvanajst horjulskih »lazarjev« in štirje pohodniki iz sosednje Dobrove smo se odpravili na ogled Bele krajine. Z železniške postaje Rakovnik nas je v zgodnjih jutranjih urah vlak odpeljal do končnega cilja - Se-miča. Ogled je vodila ga. Marjana Žvokelj, ki ima rojstne korenine prav v Beli krajini. smo se odpravili dalje, sta nas spremljali tudi gostiteljici s svojima nahrbtnikoma, ki sta nam tega dne še prišla prav. Videli smo zanimiv kraški svet, poln vrtač, kamnitih gmajn, manjših izvirov, stelj-nikov, brezovih gajev ter prijaznih vasic in cerkvic. Po poti od cerkve sv. Duha na Selih pri Semiču smo si ob Voditeljica pohoda nas je od železniške postaje popeljala po krajši poti mimo cerkvice sv. Mihaela v Vavpči vasi vse do kužnega znamenja na Trati, ob cesti v Semič. To je eno najstarejših in redkih znamenj v Beli krajini in spominja na kugo izpred nekaj stoletij. Za znamenje skrbjo lokalni domačini in ravno tega dne ga je urejala prijetna gospa iz okolice. Tu je bila naša prva postaja, ki pa je nismo pričakovali. Ob cesti, nasproti znamenja, je bil parkiran avtomobil in ob njem smo zagledali dve gospe. Bili sta sestri naše Marjane in težko bi rekla, ali smo se bolj razveselili tako prjaznega sprejema ali tistega, kar je nudil prtljažnik. Iz njunih rok smo prejeli še topli belokranjski pogači. Eno je krasil sir, drugo slanina. Seveda smo vse to zalili s čajem, kavico in z borovničevim likerjem. Volja se je v trenutku dvignila na najvišjo možno raven, in ko robu manjše vrtače ogledali kraško jamo Lebica. Tu je bil nekoč pomemben vir pitne vode, danes pa je vhod v obokano notranjost obzidan in morebiti odprt le ob božičnih praznikih zaradi jaslic. Videli smo največjo in najglobljo vrtačo Vodenico, kjer je na dnu obzidan izvir. Očaral nas je izvir reke Krupa, ki izvira izpod 30 m visoke skalne stene, ki je tektonsko prelomljena. To je največji izvir v Beli krajini in je bil nekoč na voljo štirim mlinom ter dvema žagama. V neposredni bližini tega skrivnostnega izvira, po katerem se tudi imenuje - Ob izviru Krupe, stoji turistična kmetija Cerjanec, ki pa nas tega dne ni spreje- la, saj so vaščani pokopavali najstarejšo, 102 leti staro domačinko. To nam ni pokvarilo razpoloženja, saj je bila ob kmetiji dovolj velika miza s klopmi in smo si tam postregli s hrano iz nahrbtnikov. Za še boljšo voljo pa sta z belokranjsko kapljico ponovno poskrbeli Marjanini sestri. Pot smo zaključili s kavico v bifeju blizu Semiča in se nato odpravili na železniško postajo, od koder smo se pripeljali do Ljubljane. Med nami ni bilo nikogar, ki ne bi bil vesel, da smo se lahko po več tednih neugodnega vremena spet družili v naravi in spoznali za nas nov del naše lepe dežele. Olga Gabrovšek, foto: Tone Cepon V Športna sobota za vse generacije Horjul, 22. november - V športni dvorani Osnovne šole Horjul je v organizaciji ŠD Extrem že petnajstič potekalo 12 ur košarke oziroma Samčev memorial. Zmago so letos slavili Zelenci in Zelenke, pester program pa so tokrat obogatili z družinskimi meti. Ko se zunaj stemni in shla-di se tudi življenje pogosto preseli v svetlejše in toplejše prostore, tudi za športne vadbe in druge športne dogodke velja nekaj podobnega. Energija vseh generacij in obeh spolov je tokrat prekipevala v športni dvorani Osnovne šole Horjul, kjer se je ves dan odvijal košarkarski boj med Zelenci in Mački. Na parketu se je tako kot lansko leto spopadlo rekordno število udeležencev - 80 občanov in občank Horjula. Najmočneje so bili zastopani Zelenci, v ekipi katerih je sodelovalo 34 fantov oziroma moških rojenih leta 1985 ali pozneje; ekipo Mačkov je sestavljalo 26 moški rojenih leta 1984 ali prej; ženski del ekipe Zelenk, rojenih 1986 ali pozneje, je sestavljalo 11 deklet oziroma žensk; Muce pa so igrale v devetčlanski postavi. Dobra zastopanost se je očitno poplačala, saj je zmaga tako pri moških kot ženskah odšla v roke številčnejših. Po lanskoletnem porazu so pokal letos zasluženo osvojili Zelenci, in sicer z rezultatom 400:387. Vodili so skoraj vseh 12 ur, ali natančneje vseh 13 tekem, Otroci so v igrah z baloni neizmerno uživali. Zelenke in Muce pa so se za košarkarsko žogo borile po žensko. Košarkarski pozdrav letošnjih udeležencev do naslednjega leta. najnižja razlika v točkah pa je bila na osmi zaporedni tekmi, ko so jim Mački pošteno pihnili za ovratnik, saj so zaostajali le še za 5 točk. Rezultat v zmagah skozi vseh petnajst let je trenutno 9:6 za Mačke. A ta se počasi preveša v korist mlajše generacije, vendar pa se starejši ne bodo zlahka vdali, ampak že za naslednje leto obljubljajo borben spopad. Pri ženskah pa je s taktično igro pokal prvič v zgodovini osvojila ekipa Zelenk, in to z rezultatom 11:8 ter prav tako napovedala pestro dogajanje pod košem v prihodnjih letih. Da pa so se očki in mamice lahko resnično skoncentrira-li na igro pod košem, je bilo letos poskrbljeno tudi za varstvo otrok. Celo popoldne sta v Extremčkovi sobi animator-ja Lea in Žiga ob glasbi zabavala otroke z baloni in drugimi družabnimi igrami. Dvanajstim odličnim uram košarke pa je sledil izredno zanimiv in zabaven program, ki so ga bili posebej veseli številni zbrani na tribunah. Po večurnem spodbujanju in navijanju za svoje favorite, se jim je pošteno prilegla akrobatska šov točka, ki je bila prava paša za oči. Akrobata Filip in Blaž iz F&B Acrobatics, za katera smo konec novembra lahko stiskali pesti in glasovali v polfinalni oddaji Slovenija ima talent, kjer sta nastopila, sta ob soju reflektorjev pričarala za mnoge nepozaben šov ter pri mnogih vzbudila vprašanja o mejah gibljivosti človeškega telesa. Sledilo je tekmovanje v metanju trojk, kjer se je pomerilo šest tekmovalcev - Klemen Keršmanec, Primož Drašler, Janez Leben, Rok Janež, Tomo Gabrovšek in Franci Jazbar. Slednji je zmagal z največ zadetimi koši iz treh različnih pozicij. Prvič v zgodovini pa je prireditev postregla s tekmovanjem v družinskem metu. Med seboj so se pomerile štiri družine, in sicer družina Jelovšek, Smrtnik, Potrebuješ in Zde-šar. Družini Jelovšek in Smrtnik sta se zaradi istega števila točk (18) pomerili še v finalu, kjer pa so na koncu slavili moški treh generaci družine Jelovšek - Jani, sin Adam in dedek Janez. Za razburljiv zaključek košarkarskega dne pa je poskrbelo po pet najboljših Mačkov in Zelencev, ki so v 20 minutni All Star tekmi, pokazali nekaj pravih košarkarskih spretnosti, laiki bi temu rekli kar spektaklov. Zmaga je tokrat pripadla Mačkom, ki pa je bila le prijeten obliž na njihov letošnji skupni poraz. Večerno dogajanje je tako kot vsako leto s spontanimi in iskrivimi komentarji popestril moderator Tomo Gabrov-šek, ki je napovedal tudi piko na I dogodku - tradicionalni Čebulčkov met. Pri metu na koš iz zgornjega kota tribune je letos sodelovala cela kolona vrlih mož in žena. Po številnih poskusih je koš prvi zadel Rok Prebil in si prislužil nagrado. Športna sobota se je zaključila s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim, te so iz rok župana Janka Prebila prejele najboljše ekipe in igralci, vsi ostali pa bodo na novo priložnost morali počakati do naslednjega leta. Nadja Prosen Verbič / Foto: M. Z. Voščilo župana Spoštovane občanke in občani, leto 2014 se počasi izteka. Ostalo nam bo v spominu zaznamovano s številnimi naravnimi nesrečami, ki so prizadele našo občino. Kljub temu v prazničnih dneh usmerimo svoje misli tudi v prijetne trenutke. Blagoslovljen in miren božič vam želimo ter čestitamo ob državnem dnevu samostojnosti in enotnosti. V novem letu, ki prihaja, vam želimo čim več zdravja, pozitivne energije, zadovoljstva, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, topel in varen dom,, čim manj finančnih težav ter vse odgovore na vsa vprašanja. Zupan Franc Setnikar in občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec Voščilo KS Dobrova Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje v letu, ki je za nami, v letu, ki prihaja, pa vam želimo veliko božičnega miru, sreče, zdravja in uspeha. Marjan Pograjc, predsednik, in Svet Krajevne skupnosti Dobrova Voščilo KS Črni Vrh Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Naj vam prihajajoče leto prinese veliko uspeha, ljubezni in zdravja. KS Črni Vrh Izvajalci zimske službe v Občini Dobrova - Polhov Gradec Za letno in zimsko vzdrževanje ter prevoznost vseh kategoriziranih javnih cest v občini skrbita dva izvajalca, Ke-Sabina Kreft, s. p., in Andrej Trobec, s. p. Za nujne primere se lahko obrnete na kontaktno osebo izvajalca v posamezni krajevni skupnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec. MS, občinska uprava KRAJEVNA SKUPNOST IZVAJALEC KONTAKT TELEFON POLHOV GRADEC TROBEC ANDREJ s.p. Andrej Trobec 041/735-767 DOBROVA KE-SABINA KREFT s.p. Rado Kreft 031/648-388 ČRNI VRH TROBEC ANDREJ s.p. Andrej Trobec 041/735-767 ŠENTJOŠT KE-SABINA KREFT s.p. Rado Kreft 031/648-388 Novoletna smreka v krožišču na Dobrovi Navada postavljanja in okraševanja novoletne jelke sega v obdobje renesanse, korenine pa ima še dlje v preteklosti. Že stari Egipčani so uporabljali vedno zelena drevesa in druge rastline - kot simbol večnega življenja. Krožišče na Dobrovi v letošnjem prazničnem času krasi prelepa smreka, ki je mnogo let rasla v Podsmreki. Gospodu Klojčniku iz Podsmreke se za podarjeno drevo iskreno zahvaljujemo. Občina Dobrova - Polhov Gradec Znižano plačilo vrtca Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo oziroma zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, od 1. 9. 2014 dalje pa se podeli za obdobje enega leta, in ne tako, kot je veljalo do zdaj, za koledarsko leto. Ce med upravičenostjo do pravice pride do spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na priznanje pravice, CSD o pravici odloči na novo. Primer: Ce vlogo vložite avgusta 2014 in izpolnjujete vse zakonsko določene pogoje, ste do znižanega plačila vrtca po novem upravičeni od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (po starem bi bili upravičeni od 1. 9. 2014 do 31. 12. 2014 in bi morali zato meseca decembra ponovno vložiti vlogo za znižano plačilo vrtca). Če bo vaš otrok vrtec obiskoval še naprej, tj. od septembra 2015 dalje, morate torej novo vlogo vložiti meseca avgusta 2015 oziroma z mesecem izteka dodeljene pravice. Ce vlogo vložite decembra 2014 in izpolnjujete vse zakonsko določene pogoje, ste do znižanega plačila vrtca po novem upravičeni od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015. Ce boste v tem obdobju uveljavljali spremembo, npr. izgubo plače v mesecu juliju 2015, bo CSD izdal novo odločbo za obdobje od 1. 8. 2015 do 31. 7. 2016 (po starem bi jo izdal od 1. 8. 2015 do 31. 12. 2015 in bi morali decembra 2015 ponovno vložiti vlogo). Kje in kako: • pri krajevno pristojnem centru za socialno delo - osebno, po pošti, elektronsko • z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (več na povezavi http:// www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pra-vic/) Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (in so zavezanci za dohodnino v Republiki Slovenji), vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %). Simona Kostrevc, Občina Dobrova - Polhov Gradec Pravljično drsališče na Dobrovi Smo vodo nalili, jo v ledeno ploščo spremenili in v Športno-rekreacijskem centru Gabrje pravljično drsališče dobili. Občina Dobrova - Polhov Gradec je tudi letos odprla pravljično drsališče za vse ljubitelje zimskih radosti. Drsanje na drsališču, velikem 330 kvadratnih metrov, je za otroke do 15. leta brezplačno. Pravljično drsališče je odprto vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 19. ure, za skupine manjših in večjih drsalcev tudi po dogovoru. S seboj prinesite svoje drsalke, na drsališču pa bodo na voljo tudi naše. Prisrčno vabljeni na pravljično drsališče Občina Dobrova - Polhov Gradec Vse dodatne informacije dobite na spletni strani http://www.dobrova-polhovgradec.si, na e-naslovu info@dobrova-polhovgradec.si in telefonskih številkah 01/360 18 06, 041 709 456 (Simona Kostrevc). Poplave v občini nekoč in danes Vode ne smemo podcenjevati; na sliki levo je podrto zasilno mostišče v Petačevem grabnu dne 13. 9. 2014, kjer se vidi nekaj od 14 betonskih cevi, ki so tvorile dva tunela. Na desni sliki z dne 22. 10. 2014 pa je ponovno razdejanje na mestu popravljenega mostu. Zadrževalnik v Dolenji vasi so maja lani sanirali in očistili, lepo je vidna cev za pretok vode v njenem mirnem času. Slovenijo so septembra 2010 zajele močne in obsežne padavine ter povzročile poplave v porečju Vipave, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku, na kraških poljih notranjskega in dolenjskega krasa ter Ljubljanskem barju. Agencija RS za okolje (Arso) med drugim odreja in spremlja izvedbo sanacijskih programov po poplavah in v letu 2011 so opravili dela v skupni vrednosti 17,869.503 evrov - če znesek razdelim med vseh 915.000 aktivnih in dela zmožnih oseb v Slovenji, bi posameznik plačal 19,50 evra. In s tem sploh ni pokrita vsa nastala škoda. Ko je leta 1924 voda razdejala Mačkov graben, in spet leta 1926, pa še zmočila riti gospodi v Ljubljani, so v grabnu korenito zavihali rokave: uredili so številne betonske jezove, torej manjše zadrževalnike, ter ponekod dvignili cesto. Zadrževalniki imajo eno ali dve luknji nekaj metrov pod zgornjim robom, vendar so danes neuporabni, kajti že desetletja ni nihče počistil naplavin izza betonske pregrade, in tako zadrževalniki ne opravljajo svoje prave funkcije, le zračijo vodo. Izjema je le zadrževalnik v Dolenji vasi (na fotografiji), ki so ga predlani z betonom ojačali in očistili naplavin, a kaj, ko so ga nevihte spet napolnile z blatom in peskom. Pred desetletji so imeli ljudje večji interes čistiti jezove, kajti potrebovali so pesek za gradnjo cest, danes pa je nekaj kamnolomov dovolj za vso državo, makadamske ceste, ki so potrebovale dosti vzdrževanja, pa tudi izginjajo. Najhuje v pisani zgodovini Polhovega Gradca je bilo leta 1924 in 1926 Casnik Slovenec je pisal: »Velikanska vremenska nezgoda je 8. avgusta 1924. leta doletela pokrajino med Polhovim Gradcem in Sko^o Loko med 8. in 10. uro zvečer, okoli 9. ure zvečer pa je bilo najhujše. Bila pa je ura okoli treh zjutraj, ko je pridrlo vodovje v Ljubljano.« Poročevalec se je menil z Rusom Aleksejevim nad Polhovim Gradcem. Izčrpani sogovornik mu je povedal, da je v nekaj minutah voda narasla za meter in še več ter vdrla v vse hiše v grabnu. Voda je vzela njegovo ženo Katarino Aleksejevo, rojeno Alič, 24 let staro, in njenega otroka. Poleg tega tudi njenega brata Vinka, starega 8 let, potem Alojzija, starega 12 let, in Angelo (16 let). Naliv je odnesel v dolino tudi hlapca Miha Justina. Pogrešali so še dve osebi iz doline, in sicer 60-letnega Janeza Pečana in 17-letno Ano Sifrer. Vode so močno prizadele strojarno kož g. Riharja, pa jez in žago g. Božnarja. »V dolini Hrastnice je imel največ materialne škode Franc Hribernik, po domače Dobravc, in sicer za 1,200.500 dinarjev ali skoraj pet milijonov kron.« 12. avgusta je bilo v Slovencu na naslovni strani poročilo iz »Belgrada«, v katerem avtor navaja, da že prihaja »prva pomoč za po povodnji poškodovane, saj je vlada votirala za prvo pomoč 2 miljona dinarjev, in da pošlje na lice mesta posebnega delegata. Poslanec Brodar in Stanovnik sta obiskala ministra za javna dela ter z njim razpravljala o kreditih za popravo cest, mostov in drugih javnih naprav, ki so vsled katastrofe poškodovane.« Na kraju nesreče je bilo kar dvakrat njegovo veličanstvo kralj Aleksander, ki je težko prizadetim poškodovancem obljubil svojo pomoč. Ker je bilo poletje, se je veliko ljudi podalo v »sorško dolino«, kamor pa je bilo mogoče samo peš, »ker je še zasuto, mostovi razdrti, voda še vedno globoka, cesta pa popolnoma razdejana« (otroci so šele 24. 11. 1924 lahko spet šli v šolo v Soro, op. p.). »Ob Savi so stale v soboto in nedeljo ob obeh bregovih na vsakem količkaj prikladnem mestu gruče ljudi, ki so z vsemi mogočimi pripravami lovili plavajoče blago. Nalovili so zlasti mnogo lesa. Ponekod pa so nalovili velike množice rib, ki jih je voda zanesla navzdol. Mnogo rib je poginilo, ker v gosti vodi niso mogle dihati. Blato jim je zamašilo škrhe. Pa tudi po bližnjih hribih je nevihta grozno gospodarila. Pri Sv. Barbari (ško^eloška župnija) in na Osojniku (sorška župnija) n. pr. so velike senožeti, na katerih lahko opazuješ že od daleč silne usade zemlje. Hribovje se je na več mestih utrgalo. Voda je odplavila vso zemljo v dolino. Na raznih mestih - pravijo, da na 40 - pa so se pokazali novi izvirki vode.« Sebastjan Vehar; slike: S. V. in Igor Buser Ob praznovanju slovenske samostojnosti se bo spet oglasila Pesem miru 26. 12. 2014 ob 18. uri v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu Na praznik sv. Stefana, ko praznujemo dan samostojnosti, ste vsi lepo vabljeni na tradicionalno prireditev Pesem miru, ki bo v Kulturnem domu Jakoba Trobca ob šestih zvečer. Tudi letos nam bodo zapeli vsi pevski zbori Pograjske doline. Z branjem pisem vojakov se bomo spomnili stoletnice začetka prve svetovne vojne. Za temi pismi se skrivajo osebne zgodbe mladih mož in fantov, ki so jih pisali svojim domačim in drugim dragim osebam. Prav to dopisovanje nas bo gotovo vabilo k razmišljanju o smislu vojne, v kateri so mnogi izgubili svoja mlada življenja. Žalosten spomin na te težke dni bi nam, današnjim rodovom, moral priklicati hvaležnost, da živimo v miru in samostojni državi Slovenji, o kateri so naši predniki lahko le sanjali. Turistično društvo Briše Poplave na Logu V noči na 22. oktober 2014 so zaselek Log pri Polhovem Gradcu prizadele hude poplave, primerljive s tistimi iz leta 1926, ko je, po pripovedovanju prednikov, blato zalilo pritličje Gugleve hiše in podrlo krušno peč. Tokrat se ta scenarij ni ponovil v celoti, za kar so poskrbeli požrtvovalni gasilci, ki so še pravi čas ukrepali in vodo preusmerili, a šele zjutraj so se pokazale dejanske posledice pustošenja hudournika. Gasilcem PGD Dvor in domačinom prostovoljcem se zahvaljujemo za nesebično obsežno pomoč pri odstranjevanju gramoza in blata ter sanaciji posledic divjanja narave, gasilcem pa še posebej za skrb za varnost naše mame. Guglevi DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLHOV GRADEC želi članom DU in vsem občanom S R E Č N O 2 0 1 5 Naj vam leto 2015 prinese zdravja in lepih trenutkov vseh 365 dni! Vabimo nove člane k našemu društvu! Voščilo PD Blagajana Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec želi vsem članom društva in drugim občanom obilo zdravja ter sreče v letu 2015, vsem pohodnikom pa varen korak. Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vabi na 24. Nočni pohod na Grmado Pohod bo v petek, 9. januarja 2015. Vpis in začetek pohoda je pri gostilni Pratkar v Polhovem Gradcu od 18. do 22. ure. Pohodniška oprema naj bo prilagojena vremenskim razmeram (čelna svetilka, palice in dereze po potrebi). Informacje: Stane Dvanajščak (041 514 397). Vabljeni! 170-letnica organiziranega šolstva in 40-letnica osnovne šole na Dobrovi Ena šola, 170 generacij Dobrova, 14. november - Na Osnovni šoli Dobrova je potekala slovesnost ob praznovanju 170-letnice organiziranega šolstva na Dobrovi ter 40-letnici osnovne šole, ki so se je udeležili številni visoki gostje, nekdanje osebje šole ter starši in učenci, ki so pripravili izredno prijeten in bogat program. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik in šolsko glasilo Ena šola, 170 generacij ter pripravili likovno razstavo in razstavo zbranih šolskih gradiv in predmetov. Iz šolske kronike Šolska kronika na Dobrovi se začenja pisati leta 1845, ko je župnik Jože Pokljukar, ki je takrat služboval na Dobrovi, prezidal mežnarijo kasneje ne bomo mogli nadomestiti." Župan Franc Setnikar pa je med drugim povedal, da mo želja o znanju na mora na Dobrovi še naprej ostati, saj je ta za življenje izrednega pomena. "Šola Dobrova tako uCi, pogumno v nove dni," so zapeli združeni zbori dobrovskih osnovnošolcev. Ministrico za izobraževanje, znanost in šport so dobrovski uCitelji prijazno sprejeli. Nekoč je bil pouk strožji. za šolo. V njej je prvi začel poučevati kaplan Matevž Milharčič. V tistem času so se otroci v šoli učili verouka, poznavanja črk, črkovanja, branja, pisanja in računstva. Z novim šolskim zakonom leta 1869 se je uvedla splošna šolska obveznost, ki je prinesla popolno ločitev cerkve od države, in tudi na Dobrovi je bilo tako. Pouk so tako opravljali učitelji, prav tako pa so bili prostori nekdanje mežnarije neprimerni, zato se je leta 1913 pričelo zidati novo šolsko poslopje. V njem je šolski zvonec zazvonil dve leti kasneje, danes pa tam domuje občina in vrtec. Prišel je čas vojne in pouk je bil takrat nereden, po njej pa se je življenje ustalilo. Število oddelkov na šoli se je spreminjalo, prav tako program ter obšolske dejavnosti. Šoloobveznih otrok je bilo vse več in prostori so postajali pretesni, zato so se nove - zgornje šole ob odprtju septembra 1974 še kako razveselili. V njej se je izvajal pouk za učence od 4. do 8. razreda, nižja stopnja pa je še naprej obiskovala pouk v stari šoli, kjer je bilo vse od leta 1965 organizirano tudi varstvo predšolskih otrok. Od leta 1961 pa vse do danes se je na dobrovski šoli zvrstilo kar nekaj ravnateljic in ravnateljev, in sicer so to vlogo opravljali Franc Malovrh, Hedvika Lešnik, Vilma Snoj, Jožef Leskovec, Marjan Rode, Damjana Mancini, Nives Počkar in Viljem Kovačič. Slednji, ki šoli še danes ravnateljuje, se je, poleg uvajanja devetletke, lotil tudi povečanja šole. Vsi učenci in šolsko osebje so se skupaj z Občino Dobrova - Polhov Gradec nove pridobitve - nove šole - veselili v letu 2005, ko je potekalo slavnostno odprtje. Štiri leta kasneje pa se jim je uresničila tudi želja po večnamenski dvorani. Z ureditvijo igral se je tako zaključilo delo na področju urejanja šolskega prostora. Vseskozi pa poseben poudarek namenjajo njeni vsebini, zato se šola lahko vsako leto pohvali z zavidljivimi rezultati in uspehi ter aktivnostmi na mnogih področjih. Kulturna prireditev Ena šola, 170 generacij Kronologijo šolstva na Dobrovi kot tudi slogan šole je bil večkrat slišan tudi kulturni prireditvi, ki je nastala pod vodstvom Antonije Bozovi-čar, oblikovali pa so jo osnovnošolci in njihovi učitelji. Pozdrav domovini je, s slovensko in evropsko himno, uvodoma poklonila Pihalna godba Dobrova - Polhov Gradec. Zatem pa je zbrane nagovoril ravnatelj Viljem Kovačič, ki je dejal, da bi se šola morala posvečati zgolj in edino poučevanju in vzgoji mladih, saj: "Kar bomo pri vzgoji mladih zamudili v njihovi mladosti, Poseben pozdrav otrokom ob njihovem prazniku ter vse sokrajanom, saj iz teh krajev izhajajo njene korenine, je na slovesnosti izrekla ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Stanislava Setnikar Cankar. Dejala je, da bi sicer želela postreči le z dobrimi besedami in obljubami, vendar je na žalost ta čas manj prijazen tudi za izobraževanje, ki mu, kljub pomembnosti, pripada vse manj finančnih sredstev. Ne glede na to je izrazila prepričanje, da so dosežki v izobraževanju še vedno rezultat predvsem velikega entuzijazma učiteljic in učiteljev, ki ne hodijo v službo, temveč živijo in delajo za otroke. Obljubila je, da si bo kot resorna ministrica prizadevala, da ne bo šolski resor tisti, ki bo plačal največjo ceno gospodarske krize, zbrane pa pozvala, da je naloga vsakega posebej, da na svojem področju pomaga mladim, da bodo ti dobili potrebno znanje in pogoje, da si bodo lahko doma ustvarili dostojno življenje in ne bodo odhajali v tujino. Nagovorom je sledil sprehod skozi 170 let šolstva na Dobrovi. S pomočjo časovnega stroja in tunela so zbranim dogajanje na izviren način približali nastopi osnovnošolcev. Največji poudarek so namenili trenutnim razmeram in dogajanju v šoli, v okviru katerega so prikazali potek nekaterih športnih, raziskovalnih in drugih šolskih dejavnosti, kjer dobrovski učenci skupaj z učitelji dosegajo lepe uspehe in odlične rezultate. Vse to pa izhaja iz njihovega slogana šole, ki pravi: "Naša šola spodbuja sodelovanje in ustvarjanje, gradi znanje, veščine ter vrednote in je šola, ki ni le dolžnost ampak tudi pravica." Po končani prireditvi so udeleženci prejeli posebno izdajo šolskega glasila ter bili povabljeni k ogledu likovne razstave ter razstave zbranih gradiv šolstva na Dobrovi. Zbornik, Slavnostno glasilo in razstave Ob tej priložnosti je pod avtorstvom učiteljice Ksenije Pišljar nastal zbornik, poimenovan kar Ena šola, 170 generacij, v katerem so zbrani zanimivi prispevki iz šolskih kronik. Pod enakim naslovom je bila prav tako za to priložnost natisnjena posebna izdaja oziroma slavnostna številka šolskega glasila, ki so ga pod mentorstvom Nine Jakop in Antonije Bozovičar oblikovali učenci od 1. do 9. razreda, v njem pa so zajeli zgodovino šolstva na Dobrovi, nekaj lepih spominov nekdanjih učencev ter prikupne, šaljive in modre misli, pesmice ter sestavke učencev, ki danes obiskujejo šolske klopi. Vsi učenci se v šolskem glasilu lahko tudi najdejo, saj posebno mesto zasedajo razredne fotografije ter nekatere likovne mojstrovine mladih dobrovskih umetnikov. Posebej zanimiv je bil tiste dni tudi sprehod po šolskih hodnikih, saj so jih krasila likovna dela in risbe učencev, ki so predstavili zunanjost šole skozi čas. V šolski avli pa je bila na ogled razstava zbranih gradiv in predmetov, ki so jih zbrali učenci, pri tem pa so jim pomagali njihovi starši, stari starši in krajani, nekaj predmetov pa so jim posodili v ljubljanskem Šolskem muzeju. Nadja Prosen Verbič, foto: npv Bivši učenci so povedali... Jože Potrebuješ : "Na dobrovsko osnovno šolo imam lepe spomine, posebej zato, ker smo bili zelo športen razred. Še vedno z veseljem stopam skozi vrata te šole, čeprav nisem bil ravno najbolj bleščeč učenec. In kot napotek vsem osnovnošolcem - Človek mora biti do svojih sošolk in sošolcev vedno zelo prijazen, saj nikoli ne veš, kje boš koga srečal, ali pa bo mogoče katera sošolka celo postala tvoja žena, tako kot se je to zgodilo meni." Rajko Komat: "Sem avtohtoni Dobrovčan, ki je šolo obiskoval še v stari šoli. Takrat smo imeli bolj malo krožkov in drugih dejavnosti, vendar sem v šolo rad hodil in v njo se še vedno rad vračam, saj imam na tiste čase lepe spomine. Dodati pa moram, da smo imeli včasih otroci le sami sebe in eden drugega ter naravo. Znali smo se igrati in družiti, danes pa je toliko tehnologije, ki na nek način krha človekovo povezavo z naravo in prav tako medsebojne odnose." O odnosu učitelj - učenec: "Danes morda pogrešam pečat spoštovanja, ki so ga nekoč imele stroge učiteljice, in ga sam na primer imam še danes. Zdi se mi, da imajo danes otroci preveč pravic, ne zavedajo pa se dolžnosti." Andreja Pelc: "Na osnovno šolo imam lepe vtise. Rada sem hodila v to šolo, zato sem na Dobrovo vpisala tudi svoje otroke, čeprav bi morala glede na stalno prebivališče hoditi v Polhov Gradec. " O odnosu učitelj - učenec: "Spoštljiv odnos mora biti vedno, ne glede na to ali se kličemo s »ti« ali »vi«. Starš pa je po mojem mnenju tisti prvi, ki otroku kaže vzor spoštovanja do sočloveka." O obveznostih in prostočasnih dejavnostih na šoli: "Ponudba prostočasnih oziroma fakultativnih dejavnosti je bila tudi v mojem času dokaj zanimiva, dejstvo pa je, da je ta izbor danes mnogo širši. Krožki se mi zdijo izredno koristna stvar, ker otrok lahko tu dodatno pridobiva neka praktična znanja, posebej Likovna dela mladih dobrovskih umetnikov so krasila šolske hodnike. tista, ki so za njih še posebej zanimiva. Zato tega ne bi gledala kot dodatna obremenitev, pač pa priložnost za njihov razvoj." Današnji osmošolci so zapisali. Tjaša Urbančič, 2. razred: "Moji šoli za rojstni dan podarjam moje prijateljstvo." Lan Ostanek, 2. razred: "Rad hodim v šolo. Rad imam šolsko knjižnico. Na tej šoli so zelo prijazni zaposleni. Rad imam to šolo, ker se veliko učimo." Klara Dolinar in Nika Watzak, 9. Razred: Ko majhni smo bili, veselili smo se vsi, da bi hitro v šolo šli. Zdaj postaja vedno težja, saj smo tu že nekaj let, gledamo samo na uro, kdaj zvonec zazvoni spet. Kaj kmalu šolo bomo zapustili in prijatelje izgubili in na svojo pot odšli, a te šola ne bomo pozabili. v v Šolanje za Človeka, ne le službo! Čas odločitve o nadaljevanju šolanja in izbire poklicne poti se za učence 9. razreda nepreklicno bliža ... Le enkrat se izbere in obiskuje srednja šola in to je odločitev, ki določi približno poklicno usmeritev našemu otroku; ta pri tem prestopi stopnico odraščanja, tudi spremeni kraj šolanja in okolje, obenem pridobi novo širino, novo družbo ... v upanju na službo. Pa je služba res edini cilj šolanja? Ali se lahko sami postavimo v vlogo šefa in delavca? Dragi ustvarjalci, vabimo Vas na serijo delavnic, namenjenih vsem ustvarjalcem, rokodelcem, obrtnikom in tistim, ki ročno ustvarjate izdelke. Na delavnicah bomo poživljali tradicionalna znanja, namenjene pa bodo tako razvoju že obstoječih posameznih izdelkov ali serij izdelkov kot tudi preverjanju možnosti povezovanja ustvarjalnih posameznikovvvečjo in prepoznavnejšo skupnostter zgodbo. Udeleženci delavnic bodo lahko pridobili tudi znanja, povezana s podjetniškim razvojem. Glavni partner v izvedbi delavnic bo oblikovalska skupina Oloop s partnerji. Več o Oloopu najdete desno spodaj. Za več informacij prosimo poglejte spletne strani RCKE / www.rcke.si, Občine Dobrova - Polhov Gradec www.dobrova-polhovgradec.si, najbolje pa je, da se nam pridružite na prvi delavnici, kibov torek 6. januarja 2015 ob 17.00. Vljudno vabljeni na popoldansko druženje, skupno ustvarjanje, sladkanje in izmenjavo rokodelskih izkušenj. Za enostavnejšo organizacijo vas vljudno prosimo, da nam svojo udeležbo potrdite do 5.januarja 2015 na: barbara.boh@ljubljana.si. Več informacij: Aidan Cerar 01 306 19 21 KDAJ Januarja 2015 predvidoma ob torkih popoldne / 17.00 - 20.00 KJE Polhograjska graščina ORGANIZATORJI Občina Dobrova - Polhov Gradec, Regionalni center kreativne ekonomije (RCKE), skupina Oloop VABLJENI Ustvarjalci, rokodelci in obrtniki iz Občine Dobrova - Polhov Gradec OBLIKOVALSKA SKUPINA OLOOP Oblikovalska skupina Oloop že vrsto let razvija delavnice, projekte ter produkte z zavedanjem o pomenu ročnega dela in o njegovem vplivu na dvig kakovosti življenja posameznika in skupnosti. V ta namen izobražujemo, povezujemo in spodbujamo ustvarjalne posameznike k soustvarjanju. www.oloopdesign.com o—oop Roditeljski sestanek za devetošolce na OŠ Polhov Gradec je sredi novembra vodila Albina Jerman Slabe in vsem staršem tridesetih otrok obeh oddelkov zelo skrbno podala informacije o korakih, ki jih nudi šola za kar najbolj smotrno izbiro poklica. У dobri uri se je vzdušje razreda pomaknilo od srednjega do manjšega pesimizma, kajti znana podjetja in tovarne v Slovenji cepajo kot muhe... Ne mislim pogrevati aktualne politično-gospodarske situacije, ampak bi rad poudaril nekaj lastnih izkušenj z zelo nenavadne poklicne poti, ki me gradi, in ne utruja, ki me vodi v življenju in mi je rdeča nit. Pojma nimam, koliko mi manjka do penzije ... Kako to, mar delo ni nujno zlo? Delo je rast in razvoj! Dela nikakor ne dojemam kot nekaj obveznega in težkega, sploh ne, delo je zame vrednota, ki me ustvarja, ki me drži nad poplavo negativizma in depresije. In seveda nudi meni in tudi moji okolici določeno blagostanje. Tudi materialno. Vedno raje delam zato, da preokrenem depresijo na pozitivo. A sprva sem moral opraviti ta proces pri sebi, prav z delom in s fokusiranjem na cilje v prihodnosti, ki sem si jih določil, si prizadeval zanje in se trudil. Po le osmih mesecih redne službe sem dal v kolektivu tovarne na Viču odpoved in sprejel novo odločitev - ustvarjam, torej sem! Kajti edini način, da se dvigneš nad poplavo malodušja in negativizma naše družbe, ki je značilen za sončno, in ne senčno stran Alp (sem preveril tudi to), je, da se trudiš zavestno početi pozitivne stvari. Sprva je res mučno, a nato ti preide v navado, v kri, in delo postane nekakšna osvobajajoča aktivnost, za katero ne potrebuješ ne šefa ne slabih ocen! In delo je lahko učenje, lahko je tek in rekreacija, karkoli pozitivnega. Organizatorke tržnice poklicev so takole nagradile vse udeležence in predstavnike srednjih šol ... Pohvalno! Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Ljubljane je bila paša za oči in usta, saj je vrli kuhar pripravljal sladice tako, da je sladkor- no peno na vrhu sadnega čolnička porjavil kar z ognjem. Predstavitev srednjih šol v Polhovem Gradcu Čas odločitve o nadaljevanju šolanja in izbire poklicne poti se za učence 9. razreda hitro bliža in v želji, da bi mladim pomagale k premišljeni odločitvi, podprti z dovolj informacijami, so se osnovne šole Brezovica, Dobrova, Polhov Gradec, Log - Dragomer in Horjul povezale pri organizaciji obsežne predstavitve najbolj zanimivih in dostopnih srednjih šol. V torek, 18. novembra, se je od 17. do 19. ure v prostorih Osnovne šole Polhov Gradec odvijala predstavitev v sejemski obliki; predstavniki kar 31 srednjih šol iz Ljubljane, Postojne, Kranja, Sko^e Loke, Portoroža in Pirana so predstavili značilnosti in posebnosti svoje šole v avli, mali telovadnici in številnih razredih - z lastnimi materiali, transparenti in tudi praktičnimi izdelki, poskusi ali pa kar z motorno žago ... Prireditev ni pritegnila le učencev, vabilu se je odzvalo veliko staršev otrok, ki so dogajanje pridno beležili s svinčniki in fotoaparati. Prvotna ideja za izvedbo poklicne tržnice je nastala na OS Horjul. Svetovalna delavka OS Polhov Gradec, ga. Albina Jerman Slabe, tudi vodja aktiva obljubljanske regije, pa je želela zamisel nadgraditi, zato so se povezale svetovalne delavke iz osnovnih šol Brezovica, Dobrova, Horjul in Polhov Gradec ter si z ekipnim delom zastavile skupni projekt. Lani je bila na OS Horjul prva poklicna tržnica, letos se jim je pri organizaciji druge pridružila še OS Log - Dragomer. Povabilu na poklicno tržnico pa se je odzvalo tudi nekaj več srednjih šol. Želimo si lahko le, da bi neumorne svetovalke nadaljevale svoje nadstandardno delo in bi tržnica poklicev v takšni izvedbi postala tradicionalna prireditev. Matematika moralno očisti človeka Izšolan strojni tehnik, peta stopnja, sem po premoru nadaljeval šolanje na strojni fakulteti, kjer pa sem izbral težji visokošolski program sedme stopnje. Ni mi šlo, naravoslovci so imeli manj težav zaradi veliko boljše podlage iz fizike in matematike, ki sta veliko bolj odločilni kakor poznavanje tehničnega risanja in strojnih elementov. Prvo uro spoznavanja predmeta sem vprašal profesorja, kako lahko matematika koristi človeku. Večina študentov se je zasmejala, on ne, saj me je pogledal in videl, da mislim resno. Njegov odgovor - moralno očisti človeka - sem dojel po celoletnem učenju matematike, ki je bila zelo zahtevna in hkrati glavni filter za prestop v višji letnik. Znebil sem se večine kompleksov in predsodkov, ki so me do tedaj ovirali. V mojih možganih je poniknilo malodušje, začel sem se ukvarjati s tekom, saj mi je pomagal pri boljšem pomnjenju snovi, in tek mi je stekel tako dobro, da sem brez enega ustavljanja pretekel tudi mali maraton dolžine 21 km! Telo in duša sta namreč povezana; moje trdo delo na umu, na matematiki, je začelo odpirati celoten organizem, in danes sem vsekakor hvaležen profesorju matematike za vse muke in težave, ki sem jih prestal za izpit, čeprav ga sploh nisem opravil! Lastna poklicna pot in pot šolanja Pri 21 letih sem se osamosvojil in odselil v najem-niško stanovanje; zaradi čistega preživetja sem si bil pri 21 letih primoran poiskati službo. S prvimi prihodki sem opremil razsuto stanovanje, po osmih mesecih redne službe za nedoločen čas pa sem podal pisno odpoved, saj mi ni nudila razvoja in izziva, pa še tretjina plače je bila v bonih za Veletekstil ... Prek zavoda za zaposlovanje sem opravil tečaj uporabe računalniškega programa Autocad ter tečaj za voditelja študijskih krožkov, za mentorja. Iz tega je pozneje, v praktičnem delu, nastalo kolesarsko društvo, katerega predsednik sem še danes, za seboj pa ima veliko opravljenih projektov - Ljubljana ne bi imela toliko kolesarskih stez brez naših odmevnih akcij (www.kololjub.si). V času brez uradne zaposlitve sem napisal prvi dve knjigi, od katerih je bil kolesarski vodnik prava (razprodana) uspešnica, nakar sem zavestno stopil v kariero novinarja in ustanovil športno revijo Trim. Po nekaj letih sem jo dobro prodal in še vedno izhaja kot revija Sokol, pri kateri sem bil prvo leto tudi urednik, fotograf in novinar. Medtem sem se registriral kot samostojni podjetnik in za to opravil potrebne izpite na Obrtni zbornici za grafično oblikovanje in pripravo na tisk. Pozneje sem vsej tehniški izobrazbi dodal še pravno, saj sem leta 2004 pridobil licenco za promet nepremičnin na podlagi nekaj let prakse in dveh mesecev intenzivnega učenja. Pisnemu izpitu je sledil še ustni, kjer pa je petčlanska komisija spraševala samo tisto, kar mi v pisnem testu ni šlo, in tako ustnega zagovora nisem opravil, zato ponovno šolanje in izpit! Ampak tudi tak spodrsljaj ima svoj smisel, saj sem vso snov predelal dvakrat in tako osvojil več pravnega znanja kot sicer! Učenje kot pomlajevanje še danes Današnje profesionalno delo mojega s. p. se prepleta na več področjih: nepremičninsko posredovanje, novinarstvo, fotografija, grafično oblikovanje, gradbeništvo, varjenje in načrtovanje jeklenih konstrukci ... Pa saj nisi resen, mi pravijo. Raznolikost vsakodnevnega dela daje mojemu življenju pestrost in me motivira, ne naveličam se dela in samega sebe. Trenutno se učim dela z novimi grafičnimi programi za računalnik, ki so hkrati v slovenščini in celo brezplačni (Gimp, Inkscape, Scribus ipd.). Sebastjan Vehar Sveti Miklavž se je tudi letos ustavil v Polhovem Gradcu Polhov Gradec, 5. december - Na predvečer sv. Miklavža so mladi iz Polhovega Gradca in okolice za pridne otroke pripravili poučno igrico, po njej pa jih je obiskal in obdaril sveti Miklavž. zaide v roke parklja Luciferja, ki fantu, skupaj z ostalimi peklenščki, pripravi darilo. Toda tega Janez ni posebej vesel, saj darila niso takšna, kot si jih je sam želel. Ker se Janez na koncu le odloči, da bo postal prijazen in dober fant, ga par-klji pustijo pri miru, za nagrado pa ga obišče sveti Miklavž s svojimi angelci. Njegovega obiska so se razveselili tudi otroci v polni dvorani kulturnega doma, ki so ga nestrpno pričakovali. Še preden je prisluhnil otrokom, pa je nekaj vprašanj zastavil domačemu župniku Bogdanu Oražmu in županu Francu Setnikarju, ki sta bolj ali manj uspešno odgovarjala. Za njima pa so oder napolnili otroci, ki so nekoliko prestrašeni pristopili do Miklavža in angelcev. Za svojo pridnost so otroci prejeli darila, Poučen uvod v prihod svetega Miklav- nato pa veseli odšli na svoje domove, ža so otrokom pripravili mladinci, ki so kjer so po tradiciji nastavili peharje doživeto zaigrali igro o bratcu in sestri- - kdo ve, morda se je dobri mož ustavil ci, ki pišeta pismo svetemu Miklavžu. tudi tam. A pismo nagajivega Janeza po pomoti Nadja Prosen Verbič; Foto: npv Dobri mož, ki pridne otroke v decembru obišče prvi, se je tudi letos ustavil v Kulturnem domu Jakoba Trobca, kjer so ga pričakali številni otroci in njihovi starši. Miklavž že obiskal najbolj pridne otroke v KS Dobrova V petek, 5. decembra, je otroke z Dobrove in iz okolice obiskal Miklavž v spremstvu angelčkov in nagajivih par-keljnov. Še pred tem so si starši in otroci lahko ogledali gledališko predstavo, ki jo je pripravila dramska skupina osnovne šole Dobrova. Nato pa je otroke razveselil Miklavž, ki jim je razdelil darila. Najbolj nagajive so prestrašili parklji, seveda pa so se otroci najbolj razveselili zvrhanega koša daril. Nato pa je Miklavž hitro odhitel naprej, saj ga je čakalo še veliko pridnih otrok. Zahvala velja tudi vsem sponzorjem, to so: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Krajevna skupnost Dobrova, SIVENNS, servis in vzdrževanje energetskih naprav, d. o. o., Matija Centrih - Lekarna Dobrova, Prevoz stvari Roman Kralj, s. p., ATTA PEKLAJ Transport in trgovina, d. o. o., GB CONSULTO, poslovno sodelovanje, Gregor Bogataj, s. p., KONSTRUKCIJE KOGOVŠEK Inženiring, proizvodnja, storitve, d. o. o., ROTAR kmetijsko-vrtnarska trgovina in servis, d. o. o., INSURA zavarovalno zastopniška družba, d. o. o., GRAFIK INVEST, Skladiščenje in logistika, d. o. o., GRAIN trgovina in storitve, d. o. o., BIZJAN ORODJARSTVO, proizvodnja in storitve, d. o. o. Sv. Miklavž na Črnem Vrhu Spet je prišel - otroke s Črnega Vrha in iz okolice je tudi letos, v petek, 5. decembra, sv. Miklavž obiskoval po domovih. Spremljali so ga seveda prelepi, v belino odeti angelčki in pa malo manj prijazni parkeljni. Otroci jih sprejemajo zelo različno. Nekateri se s parkeljni ne razumejo najbolje in poto-čio kakšno solzo, medtem ko jih drugi cukajo za rep. Vendar je za vse poskrbel kar sv. Miklavž, saj ima on glavno besedo. Miklavž je s sabo nosil tudi črno in zlato knjigo. V teh so bila zapisana imena otrok glede na to, kaj so si med letom zaslužili. V črni so bili zapisani malo bolj poredni, v zlati pa pridni otroci. Da so otroci izvirni in iznajdljivi ter polni presenečenj, ne moramo zanikati. Tako so nekateri Miklavžu pripravili presenečenje, drobno darilo ali napisali pismo zahvale, saj jih ta vsako leto ob obisku obdari. Katja Skopec Poslanska pisarna SDS Anžeta Logarja Obveščamo vas, da bo poslanska pisarna mag. Anžeta Logarja odprta tudi v naših krajih. In sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu: - na Dobrovi od 15.30 do 16.30 (občinska stavba, Stara cesta 13, 1356 Dobrova) - v Polhovem Gradcu od 17. do 18. ure (v prostorih KS Polhov Gradec 13, 1355 Polhov Gradec) Zaželena je predhodna najava na anze.logar@sds.si. Voščilo SDS Skrivnost sreče je v tem, da pričakuješ mnogo od sebe, pa malo od drugih. (Guinon) Spoštovani, vesele božične praznike v krogu najdražjih ter obilo sreče v letu 2015 Vam želita za občinski odbor SDS Dobrova - Polhov Gradec, predsednik Robert Oblak mag. Anže Logar, poslanec DZ iz Vašega okraja Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Smo to, kar delamo. Tudi v politiki. ПГ Dobre štiri mesece sem kot poslanec predstavnik vašega okraja v nacionalnem parlamentu. S politiko se sicer aktivno ukvarjam že dobrih petnajst let, a med 'odločevalce' ste me izvolili šele letošnjega julija. Poklic politika v svojem temelju pomeni predvsem predstavnika ljudi, ki je v službi - ljudi. Njegova naloga je, da zastopa stališča prebivalcev svojega okraja, odpira prava vprašanja in opozarja na ključne razvojne dileme. Predvsem pa, da vestno opravlja svoje delo. V parlamentarni demokraciji je parlament ključna institucija, kjer se krešejo mnenja in argumenti, vse to pa se prepleta s politično ideologijo strankarske konkurence. Najprepričljivejši naj s svojim argumentiranjem doseže, da ga podpre večina poslancev. Tako v teoriji... V praksi pa se kaže, da vladni poslanci nimajo nikakršnega razumevanja za predloge opozicije. Še več, kadar nimajo ustreznih protiargumentov, preprosto bojkotirajo razpravo. Čeprav v medijih večinoma zasledimo krilatico 'konstruktivna opozicija', bi morala biti koalicija tista, ki naj bo konstruktivna. Koalicija ima namreč večino, četudi je opozicija proti. In le konstruktivna koalicija bo v svoje odločitve vgradila tudi dobre rešitve, ki jih predlaga opozicija. V politiki je sicer veliko besed, in učinkovit je tisti, ki v tej poplavi besed zna ločiti zrno od plevi. Ki torej v množici stavkov najde tiste, ki najbolj povzemajo srž problema. Da poslanci veliko govorio, je sicer realnost vseh parlamentov. A vprašanje je, KAKO in KAJ govorijo. Kar spremljamo v tokratnem sklicu slovenskega parlamenta, je žal nasprotje parlamenta. Torej prostora, kjer se srečujejo različna stališča, programi, besede, zmaga pa najbolj prepričljiva argumentacija. Tokrat argumenti sploh niso pomembni. Lahko nizaš gore citatov, argumentov in podatkov, ki kažejo na neustreznost predlaganih odločitev, pa vas bo na vladni strani čakal zgolj - molk. Ali pa bojkot sestanka. Le na glasovanju je koalicija spet enotna, ko v vlogi glasovalnega stroja strumno pritiska bodisi na tipko 'ZA' bodisi na tipko 'PROTI'. V dojemanju funkcije sodobnega politika je takšno početje skregano s temeljno logiko parlamentarizma. Še posebej tedaj, ko vladna večina ne diskutira, ali celo bojkotira seje delovnih teles, ker jim tema pač ni všeč. Naj navedem samo en primer. V začetku meseca novembra so poslanske skupine v DZ prejele mednarodno peticijo političnih zapornikov iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Ljudje, ki so bili v rajnki Jugoslaviji zaprti že zato, ker so na skrivaj poslušali radijska poročila britanskega BBC, ljudje, ki so po čudežu preživeli naročen umor in še danes nosio v sebi naboje režimskih pištol, so mednarodni javnosti naslovili poseben apel, ki opozarja na politične zapornike v 21. stoletju. Med drugim opozarjajo na kršitve človekovih pravic v slovenskem pravosodju. V obrazložitev peticije proti zlorabam pravosodja in proti političnim zapornikom so želeli slovenskim parlamentarcem predstaviti svoje življenjske zgodbe. Zato, da bi opozorili, kam vodjo kršitve človekovih pravic s strani pravosodja. Čeprav nisem član parlamentarne Komisije za peticije in čeprav sem relativno dobro seznanjen z dogajanjem na področju kršenja človekovih pravic v slovenskem pravosodju in tudi v obdobju pred osamosvojitvijo, sem odšel tisti petek popoldne na sejo Komisije za peticije. Želel sem prisluhniti njihovim življenjskim zgodbam. Človeka presenetijo z neverjetno življenjsko energijo in nikoli premaganim optimizmom. Udeležba se mi je zdela obvezna že zavoljo tega, da jim s tem izkažem globoko spoštovanje in zahvalo, saj so s svojo pogumno držo in osebnim žrtvovanjem pomembno prispevali k padcu komunističnega režima. Če bi se namreč vsi po vrsti uklanjali komunistični ideologiji, še danes ne bi imeli svoje domovine! Adem De-ma?i, ki je za zapahi zaradi svoje svobodomiselnosti presedel 29 let svojega življenja, je na predstavitev priletel celo iz Kosova! In kaj sem doživel? Bojkot koalicijskih poslancev! Niti enega ni bilo. Si predstavljate - profesorji prava, glasni borci proti korupciji, doktorji družboslovja, ki pred TV kamerami na deklarativni ravni glasno branio človekove pravice, niso želeli prisluhniti in se soočiti z zgodbami tistih žrtev, ki so za prehod v demokratično ureditev bili pripravljeni nastaviti svoje hrbte. Obrazložitev bojkota? Razprava o peticiji nekdanjih političnih zapornikov iz Jugoslavije po mnenju koalicijskih poslancev bojda ne spada med teme, ki bi se lahko obravnavale na Komisiji za peticije. Ni mi dalo miru, zato sem malce pobrskal po parlamentarni zgodovini. Junija 2010 je na DZ priromala peticija Ukinimo vojsko! Poslala jo je revija Mladina. In ne boste verjeli. Komisija za peticije jo je brez težav obravnavala, na seji so sedeli vsi člani koalicije, prišel je celo svetovalec predsednika države ter varuhinja človekovih pravic. In so vsi živo ter dolge ure razpravljali. Pa nima peticija o ukinitvi vojske prav nobene neposredne povezave s človekovimi pravicami. Že sama fizična prisotnost bivših političnih zapornikov v Slovenji bi moral biti zadosten razlog, da bi se na takšnem dogodku trlo poslancev. Če kot glavno programsko izhodišče nove vlade postavljaš vzpostavitev novih moralno etičnih standardov, pa še toliko bolj. Že zato, da žrtvam političnih procesov še za časa življenja izkažeš spoštovanja vreden sprejem in pozornost, ter javnost ponovno opozoriš na stranpoti razvoja družbe, če se le ta zapiše samo eni in edini ide-ologji. Če koalicjskih poslancev ni bilo zato, ker se bojjo razprave o pravosodju v Slovenji, potem naj gredo pogosteje na teren, da bodo spoznali, kaj ljudje dejansko mislijo o stanju v pravosodju. Če jih ni bilo zato, ker si ne želio razprave o posledicah komunistične in-doktrinacje, naj že enkrat spoznajo, da smo v 21. stoletju in da je Slovenja članica EU! Če pa se vladnim poslancem na sejo ni ljubilo preprosto zato, ker je bila sklicana v petek ob dveh, pa naj čim prej odložio svoje delo in svoj sedež v parlamentu prepustio tistim, ki so pripravljeni odgovorno opravljati svoje poslanstvo. V imenu ljudi in predvsem za ljudi! Sprehod po Miklavževem sejmu Polhov Gradec, 29. in 30. november - Za prijeten uvod v čarobni praznični december je letos poskrbel Miklavžev sejem, ki je v organizaciji Javnega zavoda Polhograjska graščina in v sodelovanju z OS Polhov Gradec potekal zadnji konec tedna v novembru. Dogodek je že šestnajsto leto zapored privabil številne razstavljavce od blizu in daleč ter lepo število obiskovalcev. Sejmi so nastali že v samih začetkih civilizacije. Bili so spremljajoč pojav religioznih obredov. Danes pa sejmi pomenijo predvsem prostor, ki je namenjen komuniciranju, saj je prav osebni stik med ponudnikom in povpraševalcem ključni dejavnik vsakega sejma, in to se ni spremenilo že vse od začetka njegovega pojava. Zato je v svetu sejemska dejavnost deležna nagle rasti. Na Slovenskem pa začetki sejemske dejavnosti segajo v srednji vek. Povezani so z nastankom mest. Cesarji so podeljevali posebne listine, ki so meščanom dovoljevale organizacijo točno določenega števila sejmov na leto. Na teh sejmih se je trgovalo zlasti z obrtniškimi izdelki. Tudi Miklavžev sejem v Polhovem Gradcu je namenjen predstavitvi domače in umetne obrti. Njegova tradicija sicer ni stoletna, vendar tudi 16 let ni malo, je ob odprtju povedala predstavnica organizatorja - Javnega zavoda Polhograjska graščina, Marija Nartnik, ki je dodala, da je sejem izrednega pomena tudi zato, ker na njem s svojo ustvarjalnostjo sodelujejo otroci. Otroci - pevci otroškega pevskega zbora Višajčki pa so sodelovali že v kulturnem programu ob odprtju, kjer so pod vodstvom pianista in zborovodje Klemena Mihačiča zapeli tri otroške pesmi. Za njimi je spregovoril župan Franc Setnikar, ki se je organizatorju zahvalil za pripravo dogodka, zbranim pa zaželel prijetne predpraznične in doživete praznične dni ter Iz lesene hiške v grajskem parku je dišalo po kuhanem vinu, čaju in pečenem kostanju. Domačin Robert Marolt se je predstavil z intarzijami - lesenimi slikami in drugimi lesenimi darilci, ki zahtevajo veliko natančnosti in spretno roko. Na otroških delavnicah so otroci izdelovali okraske iz pokovk. Devetošolci bodo zbrani denar od prodaje porabili za končni izlet. Srečanje članov nad 80 let Polhov Gradec, 24. oktober - Društvo upokojencev Polhov Gradec je tudi letos pripravilo srečanje s pogostitvijo za vse svoje člane, stare 80 let in več. Srečanje članov Društva upokojencev Polhov Gradec nad 80 let sklicuje upravni odbor društva že vrsto let. Njegov namen pa je predvsem prijetno druženje, pogovor in dobra volja, ki jo je bilo med člani čutiti tudi tokrat. Zbrane je sprva lepo pozdravil predsednik društva upokojencev Marjan Pleste- njak, ki jim je zaželel lep dan ter veliko zdravja in moči tudi v prihodnje. V imenu komisije za socialo je zbrane nagovoril Jože Bizjan, ki se je med drugim spomnil tudi vseh članov, ki bi radi bili z njimi, pa zaradi bolezni in slabega zdravja niso mogli priti, ter vseh tistih, ki so jih v preteklem letu izgubili. Pohvalil je poverjenike za njihovo skrb in delo, vse udeležence pa pozval, naj povabijo v društvo še mlajše upokojence, da se bo društvo še naprej lahko razvijalo in krepilo. Sledilo je okusno kosilo ter druženje in kramljanje o življenju in njihovem vsakdanu. Dogodek se zaključil z obljubo, da se naslednje leto zopet srečajo. Za na pot pa je vseh petintrideset povabljenih upokojencev iz rok predsednika društva prejelo nagelj, ki jih je na prijetno srečanje spominjal tudi doma. Nadja Prosen Verbič obilo zdravja in veselja v novem letu. Po tem je bil čas za sprehod med stojnicami, kjer je svoje izdelke in pridelke na ogled in na prodaj postavilo skoraj štirideset ponudnikov. Obiskovalci so svoje vreče navadno napolnili že v pritličju, kjer so lahko kupili mesnate, medene, pekovske in druge izdelke domačih proizvajalcev. V prvem nadstropju so obrtniki pokazali svoje mojstrovine iz lesa, blaga, volne, gline, keramike ter drugih materialov in snovi, iz katerega izdelujejo naravna mila, sirupe, mazila, nakit, okrasne posode, obleke, modne dodatke in druge unikatne izdelke. Nekaj tega se je našlo tudi v drugem nadstropju, kjer pa so se poleg že uveljavljenih ustvarjalcev, obiskovalcem predstavili tudi osnovnošolci. Ti so prodajali novoletne voščilnice ter drugo božično okrasje, zbrani denar pa bodo naložili na razredni račun, ki ga bodo porabili za končni izlet ob zaključku osnovne šole. Pester pa je bil tudi letos spremljevalni program, ki so ga predstavniki Javnega zavoda v sodelovanju z Osnovno šolo Polhov Gradec pripravili za otroke. Oba dneva so se izvajale različne delavnice, kjer so otroci izdelovali novoletne voščilnice, božične piškote, darilne škatlice, božične storžke in druge praznične izdelke. A največjega obiska je tako v soboto kot nedeljo bila deležna otroška predstava. Otroci so skupaj s starši prostor napolnili tako zelo, da igralci skorajda niso imeli prostora za igro. Morda so za to zaslužni domači igralci - učenci Podružnične osnovne šole Crni Vrh, ki so s predstavo Prepir v začaranem gozdu navdušili otroke v soboto ter mlajši igralci Dramske skupine KPD Ivan Cankar iz Šentjošta, ki so z odlomkom iz Snežne kraljice otrokom popestrili nedeljsko popoldne. Za druženje ob toplem napitku in prigrizku pa so letos poskrbeli člani Turističnega društva Polhov Gradec, ki so v grajskem parku posebej za to priložnost postavili leseno kolibo, iz katere je dišalo po cimetu in klinčkih. Bogat program ter pestra ponudba sta poskrbela, da je Miklavžev sejem tudi letos pri obiskovalcih in razstavljavcih pustil lep odziv. Upamo pa, da je poskrbel, da Miklavžev koš na naših domovih ni ostal prazen. Nadja Prosen Verbič; Foto: npv Voščilo LD Polhov Gradec Vsem občanom želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2015. Lovska družina Polhov Gradec Voščilo PGD Hruševo SREČNO IN ZDRAVO 2015 Vam želi PGD HRUŠEVO Voščilo PGD Črni Vrh PGD Črni Vrh želi vsem svojim krajanom in sosednjim gasilskim društvom vesele božične praznike in vse dobro v letu 2015. Na pomoč! PGD Črni Vrh Društvo upokojencev Dobrova Martinovanje v Beli Krajini Dan po sv. Martinu 12.11. smo se dobrovski upokojenci odpravili proti Beli Krajini. Kosmo odhajali od doma je padal dež, a že na prvem postanku na jutranji kavi v Žužemberku je posijalo sonce. Tako se je začel lepši dan in boljše vzdušje. Pot smo nadaljevali proti vasi Sela pri Semiču. Tam nas je sprejel znani čebelar Pavlin Bojan in nas za dobrodošlico postregel z domačo medico. Pri njih smo imeli preizkušino 4 vrst medu, medenega vina, medice, peciva pa tudi domačega kruha ni manjkalo. Z velikim veseljem smo prisluhnili čebelarju ob pripovedovanju o čebeljih družinah, pridelavi medu, medenih izdeljik, bolezni čebel itd.. Seveda smo mu zastavili tudi veliko vprašanj na katera smo dobili izčrpne odgovore. Povedal nam je, da čebela nabere kilogram medu mora obiskati 600 000 cvetov. Čebela sivka je razširjena po celem svetu, z imenom kranjska čebela. Je skromna, spretna, aktivna, miroljubna in delovna, tudi pika samo v primeru, da se brani. Res pa je, da je v času cvetenja kosta- nja bolj napadalna. Čebelarji imajo tudi svojega zavetnika sv. Ambroža. Meda so v letošnjem mokrem letu pridelali malo, lahko smo ga tudi kupili. Pot smo nadaljevali v smeri vasi Krupa, kjer nas je čakal vodič in nas odpeljal do izvira reke Krupe. Po krajšem postanku ob reki smo si ogledali tudi družinsko zbirko belokranjskih vezenin, ki so jih in jih še izdelujejo spretne roke gospodinj na turistični kmetiji Cerjanec. Ta obširna zbirka je razstavljena v lepi hrastovi brunarici. Vezenine so izdelane na domačem lanenem platnu, ki so ga pridelali doma in v njihove okolici. Družina Cerjanec se ukvarja tudi s tu-rististično kmetijo, slavijo po dobri domači hrani in vinu, zato smo pri njih praznovali sv. Martina. Pripravili so nam krst mladega vina. Ob dobri hrani, vinu in zvokih ansambla smo se tudi zavrteli. Ker pa se leto hitro izteka, naj omenim, da smo 4.12. zaključili z nordijsko hojo, saj nam vreme v naši okolici ni bilo naklonjeno, zato smo se odpeljali proti primorski in sicer do Strunjana, kjer smo imeli zadnji pohod v letošnjem letu. Pot nas je vodila preko stru-njanskih solin po Parancani (bivši ozkotirni železnici), skozi tunel do Portoroža in do Lucije. Z nordijsko hojo zopet začnemo v marcu 2015. 17.12. pa bomo leto zaključili s silvestrovanjem na Studencu nad Sevnico. Na koncu mojega pisanja, želim vse članom, članicam in vsem občanom vesele Božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2015. Za DU Dobrova Anica Tomšič Kuharski tečaji na Dobrovi Mesne roladice in še kaj V četrtek, 13. novembra, zvečer smo se zbrale na kuharskem tečaju v gospodinjski učilnici na OŠ Dobrova. Z dobrotami nas je navduševal kuharski mojster Robert Merzel. Občudovanja vredne mojstrske spretnosti in žongliranje po kuhinji so nas tako prevzeli, da smo obsedele, gledale, vonjale, testirale, slikale in oboževale odlične okuse. Tokrat nam je mojster pripravil krompirjevo juho z bučno peno in pečeno slanino ter koruzne tortilje s piščančjim nadevom, paradižnikom, zeleno papriko in sirom teta; roladico piščančjih prsi s sušenimi slivami, slanino in pestom na rdečem zelju (postopek priprave vam razkrivamo v nadaljevanju); rolado iz svinjskega hrbta s priželjcem, jurčki, jajci in ješprenj-čkom v mrežici na pireju iz pečenega korenja ter ananasovo sladico. Težko bi izpostavile, kaj je bilo najboljše. Vse je bilo prijetnih vonjav, lepega videza in odličnega okusa! Priporočamo preproste, a okusne roladice piščančjih prsi s sušenimi slivami, slanino in pestom na rdečem zelju. Navodila za pripravo: Piščančja prsa narežemo na tanke rezine, jih premažemo s pestom in nadevamo s suhimi slivami. Zavijemo v folijo in kuhamo 20-25 minut. Odvijemo folijo, damo na pekač in zavijemo v rezino slanine, popečemo z vseh strani ter ponudimo z dušenim rdečim zeljem. Za manj spretne pri zavijanju »roladic« predlagamo: v piš-čančje prsi zarežemo žepek in ga napolnimo s poljubnim nadevom. Za okus in dekoracijo popečemo s slanino ovite suhe slive in ponudimo kot prilogo. Po zapisu kuharskega mojstra Roberta Merzela Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova Noji namesto krav na Butajnovi Slovenska samozadostnost in samooskrba z domačo hrano je slaba. Uradni podatki statističnega urada kažejo, da smo v Slovenji bistveno bolje preskrbljeni z živalskimi kot z rastlinskimi proizvodi; za leto 2011 poroča o nizki stopnji samooskrbe z zelenjavo (37 odstotkov) in s krompirjem (63 odstotkov), medtem ko je samooskrba z mesom in jajci več kot 80-odstotna, čeprav nam primanjkuje lastne svinjine, z govedino in mlekom pa se oskrbujemo povsem sami, torej pridelamo vse, kar potrebujemo, in še malenkost izvozimo. Samooskrba z vinom je tudi odlična, skoraj 95-odstotna - na zdravje! Če si ogledamo stopnjo samooskrbe z ekološkimi živili, je teh le okoli 20 odstotkov, medtem ko 80 odstotkov pri nas prodanih ekoživil uvozimo, predvsem sveže zelenjave in sadja. Delež ekohrane je manj kot 2 % vse prodane hrane pri nas, se pa letni porast prodaje ekološke hrane giblje okoli 10 odstotkov. Anton Krek s kmetje Pr' Lupč na Butajnovi je vsekakor poskrbel za svojevrsten pečat - še kot delavec podjetja Tisa je s sodelavci razmišljal o alternativnih in tudi donosnejših kmetijskih produktih ter se domislil vzreje nojev. Tistih velikih afriških živali, ki znajo hudo brcniti, lahko pa meditirajo kar na eni nogi. Noji (Struthio camelus) izhajajo iz družine ptic, kakor kokoši ali prepelice, so odlični tekači, a kot največje ptice ne morejo leteti. Življenjska doba nojev je 65 let, plodni pa so do 40. leta. Spolno zrelost doseže samica pri dveh ali treh letih starosti, samec pa pri treh ali štirih letih. So izjemno radovedne živali in edine ptice z dvema prstoma, ki pa sta pri udarcu lahko smrtno nevarna (noj brca samo naprej). Klimatsko so zelo prilagodljive živali, zato jih uspešno redijo po vsem svetu. Imajo zelo malo naravnih sovražnikov. Izhajajo iz Južne Afrike, kjer je podnebje precej suho, pozimi pa se nočne temperature spustio pod ledišče. Poprečna teža odraslega noja je 150 kg, zraste pa do 2,5 metra. Noji so pašne živali. Njihova osnovna hrana sta paša in lucerna. V intenzivni reji se dnevno dodaja peletirana krma na osnovi lucerne, koruze, ovsa in mineralnih dodatkov. Krmimo jih tudi s senom, otavo, koruzno in travno silažo ter raznovrstno zelenjavo. Samica znese v obdobju od aprila do oktobra od 40 do 60 jajc, v idealnih razmerah tudi sto. Teža nojevega jajca je okoli 1,5 kg, veliko pa je kot 22 kokošjih jajc. Jajca se pobira vsak dan, valijo se v posebnih inkubatorjih (valilnikih), okoli 40 dni. Oplojenost se ugotavlja pod posebnimi svetili, po 5-10 dneh valjenja. Pravkar izvaljeni noj je težak blizu 1,5 kg in visok 25 cm. Najzahtevnejša reja, kjer je tudi največ pogina, je reja nojev, starih od 1 tedna do 1 meseca. Največji sovražnik nojev je stres, posebnih bolezni pa ni oziroma so redke (bakterioze, viroze). Noji so od leta 2000 redne pašne živali na Butajnovi, Anton jih je kupil pri Jajca so trdnejša in kar 20-krat večja od kokošjih. blejskem gojitelju, ki se danes s tem ne ukvarja več. Noj je zelo hvaležna žival, ki ne potrebuje kaj dosti nege, celo prezi-muje najraje kar zunaj. V najboljših časih je Anton imel tudi po 50 nojevih mladičev; zanje je namreč uredil profesionalni inkubator oz. valilnico. Mladič noja po letu dni od izvalitve iz jajca, velikega kar 20 cm, doseže že 100 kilogramov, od Anton Krek v nojevem telovniku česar je 40 kg mesa uporabnega za prodajo po povprečni ceni 15 EUR/kg, nam pošteno pove Anton, ki ima doma tudi uradno registrirano klavnico živali. A to še ni vse, nojeva jajca so posebno velika in trda, iz njih se lahko izdela okrasje za na mizo, izdolbe vzorec čipke, zakaj ne kar unikatna steklenica za žganje? Zelo specifično je nojevo usnje, ki je zaradi vraščenega perja prepikano in zračno. Nojeva koža je najmočnejša na nogah in ima značilen vzorec; ta krasi tudi usnjeni telovnik in jakno, unikatna kosa oblačil, ki ju je dal Anton strojiti in barvati k usnjarju v Domžale. Usnje je prav tako primerno za izdelavo denarnic in torbic. Nojevo veliko perje pa je zanimivo kot dekorativni material v cvetličarnah, za izdelavo maškar in še česa. Nekoč so iz nojevih peres izdelovali najboljša pisala. Klavnica sredi Butajnove je edina med Ško^o Loko in Brezovico in tja vozijo živali v zakol številni pridelovalci in gostinci, ki potrebujejo uradno potrdilo o zakolu, Anton pa med procesom klanja v moderno urejeni klavnici sodeluje z veterinarjem nasproti svoje domačije, ki na koncu sveže meso ustrezno označi. In krog je sklenjen. No, pravzaprav še ne, saj ga sklene sobotna tržnica. Anton namreč skupaj z ženo sveže in suhomesnate izdelke vsako soboto ponuja na ekoloških tržnicah Vič in Vrhnika. Poleg tega s svojimi proizvodi zalagata številne gostilne, med drugim Pr' Škof v Zaklancu, Brunarico Grič Šentjošt, restavracijo Bajc Vrhnika in druge. Za več informaci o vzreji nojev ali klavnici pokličite na tel. številko 041 895 770 ali pišite na e-naslov noj.tomi@gmail.com. Sebastjan Vehar 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NČ_št. 422., 19. december 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Dalmatinske pesmi ogrele Polhov Gradec V soboto, 6. decembra, so v veliki dvorani KD Jakoba Trobca zaigrale akustične strune tamburice in kitare. Šest članov klape Srdela iz Makarske pri Splitu je pokazalo in dokazalo, da za navduševanje publike ne potrebujejo električnih ali računalniških pomagal, le svoj glas in dalmatinski melos! ^Г 14 Koncert je bil že drugo leto organiziran pod okriljem TD Polhov Gradec in je dodobra napolnil dvorano. Občinstvo je rade volje sodelovalo s pevci, jim ploskalo in jih tudi na koncu z dolgim aplavzom privabilo nazaj v zelo segreto vzdušje. V dveh urah so predstavili klasične dalmatinske uspešnice in tudi svojo novo zgoščenko Marineta, kar je sicer ime plaže v obalnem mestu Makarska. Odmor med koncertom je bil tako idealna priložnost za nakup zgoščenke, pa tudi za debato, pokušino »kuhančka« in drugih pijač v preddverju dvorane. Po koncertu pa smo se družili še naprej in pesem se je vedno znova razlegala tudi v mali dvorani, brez ozvočenja, a s še več srčnosti. Duhovit in, kot sam pravi, »malo čuden« je bil Gregor Čuden, ki je povezoval dogajanje na odru in hkrati dodatno razgrel publiko s šalami na račun Dalmacije: »Dalmatinec pelje po plaži na povodcu svojega osla in si poje: Dalmatinac sam ... I-ja, i-ja, mu odgovarja osel.« Pogovor razkrije tradicijo Pogovoru za Naš časopis se je z veseljem odzval Nikša Gilić kot najstarejši član klape Srdela. In ne le to, Nikša, ki nastopa kot bas pevec, je edini član, ki vztraja vse od prvotne sestave klape, vsi drugi člani so se že zamenjali, saj je klapa Srdela najstarejša stalno delujoča hrvaška skupina, ki poje vse od prvega Omiškega festivala daljnega leta 1967, torej 47 let! Kot zanimivost, na odru je igral na tamburico tudi njegov sin. In njihov glas seže dejansko v deveto vas - nastopali so v polovici evropskih držav pa tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Nikša pa ima na Slovenijo dosti spominov, saj je pred upokojitvijo 24 let delal v Dalmaciji kot zastopnik slovenskih pohištvenih podjetij Meblo in Lipa Ajdovščina. Pravi, da v Slovenji nastopajo že sedmo leto po vrsti, in sicer na povabilo viške-ga Antonovega doma, no, drugič in ne zadnjič pa so bili dan pred viškim nastopom gostje naše občine. In še anekdota, ki se je spomni iz mladih let ... Njegov oče in stric sta si služila kruh kot prevoznika in sta med svetovnima vojnama v ljubljanski tovarni naročila kamion na osnovi Magirusa. Vse lepo in prav, a na vratih je bil v imenu podjetja oziroma lastnika kar trikrat napačno napisan trdi namesto mehki č, zato pravi, da na strešico v svojem priimku ni občutljiv. Da ima smisel za humor, pa pove tale domislica: »Rusi kažu, da su slali psa na mjesec ... mi ga imamo svaki dan na Suncu .« Res je, vročine Dalmaciji ne manjka in nekaj sonca je ob srčnem nastopu klape Srdela prineslo tudi v našo občino! Sebastjan Vehar Računalniške delavnice v muzeju pošte in telekomunikacij Učenci in srednješolci navdušeni V torek, 25. novembra, so se začele računalniške delavnice Dnevi računalništva, namenjene osnovnošolcem in srednješolcem. V treh dneh se je v Muzeju pošte in telekomunikacij Polhov Gradec zvrstilo devet delavnic, ki so jih pripravili v laboratorijih na fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI), dogodek pa je organizirala FRI skupaj z muzejem pošte in telekomunikacij. Zanimanje za obisk dogodka Dnevi računalništva v Polhovem Gradcu je bilo ogromno, na ogled muzeja in sodelovanje v računalniških delavnicah se je prijavilo več kot 400 osnovnošolcev in srednješolcev iz vse Slovenje. V četrtek so v muzeju celo presegli rekord po številu obiskovalcev v enem dnevu - prišlo je namreč več kot 170 učencev in djakov skupaj s spremljevalci ter štirje nadarjeni otroci. Delavnice so potekale vzporedno, pri čemer je vsaka trajala približno 20 minut, nato pa so otroci obiskali drugo delavnico. Letos je FRI pripravila naslednje delavnice: glasbeni kotiček, risanje za vsakogar, stroj za urejanje, večdotična površina, človeški robot Roomba, igralnica, vizualno programiranje robota Thymio II, 15 sekund slave, piranski sladoledarji. Delavnice so bile tako zanimive, da otroci sploh niso želeli oditi. Prav tako so bili nad njimi navdušeni zaposleni v muzeju. S tovrstnimi projekti in delavnicami veliko prispevamo k prenašanju in širjenju znanja na nove generacje ter promoviramo računalništvo. UV (foto: Veronika Stampfl) Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec Izlet v neznano - v davne kraje naše slovenščine, v Rezijo Izlet v neznano med prijavljene zmeraj vnese nekaj napetosti. Kam greš, je pogosto vprašanje. Tudi tokrat je bilo tako. Odgovor pa je bil: tja kot ti. Letos so pomagale Zverinice iz Rezije, knjiga ljudskih pripovedk Milka Matičetovega (1973). Ljudsko izročilo je zbiratelj nabral med pripovedovalkami v tej samotni dolini v Italiji, na drugi strani Kanina. Z njimi je ta dolina postala priljubljena in znana. K tem »zverinicam« nas je v besedah napotil Stane Dvanajščak, ki je z ženo Marico izbral cilj izleta v neznano za leto 2014. Kmalu smo vedeli, kam se podajamo. 12. oktobra smo se tako po vožnji po Zgornjesavski dolini, mimo Kranjske Gore, kmalu za Višarjami obrnili na levo, v dolino Rezija s kraji Korita, ki so najbližje Kaninu in nimajo več stalnih prebivalcev, Bila, Ravenca, Njiva, Solbica. V tej smo se ustavili. i.-. M №1 dovalka. A duh pripovedovalstva še živi. Tudi vodička nam je med potjo povedala nekaj ljudskih drobtin iz preteklosti. Ciklame ali po rezijansko korčice so ponekod še krasile našo pot. Na pašniški livadi se je odprl lep razgled na Škrbino in druge hribe Lepa sprehodna pot okoli Solbice Sprejela nas je vodička, katere pripovedovanje je dokazovalo, da čuti s krajem in da živi zanj. Popeljala nas je po krožni poti oko- li Solbaške vasi, kakor Solbico imenujejo v svojem, rezjanskem narečju, ki je davna vzporedna oblika naše slovenščine. Steza je ponekod spominjala na mehke potke po grebenu naše Grmade, sem pa tja pa se nam je zazdelo, da bomo zagledali tudi stebla blagajevk. Najbližje vasi smo v grapi, obdani s skalnato steno, občudovali vitek, visok slap, zraven pa od vseh hudih vremenskih ujm obrušeni kamniti stolp. Rezjani so se veliko izseljevali in tako ni naključje, da smo šli mimo hiše, za katero smo slišali, da prebivalci živijo v Milanu in Avstraliji. V gozdičku, imenovanem V borovičju, smo med temnimi borovci, ki so se temno zeleno razprostirali tudi na pobočju nad nami, ubirali stopinje mimo hiše, kjer je živela znamenita rezjanska ljudska pripove- V tej hiši V borovičju je živela pripovedovalka Zverinic iz Rezije po imenu Jelica. pred Mužci, hribovjem, ki ločijo Rezijo od Terske doline v Beneški Slovenji. Steza se je razširila v pot in spet smo dosegli cesto. Na poti proti izhodišču smo se ustavili še ob kapelici, ob kateri so se Rezjani poslovili, ko so šli od doma, in kjer so jih ob prihodu pričakali domači. Pomolili so za srečno vrnitev. Ura je bila ravno poldne in tudi mi smo slišali, kako se po rezijansko moli. Ne vem, če je še kje kakšno narečje v Slovenji, da bi se njihov domači jezik zakoreninil v molitev. To je dodaten dokaz o dragoceni samosvojosti njihovega jezika, po navadi se namreč moli v knjižnem jeziku. - Davni odkruški časa pa niso opazni samo v duhovni kulturi, tudi ples je njihova posebnost. Par, ki pleše, se vrti drug ob drugem, a za roke se ne drži; pri tem moški močno trka ob tla. - V vas smo spet prišli na mestu, kjer v italijanščini, nemščini in slovenščini piše: dobrodošli. Tudi s tem kaže Solbica živahen obraz. Še posebej pa je privlačna ob božiču, ko pripravijo žive jaslice nad vasjo, na mestu, kjer sedaj »živi« nekaj figur iz Zverinic iz Rezije. Muzej brusačev je na mnoge naredil silovit vtis. Solbica je namreč znana po brusačih, popotnikih, ki so zapustili dom in za skromen zaslužek hodili od hiše do hiše ter brusili nože, škarje, popravljali dežnike. Toliko raznih pripomočkov na kolesu, ob njem, spredaj in zadaj so spravili brusači na svoje prevozno sredstvo, da si človek skoraj ne more predstavljati. Najprej so vse te dodatke nosili na hrbtu, potem so se pa »modernizirali«. Prav je, da imajo ob vstopu v vas ti imenitni »tehniški« popotniki lep spomenik. Svoj etnografski muzej pa imajo Rezjani v Ravenci, v montažni hiši, ki je spomin na bivališče, kakršno so imeli po potresu leta 1976. Tudi v njem smo se ustavili. Odhajali smo v zavesti, da smo videli košček zemlje, na katerem si davna slovenščina podaja roko s sodobno, in videli kraje na drugi strani Kanina, v katerih preteklost z mnogimi spomeniki diha v sedanjost. Če kdo želi obiskati Rezijo, lahko piše na e-naslov rozajanski-dum@liber°.it. Milka Bokal Spoznavanje kmetije z otroki v vrtcu V mesecu novembru sem glede na interes otrok v naši skupini Želve izbrala mesečno temo »Kmetija«. Otrokom sva s sodelavko kmetijo predstavili na najrazličnejše načine. Najprej smo se s kmetijo seznanjali preko slikanic in strokovnih knjig. Spoznali smo katere stavbe so na kmetiji, kaj počnejo ljudje na kmetiji, katere stroje uporabljajo in katere živali lahko bivajo na kmetiji. Skupaj smo spoznali, da sta na kmetiji največkrat hiša, kjer bivajo ljudje in hlev, kjer bivajo krave, konji, osli.. .pa seveda tudi svi- njak, kokošnjak, pesjak... Na to temo smo prebrali več zgodbic. Iz duplo kock smo zgradili maketo kmečke hiše. Vsi otroci so z veseljem pomagali sestavljati kocke, pri tem sem jih malo usmerjala, da je nastala trdna hiša. Na kmetiji lahko srečamo veliko domačih živali. Otroci so jih poznali že kar nekaj, to so: krava, pujs, konj, mačka, pes, kokoš, petelin, piščanček, ovca...manj znane so jim bile npr. gos, osel, puran, koza. Spoznavali smo njihova imena, barve, prehrano in bivališča. S pomočjo slikanic smo jih med seboj primerjali po velikosti. Kožo živali smo spoznavali tudi preko slikanic s ponazoritvijo dlake/perja posameznih živali, kjer so otroci živali spoznavali preko otipa. Tako smo spoznali, da je večina živali na kmetiji pokritih z dlako, nekaj pa s kožo in perjem. S pomočjo plastificiranih fotografij živali smo spoznali tudi živalske dru- žine na kmetiji. Tako so otroci sami sestavljali živali v družine npr. kokoš, petelin, piščanček. Otroci so živali prepoznavali po oglašanju. Kmečke živali smo s pomočjo modelčkov izdelovali iz plastelina. Naučili smo se dve deklamaciji, in sicer: »Muca« in »Pridni zajčki« ter reševali uganke o živalih na kmetiji. Otroci so najbolj uživali pri posnemanju gibanja živali. Najprej smo spoznali posamezno žival in njeno gibanje, nato smo ga uprizorili ob instrumentalni glasbi in zraven posnemali še oglašanje živali. Pri tem smo izvajali naravne oblike gibanja (hoja, tek, skoki, plazenje.). Plesali smo tudi na otroške pesmice o kmetiji. Na temo kmetje smo okrasili tudi igralnico. Z nalepkami smo okrasili okna. Slikali smo z barvo na »pujske«; iz barvnega kartona smo izdelali koruzne storže in koruzo ter miške, tiskali smo travo s tempera barvo in časopisnim papirjem, naslikali kmetje s prstnimi barvami, barvali smo pobarvanke na temo kmetija... In odšli na daljši sprehod mimo kmetij na Dobrovi. Proti koncu meseca smo se odpravili na obisk na kmetijo. Ob prihodu na kmetijo sta se nam pridružili dve domači mački. Otroci so ju z zanimanjem opazovali. Lastnica nam je razka-zala kmetijo. Ogledali smo si krave, ki so začudeno strmele v nas. Nato smo si v svinjaku ogledali pujse pri hranjenju in v kokošnjaku kokoši, ki so se z veseljem fotografirale. Vsako žival smo ob opazovanju skupaj opisali. Ogledali smo si tudi različne stroje, ki jih uporabljajo za delo na kmetiji. Otroci so na koncu uživali še v teku po velikem kmečkem dvorišču. Vzg. Katja Suhadolc OŠ Polhov Gradec Dan šole Leto je že naokoli in spet smo dočakali dan šole. V četrtek, 20.11. 2014, je naša šola ob 15. uri in 30 minut odprla vrata za učenke in učence pa tudi njihove starše. Zlasti na razredni stopnji se je kar nekaj staršev odločilo, da bodo ta dan skupaj s svojimi otroki »greli« šolske klopi. Tema letošnjega dneva šole je bila MOJ ODNOS DO HRANE, saj smo se na šoli že prej odločili, da sodelujemo na Tednu globalnega učenja, ki med 15. in 23. novembrom poteka na področju celotne Slovenje že osmo leto zapored. Teden globalnega učenja je dogodek, ki ga pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo članice Sveta Evrope, pri nas pa poteka pod okriljem društva Sloga. V tem tednu se v številnih evropskih državah zvrstjo številni dogodki, ki so namenjeni vprašanjem družbene izključenosti, globalne soodvisnosti in solidarnosti. Tema letošnjega Tedna globalnega učenja je bila Prehranska varnost, njen namen pa je bil izpostaviti zlasti naslednja področja: lokalno in globalno neenakost in nepravičen dostop do hrane, stereotipe glede hrane, medkulturno percepcijo odnosa do hrane, globalno državljanstvo, globalno odgovornost do področij, ki trpijo hudo lakoto, spoštovanje človekovih pravic in pravice do hrane. Že pred dnevom šole so se na šoli začele izvajati različne dejavnosti, povezane s temo Prehran-ske varnosti. Program dneva šole je potekal v tem vrstnem redu: na predmetni stopnji smo se najprej zbrali v svojih matičnih učilnicah, kjer so potekale različne delavnice, ki so trajale eno uro. Sledilo je predavanje z naslovom Moj odnos do hrane je - hvaležnost, ki ga je vodila gospa Marta Satler iz društva Edirisa Slovenje. Gospa Satler je tako kot večina sedanjih članov društva Edirisa kar nekaj časa preživela v Ugandi kot prostovoljka. Otrokom v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah skuša preko svojih predavanj približati svet njihovih vrstnikov v Ugandi, pa tudi v ostalih afriških deželah. Po končanem predavanju smo se odpravili v svoje razrede na okusno malico, ki nam je tega dne še posebej teknila. Nato je napočil čas za kviz. Razdelili smo se v dve skupini in tekma se je začela. Po končanem kvizu smo se še enkrat odpravili v avlo, kjer nam je gospa Darinka Orel najprej predstavila izsledke raziskave ob zaključku tedna globalnega učenja, ki je bila narejena na naši šoli in je zajela šolsko prehrano po svetu, v Sloveniji in na naši šoli. Za konec pa so svoja opažanja o zavrženi hrani na naši šoli strnili še šolski novinarji, ki so prej 10 dni skrbno spremljali dogajanje v jedilnici v času glavnega odmora za kosilo. Clani šolskega novinarskega krožka na Osnovni šoli Polhov Gradec Tržnica poklicev V 8. in 9. razredu je najpomembnejša odločitev o nadaljevanju izobraževanja. Pri sprejemanju poklicne odločitve se poleg staršev vključuje tudi šola. Učenci skozi celotno osnovnošolsko izobraževalno pot razvijajo svoje sposobnosti, delovne navade, darove, poznavanja sebe in svoje interese. Šola s svojimi dejavnostmi spodbuja in širi te lastnosti. V okviru poklicne orientacije pa se učenci srečajo z več dejavnostmi: obisk CIPS-a, reševanje različnih testov, ki so povezani s poklicno odločitvijo, pogovori, razgovori, svetovanja, ki jih izvajajo svetovalni delavci in razredniki, obisk podjetij, poklicne karte, obisk Informative, informativni dnevi, dnevi odprtih vrat izbranih šol. Ena izmed oblik spoznavanja šol in poklicev pa je tudi Tržnica poklicev. Letos je organizirana drugič, prvič je bila organizirana lansko šolsko leto na OŠ Horjul. Svetovalne delavke iz OŠ Horjul, Polhov Gradec, Dobrova, Brezovica in Log - Dragomer smo se med seboj povezale in nastala je ideja, da se za učence organizira tržnica, kjer se bodo predstavile srednje šole. Na Tržnico poklicev pa niso povabljeni samo učenci, temveč tudi njihovi starši. Srednje šole so zelo dovzetne za povabila in se na svojstven način tudi predstavio (v eni minuti menjamo verige na motorni žagi, sestavimo pručke, predstavimo delovne prakse v tujini ...). Dijaki srednjih šol sodelujejo tudi na predstavitvah, tako da našim učencem lahko na njim razumljiv način predstavio šolo in poklic. Z organiziranjem Tržnice poklicev želimo osnovnošolcem ponuditi dodatno možnost, da se seznanijo s posameznimi izobraževalnimi programi in v domačem okolju neposredno pridejo v stik s šolo, profesorji, dijaki. Albina Jerman Slabe Intervju z Janezom Sečnikom, gasilcem 1. Kakšno se vam zdi vaše delo? Včasih zelo naporno, včasih pa tudi zabavno. 2. Kakšno škodo je povzročil žled v lanskem letu? Žled je povzročil veliko škodo v naših gozdovih in tudi na stanovanjskih objektih. 3. Kakšno škodo so povzročile poplave letos? Poplave so največ škode povzročile na objektih, ogromno tudi na cestah. Sprožilo se je veliko ze- meljskih plazov, ki so povzročili škodo v kmetijstvu. 4. Ali je škoda že odpravljena? Najnujnejše stvari so se sanirale. Potrebnih pa bo še več let, da se odpravi vsa škoda po žledolomu in poplavah. 5. Ali radi pomagate ljudem? Zelo rad pomagam, zato sem se tudi odločil, da sem prostovoljni gasilec. 6. Koliko časa ste že gasilec? To delo opravljam že 30 let. 7. Koliko ljudem ste že pomagali? Pomagam vsem, ki potrebujejo pomoč, in ne znam prešteti vseh. 8. Ali uživate v tem delu in zakaj? Včasih je zelo naporno, nekaj časa pa si vzamemo tudi za zabavo, posebno na tekmovanjih, gasilskih vajah in gasilskih veselicah. V tem delu zelo uživam, ker rad pomagam, imam rad delo gasilca. 9. Zakaj ste se odločili za to delo? V mladosti je bilo to druženje z vrstniki, kasneje pa sem opazil, da ljudje velikokrat potrebujejo pomoč in jim kot gasilec lahko velikokrat pomagam. 10. Kakšno misel bi sporočili bralcem? Opravljanje dela gasilca je zahtevno, vendar bi bilo brez prostovoljnih gasilcev življenje naših krajanov veliko težje, saj gasilci pomagamo ob različnih nesrečah in dogodkih. Ana Dolenc, Lidija Železnik in Janez Sečnik, 7. a Tradicionalni slovenski zajtrk v drugem razredu OŠ Dobrova » Njami, še bi ... « Tradicionalni slovenski zajtrk smo združili z naravoslovnim dnem na temo »Zdravo živim«. Vse dejavnosti tega dne so bile povezane z zdravim življenjem: »telovadili« smo z možgani, skrbeli za osebno higieno, uživali zdravo hrano, se gibali na svežem zraku, se igrali in družili s prijatelji ter ustvarjali. Otroci so izvedeli, od kod so prišle sestavine za tradicionalni slovenski zajtrk, podrobneje so spoznali življenje čebel in predelavo mleka. Najbolj pa so se razveselili zajtrka. Z užitkom so pojedli vse in še več. »Njami, še bi ...« so ob koncu dejali. »To je bil najboljši zajtrk. Takšen zajtrk bi imel vsak dan.« (Anže Tomc, 2. a) »Všeč mi je bilo jabolko, ker je bilo slovensko.« (Nina Koren, 2. a) »Zajtrk je bil dober kot sladica.« (Pia Podobni-kar, 2. a) »Rada imam čebele in tudi med.« (Neža Te-hovnik, 2. b) »Rada imam praznike. Slovenski zajtrk je praznik.« (Zala Bernik, 2. b) »Pojedel sem štiri porcije, tako je bilo dobro.« (Martin Rožnik, 2. b) Andreja Mutec 36 NAŠ ČASOPIS fcffii (Ш\ i®i v • WW1®' _ Občina SEJ Log - Dragomer 19. december 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Županovo voščilo »Drage občanke in spoštovani občani, želim vam ponosno in domoljubno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, mirno doživljanje božičnega večera in odločno vstopanje v leto, ki prihaja ... Bodite zdravi in zadovoljni! Miran Stanovnik, župan Vpis v vrtec Log - Dragomer Starše/skrbnike obveščamo, da poteka vpis v OS Log - Dragomer, enota vrtec Log - Dragomer, za šol. leto 2015/16. Vloge sprejemamo najpozneje do 28. 2. 2015-za sprejem otrok s 1. 9. 2015. Vlog, ki bodo prispele po tem datumu, komisija ne bo obravnavala. Nove vloge morajo vložiti tudi starši, katerih otroci so bili v preteklem šol. letu odklonjeni in so uvrščeni na čakalni seznam. Prav tako morajo nove vloge vložiti tisti starši, ki so vloge za sprejem v šol. letu 2014/15 oddali po 28. 2. 2014 in otroci niso bili sprejeti. Komisija za sprejem otrok bo vloge obravnavala v mesecu aprilu na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec (Ur. l. RS, št. 107/10). Dokument je objavljen tudi na spletni strani vrtca na naslovu: http://www.oslogdragomer. org/vrtec/index.php?option=-com_docman&task=cat_vie-w&gid=15&Itemid=32. Ravnateljica mag. Mihaela Mrzlikar Odbori še niso sestavljeni, sejo prekinili Log - Dragomer 19. november 2014 - Občinski svet je v novi sestavi zasedal že drugič. Dnevni red seje je župan Miran Stanovnik nekoliko skrajšal, pri obravnavi predloga proračuna pa so svetniki dvignili roke za prekinitev seje ter se dogovorili, da bodo o proračunu pred ponovno obravnavo na seji govorili še na neformalnem sestanku. Stranke in liste zastopane v občinskem svetu se do sklica seje, na kateri bi svetniki morali imenovati odbore in komisijo, niso uskladili, zato je župan to točko dnevnega reda umaknil. Svetniki so v nadaljevanju potrdili zapisnik konstitutivne seje ter se nato nekaj časa zadržali ob postavljanju pobud in vprašanj, ki tudi v novo sestavljenem svetu ostajajo podobna kot na sejah v preteklem letu. Dolga razprava pa se je razvila ob obravnavi predloga proračuna. Same vsebine proračuna se svetniki na seji niso dotikali, temveč so izpostavili, da si željo o proračunu neformalno razpravljati in ga dopolniti z razvojno naravnanimi postavkami. Kot so poudarili bi v primeru, da bi predlog potrdili in ga dali v javno obravnavo, ko bi bilo sicer še možno vnašati dopolnitve, občanom sporočili, da tak proračun podpirajo. Zato so raje dvignili roke za prekinitev seje ter usklajevanje na neformalnem sestanku. V. L. 174 tisočakov za dva prehoda Prečkanje regionalne ceste pri gasilskem domu na Logu in pri križišču z Rimsko cesto je za pešce zaradi nepreglednosti in visoke omejitve hitrosti vožnje precej nevarno. Na občini so se na večkratno pobudo prejšnjega občinskega sveta lotili priprave podlag za ureditev državne ceste. Neprijetno jih je presenetila vrtoglava cena ureditve dveh prehodov, ki jo je projektant ocenil na skoraj 174.000 evrov. Projektantsko podjetje Appia je za občino pripravilo projekt umestitve dveh prehodov čez regionalno cesto na Logu. Enega naj bi zarisali pri loškem gasilskem domu, drugega pa pri križišču Rimske z regionalno cesto. A stvar ni tako preprosta, kot se morda zdi na prvi pogled, zadostiti je namreč treba številnim pogojem Direkcije Republike Slovenje za ceste (DRSC). Kot nam je pojasnil župan Stanovnik, se ta naslanja na zakonodajo. »In ta zakonodaja predvideva tudi določeno ureditev na prehodih za pešce. Ko smo pregledali vso projektno dokumentacjo in vse zahteve projektov, ki jih je treba izpolniti, smo ugotovili, da je projektna ocena 174 tisoč evrov.« Za to ceno bi zarisali dva prehoda za pešce ter postavili del zahtevanega pločnika, čakalne cone in javno razsvetljavo. Martin Martinčič iz občinske uprave je po- jasnil, da je samo vrednost javne razsvetljave ocenjena na kar 69 tisočakov, za primerjavo je navedel ceno postavitve javne razsvetljave na cesti Pod Lovrencem, za katero je občina odštela 14.000 evrov. Kljub nekajkrat višji ceni od pričakovane Stanovnik ostaja optimističen in prepričan, da bo cena prehodov bistveno nižja. »To je projektantska ocena, ki je jaz ne bi jemal kot juho, ki se poje tako vroča, kot se skuha.« Pojasnil nam je, da se z DRSC še pogovarjajo in pogajajo ter da bodo naredili vse, da bo cena nižja. »Na tak način ne smemo zapravljati davkoplačevalske-ga denarja, narediti moramo vse za varnost in vse, da izpogajamo pravo ceno. Cena ne more biti taka, vsekakor ne.« Kot je še poudaril, je varnost občanov na prvem mestu in ni dopustno, da bi na ta račun nekdo služil. V. L. Tako je bilo lani. Foto: Robert Dominič Skupaj v novo leto 2015 Tudi letos bo na Silvestrov večer veselo v športnem parku na Logu, kjer se boste občanke in občani lahko družili na tradicionalnem novoletnem srečanju. Silvestrovanje na prostem se bo začelo 31. decembra ob 22. uri in bo trajalo do prvih ur novoletnega dne. Poskrbljeno bo za brezplačen čaj in kuhano vino. Vzdušje bodo popestrile glasba iz zvočnikov in prijetne viže izpod prstov domačih harmonikarjev. Vljudno vabljeni. V. L. Proračun šele naslednje leto Novi občinski svet z novoizvoljenim županom na čelu prekinja dolgoletno prakso sprejemanja občinskih proračunov še pred začetkom novega koledarskega leta. Tokrat si bodo svetniki in župan vzeli nekoliko več časa za pregled proračuna in usklajevanje, tako da naj bi proračun sprejeli šele v drugi polovici januarja. Obeta se začasno financiranje. Občinski svet je na svoji drugi redni seji na mize dobil osnutek proračuna za prihodnje leto, a so sejo pri tej točki prekinili in se dogovorili, da si bodo, glede na to, da se začenja nov županski in svetniški mandat, vzeli več časa za premislek in pogovor o tem, katere postavke vključiti v proračun. Sklenili so, da bodo pred nadaljevanjem obravnave proračuna svoje poglede uskladili in predstavili na neformalnem sestanku. Župan Miran Stanovnik je pojasnil, da so sprejemanje proračuna začeli nekoliko drugače, saj so si vzeli nekoliko več časa za pogovore. »To je morda nekoliko drugačen način, a mislim, da ni treba, da naša občina ostaja v nekih kalupih iz preteklosti.« Prepričan je, da več časa prinaša več kakovosti. »Na neformalnem sestanku se je pokazalo, da smo delo dobro zastavili. In prepričan sem, da so tako svetniki še bolj vključeni in vpeti v pripravo proračuna.« Bo pa zaradi zamika pri sprejemanju proračuna potrebno začasno financiranje. »Januar bo zagotovo financiran začasno, to sploh ni slaba praksa in tu ne vidim nobene drame. Pripraviti bo treba odlok o začasnem financiranju za prvo trimesečje, ampak to ne pomeni, da je treba vse tri mesece financirati začasno.« Kot nam je še pojasnil župan, se bodo projekti, ki so se začeli, financirali nemoteno. »Vse terjatve, ki bodo prihajale iz začetih projektov, se bodo financirale, in tu ni nobenih sankci za občino.« Zakonodaja sicer pravi, da je za odločanje o začasnem financiranju občine pristojen župan. Ta mora o svoji odločitvi obvestiti občinski svet in nadzorni odbor. V obdobju začasnega financiranja se financiranje funkci in njihovih nalog ter drugih s predpisi določenih namenov nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto, do višine porabljenih sredstev v enakem obdobju preteklega leta. To pomeni, da je podlaga za določitev obsega začasnega financiranja občine obseg odhodkov in drugih izdatkov realiziranega proračuna v enakem obdobju preteklega leta. Če proračun ni sprejet v prvih treh mesecih leta, se na predlog župana lahko podaljša s sklepom občinskega sveta. Izvedeli smo še, da naj bi proračun dokončno sprejeli v drugi polovici januarja, sredi decembra naj bi osnutek proračuna na seji obravnaval občinski svet in ga dal v javno obravnavo. Pred dokončnim sprejemom proračuna naj bi se z njim na zboru občanov seznanili tudi občani. V. L. Obnova šolske telovadnice je zaključena Velika šolska telovadnica ima novo, lepšo ter seveda bolj funkcionalno podobo. Zaradi izvajalčevega zamujanja pri delu so bili pouk in popoldanske dejavnosti v telovadnici ovirani kar nekaj tednov. V telovadnici so novembra potekala obnovitvena dela. Izbrani izvajalec je obnovil tlake in z novo podlago preplastil tla telovadnice. »V sklopu projekta je bila obnovljena obstoječa podlaga. Izbrani izvajalec jo je na poškodovanih mestih zapolnil in nato po celotni dolžini prebrusil. Sledilo je polaganje devet milimetrov debele upogljive talne obloge ter oznaka igrišč za košarko, odbojko, rokomet, tenis in nogomet,« je pojasnil Martin Martinčič iz občinske uprave. Nove rdeče igralne podlage, ki je zamenjala dotrajano in obledelo zeleno, so se zelo razveselili osnovnošolci. Ti so nam povedali, da je bila prejšnja podlaga dosti trša. Sicer pa se na šoli lahko pohvalio tudi z novimi odbojkarskimi igrišči. »Postavili so se temelji za odbojkarsko igrišče. Naročene so bile nove mreže in drogovi,« je povedal Martinčič. Odbojko bodo lahko po novem igrali na enem velikem igrišču ali pa na dveh manjših. Za obnovo so na občini odšteli dobrih 31 tisočakov. Projekt sanacije tal šolske telovadnice je del evropsko financiranega programa Leader, iz tega naslova naj bi občina pridobila polovico sredstev. Velika pridobitev, ki so jo izvedli sočasno z obnovo telovadnice, pa je ločeno ogrevanje. »Z dodatnimi ventili smo v sklopu sanacije uredili ločeno ogrevanje šolske telovadnice, ki je po novem neposredno povezana s kotlovnico,« nam je povedal župan Stanovnik. Ta ukrep bo omogočil samostojno ogrevanje telovadnice v popoldanskem času in med počitnicami, ko v telovadnici potekajo zunajšolske dejavnosti. Ker popoldne ne bo treba ogrevati celotne šole, naj bi tudi precej privarčevali. Obenem so stare radiatorje nadomestili z novimi, zaradi česar naj bi bile temperature v telovadnici v zimskih mesecih prijetnejše. Za obnovo sistema ogrevanja so odšteli 3500 evrov. V. L. Župan Stanovnik januarja na reli Dakar Miran Stanovnik se kljub županovanju ne bo odrekel dirkanju na prestižnem reliju Dakar. Pravi, da bo izkoristil redni letni dopust v najbolj »mrtvem« času v letu, na dirko pa gleda kot na priložnost, ki mu lahko tudi na županskem stolčku odpre številna vrata. kušnjah). Čakata nas kar dve maratonski etapi, obe v drugem tednu. In še tole: najdaljša etapa bo predzadnja s kar 1024 kilometri. Pošteno.« Mnenja javnosti o njegovem odhodu na Dakar so deljena. A Stanovnik na svoj izziv gleda s pozitivne plati: »Na zgodbo o Dakarju gledam tako - župan gre za 14 dni na dopust, po novem letu, ko je mrtev čas. Najbolj mrtev v vsej sezoni.« Dodaja, da je njegov dopust bolj odmeven, ker je drugačen. »Neki drugi župan bo šel na lov na Kamčatko, pa ga morda tudi ne bo tri tedne, tretji bo šel v Tibet v gore, nekdo na morje, pa se o njih ne bo dosti govorilo.« Župan še pravi, da mu je mednarodna prepoznavnost prinesla številna poznanstva, ki mu lahko odprejo številna vrata tudi na županskem stolčku. »Ker sem na srečo še aktiven tekmovalec, kategoriziran po kriterijih olimpijskega komiteja, imam kot vrhunski športnik na stežaj odprta tudi druga vrata, tudi v sistemih, v katerih ne moreš enostavno priti zraven. Če nekdo župana pozna, in me poznajo, ker je Miran Stanovnik v tem športu v svetovnem pokalu blagovna znamka, nikoli ne vemo, kdaj bo tudi za Občino Log - Dragomer prišel dober glas.« Nadaljuje, da je Dakar priložnost, na kateri se pridobijo resne življenjske izkušnje in občutek odgovornosti »Na Dakarju gre za mojo lastno odgovornost, kjer je lahko včasih rezultat življenje ali smrt. V takih situacijah se človek navadi odgovornosti in ta občutek odgovornosti si želim prenesti še v občinsko upravo in širše.« Stanovnik bo na dirko odšel takoj po novem letu, domov pa se bo vrnil 18. januarja. V. L. 4. januarja se bo v Južni Ameriki začela največja vzdržljivostna preizkušnja na svetu, reli Dakar. Ta bo dirkače popeljal skozi Argentino, Bolivijo in Čile. Nastopajoči bodo 9200 kilometrov dolgo dirko začeli v Buenos Airesu v Argentini, trasa pa jih bo do 17. januarja, ko se bo dirka zaključila, vodila do Iquiqueja in Uyunija v Boliviji ter se po drugi poti vrnila v argentinsko prestolnico. Med drugim bodo dirkači na nadmorski višini 4970 m prečkali prelaz Abra del Acay v Argentini. Na sedmi izvedbi relija v Južni Ameriki bo znova nastopil Miran Stanovnik. Ta je o prihajajoči dirki na svojem faceboo-ku zapisal: »Nekaj zanimivosti o Dakarju 2015: večkrat bomo dirkali na višini preko 3600 metrov nad morjem, skupno bomo prevozili 9295 kilometrov (od tega 4752 km na časovnih preiz- »Odlično smo sodelovali« Log, 30. november 2014 - Predstavniki športnih, kulturnih, gasilskih, upokojenskih in preostalih občinskih društev so pripravili družabno srečanje, na katerem so se zdaj že nekdanjemu županu Mladenu Sumini zahvalili za osem let uspešnega sodelovanja. Sodelovanje med društvi, ki delujejo v Občini Log - Dragomer, in občino je bilo od ustanovitve dalje dobro, so na srečanju poudarjali predstavniki društev. Ti so izpostavili, da jim je Sumina vedno prisluhnil, jim pomagal in z njimi dejavno sodeloval, odrekel pa jim ni niti finančne podpore. »S tabo sodelovati je bilo krasno. Kupil si nam tri nove avte, postavilo se je več kot 70 hidrantov, kupovalo se je zaščitno opremo in na vso opremo smo vsi gasilci zelo ponosni ter jo skrbno čuvamo in preudarno uporabljamo,« je v imenu log-dragomerških gasilcev povedal Pavel Remškar in dodal: »Nikoli nisi rekel, da ni denarja. Rekel si, povejte, kaj potrebujete in zakaj, in mi prinesite te stvari na mizo.« Preostali predstavniki društev so tem besedam pritrdili ter se zahvalili za dobro sodelovanje in posluh. »Ves čas si nam stal ob strani, najlepša hvala za vse,« so dejali balinarji. Podo- bno je bilo na drugih športnih področjih, občina je uspešno sodelovala z obema upokojenskima društvoma pa tudi kulturniki. »Za kulturo je bilo izjemno poskrbljeno, niti enkrat nisi rekel ne in si nam vedno priskočil na pomoč,« je povedala predsednica KUD Kosec Anica Vengust. Sicer pa so organizatorji, občinska društva, izpostavili, da je Sumina skupaj s prostovoljci, ki delujejo v društvih, postavil temelje marsikateremu društvu v občini. Skupaj z občinskim svetom, ki je potrdil osem proračunov v času županovanja nekdanjega župana, so se vzpostavili visoki standardi ter podlage za uspešno delovanje društev. »Bil si na vsaki pasji procesiji,« je v šali dejal Matija Nik in dodal, da bo Sumino na področju sodelovanja z društvi težko preseči, ter tako vrgel rokavico novemu županu Miranu Stanovniku. Po mnenju Mladena Sumine na področju dela z društvi menjava oblasti ne prinaša sprememb. »Prepričan sem, da bo Stanovnik dobro delal naprej in da za društva ne bo razlik. Perspektiva za razvoj dejavnosti je lepa, tudi v prihodnje upajte na razvoj programov in kako- vosti ter materialne podlage za delo.« Ob tej priložnosti so društva Sumini podarila akvarel Emilije Erbežnik, financirala pa so tudi pogostitev, ki je sledila uradnemu delu. V. L. Vsak od nas na leto zavrže 82 kilogramov hrane Vrhniška komunala se je v občinah Log - Dragomer, Vrhnika in Borovnica pridružila dvanajstim slovenskim krajem, ki so svoje prebivalce opozorili na količino zavržene hrane. Na stojnice, v omarice, na regale in v zabojčke so postavili 82 kilogramov različnih živil (sadje, zelenjava, mlečni izdelki, pijače idr.), kar predstavlja povprečno količino živil, ki naj bi jo vsak Slovenec odvrgel v zabojnik za odpadke oziroma na kompostnik, in sicer zaradi preveč nakupljene, skuhane ali pridelane hrane. Kot so pojasnili na KPV, je bil cilj prikaza prebivalce opozoriti na omenjeno problematiko in jih spodbuditi k odgovornejši, trajnostno naravnani potrošnji. Teden mineva v znamenju evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Ena izmed pomembnejših problematik je količina zavržene hrane. V svetu namreč vsako leto zavržemo 1,3 milijarde ton hrane oziroma približno tretjino vse hrane. Samo v Slovenji naj bi v letu 2011 zavrgli skoraj 170 tisoč ton hrane, kar pomeni približno 82 kilogramov na prebivalca. Danes je Komunalno podjetje Vrhnika na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva v bližino občinske stavbe v Dragomerju postavilo stojnico z omenjeno količino zavržene hrane. Ob tej akciji so se na komunalnem podjetju povezali z lokalnimi proizvajalci, kmetovalci in pridelovalci ter tako opozorili tudi na pomen lokalno pridelane hrane. Prikaz je potekal v petnajstih slovenskih krajih - v Dragomerju, Borovnici, na Vrhniki, v Ljubljani, v Domžalah, Tržiču, Idriji, Celju, Slovenskih Konjicah, Kopru, Novi Gorici, Sežani, Divači, Komnu in v Občini Hrpelje - Kozina. Ob tej priložnosti je Janko Kramžar, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva, povedal: »V Zbornici komunalnega gospodarstva verjamemo, da sta naloga in dolžnost vseh komunalnih podjetij, da spodbujamo preprečevanje nastajanja odpadkov, traj-nostni razvoj in odgovorno potrošnjo. Zato sta naša naloga in dolžnost tudi, da si aktivno prizadevamo zmanjšati količino zavržene hrane.« Na komunali menijo, da se je tako velikim količinam odpadne hrane mogoče izogniti. Predlagajo deset preprostih korakov, ki vključujejo načrtovanje jedilnika in nakupov ter izogibanje impulzivnim nakupom, pomembno je tudi preverjanje rokov uporabe, pravilno shranjevanje živil, ustrezno vzdrževanje hladilnika ter reda v njem, pozornost na velikost obrokov, uporaba ostankov hrane ter ukrepi, s katerimi sadje in zelenjavo ohranimo dlje časa sveža. Podrobnejše napotke si lahko ogledate na spletni strani Občine Log - Dragomer. V. L., foto: V. L. Vabilo na pohod z lučkami na Debeli hrib Zbrali se bomo v soboto, 27. decembra 2014, ob 18. uri pred gasilskim domom v Dragomerju. Po zaključku pohoda se vrnemo v dom, kjer vas bosta čakala topel čaj in kuhano vino. Vabi PD REGA Vsem članom, občanom in donatorjem voščimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2015, hkrati pa vam želimo veliko veselja ob obisku planin in uživanja v naravi. PD REGA OO DeSUS LOG - DRAGOMER r ~ ^ želi vsem svojim iDeSUSi članicam in članom L zA kot tudi vsem občankam in občanom vesele božične praznike in srečno novo leto 2015. Tokrat bo proračun bistveno drugačen Na 2. redni seji novega sklica 19. novembra 2014 smo imeli občinski svetniki na dnevnem redu tudi potrditev predloga proračuna za leto 2015. Že uvodna razprava je pokazala, da je namera svetnikov, da se pripravi razvojno dolgoročno naravnan proračun, zelo resna. Osem let drobljenja javnih sredstev, brez jasno zastavljene vizije razvoja občine, je bilo preveč, da bi v prihodnje lahko pričakovali ustaljeno delovanje. Kljub samohvali o eni najbogatejših občin v Slovenji nismo rešili vprašanj o osnovnih infrastrukturnih objektih, ki jih sosednje, manj »bogate« občine pospešeno gradijo. Trdna odločitev svetnikov, da tako ne gre več naprej, se je odrazila v skoraj enotnem glasovanju (eden proti in eden vzdržan) za prekinitev seje in dopolnitev predloga proračuna z jasnimi razvojnimi postavkami. Župan je sklical posvetovalni sestanek za dopolnitev predloga proračuna dne 3. 12. 2014, na katerem so bila podana številna dopolnila k predlogu proračuna. Glavni poudarek je bil na realnosti pričakovanih prihodkov občine in izločitvi prodaje kmetijskega zemljišča s parcelno številko 1310 k. o. Log ter nujni rezervaciji letnih proračunskih sredstev v višini ca. 500.000 € v naslednjih petih letih za pokrivanje lastne udeležbe v projektu čistilne naprave s kanalizacijskim omrežjem. Preostale investicije se načrtujejo in posledično financirajo iz občinskega proračuna, skladno z izdelano strategjo razvoja občine in prednostnim seznamom investicj, kjer je omenjena čistilna naprava s kanalizacjo daleč na prvem mestu. Načrti razvojnih programov morajo biti za naslednja leta določeni skladno z zgoraj navedeno strategjo razvoja in prednostnim vrstnim redom investicj. Takoj je treba: - pripraviti pregled občinskih nepremičnin ter načrt gospodarjenja z njimi, - pripraviti rešitev t. i. Zrimškove hiše in objekta JZP v Športnem parku Dragomer, - izdelati študijo komunalnega opremljanja zemljišč za PPC Log, - pripraviti in sprejeti pravilnik o sofinanciranju kmetijske dejavnosti v občini. Med nujnimi posegi so bile omenjene še energetska sanacija javnih objektov (šola s telovadnico), nabava opreme za Civilno zaščito in gasilska društva ter priprava dokumentacije za gradnjo vrtca na Logu. Podan je bil tudi časovno opredeljen predlog sprejemanja osnutka takega proračuna in predlog s strani župana o ustanovitvi delovne skupine za pripravo strategije občine, ki naj bi osnovo za razpravo pripravila do 31. 3. 2015. Še posebej so bile poudarjene naslednje pomembne naloge občinske uprave (župana), ki imajo velik vpliv na delovanje občine v prihodnje, niso pa pogojene s sprejetjem proračuna. Podlago imajo v sklepih občinskega sveta in jih je treba čim prej (takoj) začeti oz. nadaljevati njihovo izvedbo. To so: - pridobitev kohezijskih sredstev za kanalizacjo, - OPN (občinski prostorski načrt) - stoji več kot leto in pol, - strategja razvoja občine (v prvem koraku se pripravi osnutek na največ desetih straneh) - sklep OS je nerealiziran že približno dve leti. Na začrtani poti bomo svetniki vztrajali, ker le na ta način lahko dosežemo izvedbo nujno potrebnih infrastrukturnih projektov. Svetniki Občinskega sveta Občine Log - Dragomer: Domen Cukjati, Mirjam Čuden-Kocbek, Branko Gorjan, Ivan Kle-novšek, Franci Kozjek, Iztok Novak, Roman Remškar Plezalna prireditev z dobrodelno noto Log, 6. december 2014 - Več kot sto mladih zavzetih plezalcev, pridni prostovoljci, neprijetno vreme, precej slab obisk koncerta pevke Alye, pester program in zbiranje sredstev za društvo Jonatan Prijatelj so zaznamovali prireditev, ki jo je znova uspešno organiziral SPD Korenjak. Športno plezalno društvo Korenjak je v zadnjih letih v loškem športnem parku gostilo številna odmevna tekmovanja oziroma prireditve, tudi svetovnega formata. V tem prazničnem času so se odločili za organizacijo dobrodelno-športne prireditve Kranjska klajmbing ter znova dokazali, kako se stvarem streže. »Športno plezalno društvo Korenjak vsako leto ob koncu plezalne sezone organizira interno plezalno tekmovanje, letos pa smo se odločili, da to tekmovanje odpremo tudi za vse druge ljubitelje športnega plezanja. Predvsem zato, ker imamo ustrezne pogoje, saj smo letos nadgradili plezalno steno in se na njej da plezati tudi pri današnjih temperaturah,« je pojasnil Lorin Möscha. Ideja o druženju je prerasla v tekmovanje in na koncu v dobrodelno prireditev. »Povezali smo se z znanko Tatjano Kruder, predsednico društva Jonatan Prijatelj za pomoč staršem otrok z rakom. Seveda se je našemu vabilu odzvala in pritrdila - ja, storimo nekaj dobrega. Tako smo se odločili, da organiziramo to dobrodelno prireditev za otroke z rakom,« je še povedal naš sogovornik. Društvo Jonatan Prijatelj je nastalo pred leti iz stiske in nuje staršev, ki so ob svojih hudo bolnih otrocih prehodili trnovo pot. Ti so bili, ko so se izvili iz najtežjega obdobja, izkušnje pripravljeni deliti z drugimi, ki so se znašli v podobnem položaju, in jim tako dali vedeti, da v teh trenutkih niso sami. Prireditev je imela predvsem dobrodelen značaj Na prireditvi so za društvo Jonatan Prijatelj zbrali skoraj 874 evrov. Obiskovalci so lahko društvu pomagali na štiri načine, z nakupom srečk, s prostovoljnimi prispevki, z nakazilom sredstev na bančni račun društva Jonatan Prijatelj ali pa z zbiranjem kartuš oziroma tonerjev tiskalnikov. »Potekal je srečelov z bogatimi nagradami. Vsaka srečka je bila dobit-na, na moje presenečenje jih je zmanjkalo že po eni uri. Druga možnost je bila, da so se obiskovalci udeležili delavnic, kjer so lahko po svoji želji prispevali kovanec ali dva v skrinjice, ki smo jih postavili na prizorišču,« je dve od možnosti zbiranja dobrodelnih sredstev opisal Möscha. Delavnice, ki so jih pripravili, so s svojo pestrostjo navdušile mlajše in tudi nekoliko starejše obiskovalce. Ti so se lahko prepustili spretnima maskerkama, ki sta poslikali njihove obraze, ali pa manikiri nohtov, ustvarjali so okusne kolačke ali pa izdelovali čudovite angelčke, miklavže in parklje. A tu se dobrodelna praznična gesta ni zaključila. Z organizacijo prireditve so korenjaki želeli razveseliti tudi plezalce in prebivalce ob- čine, ki so jih povabili na brezplačno kranjsko klobaso in ričet ter na glasbeni koncert Alye s skupino ter njihove predskupine 3soms. Med obiskovalce so razdelili več kot 70 litrov okusnega ričeta izpod kuhalnice Urbana Demšarja ter 340 kranjskih klobas. Preko celega dneva je prireditev obiskalo več kot 500 ljudi, velika večina iz oddaljenih občin in sosednjih krajev. Organizatorji so bili nekoliko razočarani, ker jim je uspelo privabiti le peščico občanov, in to kljub temu, da so bili ti povabljeni z vabili, ki so jih dobili v poštne nabiralnike, k dobrodelnemu dogodku pa je vabil tudi veliki plakat pred loško trgovino. Sicer pa smo se prepričali, da organizacija takšnega dogodka ni mačji kašelj, Zanjo je bilo treba odšteti dobrih šest tisočakov ter na stotine prostovoljnih ur članov društva, organizatorji so jih našteli 545, veliko pa so prispevali tudi sponzorji in donatorji. Balvanske probleme reševalo več kot sto otrok Korenjaki so na plezalno tekmovanje privabili 102 plezalca. Mladih športnikov, ki so na tekmo prišli iz vse Slovenje, niso odvrnile niti zimske temperature. Kar tri ure so v kvalifikacijskem delu tekmovanja vztrajali v steni in poskušali priti na vrh vseh postavljenih smeri. Otroci so se pomerili v štirih starostnih skupinah od U8 do U14. »V finalni del tekmovanja je šlo 40 tekmovalcev, iz vsake kategorije po deset, pet deklet in pet fantov,« je povedal Möscha. Finale se je odvil v večernih urah, po koncertu Alye. Najboljši so plezali 20 finalnih smeri, ki so jih postavili Jernej Kru-der, Jure Golob in Anže Štremfelj. V. L., foto: V. L. Rezultati: U8 1. Ema Kordež 2. Ana Beber Boštjančič 3. Nara Beber Boštjančič 1. Jaka Jaki 2. Matevž Margon 3. Jernej Kotar Tominšek U10 1. Maja Majcen 2. Letija Fajfar 3. Dominika Kodra 1. Grega Verbuč 2. Anej Batagelj 3. Žiga Šorli U12 1. Neli Bratož 2. Janja Oblak 3. Lučka Rakovec 1. Lan Möscha 2. Andrej Polak 3. Aljaž Resnik U14 1. Alja Zalar 2. Sara Glušič 3. Klara Avanzo 1. Aleks Čoklc 2. Nejc Sitar 3. Primož Tonik Sponzorji: Iglu šport, d. o. o., Treking šport, d. o. o., Kibuba, d. o. o., Lapis, d. o. o., Gostilna pr' Krajnc, Ekolife Natura, d. o. o., Društvo Sladki nasmehi, Društvo Jonatan Prijatelj, Sonček Kozmetika, Moj Frizeraj, Delicije, d. o. o. - Kranjske klobase, gorčica, kruh in ričet Tisoč iskric za šolski sklad Log - Dragomer, 9. november 2014 - Osnovna šola Log - Dragomer je tudi letos pripravila dobrodelni koncert, na katerem so glasbeniki in plesalci številno občinstvo s tisoč iskricami popeljali v praznični čas. S svojimi izdelki so se predstavili učenci, KUD Kosec ter umetniki Draga Davitkova Erič, Emilija Erbežnik in Mojca Zver, z nakupom izdelkov pa so obiskovalci pomagali zbirati sredstva za šolski sklad. Osnovna šola Log - Dragomer je v sodelovanju s kulturnim društvom KUD Kosec ter umetnicami Drago Davitkovo Erič, Emilijo Erbežnik in Mojco Zver zbirala prostovoljne prispevke, namenjene šolskemu skladu. Obiskovalci, ki so kupili izdelke, ki so jih mladi in nekoliko starejši umetniki in ustvarjalci razstavili v prizidku šole, so z darovanimi finančnimi sredstvi pomagali pri nakupu likovnega materiala, ki ga potrebujejo učenci. S sredstvi iz šolskega sklada so bili v preteklosti sicer pokriti stroški šole v naravi za učence iz socialno šibkejših družin, sredstva pa so bila namenjena tudi za nakup igrač in učil za šolo in vrtec, za novoletno prireditev za učence, plačilo nekaterih prevozov na tekmovanja, nagradni izlet učencev ... »Jaz se vam zahvaljujem, da ste se zbrali v tako velikem številu, vesela sem, da dobrodelnost v naših srcih še živi. Prav tako iskrena zahvala našim mladim ustvarjalcem, učencem, in seveda njihovim mentorjem, KUD PGD Log pomaga Zbiranje sredstev za Nika V PGD Log smo organizirali akcijo zbiranja sredstev za sina naše članice. Z zbranimi sredstvi bi radi Niku omogočili dodatno terapijo in plačljive medicinsko-tehnične pripomočke. V mesecu decembru in januarju smo akcijo zbiranja zamaškov in pločevink nadgradili s storitvijo SMS-donacija. Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo NIK na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za Nikovo terapijo ter medicinsko-tehnične pripomočke. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenje, Izimobila, Debitela, Simobila in Tušmobila. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani PGD Log. Za vsak zamašek, pločevinko in poslani SMS se vam PGD Log zahvaljuje in vas pozdravlja z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Kosec in umetnicam, ki so se odzvali in darovali izdelke za naš šolski sklad, ki bo v celoti namenjen vašim, našim otrokom, za njihov razširjen program,« je na prireditvi povedala ravnateljica mag. Mihaela Mrzlikar. Obiskovalci so pred koncertom in po njem preplavili prizidek šole, v katerem na stojnicah ni manjkalo izvirnih daril za obdarovanja najdražjih in različnih unikatnih izdelkov, ki so jih izdelali učenci z mentorji in Koščevi kulturniki. Obiskovalci so lahko v sproščenem vzdušju poklepetali ob skodelici čaja in pecivu, na pravi praznični čajanki. Praznično vzdušje so v večnamenskem prostoru ustvarili številni nastopajoči. Uvod v koncert so pripravili otroci, ki so pričarali tisoč iskric ter s svojim petjem v dvorano priklicali decembrskega dobrega moža Dedka Mraza. Ta je otrokom naročil, naj mu napišejo pisma želja, obiskovalcem je dejal, naj nikar ne nehajo verjeti v dobro, ravnateljici pa je obljubil, da ji bo poskusil izpolniti novoletno željo. Ta je svojo željo porabila za vse občane in si skromno zaželela, da bi občina le sprejela proračun. Na odru je s svojo ustno harmoniko ponovno navduševal Miha Erič, mistično in mitološko vzdušje je s svojo harfo ustvarila priznana harfiska Mojca Zlobko Vajgl, nekdanji učenec Nejc Remškar pa je s harmoniko poslušalce popeljal v svet tanga. Z atraktivnimi dvigi so dih jemale Žabice, ki so se predstavile tudi z baletno točko. Koncert so prepletli tudi s petjem otroškega pevskega zbora ob spremljavi Orffovega orkestra, triom Lilijana Stepic, Emilija Erbežnik in Jože Jesenovec, predstavila pa se je tudi pevka Christine Zadnikar, nekdanja pevka skupine Leelo-ojamais, ki se je podala na samostojno pot. Z živahnimi ritmi so za piko na i na koncu poskrbeli 3čelos. V. L. Voščilo PGD Dragomer - Lukovica Vsem prebivalcem Občine LOG -DRAGOMER, sosednjim GASILSKIM DRUŠTVOM, članom GASILSKE ZVEZE VRHNIKA in predstavnikom OBČINE želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2015, dobrega zdravja, osebne sreče ter veliko delovnih uspehov. Zahvaljujemo se za vso podporo, izkazano naši dejavnosti. Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica щ 'rlfcjti . tìTKJМ£ Л Л* г * H V 201Ì cÙQ ■i г у zm. 8. redna vaja v letu 2014 Vaja gasilcev Občine Log - Dragomer V dela. občinskem poveljstvu Log - Dragomer redno izvajamo usposabljanja operativnih gasilcev, kljub obilici drugega V soboto, 22. novembra, smo se gasilci iz PGD Log in PGD Dragomer - Lukovica zbrali na redni, tokrat že 8. vaji v letu 2014. Osemnajst gasilcev se nas je razdelilo v tri skupine na različnih delovnih točkah, kjer smo osvežili znanje o uporabi električnega vitla na naših vozilih, preizkusili novo pridobitev PGD Log, večnamensko reševalno žago Husqvarna Rescue, ter se preizkusili v rokovanju z motorno žago na višini. Za izvedbo vaje nam je delovne površine in dvižno ploščad odstopilo podjetje Avtovleka Cepon, s. p. Po koncu vaje pa so prijetno presenetili še z odlično pogostitvijo. Za vse našteto se jim prav lepo zahvaljujemo. 40 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 19. december 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Dejavnosti KUD Kosec v januarju 2015 13.1. Izdelovanje nakita in brošk iz filca ob 18:00 Mentorica: Tanja Kranjec Lokacija: OŠ Log-Dragomer, učilnica št. 10 14.1. Bralni krožek - Poezija Milke Hartman ob 18:00 Mentorica: Alenka Logar Pleško Lokacija: Sejna soba Občine Log- Dragomer 26.1. Delavnica izdelave valentinovih voščilnic ob 18:00 Mentorica: Ana Vrenk Lokacija: OŠ Log-Dragomer, učilnica št. 10 27.1. Menjava igrač in otroških knjig ob 18:00 Mentorica: Moj ca Premus Lokacija: OŠ Log-Dragomer, učilnica št. 10 28.1. Bralni krožek- Poezija Gustava Januša ob 18:00 Mentorica: Alenka Logar Pleško Lokacija: Sejna soba Občine Log- Dragomer Vsak Ročna dela, štrikanje, kvačkanje, vezenje PON. Mentorici: Anica Vengust in Marjeta Tešanovič ob 18.00 Lokacija: OŠ Log - Dragomer , učilnica št. 10 Rock'n'Roll za otroke Mentorica: Ula Leban Lokacija: OŠ Log-Dragomer, jedilnica Vsak Kleklanje ob 15.30 TOR. Mentorici: Ivica Cesnik in Anka Grom Lokacija: Dom upok. Log, Pot na Ferjanko 4 Folklora ob 15.45 za otroke Mentorica: Nataša Kogovšek Lokacija: OŠ Log-Dragomer, jedilnica Vabilo k ostalim dejavnostim KUD-a Kosec 12. januarja sekcija DVIG, vabi na delavnico o učenju, ob 17h. Delavnico bo vodila predavateljica Ida Srebotnik. Prijave pošljite na: kud.kosec@gmail.com do 5.1. 2015. Kje bo delavnica, vam bomo sporočili po prejetju prijav. Vse tiste, ki vam je ljuba glasba in petje pa še kar vabimo v naš mešani vokalno - instrumentalni zbor, kjer ne poznamo nobenih starostnih omejitev. V mesecu januarju pripravljamo gledališko igrico za najmlajše, vse informacije glede igrice bodo še pravočasno objavljene na oglasnih deskah naše občine. Vse tiste, ki še niste člani našega društva vabimo k vpisu! I Naših delavnic se lahko udeleži vsak. Za naše člane so delavnice brezplačne. ) KUD У KP tet ... iT.. _. ... 1 i f Огартпн i- ■ airi ■■lit mjk-H L U ■ h ■ IK . - i........... Srečanje članic, starejših gasilk in gasilcev GZ Vrhnika na Logu Deževnega petka, 7. novembra 2014, se nas je okoli 160 gasilcev zbralo na srečanju veteranov GZ Vrhnika v gasilskem domu. Po uvodnih nagovorih župana Občine Vrhnika, g. Stojana Jakina, in župana Občine Log - Dragomer, g. Mirana Stanovnika, so nas pozdravili še član UO GZ Slovenije in predsednik GZ Vrhnika, tov. Vinko Keršmanc, predsednik Komisije za veterane in častni poveljnik GZ Vrhnika, tov. Pavle Bizjan, ter tov. Marinka Cempre-Turk. Po uvodnih govorih je sledil naslednji program: Big band Glasbene šole Vrhnika pod vodstvom dirigenta g. Matjaža Kajzerja je zaigral tri skladbe, nato je nastopila domača plesna skupina Babice žabice, ki je požela prijeten aplavz z letečimi baloni na koncu točke, sledil pa je še skeč dveh komedijantov iz Šenčurja, ki sta nasmejala vse navzoče v dvorani. Večer se je zaključil ob prijetnem druženju domačinov, harmonikaša Blaža in kitarista Matica ter ob dobri pogostitvi. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem nastopajočim, Gasilski zvezi Vrhnika za soorganizacijo, še posebna zahvala pa gre tov. Karmen Puhar za vodenje programa. Predsednik PGD Log Andrej Gubič prazni zdravo 2015! OO SLS KUD Kosec Ekskurzija bralnega krožka v Maribor in srečanje s Tonetom Partljičem Jesenska srečanja bralnega krožka smo obogatili z raziskovalnim izletom v Maribor 3. novembra in s srečanjem s Tonetom Partljičem, ki smo ga spoznavali pred poldrugim letom. Srečanje nam je uspelo organizirati s pomočjo naše Olge in gospe Ane Marije Pušnik, predsednice Kulturnega društva Maribor Studenci, ki sta bili nekdaj pisateljevi sošolki, ter članov KD Studenci (nekaj se nam jih je samoiniciativno pridružilo na junijskem spoznavanju prelepe zamejske Koroške). Na pot smo se odpravili s kombijem, ki ga je tudi tokrat varno vozil naš Jakob, okrepljeni z Olginim osebnim vozilom, saj bi sicer ne mogli vsi na pot. Člani Kulturnega društva Maribor Studenci, ki se ponaša z bogato, 80-letno tradicijo, so nas sprejeli v svojih prostorih v montažni Marlesovi hiši sredi velikega vrta. Skupaj s svojo predsednico so nas presenetili s toplim sprejemom in pogostitvijo, predstavili so nam delovanje svojega društva, potem pa skupaj z nami pričakali pisatelja Toneta Partljiča, zaradi katerega smo se pravzaprav odpravili na pot. Na kratko smo se predstavili tudi mi, potem pa smo se skupaj z gostitelji prepustili poslušanju njegovih pretresljivih, a tudi radoživih avtobiografskih pripovedi, ki nikogar med nami niso pustile ravnodušnega. Skupaj z njim smo se odpravili še na večini manj znani desni breg Drave s prelepim razgledom na mestno središče, kjer nam je g. Partljič med svojim živahnim, duhovitim in poznavalskim pripovedovanjem, obogatenim s številnimi večini nepoznanimi podrobnostmi, razkrival zanimivo zgodovino tega prelepega mesta, ki se je v toplem soncu kopalo na drugi strani reke. Popeljal nas je mimo Bibičeve, Jančarjeve in Vando- tove hiše do Koroškega kolodvora, kjer smo se potem poslovili od njega in od večine naših novih znank. Odpravili smo se na kosilo v pred kratkim odprto romsko restavracijo. Sledil je popoldanski ogled mesta z uradno vodičko, ki smo ga začeli v Mestnem parku, se sprehodili skozi mestno središče in si ogledali vse najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike. Ves čas je bilo z nami tudi več članic KD Maribor Studenci, ki so se izkazale kot izjemno pozorne spremljevalke in odlične poznavalke svojega mesta. Poslovili smo se vodičke in od svojih gostiteljic ter se odpravili proti domu, polni nepozabnih vtisov, a tudi z grenkim spoznanjem, kje smo in koliko dela nas še čaka, saj za delovanje kulturnega društva v domačem okolju nimamo niti osnovnih pogojev - gostujemo v občinskih in nimamo svojih prostorov, ki so predpogoj za uspešno delovanje kulturnih društev in razcvet kulturnega življenja v domačem okolju, in to na pragu glavnega mesta naše mlade države, na začetku novega stoletja. Alenka Logar Pleško 19. december 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 41 Kulturno društvo izdalo revno Poimenovali so jo Kosec, po redki ptici z barjanskih travnikov, po kateri ime nosi tudi kulturno društvo. V prvi številki so predstavili življenjske zgodbe soobčanov, ki so za svoje delo prejeli najvišje državne ali mednarodne nagrade ali priznanja, oziroma staroselcev, ki so bili rojeni ali so preživeli mladost v naših krajih med obema svetovnima vojnama. Naslednja številka bo tematska, v njej bodo predstavili svoje društvo in številne dejavnosti, s katerimi so popestrili kulturni vsakdan v občini. V prvi številki so objavili pogovore s tremi občani: akademskim slikarjem, ilustratorjem in avtorjem animiranih filmov ter profesorjem in dobitnikom številnih prestižnih nagrad, Milanom Eričem z Loga; nekdanjim rektorjem ljubljanske univerze, profesorjem in dobitnikom državnih in mednarodnih nagrad, akademikom prof. dr. Miho Tišlerjem z Lukovice, ter staroselko Tončko Bravhar, ki se še dobro spominja, kakšen je bil Dragomer v njenem otro- I iSRf štvu in mladosti, pred skoraj devetdesetimi leti. Vse tri življenjske zgodbe je v zanimive pogovore strnil Darijan Novak, ki je o sogovornikih dejal:»Nobenega od občanov nisem osebno poznal, ko sem sprejel nalogo«. A sem se od njih veliko naučil in jih globoko spoštuj em.« Spoznavanje, iz-menj av idej in spoštovanje je eno od poslanstev objavljanja Pogovorov. Naslednja številka bo tematska, predstavili bodo svoje društvo ter nadaljevali s pogovori z občani. Ideja o nastanku revije je dozorela po ustanovitvi Sekcije DVIG, ki jo vodi Nika Gams, in s skupnimi idejami so se dokončno odločili za izdajo revije. »Prvi reviji smo dali naslov Pogovori z občani. Oblikoval se je uredniški odbor in po letu dni trdega dela smo izdali revijo. Pri izdaji sta imela največ zaslug Darijan Novak in Olga Drofenik,« je povedala predsednica KUD Kosec, Anica Vengust.. V. L. Miklavževa darilca so razveselila najmlajše Log, 5. december 2014 - Prvi od treh decembrskih mož, Miklavž, se je še pred večernim obdarovanjem ustavil v gasilskem domu na Logu, kjer je pridnim otrokom razdelil dobrote. Tokrat je na Log prišel brez angelskega in peklenskega spremstva; kot je povedal otrokom, so bili ti letos tako pridni, da ni potreboval pomoči manj prijaznih parkljev in vragov. S sladkimi dobrotami je obdaroval več kot sto otrok, ki so se obiska dobrega moža zelo razveselili. Še pred prihodom Miklavža, ki so ga otroci priklicali z glasnimi vzkliki »Miklavž, Miklavž«, so najmlajše in njihove spremljevalce s svojimi nastopi navdušile poskočne Žabice pod mentorstvom Simone Rus, ki so se tokrat ob- činstvu predstavile s plesnimi točkami. Miklavža je po obisku gasilskega doma čakala še naporna noč, saj je moral pridnim otrokom tudi na njihovih domovih izročiti darila. Po izročilu se namreč na predvečer godovanja sv. Nikolaja na okensko polico ali mizo nastavi pehar ali krožnik za darila. Ta tradicionalno sestavljajo orehi, sladkarije, jabolka in tudi igrače, otroci na Logu pa so dobili pomaranče in sladke Miklavže. Dogodek je organiziral Odbor za ohranjanje kulturne dediščine, ki deluje v okviru KUD Kosec, v sodelovanju z Žabicami iz ŠŠD Log in župnijo Brezovica. V. L., Foto: V. L. Kako smo ustvarjali prvo številko revije Kosec Prvi začetki segajo v začetek leta 2012, ko je sekcija Dvig delovala še pod okriljem DU Dragomer Log. Tedaj smo v program dela zapisali, da bomo pripravili projekt Življenje naših občanov, zgledi za različne rodove in čase, in objavljali pogovore z našimi občani. Poleti 2012 je sekcija Dvig prenesla svojo dejavnost pod okrilje KUD Kosec, ki nas je gostoljubno sprejel in pomagal pri uresničevanju našega programa, tudi pri pripravi revije. Pot od prve zamisli do prihoda prve številke novega glasila v naše domove je trajala dve leti in osem mesecev in je bila pravi podvig. Pot od ideje do njene uresničitve ni bila lahka že zato, ker imamo med sabo celo vrsto odličnih, zanimivih, pomembnih ljudi, ki jih poznajo le redki med nami ali pa o njih vemo zelo malo oz. skoraj nič. Pa bi morali, ker so s svojim delom odločilno prispevali k prepoznavnosti Slovenje ali pa so žive priče razvoja naše družbe in s tem tudi našega kraja. Prvo leto je projekt vodila Nina, dorekli smo koncept revije in kriterije za izbor ljudi - prejemnik državne nagrade/priznanja ali staroselec, ki je tu preživel otroška leta ali mladost med obema svetovnima vojnama. Dogovorili smo se še, da bomo upoštevali tudi zastopanost vseh krajev v občini in različna področja delovanja nagrajencev - kultura, znanost, šport, prostovoljstvo ... ter ustrezno zastopanost moških in žensk. Jeseni 2013 se nam je pridružil Darijan. Vsak od nas je prevzel svoje naloge: Darijan intervjuje in njihovo pripravo za objavo, Alenka uredniško vodenje, Danica, Nika in Olga usklajevanje dela, tehnično ure- janje revije in organizacijo priprave za tisk, Anča dogovore s potencialnimi tiskarji in Maja oblikovanje. In potem se je bilo treba samo še odločiti, kdo bodo prvi trije intervjuvanci. Ko smo se odločili, koga bomo predstavili v prvi številki, smo najprej poklicali intervju-vance in se dogovorili za termin obiska. Prvi intervju je navadno trajal okoli dve uri in je bil posnet. Okvir vprašanj in tem pogovora smo zastavili tako, da smo, in bomo tudi v prihodnje, dobili nek celostni pogled na posameznika, nekaj torej iz njegovega življenjepisa, nekaj o njegovem poklicu, nekaj o njegovi družini in okolju, v katerem živi. Posnetek smo prepisali in zaokrožili pomenske sklope, ki so se pokazali kot zanimivi. V drugem intervjuju, ta je krajši, a veliko bolj usmerjen, smo dopolnili manjkajoče podatke in razdelali podrobnosti ter zbrali fotografije, ki so jih bili intervju-vanci pripravljeni deliti. Končno različico so sogovorniki potrdili, zato da so z zapisanim zadovoljni. Alenka je dobila v roke prve tri pogovore, zanimive, različne, sproščene, navdihujoče. Edino vprašanje je bilo, kako skrajšati besedila, da ne bodo ne predolga ne prekratka, da bo v njih mogoče prepoznati naše izbrane sokrajane, da ne bomo česa prezrli in da bomo resnično zajeli duha njihove pripovedi, ki je oživila čas, v katerem so in še živijo in ustvarjajo, da jih bomo zares lahko bolje spoznali. Oblikovanje revije smo zaupali Maji Tomazin, ki je preživela mladost v Dragomerju in se je poglobila v obravnavano tematiko ter oblikovanje same revije. Med slike trav, ki jih je opazila med sprehajanjem po barjanskih travnikih, je tenkočutno vpletla silhueto kosca, plahe ptice, ki je dala ime tudi glasilu društva in ki ga je za društvo oblikovala Barbara Nardoni. Ko smo se lotili naloge, smo predvidevali, da bo največji časovni zalogaj priprava intervjujev za objavo. Potem pa se je izkazalo, da smo za vse ostale priprave na tisk porabili kar nekaj mesecev trdega dela: pregledovali in dopolnjevali smo oblikovno postavitev revije, lektorirali prispevke, usklajevali uvodne prispevke, dopolnjevali oz. nadomeščali same zapise intervjujev, zbirali slikovno gradivo. Še potem, ko smo dobili prvi tiskani izvod iz tiskarne, smo vnašali oblikovne in lektorske po- pravke, kar vse priča o tem, da smo se projekta lotili kot navdušeni amaterji. Izbiranje tiskarja je bilo kar zamudno in pri tem se je Anča zelo trudila, da bi našli najbolj ugodnega ponudnika kar v naši občini, vendar smo se na koncu odločili za Birografiko Bori, invalidsko podjetje z dolgoletno tradicijo, ki je odlično opravilo svoje delo. O pridobivanju sponzorjev med domačimi podjetniki smo se pogovarjali kar nekaj mesecev, žal pa nismo bili uspešni in smo pri prvi številki ostali brez njih. Prepričani pa smo, da bomo za izdajo naslednjih številk dobili njihovo podporo. So pa udeleženci izobraževalnih aktivnosti v našem društvu v obdobju 20122014 prispevali preko 1000 € donacij, ki smo jih namenili za stroške tiskanja. Upamo, da vam je revija, ki ste jo dobili z Našim časopisom, všeč in ste jo z veseljem prebrali. Po prvih odzivih je revija zelo lepa in vredna branja. O tem pričajo telefonski klici in srečanja v živo s krajani, ki nas poznajo in so izdano prebrali. Prav vsi so jo pohvalili, tako obliko kot vsebino, brez izjeme. Vsi, ki smo sodelovali pri njenem rojstvu, smo se v teh skoraj treh letih ogromno naučili. Zato verjamemo, da vas bomo z naslednjo številko lahko razveselili prej kot v treh letih. Veseli pa bomo tudi vaših pohval in kritik na FB KUD Kosec, sprejeli jih bomo kot spodbudo za še boljše delo. Anča, Alenka, Danica, Darijan, Maja, Nika, Olga Regin izlet v neznano Organizator izleta Jože nas je lepo pozdravil, kam se peljemo, pa ni hotel razkriti. Namignil je le, da se bomo najprej ustavili v gostilni, ki je znana po pijači, imenovani karampampuli. Uganila je Lidija, peljali smo se v Belo krajino. V gostilni Badovinac smo popili jutranjo kavico, pokusili pa smo tudi znameniti karam-pampuli - zeliščno žganje. Od tam smo se odpeljali v vas Rado-vico, do stare šole Brihtna glava. Pričakal nas je ravnatelj Andrej Bajuk, ki je povedal nekaj besed o zgodovini šole. Potem nas je odpeljal v razred in preselili smo se v leto 1950 - majhne mize in stoli, stara tabla, zemljevid, leseno računalo in koruza na tleh v kotu, za neposlušne učence. Vstopila je zelo stroga tovarišica učiteljica s palico v roki. Spraševala nas je o znamenitostih Bele krajine in tisti, ki je na vprašanje odgovoril, je moral to potem narisati na tablo. Večkrat smo se do solz nasmejali. Dobre volje in polni novega znanja smo se odpravili na bližnjo izletniško kmetijo Bajuk in se po kamnitih stopnicah spustili pet metrov pod zemljo, v klet in naprej na teraso, kjer so nas že čakale suhomesnate dobrote. Imeli smo pokušino več vrst vina. Na belokranjsko pogačo pa smo morali malo počakati, saj se je Pred kočo na Krašnjem Vrhu dobri in obilni malici smo se peš odpravili v vas je sonce, ki nas je spremljalo do konca pohoda. Pri še pekla. Po Krašnji Vrh. Prikazalo se cerkvi Svete Trojice smo za kratek čas zavili v gozd in prišli do planinske koče na Krašnjem Vrhu (542 m), ki jo upravlja PD Metlika. Posedli smo zunaj in uživali na prijetno toplem soncu. V bližini koče stoji 17 metrov visok razgledni stolp in nekaj članov se nas je po spiralastih stopnicah povzpelo nanj, kjer smo imeli lep razgled po Beli krajini. Po daljšem postanku smo pot nadaljevali po gozdni poti in čez travna pobočja v Bojanjo vas in naprej, do glavne ceste, kjer smo počakali na avtobus. Odpeljali smo se v Gornjo Lokvico, do izletniške kmetje Matkovič. Pričakala nas je gospodinja Duška v belokranjski narodni noši in nam za dobrodošlico postregla s pogačo ter domačim zeliščnim napitkom. Potem nas je povabila v lepo urejeno jedilnico. Odojek, pečen na žaru, je bil odličen. Po kosilu sta nas s harmoniko zabavala Tone in domačin Andrej, mi pa smo veselo zaplesali. V večernih urah smo se poslovili od gospodinje Duške, ki nam je zaupala, da je njena velika želja povzpeti se na Triglav, in obljubili smo ji, da se naslednje leto slišimo. V deželi belih brez, belih narodnih noš in prjaznih ljudi smo se imeli zelo zelo lepo, za kar se zahvaljujemo Jožetu in Mariji. J. Trček 42 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vsem bilećancem občin Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer »Sredi pušk in bajonetov, sredi mrkih straž se pomika naša četa v hercegovski kras. Čuje se odmev korakov po kamenju hercegovskem, he-ja ho, heja-ho.« (Milan Apih, Bilećanka, 1940) Spoštovani bilećanci vseh generacij Šole rezervnih oficirjev (častnikov) pehote; v nadaljevanju ŠROP. Morda je ta prispevek nekoliko pozen, pa vendar želim z njim spodbuditi vse bilečance občin Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer, naj se pridružijo Društvu Bilečanci - Slovenja, ki formalno deluje od februarja 2014. Zametki društva segajo v leti 2012 in 2013. Namen društva je v prvi vrsti druženje in obujanje spominov na obdobje, ko smo se kot mladi »pitomci ŠROP« (Šola rezervnih oficirjev pehote) v Bileći usposabljali za rezervne pehotne častnike. Bileća nam ni dala le vrhunskega strokovnega vojaškega znanja ter vojaških veščin, am- pak tudi popotnico za nadaljnjo življenjsko pot, kot so trdo delo, vztrajnost, odrekanje in (samodisciplina. ŠROP Bileća ni veljala samo kot najelitnejša vojaška šola v nekdanji Jugoslaviji, ampak je imela velik ugled tudi zunaj meja tako pri Rusih kot Američanih. O vsem tem je nemalo dokumentarnega gradiva. Zato ne preseneča dejstvo, da so v letu 1968 ustanovljeni Teritorialni obrambi Republike Slovenije jedro častniškega kadra sestavljali prav rezervni častniki s končano ŠROP v Bileći. Slovenski bilečanci so imeli pomembno vlogo tudi pri osamosvojitvi Slovenije, natančneje v pripravah in vojni za Slovenjo v letih 1990/91 in kasneje pri ustvarja- HI -tiri uHUhnvv . iniiU i й1тЫ^пп Srečno in varno v 2015. WT0 L4Jilta4 4M-. ОнШ* Ft, МЯА Shc/lji LMi Wj 04 BO 21 ООО tVI i nju slovenske vojske. Mogoče smo bili kdaj in kje zapostavljeni zaradi okoliščin in porekla vojaške strokovne izobrazbe, v določenem obdobju celo nezaželeni. Kljub vsemu so mnogi od njih kasneje opravljali pomembne naloge v novo nastali slovenski vojski. Trje bilečanci so bili tudi načelniki GŠSV. Navsezadnje je bilo od leta 1956 pa do leta 1991 v 107 generacjah Šole rezervnih častnikov pehote (ŠROP) iz Slovenje na hercegovski kras napotenih okrog 5.000 nabornikov. To so torej bilečanci. V petek, 14. februarja 2014, je bilo z ustanovno skupščino na Mlaki pri Kranju tudi formalno ustanovljeno Društvo Bilečanci Slovenja; 59 ustanovnih članov iz vseh koncev Slovenje je po razpravi sprejelo statut in izvolilo organe društva. Zdaj društvo šteje več kot tristo članov. Za podrobnejše informacje o aktivnosti društva in seveda, če bi se nam radi priključili, v društvu ali na srečanjih, pišite na naslov bilecaslo@gmail.com ali cerin. elcomandante@gmail. com. Naj na koncu omenim, da sorodna društva ustanavljajo tudi bilećanci v sosednjih državah nekdanje Jugoslavje V junju je bilo organizirano že tretje srečanje vseh generacj »pitomcev« ŠROP v Bileći, ki je postalo že tradicionalno. Pa da ne bo napačnega razumevanja: Društvo Bilečenci Slovenja nikakor ni nekakšno jugonostalgično združenje. Gre preprosto za ohranjanje zgodovinskega spomina na neko obdobje, v katerem smo bili mladi in ponosni na opravljeno šolanje in usposabljanje kot gojenci (pitomci) ŠROP. Z leti smo ugotovili, da je bila ŠROP Bileća mnogo več kot samo častniška šola. In ker mnogi to čutimo še vedno, smo se posledično organizirali v društvo ter nadaljujemo s tradicjo. Ko si enkrat bilećanec, ostaneš do konca bilećanec! Janez Čerin, 69. generacja (klasa ŠROP Bileća Tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil Bodoči vozniki! Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B z začetkom ob 17. uri. - Nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure, in sicer v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu na št. 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: vsak torek: - dopoldne od 9. do 11.30 vsak prvi in drugi torek v mesecu - popoldne od 16. do 18. ure. Lokacja skladišča je v kletnih prostorih večstanovanj-ske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ... radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču, v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B pa vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. Lepo vabljeni na naslednjo - spomladansko - krvodajalsko akcjo, ki bo v torek, 17., in v sredo, 18. marca 2015. Prosimo, da podarite uporabne stvari! le Krvodajalska akcija Krvodajalske akcje, ki je bila na Vrhniki organizirana za občane Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja v ponedeljek, 17., in v torek, 18. novembra, se je udeležilo 308 krvodajalcev. Nekateri izmed naših zvestih krvodajalcev: - Boštjan Koprivec, dir. ZIC Vrhnika in podpreds. RK Vrhnika - Jernej Toplak, naš redni krvodajalec - Bojan Kaiser, tokrat daroval kri šestdesetič - Valerja Jesenovec, tokrat darovala kri petintridesetič Območno združenje Rdečega križa Vrhnika želi vsem krvodajalcem, prostovoljcem, članom in občanom Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja ter drugim bralcem vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 2015. OZ RK VRHNIKA Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Odvoz organskih odpadkov Obveščamo vas, da bomo od 15. decembra 2014 do vključno 28. februarja 2015 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev vsakih 14 dni. Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. V tednu od ponedeljka, 15. 12., do petka 19. 12. 2014, torej ni odvoza organskih odpadkov. Odvoz organskih odpadkov vsakih 14 dni bo potekal po naslednjih terminih: od ponedeljka, 22. 12., do sobote, 27. 12. 2014, odvoz organskih odpadkov je; *Zaradi praznika (25. december) je urnik za en dan zamaknjen. od ponedeljka, 5. 1., do petka, 9. 1. 2015, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 19. 1., do petka, 23. 1. 2015, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 2. 2., do petka, 6. 2. 2015, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 16. 2., do petka, 20. 2. 2015, odvoz organskih odpadkov je. V tednu od ponedeljka, 2. 3. 2015, naprej bomo organske odpadke spet odvažali po ustaljenem, dosedanjem urniku. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. BIO n naselje ponedeljek JANEZOVA VAS, LOG, LOG -vas. JORDANOV KOT, del Vrhnike (od Vrtnarije do Petrola), Pod Hruševco, Mokrice, ... torek VRHNIKA, VRHNIKA - klanci, VERD, PODLIPA, LIGOJNA sreda BOROVNICA, BISTRA, SINJA GORICA četrtek DRAGOMER, LUKOVICA, Robova, Partizanski tabor, Delovsko naselje, STARA VRHNIKA e petek BEVKE, BLATNA BREZOVICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Urnik odvoza mešanih komunalnih odpadkov v Občini Vrhnika v letu 2015 Pobiranje s SMETARSKIM VOZILOM A = ponedeljek, VRHNIKA (Idrijska, Betajnova, Notranjska, Gabrče, Grilcev grič, Švabičeva, Turnovše, Raskovec, Pavkarjeva pot, Močilnik, Kolesarska, Med vrtovi, Pot k studencu, Prisojna pot, Ob potoku, Ob beli, Opekarska, Mokrice, Rožna, Kuclerjeva, Vrtnarija, Pod Hruševco, Zlatica, Kolodvorska, Možinova, Sivkina, Ob progi, Ljubljanska-del) 12. jan, 9. feb, 9. mar, *7. apr (torek), 4. maj, 1. jun, 29. jun, 27. jul, 24. avg, 21. sep, 19. okt, 16. nov, 14. dec C = ponedeljek, VRHNIKA (klanci, Dobovičnikova, Pri lipi, Pot na Košace, Na klancu, Pot k Trojici, Čuža, Petkovškova, Vas, Tičnica, Stara cesta, Cankarjev trg in ZAPLANA 26. jan, 23. feb, 23. mar, 20. apr, 18. maj, 15. jun, 13. jul, 10. avg, 7. sep, 5. okt, 2. nov, 30. nov, 28. dec D = ponedeljek, VRHNIKA (Mirke, Lošca, Prečna pot, Pot v Močilnik, Usnjarska, Mrakova, Sušnikova, Kopališka, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Ob igrišču, Robova (od Loke do Mantove), Tržaška cesta - desna stran smer Logatec do Gradišča, Voljčeva, Na Klisu, Hrib, Kurirska, Cesta 6. maja, Na Zelenci, Krožna, Poštna, Krpanova, Cesta gradenj, Tržaška cesta - desna stran smer Ljubljana do priključka avtoceste) 5. jan, 2. feb, 2. mar, 30. mar, 27. apr, 25. maj, 22. jun, 20. jul, 17. avg, 14. sep, 12. okt, 9. nov, 7. dec, 4. jan 2016 E = torek, JANEZOVA VAS - vse ulice, STARA VRHNIKA, PODLIPA, KROŠLJEV GRIČ 13. jan, 10. feb, 10. mar, *8. apr (sreda), 5. maj, 2. jun, 30. jun, 28. jul, 25. avg, 22. sep, 20. okt, 17. nov, 15. dec F = torek, SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO 20. jan, 17. feb, 17. mar, 14. apr, 12. maj, 9. jun, 7. jul, 4. avg, 1. sep, 29. sep, 27. okt, 24. nov, 22. dec H = torek, VRHNIKA (Delavsko naselje, Partizanski tabor, Robova) BEVKE, BLATNA BREZOVICA, MALA LIGOJNA, VELIKA LIGOJNA 6. jan, 3. feb, 3. mar, 31. mar, 28. apr, 26. maj, 23. jun, 21. jul, 18. avg, 15. sep, 13. okt, 10. nov, 8. dec, 5. jan 2016 I = četrtek, VERD, BISTRA 15. jan, 12. feb, 12. mar, *10. apr (petek), 7. maj, 4. jun, 2. jul, 30. jul, 27. avg, 24. sep, 22. okt, 19. nov, 17. dec Pobiranje s KOMBIJEM C = ponedeljek, ZAPLANA 26. jan, 23. feb, 23. mar, 20. apr, 18. maj, 15. jun, 13. jul, 10. avg, 7. sep, 5. okt, 2. nov, 30. nov, 28. dec L = sreda, STARA VRHNIKA, Trojica, Tankovska, Star maln, Mala in Velika Ligojna, Mirke, Bevke, Blatna Brezovica 14. jan, 11. feb, 11. mar, *9. apr (četrtek), 6. maj, 3. jun, 1. jul, 29. jul, 26. avg, 23. sep, 21. okt, 18. nov, 16. dec M = sreda, POKOJIŠČE, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO 28. jan, 25. feb, 25. mar, 22. apr, 20. maj, 17. jun, 15. jul, 12. avg, 9. sep, 7. okt, 4. nov, 2. dec, 30. dec N= četrtek, PODLIPA, SMREČJE 8. jan, 5. feb, 5. mar, 2. apr, 30. apr, 28. maj, *26. jun (petek), 23. jul, 20. avg, 17. sep, 15. okt, 12. nov, 10. dec, 7. jan 2016 Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. Za dodatne informacije pokličite na tel. 750 29 59 (ga. Rupnik). Informacije so tudi na www.kpv.si Urnik odvoza mešanih komunalnih odpadkov v Občini Borovnica v letu 2015 Pobiranje s SMETARSKIM VOZILOM B = ponedeljek, BOROVNICA, DOL 19. jan, 16. feb, 16. mar, 13. apr, 11. maj, 8. jun, 6. jul, 3. avg, 31. avg, 28. sep, 26. okt, 23. nov, 21. dec K = četrtek, BOROVNICA (Ljubljanska, Demšarjeva, Cesta pod goro), OHONICA, DRAŽICA, BREZOVICA PRI BOROVNICI, NIŽEVEC, ZABOČEVO, PAKO, BREG. *2. jan 2015 (petek), 29. jan, 26. feb, 26. mar, 23. apr, 21. maj, 18. jun, 16. jul, 13. avg, 10. sep, 8. okt, 5. nov, 3. dec, 31. dec Pobiranje s KOMBIJEM BOROVNICA (del - Cerkova ulica, Pot v Jele, Brezovica pri Borovnici, Zabočevo, Breg, Pako, Dol) M = sreda, 28. jan, 25. feb, 25. mar, 22. apr, 20. maj, 17. jun, 15. jul, 12. avg, 9. sep, 7. okt, 4. nov, 2. dec, 30. dec Urnik odvoza (dan v tednu; SREDA) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. Za dodatne informacije pokličite na tel. 750 29 59 (ga. Rupnik). Informacije so tudi na www.kpv.si Urnik odvoza mešanih komunalnih odpadkov v Občini Log - Dragomer v letu 2015 Pobiranje s SMETARSKIM VOZILOM G = torek, LOG, Jordanov kot 27. jan, 24. feb, 24. mar, 21. apr, 19. maj, 16. jun, 14. jul, 11. avg, 8. sep, 6. okt, 3. nov, 1. dec, 29. dec J = četrtek, DRAGOMER, LUKOVICA, Pot na mah, Barjanska, Pot na Plešivico 22. jan, 19. feb, 19. mar, 16. apr, 14. maj, 11. jun, 9. jul, 6. avg, 3. sep, 1. okt, 29. okt, 26. nov, 24. dec Pobiranje s KOMBIJEM M = sreda, LOG (del - Cesta na breg, Pot na Ferjanko, Jordanov kot) DRAGOMER (Pod Lovrencem) 28. jan, 25. feb, 25. mar, 22. apr, 20. maj, 17. jun, 15. jul, 12. avg, 9. sep, 7. okt, 4. nov, 2. dec, 30. dec Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. LOG - ponedeljek DRAGOMER, LUKOVICA - četrtek Za dodatne informacije pokličite na tel. 750 29 59 (ga. Rupnik). Informacije so tudi na www.kpv.si 44 NAŠ ČASOPIS Skupne strani Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Nogica svetuje Otiščanci Še zadnjič v tem letu en lep pozdrav. Navadno konec leta damo iz sebe, kar nas tišči in sprejmemo novoletne zaobljube, a menda jih je do 1. februarja že 70 % pozabljenih. Zato včasih bolje malo manj, pa tisto zanesljiveje. O tiščanju oz, otiščancih pa tokrat malo več. Otiščanci so trda koža, ki nastane zaradi dolgotrajnih nepravilnih pritiskov oz. obremenitev. Najpogosteje jih najdemo na podplatih in straneh palca in mezinca. Če imate otiščance, to pomeni, da nepravilno obremenjujete vaše stopalo. Če je vaš čevelj »pošvedran«, se mora na stopalu tudi kaj poznati, mar ne. Vzrok za to nadlogo je lahko tudi obutev, vendar ne prav pogosto. Ljudje, ki imajo težave npr. z enim kolkom, lahko jasno vidijo, kakšna je razlika na podplatu noge, katere kolk je zdrav, in druge noge. Navadno taki ljudje šepajo in vsa teža pade na stopalo na strani, kjer je že tako prizadet kolk. Potem so še ljudje z nogami na X oz. na O; pri enih so nepravilne obremenitve na notranji strani, pri drugih na zunanji strani. Na delu pod prsti imajo navadno otiščance in kurja očesa tisti, ki imajo krempljaste in kladivaste prste. Kaj je pa zdaj to, boste rekli? Izraza sta strokovna. Tako stanje je zelo pogosto in če s strani pogledate tako stopalo, prsti niso ravni in na tleh, ampak so rahlo ali bolj upognjeni. Tak položaj povzroča, da se obremenitev, ki bi jo morali nositi prsti, prenese na predel pod prsti in veselje je tu. Še dva razloga želimo omeniti, in sicer imamo na delu pod prsti maščobno blazinico, ki se z leti tanjša (obstajajo tudi drugi razlogi za to), in tudi to je lahko posledica na- stajanja otiščancev, in pa seveda po amputacijah na stopalu. Pomembno je, da nastalo trdo kožo odstranite. Postopek je podoben kot pri bradavicah. Pohodimo jo, da gre v globino in potem še iz nivoja kože in včasih, ko odstranjujemo to pri ljudeh, ki zadeve ne jemljejo preveč resno, samo še malo manjka do rane, ker je otiščanec tako globok, ali pa je rana že pod vso trdo kožo. V glavnem to ljudi zelo moti, radi bi, da po možnosti izginilo kar samo od sebe, ali bi pa s čim namazali, pa naj potem čez noč to nekam gre in nikoli več ne pride nazaj. Ampak to so želje. Dejstvo je, da je treba za svoje noge skrbeti, da je to del nas. Če sami ne bomo naredili ničesar zase, tudi nihče drug ne bo. Kar zadeva razna sredstva za mehčanje kože, je treba vedeti, kaj sploh mehčamo (je to sploh otiščanec) in taka sredstva so primerna za osebe z zdravimi nogami. Eni se * NOGICA il "i UD-419-йШ BOROVNICA, Zdravstveni dom, Mejačeva VNANJE GORICE, Nova pot 5, zraven Lekarne namreč ne zavedajo, da stopal ne čutijo več tako kot pred leti, zato tudi ne čutijo, kdaj jih začne po nanosu sredstev peči, tako lahko nastanejo opekline, globoke rane in še kaj. V NOGICI strankam s težavami svetujemo, da bi bilo takih težav manj. Nekaj je na naši strani, da vam posredujemo kakovostne informacije in nasvete, na drugi strani pa ste vi s skrbjo zase in morebitnimi vajami, ki vam jih pokažemo. S skupno močjo navadno gre; saj veste, tudi na drugih področjih je tako. Na fotografiji je otiščanec pri stranki, ki ima težave s kolkom. Za konec še najprijetnejši del. Do konca decembra lahko kupite DARILNE BONE ali pa ugodnost izkoristite kar zase, in sicer 20-min. MASAŽA HRBTA za 12 evrov, lahko kot sprostitev ali pa če imate težave s hrbtenico. Velja za NOGICO v BOROVNICI., Naj vam dnevi do izteka leta minevajo lepo in mirno, lepo preživite božične in novoletne praznike, naredite kako dobro delo sočloveku ali pa živali. Vsa dobra dela štejejo in se vrnejo, predvsem pa bogatijo in hranijo človeško dušo. Vaša Nogica. Z najboljšimi željami v novo leto Leto 2014 počasi ugaša in priprave za novo 2015 so v polnem teku. V minulem letu smo v Zdravstvenem domu Vrhnika sledili želji zadovoljiti potrebam vas, pacientov, v čim boljši meri. Na marsikaterih področjih nam je to uspelo. Ponosni smo, da smo končali reorganizacijo nujne medicinske pomoči. Vaše pohvale in zahvale kažejo, da je nova služba NMP pomembno doprinesla h kakovosti zdravstvenih storitev ZD Vrhnika. Ni lepše nagrade za naše prizadevanje, kot to, da smo nekomu rešili življenje ali preprečili poslabšanje zdravstvenega stanja. Tudi to je pomembno, da smo marsikomu skrajšali čakanje na ljubljanski urgen-ci in ga strokovno oskrbeli kar v naših prostorih. Letos smo začeli s popolno prenovo preventivne zdravstvene dejavnosti. V projektu SKUPAJ ZA ZDRAVJE smo se združili s partnerji v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer z namenom, da bi zagotovili boljše zdravje vseh prebivalcev teh treh občin. Skupaj z občinami, vrtci, šolami, športnimi organizacijami, Zavodom za zaposlovanje, Cankarjevo knjižnico Vrhnika, Centrom za socialno delo, Turističnim društvom in drugimi organizacijami smo se dogovorili, da bomo skupaj vzpostavili mehanizem, v katerem bodo posamezniki skrbeli za ohranjanje in izboljševanje svojega zdravja s pomočjo različnih strok, dejavnosti in materialnih možnosti. To je naše skupno darilo vsem vam, dragi občani naših treh občin. Zdravniki, zdravstveno in drugo osebje ZD Vrhnika smo so se vse leto po najboljših močeh trudili, da vam nudimo kakovostne zdravstvene storitve. Zaradi občasnega pomanjkanja osebja, preobremenjenosti ambulant in omejenih materialnih ter prostorskih možnosti nam to ni vedno uspelo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas opozarjali na napake in nepravilnosti. Z vašo pomočjo smo se lažje usmerili v reševanje pravih težav. Nekatere težave bodo lahko rešene šele v nasled- Razpored ob petkih popoldan in ob sobotah v zobnih ambulantah v Borovnici in na Vrhniki Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od 8. do 12. ure. JANUAR 2.jan Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 3.jan Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 9.jan Melanija Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 10.jan Melanija Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 16.jan Tjaša Kumer Kos, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 17.jan Tjaša Kumer Kos, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 23.jan Ladka Kastelec Stanovnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 24.jan Ladka Kastelec Stanovnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 30.jan Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 31.jan Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar FEBRUAR 6.feb Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 7.feb Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 13.feb Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 14.feb Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 20.feb Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 21.feb Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 27.feb Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 28.feb Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika njih letih, toda pomembno je, da smo jih začeli reševati. Za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev smo v letu 2014 pridobili novo referenčno ambulanto, ki se je pridružila že dvema obstoječima. Žal nismo uspeli pri širitvi drugih programov, predvsem prepotrebne širitve patronažne službe. V naslednjem letu želimo pridobiti dodatne programe splošnih ambulant z referenčnimi ambulantami, preventivne zdravstvene dejavnosti, patronažne službe, fizioterapije, nujne medicinske pomoči in specialistične programe diabetologije, ultrazvoka ter rentgena. Ti programi bi bistveno izboljšali kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev v ZD Vrhnika. Ni nam znano, kako se bodo izpolnile te želje. Vam, spoštovani pacienti in drugi občani, želimo zaposleni v ZD Vrhnika obilo zdravja v letu 2015. Prav tako želimo veliko uspeha vsem ustanoviteljem, partnerjem in drugim, ki sodelujete z nami. Naj bodo prihajajoči prazniki oddih in možnost za premislek o tem, kar nam je pomembno. V letu 2015 nas vse čakajo novi izzivi. Naj zdravje ne bo ovira pri soočanju z njimi! ZD Vrhnika Direktor Tomaž Glažar Prenova preventivnih zdravstvenih programov v ZD Vrhnika Januarja 2015 se bo v Zdravstvenemu domu Vrhnika začel prenovljen preventivni zdravstveni program v okviru delavnic CINDI. Namenjen je odraslim od devetnajstega leta naprej. Naše poslanstvo je prispevati k ohranitvi in kakovosti življenja naših prebivalcev. Zato smo za vas pripravili predavanja in delavnice na različne teme, s pomočjo katerih boste lažje spremenili življenjski slog. Uvodni del programa Svetovanje za zdravje delavnic CINDI je namenjen začetnemu informiranju udeležencev o zdravem življenjskem slogu ter dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V teh delavnicah udeležence pripravimo za daljše tematske delavnice, ki so namenjene osebam s prisotnimi dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih in drugih nenalezljivih kroničnih bolezni. Te delavnice so namenjene tudi tistim, ki ste že zboleli. Uvodnih predavanj se lahko udeležijo prebivalci občin Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja brez napotnice vašega osebnega zdravnika. Glede na prisotne dejavnike tveganja, se boste lahko vključili v nadaljevalni del programa. Za to boste potrebovali pregled in napotnico vašega osebnega zdravnika, ki vas bo napotil v obravnavamo v Svetovalnico za telesni in gibalni razvoj. Tu boste glede na ugotovljene dejavnike tveganja usmerjeni v ustrezno daljšo delavnico programa CINDI ali na posebno terapevtsko vadbo. Daljše delavnice zajemajo program Zdrava prehrana (štiri srečanja), Zdravo hujšanje (šestnajst srečanj), Telesna dejavnost - gibanje in Odvajanje kajenja. Po opravljenih delavnicah bo vaš napredek ponovno obravnavan v Svetovalnici za telesni in gibalni razvoj. Z rezultati boste seznanjeni vi in vaš zdravnik. Tudi v letu 2015 bomo v pomladanskem in jesenskem času organizirali Test hoje na 2 km, kjer se ugotavlja stopnja zmogljivosti posameznika. Namenjen je vsem občanom, zato Test hoje organiziramo v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Za vsa dodatna vprašanja in informacije smo vam na voljo vsak torek od 7.30 do 13.00 in četrtek od 14.00 do 19.00 na tel. 01/7555- 118, v ponedeljek, sredo in petek pa med 12.00 in 14.00 na tel. 01/7555-157. Skrb za zdravje je v vaših rokah, mi vam pri tem samo pomagamo. Jerneja Filipič, dipl. m. s. ZD Vrhnika VABIMO VAS NA UVODNE DELAVNICE 1. ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG, Uršula Debevec, prof. šp. vzg. V PONEDELJEK, 19.1.2015, ob 9.00 in 17.00 2. DEJAVNIKI TVEGANJA, Jerneja Filipič, dipl. m. s. V PONEDELJEK, 26.1.2015, ob 9.00 in 17.00 Uvodna predavanja bodo potekala v CANKARJEVI KNJIŽNICI - KULTURNI CENTER VRHNIKA, v Grabeljškovi dvorani (1. nadstropje). Prosimo Vas, da udeležbo potrdite na tel. št. 01/7555-118 ali 01/7555157. Lahko pa pišete na svetoval-nica@zd-vrhnika.si Na uvodnih delavnicah bomo predstavili dejavnike tveganja in preproste spremembe v načinu življenja, ki lahko obogatio vaše zdravje. Po opravljenih uvodnih delavnicah se boste vključili v nadaljevalne delavnice (ZDRAVA PREHRANA, ZDRAVO HUJŠANJE, TELESNA DEJAVNOST - GIBANJE, OPUŠČANJE KAJENJA) Zaželeno je, da predavanja obiščete skupaj s partnerjem, svojcem ali prijateljem, ki vas bo vzpodbujal pri prizadevanjih za boljše zdravje. SREČNO! VESELO, ZDRAVJA POLNO V LETU 2015 ЛЛшш. фса Serbili VAM ŽELI Alzheimer Cafe. Tudi v novem letu ne pozabite priti! Štefanija L. Zlobec - pobudnica srečanj v Sloveniji. Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Bolečine v stopalih ali mečih so znaki napredovanja bolezni Napredovanje periferne arterijske bolezni PAOB (ateroskleroza) in sladkorne bolezni pri bolnikih pogosto vodi do zapletov v nogah, pogosto celo v nastanek ran, ki se ne celjjo oziroma celjo izjemno počasi. Kronične rane, razkroj podkožnega in mišičnega tkiva predstavljajo resno grožnjo za globoke infekcje kostnega tkiva, kar v večini primerov vodi do amputacij. Letno v Slovenji izvedejo okoli 900 manjših amputacij posameznih prstov ter približno od 400 do 500 velikih amputacij spodnjih okončin pod ali nad kolenom. Pravočasno zdravljenje to prepreči. Najboljši način je rehabilitacja cirkulacje v nogah, saj ta oskrbi tkiva stopal in goleni s hranili, potrebnimi za obnovo mikro ožilja in živčnih vlaken. Znaki napredovanja Zgodnje prepoznavanje simptomov je osnovno in mora posameznika spodbuditi za obisk zdravnika. To bo pripomoglo k pravilni klinični presoji, diagnozi in razlikovanju med vrstami bolečine: • Polinevropatska bolečina se pojavlja simetrično v obeh stopalih. Občutek stiskanja, otrplosti, gluhosti, pekoč občutek ali mravljinčenje se običajno začne v prstih in stopalih. Tovrstna bolečina je močnejša med počitkom, v kasnejših stanjih tudi ponoči. Prav motena občutljivost na dotik je pogost razlog za nastanek diabetičnih razjed. • Intermitentna klavdikacijska bolečina se pojavi med hojo v golenskih mišicah. Bolniki jo opisujejo kot boleč stisk - krč, ki se najprej pojavi med hojo navkreber ali po stopnicah. Z napredovanjem bolezni se krajša prehojena razdalja do bolečine, tudi po ravnem. Kadar je ta razdalja manjša od 500 metrov je stanje kritično. Značilnost te bolečine je, da ob mirovanju hitro popusti. Večina bolnikov hojo nezavedno prilagodi tako, da hodi počasneje, dela krajše korake in ne upogiba stopala. • Ishemična bolečina se najpogosteje pojavlja v mirovanju in ponoči, ko so spodnje okončine v vodoravnem položaju. Bolečina je lokalizirana v distalnem delu stopala ali v bližini ishemič-ne razjede ali gangrene na nožnem prstu. Ponoči pogosto zbudi bolnike in jih prisili, da si masirajo stopala, vstanejo ali pa hodijo. Hlad bolečino močno poslabša. • Diabetična razjeda je lahko posledica motnje v prekrvitvi zaradi ateroskleroze. Noga je običajno bleda, hladna in modrikasta. Stopalni pulzi niso tipljivi. Pojavio se bolečine med hojo (intermitentna klavdikacija), pri hujši prizadetosti ožilja so bolečine tudi med mirovanjem. Razjede se največkrat pojavijo na robovih stopala, nekroze na konicah prstov in Sindrom diabetičnega stopala je eden najbolj resnih zapletov sladkorne bolezni. Opredeljen je kot razjeda v področju gležnja ali noge, ki nastane zaradi okvare ožilja (periferna arterijska okluzivna bolezen), živčevja (diabetična polinevropatija) in kot posledica okužbe. Nepravočasno in neuspešno zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov se še vedno pogosto konča z amputacijo. "Zaradi diabetesa in slabe prekrvavitve sem imel bolečine v nogah in zmanjšan občutek v stopalih. Na mezincu leve noge se je odprla rana in potrebna je bila amputacija. Mislil sem, da bodo z amputacijo moje težave rešene, vendar niso bile. Rana, šest mesecev , po amputaciji ni zacelila. Začel sem s PVR terapijo, stanje se je vidno izboljševalo in po enem mesecu PVR terapij se je rana povsem zacelila. Močno se je izboljšal tudi občutek v stopalih, bolečin med hojo skoraj ni več in tudi gležnji niso več okoreliJože K., 56 let gangrena prstov ali stopala. Razjeda je boleča.. • Nevropatična oblika diabetične razjede je posledica diabetične nevropatije, prizadetosti živcev na prstih, stopalih, pri kateri je značilen slab občutek za dotik in bolečino. Taka noga je običajno suha, topla in običajno neboleča, pulzi so tipljivi. Poleg tega se zaradi prizadetosti živcev na okončinah pojavi atrofija mišic na nogah, ki jih oživčujejo ti živci. Zaradi tega se poruši naravna oblika stopala, pride do sploščenih stopalnih lokov (plosko stopalo) in kladivastih prstov. Posledica je nastanek trše in odebeljene kože na podplatih oziroma na mestih stopala, kjer je večja obremenitev. Razjeda običajno nastane na mestu največje obremenitve stopala, kjer se pojavi čezmerno po-roženevanje kože, pod zaroženelo plastjo pa pogosto nastaja razjeda. Tovrstne razjede so lahko zelo globoke, a zaradi okvarjenih živčnih končičev bolniki žal ne čutijo bolečine, kar je prepogosto razlog, da odlašajo z obiskom ambulante. Ovirana prekrvitev je posledica sprememb v ožilju Najpogostejši okvari arteri pri bolnikih s sladkorno boleznijo sta ateroskleroza in mediokal-cinoza žilne stene, ki povzročata diabetično makroangiopatijo. Zaradi povišane koncentracije sladkorja v krvi je močno ovirana vloga notranjega dela žilne stene, kar vodi v zmanjšanje pretoka krvi v žilah in kapilarah, pomanjkanja hranil in k oksidativnemu stresu v koži in mišicah. Vse to povečuje lokalno vnetje žilne stene in postopno zmanjševanje cirkulacje krvi v tkivih, s čimer se začarani krog sklene. Ključnega pomena pri nastanku zapletov pri sladkornih pacientih je disfunkcija endotela - notranjega dela žilne stene, kateremu govorimo tudi dodatni/poseben organ človeškega telesa. Zaradi povišane koncentracije sladkorja v krvi je močno ovirana njegova funkcija pri tvorbi encimov, ki omogočajo širitev lumna žilne stene (eNOS). Disfunkcija endotela vodi v zmanjšanje pretoka krvi v žilah in kapilarah, povečano tvorbo prostih kisikovih radikalov in k oksidativnemu stresu v koži in mišicah. Vse to povečuje lokalno vnetje žilne stene in postopno zmanjševanje cirkulacije krvi v tkivu s čimer se začaran krog sklene. Sladkorna bolezen 2-4 krat poveča možnost okvare ožilja. Diagnostika in novosti v zdravljenju Diagnostika in terapija okvar ožilja sta zapleteni zaradi pogoste hkratne prisotnosti diabetične polinevropatije, ki pogosto prikriva simptome poslabšanja prekrvitve spodnjih udov. Meritev gleženjskega indeksa je zanesljiva in neboleča meritev, ki lahko precej zgodaj odkrije periferno arterijsko okluzivno bolezen. Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje je odločilno v preprečevanju razvoja zapletov diabetičnega stopala. V Ljubljani je bil v leta 2012 odprt prvi center, kjer poteka periferna vaskularna rehabilitacja (PVR). PVR terapja vodi v širitev obstoječega ožilja, tvorbo novih kapilar in novih žil (kolate-ralnega obtoka) ter povečano oskrbo s kisikom in hranili v poškodovanih tkivih. Vse to pomaga pri obnavljanju poškodovanega živčevja in hitrem odpravljanju simptomov diabetične po-linevropatje ter vzročno pospešuje celjenje razjed. PVR terapja je učinkovita in priporočljiva pri zdravljenju že nastalih razjed pri sladkornih bolnikih, bolnikih z diagnosticirano aterosklero-zo in klavdikacjsko bolečino, hkrati pa tudi kot preventivni ukrep z namenom izboljšanja prekrvitve, še zlasti pri tistih, ki že imajo dokazano okvaro ožilja z meritvijo gleženjskega indeksa. Dobro je vedeti Med bolniki so še posebej ogroženi tisti, kjer so prizadeta senzorična živčna vlakna v stopalih in posledično zaradi oslabljenega ali povsem odsotnega občutka za bolečino, temperaturo, vibracijo in pritisk, ne čutijo bolečin niti takrat, ko že imajo razjedo na stopalu. Zaradi tega, ker jih ne boli, mislijo, da rana ni nevarna in jo oskrbijo le s prevezo. Toda, brez zdravljenja, ki odstrani vzroke slabe prekrvitve, bo čakanje dolgo, s tem pa se poveča možnost okužbe, kar pogosto vodi do amputacije. Prav tako so močno ogroženi bolniki z motorično nevropatijo, ki povzroči atrofijo mišic stopala in goleni, zmanjša občutka za stabilnost, kar se očitno opazi v krčenju prstov, ki kasneje postanejo kladivasti, spremenjeno mehaniko hoje in posledično deformacijo stopala. Prav to pa določen del stopala preobremeni in na tem mestu se tvorijo poroženele za-debelitve (trda koža), ki pogosto preidejo v razjede. Ateroskleroza in diabetes pogosto hitreje prizadeneta manjše arterije in arterijske kapilare v stopalu in nožnih prstih, medtem, ko je pretok krvi v večjih stegenskih in golenskih arterijah zadovoljiv. V teh primerih ljudje sicer opisujejo hladna, ledena stopala, lahko tudi pikanje ali mravljinčenje v nožnih prstih, vendar običajne meritve pretoka krvi v spodnjih okončinah zajemajo le stegna in goleni, kjer je pretok v mejah normale. Ob opisanih znakih je potrebno, pričeti s periferno vaskularno rehabilitacijo, ki intenzivno povečana prekrvitev. V primerih ran na stopalih, je izboljšanje prekrvitve bistveno, seveda ob ustrezni oskrbi in razbremenitvi rane. Diabetična nevropatja prizadene senzorno živčevje v stopalih, kar se kaže v spremembi ali izgubi občutkov za dotik, temperaturo in bolečino. Zaradi izgube občutka se spremeni tudi način hoje in s tem povezana obremenitev stopala. Posledica preobremenitve določenega dela stopala je nastanek ran na teh predelih. V takšnih primerih PVR terapja predstavlja učinkovito zdravljenje. Periferna Vaskularna Rehabilitacja Periferna Vaskularna Rehabilitacja je v Slovenji nova, neinvazivna in neboleča aplikativna terapja, ki zdravi, zmanjša ali odstrani opisane simptome. Med posamezno terapijo se v mirovanju oziroma ležečem položaju od 3- do 7-krat povečajo arterijski pretok krvi v nogah, oskrba tkiv s hranili potrebnimi za obnovo ter tvorba novih arterijskih kapilar in mikro ožilja. Na ta način se dvigne pretok krvi in se hkrati izboljša funkcija živčnih vlaken, kar napredovanje ateroskleroze in posledic sladkorne bolezni, ne samo upočasni, ampak obrne v pozitivno smer. Periferna vaskularna rehabilitacija bistveno pospeši celjenje diabetičnih ran tudi kroničnih razjed. Pri tovrstnih težavah vam pomagajo v dveh zdravstvenih centrih za periferno vaskularno rehabilitacijo, v Ljubljani in Brežicah. Pričevanje pacienta PVR centra: Drago D., 52 let Boleham za sladkorno boleznijo tipa 1 že 25 let in v zadnjih letih sem imel težave s stopali. Amputirali so mi mezinec. Pred tremi leti se mi je na desni nogi odprla rana premera 6 cm, ki se ni zacelila. Noga je pričela otekati, temneti in imel sem neznosne bolečine, nazadnje je noga potemnela do kolena. Iskal sem pomoč, saj se ne bi sprijaznil z amputacijo noge. Naletel sem na nov pristop k reševanju mojih težav in se odločil poskusiti. Rezultati so bili vidni že v prvem tednu, bolečine so ponehale, izginila je oteklina in noga je dobivala normalno barvo. Koža si je opomogla, ni več suha in tudi hrapava ni več. Vsak dan sem čutil izboljšanje v cirkulaciji. Po mesecu in pol sem prenehal s terapijami, saj se je noga normalizirala, rana se je popolnoma zacelila, otekline in bolečin več ni. Sedaj spet normalno hodim in delam, tudi počutim se res dobro. Spoštujem terapijo, ki mi je vrnila normalno življenje in svetujem jo vsakemu, ki ima take težave, kot sem jih imel jaz. iXXXKKKXKKXXXXXXXKKKXXXXXXKKKKXXXXXi KUPON ZA BREZPLAČNI POSVET IN MERITVE KDAJ SE ODLOČITI ZA PVR ? Če imate katero od spodaj naštetih težav ali simptomov, jih označite in s kuponom pridite na brezplačen posvet, meritev gleženjskega indeksa in preiskavo stopalnega perifernega živčevja. Obkrožite morebitne simptome in težave: o hladna stopala o občutek mrazenja in ledenih stopal o bolečina v mečih med hitro hojo o krči v mečih ali stopalu med počitkom ali spanjem o mravljinčenje ali pikanje v stopalu o močna zbadajoča bolečina o občutek kot bi stopala stiskala nogavica o otrplost, gluhost nožnih prstnih in stopalnih blazinic o slabo ali ne čutim stopala, prstov med hojo, vožnjo ali med mirovanjem o med hojo ne čutim, ko izgubim copat o spremenjena oblika stopala in krčenje nožnih prstov o krajšanje prehojene razdalje zaradi bolečine v mečih ali stopalu o zmanjšana stabilnost, ko stojim ali hodim o imam rano na stopalu ali prstih, ki se slabo celi PVR center za periferno vaskularno rehabilitacijo Koprska 94 a, 1000 Ljubljana - Vič www.pvrcenter.com, e-pošta: info@pvrcenter.com Pokličite na številko: 031/681-401 in rezervirajte termin! 46 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje POMEMBNO! CEPIMO PROTI GRIPI IN KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU. Za več informacij oz. za naročilo pokličite na telefonsko številko 01-7504-755. AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO Dr. Matej Makovec, specialist kirurgije Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. PREDAVANJE S PREVENTIVNIM PREGLEDOM PROSTATE Primož Rus, dr. med., spec. spl. med., druž. medicine Žal ugotavljamo, da se pojav raka prostate v Slovenji pogosteje pojavlja kot preostale vrste raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen, zato ne dovolite, da napreduje predaleč, odkrijte jo pravočasno in jo ustavite. Poznamo dva načina obrambe: • seznanite se z rakom na prostati • po 50. letu starosti enkrat na leto opravite pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice krvi - PSA, ki ga določimo laboratorijsko. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedia- ter in specialist radiolog Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. « Preiskavo v večini primerov opravimo do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu novorojenček ali dojenček leži na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG, opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho-kardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergij ter dermatoskopija. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja glede: • načrtovanja nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • pomoči pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • možnosti lajšanja porodne bolečine • drugega mnenja o ginekoloških težavah, vrsti in možnosti operaci • razlage različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja V okviru STUDIA R odpiramo novo dejavnost - dr. Vida Stržinar bo imela - vam bo nudila onkološko svetovanje. Ima dolgoletno prakso iz onkologije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se _Š>_ lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745. ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med., spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo enostaven način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, ateroskleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Preprečevanje bolezni je najpomembnejša meto- studioR da skrbi za naše zdravje. Odvisna je od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere še z večjo gotovostjo pokaže izvid arteriografije. Namenjena je vsem: zdravim ljudem med 30. in 70. letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali nae-naslov: ambulanta.dr.rus@gmail.com. V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. STUDIO R, d. o. o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika — Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična Ä posvetovalnica ^ Psihiatrična dejavnost specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje - Ambulanta družinske medicine - Referenčna ambulanta - Ultrazvočna diagnostika - Specialistični pregledi Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: www.dzdravje.si/studio_r 01/7504755 studioR 031/881745 VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2015! Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika ambulanta.dr.rus@gmail.com Polidatin - nova rešitev za zaščito naših celic Onesnaženo okolje, smog, sevanje, cigaretni dim, alkohol, različni dodatki - konzervansi, barvila, tako imenovani E-ji, herbicidi, pesticidi, zdravila, stres ... povzročijo, da se v naših celicah tvori preveč prostih radikalov, ki so zelo reaktivni. In prav ti so tisti, ki poškodujejo naše celice, kar povzroči različna obolenja, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, artritis, težave z vidom, nekatere bolezni možganov, prezgodnje staranje ... Prosti radikali sicer nastajajo pri normalnem celičnem metabolizmu, vendar je pri tem njihova koncentracija nizka in nadzorovana. Prvi način pri preprečevanju večje tvorbe prostih radikalov je odstranitev dejavnikov, ki to povzročajo. Vsem dejavnikom, ki povzročajo stres, pa se je nemogoče izogniti. Na voljo imamo možnost, da naše celice zaščitimo pred škodljivimi prostimi radikali z antioksidanti, ki proste radikale nevtralizirajo tako, da sam izgubi en elektron in postane prosti radikal. Dober antioksidant mora biti tako močan, da očisti, pomete proste radikale in da ne postane on sam prosti radikal. V našem organizmu sta glede na izvor dve vrsti antioksidantov: •notranji, ki nastajajo v telesu (glutation, sečna kislina, bilirubin, koencim Q10), •zunanji, ki jih v telo vnašamo s hrano (vitamin C, vitamin E, ka-roteni, polifenoli). Notranji antioksidanti so učinkoviti, vendar dandanes ne zadoščajo v obrambi pred radikali, zato skušamo škodljive vplive zmanjšati tudi s prehrano, ki je dovolj bogata z antioksidanti in elementi, ki so osnova za izgradnjo notranjih antioksidantov. Najbolj znani in učinkoviti antioksidanti so vitamin C, vitamina E in betakaroten (predstopnja vitamina A), minerala cink in selen v sledovih, koencim Q10, glutation, kvercetin, lutein, piknoge-nol, abigenol, resveratro l... Po visoki vsebnosti antioksidantov slovijo sliva, brusnica, črni ribez in borovnica, še bolj pa aronija, v kateri imajo glavno antioksidativno delovanje antocianini. Nedavno je prišlo v lekarne in specializirane trgovine v naših krajih novo prehransko dopolnilo, ki vsebuje patentirani koncentrat antioksidanta, POLIDATIN-a.To je naravna snov, ki je v vršičkih, koreninah, plodovih in cvetovih zelišča japonski dres-nik (Fallopia japonica ali Polygonum cuspidatum). Molekulo polidatina sestavlja glukozid resveratrola, ki pa omogoča bistveno boljšo absorpcijo kot sam resveratrol - tako v črevesju kot tudi prehajanje skozi celične stene ter celo v celične strukture - mi-tohondrije, kjer lovi proste radikale in preprečuje njihove škodljive učinke. Polidatin deluje protivnetno in tako zaščiti naše celice pred poškodbami. Kemoterapija in radioterapija sprožita veliko prostih radikalov, ki vplivajo na slabo počutje bolnikov. Polidatin vpliva na izboljšanje pomembnih parametrov imunskega sistema in boljše sprejemanje kemo- in radioterapije. Zato ga uvrščajo v novejša priporočila pri obvladovanju raka kot pomoč poleg osnovne onkološke terapije. Bolnik z rakom mora biti stalno pod zdravniško kontrolo. Tudi v dermatologiji uporabjajo polidatin, saj zmanjša vnetni odgovor in poveča naravno odpornost kože pri psoriazi (luskavici) in atopičnem dermatitisu. Dermatitis imunskega izvora je povezan tudi metabolični sindrom. V tem primeru priporočajo jemanje tablet in kreme s polidatinom. Polidatin je nedvomno učinkovina, ki ima pomembno vlogo v boju z boleznimi, ki jih povzročajo prosti radikali v naših celicah. Da se boste lažje borili z virusi, mikrobi, dežjem, mrazom in decembrskimi praznovanji, bodo v Lekarni Dobrova vsi trije izdelki Polidal z glikiranim resveratrolom na voljo z 10 % popustom do 31. januarja 2015. Lekarna Dobrova Polhograjska cesta 37 1356 Dobrova telefon: 01 364 21 40 odpiralni čas: pon.- pet. 7:30 -19:00 sob. 7.30-12.30 nedelja in prazniki zaprto Parkirišče zagotovljeno pred lekarno elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 47 Razstava ilustracij Nejke Selišnik Vrhnika, 10. december - Galerija Cankarjevega doma gosti razstavo ilustracij Nejke Selišnik iz Postojne. Kot je bilo rečeno na odprtju, bi si razstava verjetno res težko izbrala bolj primeren čas, kajti njena rdeča nit so pravljice oziroma miti in legende iz slovenskega ozemlja. Za domišljijo pa vemo, da najbolje uspeva v kontrastih, kot jih prinaša december, v katerem se mešata »večna tema« in čarobno pričakovanje luči. Selišnikova, ilustratorka, oblikovalka, izdelo-valka lutk in zbirateljica zgodb, ki je po rodu iz Logatca, razstavlja na desetine ilustracij, podkrepljenih s teksti pravljic ali legend. Dr. Ivan Sedej je njeno delo že pred leti primerjal z zapuščino Maksima Gasparija. Njeni svinčniki in barve namreč oživljajo slovensko kulturno dediščino in nas opominjajo na pozabljeno vez z naravo, stvarstvom in nam s toplim spominom na minulo vlivajo v srca upanje za jutri. Razstavo sta s kulturnim programom na kitari obogatila učenca vrhniške glasbene šole Ivan in Domen Sraj. Razstava bo odprta do 10. januarja. GT, foto: gt Eroiki prisluhnila skoraj tisočglava množica Vrhnika, 6. december - Prvo decembrsko soboto so v športni dvorani OS Antona Martina Slomška Vrhnika popestrili trije izjemni voka-listi, Matjaž Robavs (bariton), Aljaž Farasin (tenor) in Metod Zunec (tenor), zbrani v tercetu Eroika. Kombinacija talenta, lepote, uglajenosti, glasovnih zmožnosti in obdelave večnih uspešnic v žanru pop opera je v dvorano privabila dobrih devetsto obiskovalcev, ki so bili poldrugo uro priča svežim interpretacijam znanih slovenskih uspešnic. Poleg Eroike je nastopila tudi zasedba Klapa Mali grad, ki pa ni prihajala iz Dalmacije, kot bi pričakovali, pač pa izpod Kamniških planin. Posebnost Klape Mali grad je, da nihče ni rojen na Hrvaškem in da se kljub temu z velikim veseljem in pevsko vnemo lotevajo tudi zahtevnejših in solistično naravnanih skladb, ki jih izbirajo in študirajo s pomočjo kolegov s Hrvaške. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, ki je bil organizator prireditve, je z Eroiko in Klapo Mali grad na najlepši mogoči način pozdravil veseli december ter tudi na tak način obiskovalcem omogočil doživete praznike. "Я Nauportus musica se predstavi Mladi pevci iz Mladinskega mešanega pevskega zbora Nauportus musica pod vodstvom zborovodje Jake Jerine so v decembru prvič nastopali pred širšo javnostjo. Pevci so se z veseljem odzvali na povabilo Mešanega pevskega zbora Društva invalidov Vrhnika k sodelovanju na njihovem letnem koncertu 6. decembra v Cankarjevem domu Vrhnika. Zbor se je predstavil z naslednjimi skladbami: Vzemi srce moje, Free at last, Joshua fit the battle of Jericho in Gospod te blagoslovi. Poslušalci so nastop nagradili z bučnim aplavzom in tako novo nastalemu zboru dali potrditev, da so na pravi poti. Mešani pevski zbor Nauportus musica deluje v okviru Društva za kulturo in kakovost živ- ljenja Nauportus viva. Članice in člani društva željo poživiti kulturno življenje na Vrhniki. Člani so vseh starosti in se zavedajo pomena medgeneracijskega sodelovanja. Zato so bili v društvu veseli koncerta v organizaciji Društva invalidov Vrhnika, ko so izkušeni pevci v gostovanje povabili novo nastali zbor mladih pevcev. Društvo Nauportus viva se iskreno zahvaljuje organizatorjem za povabilo in gostoljubje. Z decembrom je v društvu začel delovati tudi Knjižni klub. Vabljeni, da spremljate naše aktivnosti na spletni strani: http://nauportus. wordpress.com/. Vsi zainteresirani vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Polona Kovačič Komorna skupina ni samo šolska aktivnost - je življenjska aktivnost! Na Glasbeni šoli Vrhnika smo imeli 8. novembra delovno soboto. Tokratna tema je bila igranje v komornih skupinah z naslovom Klavir in prijatelji. Klavir velja za enega najbolj solističnih inštrumentov, lahko bi celo rekli samozadostnih. Velikokrat se premalo zavedamo, da nismo sami, da so okoli nas ljudje in da smo ljudje socialna bitja. Tudi učni sistem v glasbenih šolah temelji na individualnem pouku in velikokrat je komorno muziciranje postavljeno na stranski tir. Na Glasbeni šoli Vrhnika se zavedamo, da je muziciranje v dvoje, troje ali z več udeleženci res nekaj (p)-osebnega. Gre za neverbalno komunikacijo, komunikacijo z gibom, pogledom in sluhom. Vsi sodelujoči imajo isti cilj, glasbo, in ker igrajo isto skladbo, se morajo med seboj spremljati. Spremljati gibe, spremljati fraze, vdihe in izdihe in občutiti energijo posameznika, jo preplesti s svojo energijo in jo pokloniti občinstvu. Tako so se predstavile različne komorne zasedbe: klavirski duo, dva klavirja štiriročno, pa klavirski kvintet in klavirski trio, že stalni zasedbi ABBE in Oto&Rusi. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, obiskovalci so stali še na podestu pred dvorano in z navdušenjem spremljali nastop, ki ga je povezoval Tilen Artač in poslušalce zabaval s svojimi hudomušnimi idejami, vprašanji in komentarji. Nastopajoči so pokazali, da se med seboj poslušajo, da med seboj komunicirajo in čutijo medsebojno energijo. Da je igranje v skupini res nekaj prijetnega in doživetega. In kadar je energija vseh glasbenikov enaka, uigrana in prepletena, se občinstvu resnično ježi koža. In tudi tokrat se je! N. D. VRHNIKA Cankarjev dom Sobota, io. jan. 2015 ob 17. in 20. uri LJUBLJANA Slovenska filharmonija Sobota, 17. jan. 2015 ob 17. in 20. uri ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA Mešani pevski zbor MAVRICA Vrhnika Mešani pevski zbor dr. FRANČIŠEK LAMPE Črni Vrh Solist: MIRKO JEVTOVIĆ - harmonika Dirigent: MARKO FABIANI 48 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ... Ko bi jaz bit bogat in velik človek o kaj bi vam vse prinesel... Pozimi kolaca za sveti božič in tisti cvet, ki poganja pod snegom in smrekov vršiček ... (Ivan Cankar, Življenje in smrt Petra Novljana) * * * Srečno, zdravo in veselja polno Novo leto 2015! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Ilustracija: Nejka Selišnik; oblikovanje: Milena Oblak Erznožnik Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla Na Reviji Sozvočenja Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla že več kot tri desetletja redno poje ob nedeljskih in prazničnih mašah na Vrhniki. Letos se je zbor odločil, da se prijavi na regionalno revijo Sozvočenja, ki je letos potekala v Zagorju ob Savi. Revija Sozvočenja je namenjena zborom, ki dosegajo dovolj visoko raven kakovosti, ob tem pa morajo ponuditi tudi zanimiv in tematsko zaokrožen program. Zborovodkinja Patricija Pečar Kumar je sestavila program z naslovom »Komu zvoni?«, ki opisuje vlogo zvonov. Zvonovi imajo podobno vlogo kakor pevci - s svojim glasom podkrepijo lepoto in pomen različnih slavnostnih dogodkov. V svojem nastopu je zbor predstavil pesmi: En ego campana I. Gallusa, Zvonovi A. Schwaba, Večerni zvon M. Kogoja, in ljudsko Pa se sliš'. Zbor so ob pričetku in zaključku pospremili tudi vrhniški pritrkovalci (pinkači), ki so v živo predstavili lepoto pritrkavanja. Nastop je bil uspešen, saj je zborovodkinja Patricija Pečar Kumar prejela posebno priznanje za zanimivo sestavo in obrazložitev programa. Ob tem vas zbor sv. Pavla vabi na svoj božični koncert, ki bo 26. decembra zvečer. Tam bodo z vami delili božično veselje in blagozvočne melodije. Martin Pečar Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla Vrhnika Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla Vrhnika pod vodstvom Patricije Pečar Kumar Vas prijazno vabi na slavnostno peto mašo med katero bomo izvajali - Charles Gounod Messe breve in C in na koncert božičnih pesmi po maši. Koncert z mašo bo v petek 26. 12. 2014 ob 18 uri v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki. Gosta večera bosta Tilen Bajec, orgle in Jernej Gantar , trobenta. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE SPOSTOVANE OBISKOVALCE OBVEŠČAMO, DA JE TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE V BISTRI PRI VRHNIKI OD 4. 12. 2014 DO 28. 2. 2015 ZAPRT ZA POSAMEZNE OBISKOVALCE ZARADI NEOGRE-VANIH PROSTOROV. Skupine se za obisk naročite prek telefona 01 750 66 72 ali po elektronski pošti progra-mi@tms.si. V zimskih mesecih vas vabimo v Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Hladne zimske dni si lahko popestrite s prebiranjem naše nove izdaje NAŠ DRAGI AVTO izpod peresa vodje prometnega oddelka TMS Borisa Brovinskega, ki je v prodaji od petka, 28. 11. 2014. Knjiga spremlja razstavo Naš dragi avto, ki smo jo odprli marca v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Na razstavi, ki obravnava več kot stoletno zgodovino "avtomobilizma" na Slovenskem, je prek treh značilnih obdobij (do prve svetovne vojne, med obema vojnama in od druge svetovne vojne do osamosvojitve) prikazan razvoj avtomobilskega prometa pri nas. Razstavo dopolnjuje knjiga oz. katalog, v kateri je z besedilom in fotografijo ta del naše zgodovine predstavljen podrobneje. Na razstavi in v knjigi smo ob pregledu razvoja skušali predstaviti tudi čas, okolje in vlogo, ki jo je imela posamezna vrsta motornega vozila v določenem obdobju, na koncu pa spomniti na dejstvo, da je avtomobil v stotih letih postal še kaj drugega kot zgolj prevozno sredstvo. Slednji vidik obravnave je podrobneje predstavljen v drugem delu knjige. Na razstavi imajo glavno vlogo vsekakor tipični primerki vozil svojega časa, ki so s sliko in opisom podrobneje predstavljeni na barvnih straneh ob koncu kataloga. Vsebina knjige: • Kolesa se vrtijo že 5000 let (pred avtomobilom) • Hudičev voz (obdobje do prve svetovne vojne) • Samo za izbrance (obdobje med 1. in 2. svetovno vojno) • Naš dragi avto (obdobje od konca 2. svetovne vojne do osamosvojitve) • Avto nekoč in danes (fenomen z imenom avtomobil in njegov vpliv na življenje in podobo krajine) • Kataloški seznam razstavljenih vozil Knjiga obsega 80 strani, od tega 16 strani kataloškega dela v barvah. Cena: 15,00 evrov. Knjigo lahko naročite prek telefona 01 251 54 00 ali po elektronski pošti info@tms.si. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACI Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec, 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Krajevni muzej in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, 25. 12. in 26. 12.: zaprto; 24. 12. in 31. 12. od 10.00 do 13.00. Spored prireditev: Vsak petek ob 15.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnina za upokojence in brezplačno vodstvo) Vsako nedeljo v decembru od 10.00 do 13.00: Zimske delavnice Skupaj bomo izdelovali voščilnice, okraske in štampiljke. Cene delavnic: izdelovanje voščilnic: 1,50 evra/osebo, izdelovanje okraskov: 1,50 evra/osebo, izdelovanje štampiljk: 1,50 evra/osebo. Prijave niso potrebne. Nedelja, 4. 1., ob 15.00: Mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah. Vabljeni v Klub Orfej, kjer se vsak dan dogaja pisana paleta dogodkov, koncertov, plesa, predavanj, meditacij, druženj, delavnic za otroke in družine. Pridite in se prepustite okolju, ki vas ne bo pustilo ravnodušnih. V decembru lahko uživate na koncertih, ki jih redko vidimo drugje: 12. 12. ob 20. uri skupina TOXIN 19. 12. ob 20. uri AFRIŠKI VEČER 26. 12. ob 20. uri Božični koncert skupine DIVERSA Vstopnina je prostovoljni prispevek ... KJE: Klub Orfej, Sinja Gorica 87, Vrhnika Том ■ I{, Sradj ■ Če h 1 ei ■ ■ , . .. ЛI it y« • f.t t U.'IjnIH - rj . . ... VB. M"il"l|J - •л .JIT' Г..ГЕ 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 49 KINO BEVKE : vsako prvo in tretjo nedeljo ob 18.uri tudi v 2015! 4. 1. 2015 : MOGOČNI OZ (S. Raimi, ZDA, 2013) - družinska domišljijska pustolovščina, s podnapisi Režiser trilogije Spider-Man nam v osupljivem vizualnem spektaklu predstavlja zgodbo o tem, kako je sloviti čarovnik prišel v deželo Oz. 18.1. 2015 : ERNEST IN CELESTINA (B. Renner, Francija, 2012) "C družinski animirani film Vizualno izvirna pripoved o večnih vrednotah in dobrosrčnosti, za gledalce vseh generacij. 1.2. 2015 : OKUS PO LJUBEZNI (R. Batra, Indija, Francija, Nemčija, ZDA, 2013) - romantična drama Drobna dopisna romanca z ulic večmilijonske indijske metropole nam razkrije, da lahko upanje včasih najdemo tam, kjer ga najmanj pričakujemo. Nova filmska doživetja in ponovoletni Kino Bevke Bevški devetletniki so napisali svoje vtise po ogledu nizozemskega mladinskega filma Navihani Bram, šestletniki pa so svoje narisali po ogledu animiranega filma Trije razbojniki. Ta je narejen po klasični slikanici Tomija Ungererja, ki je prevedena v slovenščino, zato številni otroci zgodbo o neustrašni Fanči in treh strašnih, a prijaznih in malo smešnih razbojnikih, že poznajo. Film o Bramu pa je zanimiv tako za mlade gledalce kot tudi za odrasle, saj govori o radovednem in domiselnem prvošolcu, ki je zelo nemiren. Pred starše in učitelje postavlja zahtevno vprašanje, kako naj ravnamo z otroci, ki trpio za motnjo hiperaktivnosti (motnjo ADHD). Poglejmo si, kako so oba filma doživeli otroci in kako so svoje filmsko doživetje kasneje tudi ustvarjalno izrazili. »Bram je fant, ki gre v prvi razred. Tam naleti na učitelja, ki mu ne dovoli miganja z nogami. Nato pridejo težave. Njegova starša ne vesta, kaj naj storita. Posvetujeta se z ravnateljico. Ta trdi, da je problem v Bramu. Nato je prišel nov učitelj. Vedel je, kaj naj stori. Bram se je nato gospodu Riba opravičil. Na koncu je bilo vse lepo in prav.« Julija. »Bram je radoveden deček. Je bister in nemiren. Zna brati in pisati. Komaj čaka začetek šole, da se nauči še druge zanimive reči. Že prvi šolski dan je ves čas gledal skozi okno in brcal v mizo. Učitelj pa zahteva mirno sedenje. Bram pa tega nikakor ne zmore. Ko je videl, da učitelj hoče ubiti muho, je planil proti njemu. Bram jo je hotel rešiti in tako ga je učitelj udaril po glavi. Bram je muho ujel v kozarec in jo spustil skozi vrata na svobodo.« Vid. sekcija Kina Bevke Andreja Lenarčič Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 10. januar 2014, ob 11. uri Jure Karas LUNOŽER Zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lu-nožerju Igrana predstava, BIMBO TEATER Režija: Jure Karas Igrata: Juš Milčinski, Urška Mlakar Polna luna že tri dni sveti nad gozdom in živalim krade spanec. Bo pogumni princ Vito rešil uganko, bo našel skrivnostnega krivca za nastalo zagato in ali je to morda strašni Lunožer, boste izvedeli v novi pripovedi Glavka in Zbrka, pravljičnih debe-luščkov, ki otrokom in staršem pripovedujeta zgodbe, ki sta jih nabrala na svojih dolgih popotovanjih. Predstava traja 30 minut; 2+. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Izjemoma TOREK, 6. januar 2015, ob 19.30 Eduardo de Filippo FILUMENA MARTURANO Romantična melodrama GLEDALIŠČE KOPER in SNG NOVA GORICA Režija: Katja Pegan Igrajo: Saša Pavček, Bine Matoh, Ivo Barišič, Teja Glažar, Lara Jankovič/Lidija Sušnik/Mojca Fatur, Ajda Toman /Tjaša Hrovat, Blaž Popovski, Igor Šta-mulak, Rok Matek in Blaž Valič. Filumena Marturano, ki jo je premožni Domenico Soriano pred petindvajsetimi leti pobral iz napoli-tanske javne hiše in je ves ta čas zaman upala, da jo bo vzel za ženo, nenadoma na smrt zboli. Da bi ji olajšal zadnje ure, se Soriano z njo na smrtni postelji poroči - tedaj pa Filumena kot po čudežu ozdravi in prizna, da je mati treh, zdaj že odraslih sinov in da mu je, zato, da bi jih lahko spravila do kruha, ves čas kradla denar ... Na prvi pogled komična, celo groteskna zgodba o poroki in ljubezni, ki je konec petdesetih let prejšnjega stoletja gledalce namerno izzivala z vprašanjem, ali se prodajalka ljubezni lahko sploh poroči, se ob podrobnejšem branju izkaže za kompleksnejše in kritično zastavljeno dramsko pisanje. Predstava traja dve uri in 15 minut, z odmorom. Vljudno vabljeni! Ш F; *S Klub vrhniških študentov v Cajčkanje V duhu veselega decembra smo se v klubu Zakon odločili, da izpeljemo projekt ZAKON jutro in občane v nov dan pospremimo s skodelico čaja. Že prvi petek v decembru, ste nas lahko srečali na poti v šolo ali službo, če ste se le sprehodili mimo avtobusne postaje Mantova. V mrzlem december-skem jutru smo namreč mimoidočim brezplačno delili skodelice čaja. Na voljo je bilo nekaj različnih okusov, napitek pa ste si lahko začinili z žlico medu in limono. Za res ZAKON jutro smo pripravili tudi piškote, predstavitvene zloženke in modre misli, ki so vas pospremile v nov dan. Hana T Starosta slovenske glasbene in aktivistične scene na Vrhniki. Marko Brecelj v klubu Zakon V soboto, 15. novembra, je Klub vrhniških študentov gostil Marka Brecelja, ki je po pričakovanjih napolnil dvorano kluba. Kantavtor od katerega lahko zagotovo vedno pričakujemo enkraten nastop, nas tudi tokrat ni pustil na cedilu. Daleč od tega. Brecelj je prekosil naša pričakovanja. Ne le da smo imeli priložnost poslušati enkraten koncert, glasbena točka je bila le del predstave. Skoraj peturni performans je bil pospremljen tudi s humorno resnim predavanjem in video predstavitvijo ene njegovih mehkoterori-stičnih akcij. Nejka Markovič Do 10.1. 2015. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KORAK ZA KORAKOM Razstava del, nastalih na tečaju risanja in slikanja, ki ga vodi Vasja Stojanovski. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Do 10. 1. 2015. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA TEMAN NEKOČ Razstava ilustracij Nejke Selišnik Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 1. 1. 2015, ob 17. uri. (72 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA Festival filmov za otroke in mladostnike JEŽEK IN VRAN PRIČARATA BOŽIČ Art film; družinski animirani film, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 2. 1. 2015, ob 10 in 17. uri. (83 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA Festival filmov za otroke in mladostnike AMAZONIJA Art film; družinska živalska pustolovščina, 7+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 3. 1. 2015, ob 17. uri. Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA Festival filmov za otroke in mladostnike MEDVEDEK PADDINGTON Art film; družinska komedija, 7+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 3. 1. 2015, ob 19. uri. Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA NOČ V MUZEJU; SKRIVNOST GROBNIC Pustolovska komedija, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 4. 1. 2015, ob 17. uri. (97 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA Festival filmov za otroke in mladostnike NIKEC NA POČITNICAH Art film; komedija, 7+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 6. 1. 2015, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Gledališče Koper in SNG Nova Gorica Eduardo de Filippo FILUMENA MARTURANO Romantična melodrama Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 10. 1. 2015, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA IN IZVEN Bimbo teater Jure Karas LUNOŽER Zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 10. 1. 2015. Prvi koncert ob 17. uri, Vstopnina: 10 €, otroci: 5 €. Drugi koncert ob 20. uri. Vstopnina: 10 €. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, MePZ DR. FRANČIŠEK LAMPE S ČRNEGA VRHA NAD IDRIJO 27. NOVOLETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 13. 1. 2015, ob 17. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Barba Štembergar Zupan in Niko Zupan KOŠČEKSRCA Razstava keramike Cankarjeva knjižnica Vrhnika v Kulturnem centru, Tržaška cesta 32 Cankarjevi knjižnici Vrhnika se iskreno zahvaljujemo za gostoljubje med trenutno obnovo Cankarjevega doma. Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure,sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe:www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Razstave •razstave • razstave • razstave Do 10. januarja 2015 bo v Avli Cankarjevega doma odprta razstava del, nastalih na tečaju risanja in slikanja, ki ga vodi Vasja Stojanov-ski: KORAK ZA KORAKOM. V galeriji pa si do 10. januarja 2015 lahko ogledate likovno razstavo ilustratorke Nejke Selišnik TEMAN NEKOČ. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas v torek, 13. januarja 2015, ob 17. uri vljudno vabi na razstavo keramike: Barba Štembergar Zupan in Niko Zupan KOŠČEK SRCA. Odprtje bo v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika v novem Kulturnem centru na Tržaški cesti 32. Razstava bo odprta do 7. februarja 2015 od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9.30. do 12.30. Za gostoljubje se iskreno zahvaljujemo Cankarjevi knjižnici Vrhnika, kjer gostujemo zaradi trenutne obnove Cankarjevega doma. Vabljeni! 50 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto л/ I -J CANKAR!EVA KNJIŽNICA VRHNIKA Napovedujemo Predavanje o knjižnici IUV Leta 2011 je Cankarjeva knjižnica Vrhnika na pobudo direktorice Suzane Potočnik odkupila strokovno knjižnico Industrije usnja Vrhnika (IUV) iz stečajne mase podjetja. Urejeno in popisano knjižnično gradivo je zdaj zloženo v domoznanski sobi nove knjižnice. V sredo, 14. januarja, 2015 ob 17.00 vas vabimo v Grabelj-škovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika na predavanje Nataše Oblak Japelj z naslovom Knjižnica Industrije usnja Vrhnika - pridobitev domoznanske zbirke Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vabimo vas na četrto razstavo Alena Bega-novića, ki bo v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Razstava bo decembra in januarja. Veseli bomo Vašega obiska! Predavanji: Zdrav življenjski slog in Dejavniki tveganja V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na predavanji: Zdrav življenjski slog, Uršula Debevec, prof. šp. vzg., v ponedeljek, 19. 1. 2015, ob 9.00 in ob 17.00 ter Dejavniki tveganja, Jerneja Filipič, dipl. m. s., v ponedeljek, 26. 1. 2015, ob 9.00 in ob 17.00. Uvodna predavanja bodo potekala v Grabelj-škovi dvorani. Prosimo Vas, da udeležbo potrdite na tel. št. 01/7555-118 ali 01/7555-157, lahko pa pišete na svetovalnica@zd-vrhnika.si. Na uvodnih delavnicah vam bodo skušali svetovati, predstaviti dejavnike tveganja in preproste spremembe v načinu življenja, ki lahko obogatio vaše zdravje. Vljudno vabljeni. Bralni klub: pripovedka o Zlatorogu Pripovedka, ki je nastala v osrčju zdajšnjih Julijskih Alp, je le malokomu znana, v sebi pa skriva zanimivo sporočilo. Vabimo vas, da si preberete pripovedko o enem najzanimivejših bajeslovnih biti in skupaj z nami pobliže spoznate, v kakšno nevarnost se je podal mladenič, da bi osvojil lepo dekle. Pogovarjali se bomo, če je za nas dandanes še vedno zanimiva in zakaj si jo je za svoj simbol izbrala naša znana slovenska pivovarna. Zbrali se bomo v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vabljeni na klepet v torek, 20. 1., ob 17. uri. v Keramike Barbe Stembergar Zupan in Nika Zupana Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas vabita na odprtje razstave keramike Barbe Stembergar Zupan in Nika Zupana. Odprtje bo v torek, 13. januarja, 2015 ob 17. uri v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Pomen tradicionalne joge v vseh življenjskih obdobjih Nina Glažar, učiteljica joge po sistemu Saty-ananda yoga, Bihar School of Yoga: skozi oris jogijske tradicije starodavnih modrecev do učenja, prenesenega v ta čas, si bomo lažje ustvarili podobo, zakaj joga dandanes, kako so lahko stare discipline in modrosti joge pomembne Fnftìdi^ ^fflMJI "rff mtiir.Ti 'tti^rpu У'Ыйипч ^r- fie ■ i if- -nf^e рт/йЛМйТ! Zj3 it-\Q\rf}p„ n v Acuivo (P ifraine geilirrr jI*' taliiir^ IJr'inUiđ vtn triiffiB ^»Inp iohir.-.F r.^a^f zdaj, na kakšen način si z njimi lahko pomagamo v vsakdanu in ob njih rastemo. Spoznali bomo tudi pomena joge v tretjem življenjskem obdobju. Vabljeni vsi. Predavanje bo v sredo, 28. 1. 2015, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. "Joga je svetloba, ne glede na to, kje je tema." Sri Swami Satyananda Novosti v novembru 2014 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI... AMALIETTI, M.: Strip album I. BOTTON, A.: Novice PERKO, V. : Muzeologija in arheologija za javnost STRANCAR, M.: iPriročnik iPAD & iPhone 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA. DELEUZE, G.: Nietzsche FIKFAK, R.: Stvarstvo je zavest, ki izvira iz biti JAROSCH, L: Od jutri nosim rdečo KRISTOVIČ, S.: Reševanje krize smisla sodobnega človeka PODLOGAR, B.: Bistvo je skrito očem VOGRINC, J.: Transverzala 2 VERSTVO AMALIETTI, P.: Japonski zen ali Bi skodelico čaja? BEGAN, V. : Denar je cerkveni bog DEŽMAN, J.: Marija Pomagaj KOROŠAK, B. J.: Teološka razmišljanja PAULUS VI: Božji načrt za naju ŠIROK, M.: Od Benedikta do Frančiška TAGORE, R.: Vera v človeka ali Na pragu večjega življenja TRUBAR, P.: Cerkveni red (1564) 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. BALKOVEC Debevec, M.: Obleka v šoli BUDEN, B.: Cona prehoda DE Bono, E.: Naučite svojega otroka razmišljati ĐILAS, M.: Novi razred ERMENC, K. S.: Uvod v primerjalno pedagogiko FILIPČIČ, K.: Obravnavanje nasilja v družini GLIHA Komac, N.: Ljudska religioznost v Kanalski dolini JUUL, J.: Šolski infarkt MIKLAVČIČ-Brezigar, I.: Meščanstvo na Goriškem TURK, B. J.: Dedno pravo ZULJAN, D. : Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIJA. DETELA, A.: Sintropija v polifaznih zibelkah EINSTEIN, A.: O posebni in splošni teoriji relativnosti KAMENŠEK, A.: Naravoslovni hokus pokus MONBIOT, G.: Naprej k naravi 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. BOONE, L.: Hranljiva rastlinska superhrana ČERNIČ, M.: Ideološki konstrukti o cepljenju dEReAnI, M.: Matejina veganska kuhinja. KERŠEK, E.: Bolezni mehurja, sečnih kanalov in prostate LISLE,D.: Past užitka RAKIĆ, J.: S hrano proti hipertenziji ROŽEN, T.: Merjenje upravljalske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti ŽONTAR K. A.: Anina kuhinja 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. ARKO, A.: Filmski izziv : film v vzgoji in pastorali BIBIČ, B.: Harmonika za butalce CROWTHER, P.: Prebujanje lepote DORSEY, C.: Fantastični elastični nakit FIRST, B.: The Puhar code GORIŠEK, G.: Razširjena slovenska planinska pot KEMPERL, M.: Barok na Slovenskem. MIKUŽ, J.: Poti k razumevanju podobe SCHAADT, S.: Čičke & čačke ŠEGULA, S.: Osnove floristike 1; 2 TURK, M.: homo faber WHITTLE, J.: Naučimo se risati cvetje in drevesa v preprostih korakih 81 JEZIKOSLOVJE VR KOMAROVA, T.: Uroki russkogo 1 ŽELE, Andreja, 1963-: Slovar slovenskih členkov 82 KNJIŽEVNOST DOLGAN, M.: Literarni atlas Ljubljane PERENIČ, U.: Empirija v literarni vedi 82-1 POEZIJA. BRIN, T.: Prisedla sem k njemu LEVERTOV, D.: Proti točki nič MESERKO, B.: Kričanja, šepetanja, izginevanja PERŠOLJA, A.: Bilke v krogu PETEK Levokov, M.: Slovenske pisarje REPAR, S.: Obešanje na zvon SEDEJ, M.: Misli, pesmi, risbe 82-2 DRAMATIKA. BAČKO, M.: Mi, Butalci plemeniti in feniks! PRIJATELJ, I.: Tri igre 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. BRODNJAK, D. A.: Kam greš, Sonja? BROOKS, D.: Pogovor CAMON, F.: Oltar za mater CARDOSO, D. M.: Vrnitev DRAŽUMERIČ, S.: Enakonočje v Montevideu FABRIO, N.: Urjenje v življenju FORNA, A.: Najemnik GAILLY, C.: Večer v klubu GLAVAN, P.: Kakorkoli HOYT, E.: Gospodar teme JERGOVIĆ, M.: Oče JOHANSEN, E.: Saga o kraljevini Tearling KEGEL, M. A.: Hana KELK, L.: Obožujem London KUŠAR, N.: Za goro se svita LAINŠČEK, F.: Strah za metulje v nevihti NODIER, C.: Janez Žbogar OSTOJIĆ, M.: Romska država PARTLJIČ, T.: Sebastjan in most REDMERSKI, J. A.: Pesem kresnic RIJAVEC, P.: Piarovka SCARROW, S.: Orliv puščavi. SVET, E.: Radoživa Špela. THORARINSSON, A.: Čas čarovnic TOURNIER, M.: Svetlolasa kraljica VRHOVEC, I.: Deklica s škrlatnimi očmi 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. CVETKO-Vah, K.: Opravičilo človeka GOGOL', N. V.: Taras Bulba GRUBAR, T.: Odklon 2013 HOZJAN, K.: Fenomenologija telesa JAVORNIK, M.: Pomlad v Palestini MLAKAR, T.: Vsiljivka v družini SUCHY, J.: Ljubljanski tipi ŠEBJANIČ Pupis, J.: Katarinin hrib ŠIREC, J.: Upodobljeni aforizmi 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. CROMPTON L. R.: Brownov najmlajši DOWD, S.: Barjanski otrok GLEESON, L.: Poglej, knjiga! GOMBOC, M.: Kdo si pa ti? JANSSON, T.: Mumin in morje JARMAN, J.: Stare in nove prijateljice JURCA, J.: Potepanje s čarovnikom KALKIPSAKIS, T.: Kraljica plesa KOKALJ, T.: Hočem brati! KOREN, M.: Inšpektor Jože. 1. del MCAULEY, R. : Predstavnica razreda MITREVSKI, I.: Mala Nadja in še manjša Barbara PODGORŠEK, M.: Kje rastejo bonboni PREGL, S.: Slaščičarna pri veseli Eli RIPPIN, S.: Starejša sestra SOKOLOV, C.: In kaj boš po poklicu ti? STOWER, A.: Trol in Oliver VIDMAR, J.: Prijatelja YARLETT, E.: Orion in tema 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRAFIJE. APPLEBAUM, A.: Gulag BUDKOVIČ, T.: Bohinj 1918-1941 GRDINA, I.: Iz biedermeierskega albuma PLUT, D.: Sonaravni razvoj Slovenje -priložnosti in pasti PLUTARCHUS: Vzporedni življenjepisi SAJE, M.: Tuje dinastje in trdnost kitajske tradicje SIMMONS, S.: Pravi moški zate : življenje Leonarda Cohena Najbolj brane ali iskane knjige v novembru 2014 1. Russell, R. R.: Zguba: dnevnik 2. Kovič, K.: Maček Muri 3. Finžgar, F. S.: Izbrana mladinska beseda 4. Maxwell, M.: Tudi princi na belem konju razočarajo 5. Sophocles: Antigona 6. Petiška, E.: Stare grške bajke 7. Casalis, A.: Mišek Tip med božičnimi prazniki 8. Kovič, K.: Moj prijatelj Piki Jakob 9. Chase, E.: Ujeta v mrežo 10. Davis, J.: Garfield na vrhu sveta Filmi za odrasle CACHÉ = Skrito - triler DARK city = Mesto teme - fantastika DELIVERY man = Dostavljalec - komedija EDGE of tomorrow = Na robu jutrišnjega dne - fantastika ELYSIUM - fantastika EMPIRE state = Veliki rop - kriminalka FREQUENCY = Prava frekvenca - drama GODZILLA = Godzila - fantastika GROWN ups 2 = Odrasli 2 - komedija IMMORTAL beloved = Nesmrtno ljubljena - biografski film LOST in space = Izgubljeni v vesolju - fantastika METALLICA: Through the never = Skozi privid časa - glasbeni film ONE Direction : this is us - glasbeni film Le PASSÉ = Preteklost - drama QUIET flows the Don = Tihi Don -zgodovinski film The SHIFT = Premik : iskanje smisla življenja - drama TWO 2 guns - kriminalka La VIE d'Adele : chapitres 1 et 2 = Adelino življenje - ljubezenski film Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič Novičke Športne zveze Vrhnika V obdobju od 11. novembra do 8. decembra, ko oddajamo decembrski prispevek, smo opravili precej dela. Tako vsaj mislimo. Na dan oddaje prejšnjega prispevka smo se v razširjeni sestavi sestali člani delovne skupine za pripravo Pravilnika o sofinanciranju Letnega programa športa v Občini Vrhnika. Uskladili smo mnenja glede predloga za določitev faktorjev za vrednotenje športnih objektov in pripravili predlog za obravnavo na izvršnem odboru. Na redni seji smo se sestali 18. novembra. Po razpravi smo oblikovali končno besedilo pravilnika, za katerega smo ocenili, da je primeren za obravnavo na občinskem svetu. Dogovorili smo se, da besedilo na delovnem srečanju predstavimo županu občine, kar smo izvedli že 20. novembra. Ker pa pravilnik ni edina stvar, s katero se ukvarjamo, smo na že omenjeni seji sprejeli tudi sklep, da pripravimo volilno sejo skupščine zveze ter da zaenkrat Komisija za izbor športnika leta in Odbor za izvedbo prireditve ostaneta v isti sestavi, če se s tem strinjajo člani teh delovnih teles. Dogovorili smo se tudi, da se člani izvršnega odbora pred sejo skupščine še enkrat sestanemo ter določimo dnevni red volilne seje skupščine in gradivo za skupščino. Torek, 18. novembra, smo res v celoti namenili našemu prostovoljnemu delu na področju športa, saj smo se že v dopoldanskih urah udeležili celodnevnega posveta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na temo Letnega programa športa na lokalni ravni. Posvet je bil namenjen odgovornim za področje športa v občinah, predstavnikom občinskih javnih zavodov za šport in občinskim športnim zvezam. Seznanili smo se z novostmi in skrbmi, ki zaradi novo sprejetega Nacionalnega programa športa RS 2014-2023 in Izvedbenega načrta NPŠ tarejo uslužbence nekaterih, predvsem manjših občin. V drugi polovici novembra so se sestali člani našega nadzornega odbora. Po pregledu poslovanja so pripravili poročilo, ki ga bodo predstavili na seji skupščine. Zadnjo nedeljo v novembru smo bili na praznovanju 60. obletnice delovanja Strelskega društva Vrhnika. Društvo se nam je za uspešno sodelovanje zahvalilo s priznanjem, zveza pa je društvu ob jubileju podelila plaketo. Vsem zbranim smo povedali, da smo ponosni, da so med našimi člani tako dejavna društva, s tako dolgo tradicijo. V začetku decembra smo Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, tako kot preostali izbrani izvajalci letnega programa športa, na podlagi Pogodbe o sofinanciranju športnih vsebin iz občinskega proračuna v letu 2014 predložili zaključno poročilo ter dokazila o izvedbi programov. Prvi torek v decembru smo se sestali člani izvršnega odbora zveze na predvidoma zadnji seji v tem mandatu. Pregledali smo pripravljeno gradivo za sejo volilne skupščine, oblikovali dnevni red ter se dogovorili o operativni izvedbi seje, za katero smo določili datum 11. december. Ker prispevek oddajamo pred sejo, bomo več o seji skupščine lahko napisali v januarskih novičkah. Povabljeni smo na tradicionalno prireditev Športnik leta 2014, ki jo prireja Društvo športnih novinarjev Slovenje v sodelovanju z Radiotelevizijo Slovenje in Olimpjskim komitejem Slovenje - Združenjem športnih zvez. Na gala prireditvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bodo svečano razglasili najboljše športnike v državi. Prireditev bo vodil Igor E. Bergant, pomagale pa mu bodo športne novinarke in novinarji različnih slovenskih medijev. S strani Občine Vrhnika smo prejeli predlog Letnega programa športa za leto 2015 ter analizo za leto 2014. Na podlagi določil novega pravilnika mora občinski svet pred sprejetjem tega dokumenta pridobiti soglasje Izvršnega odbora Športne zveze Vrhnika. Potrudili se bomo, da bomo soglasje pravočasno posredovali in tako omogočili sprejem dokumenta. Kot nam je znano, naj bi bila tako pravilnik, za katerega smo pripravili tudi obrazložitev za pristojne organe občine, kot tudi letni program športa obravnavana na seji občinskega sveta konec decembra. Na področju regijskega povezovanja načrtujemo, da se bomo sredi decembra sestali predstavniki športnih zvez: Postojna, Pivka, Loška dolina, Cerknica, Logatec in Vrhnika. V času pisanja prispevka se za datum in kraj srečanja še dogovarjamo. Predstavnica naše športne zveze se bom v vlogi predstavnice Notranjske regije 16. decembra udeležila kar dveh skupščin OKS-ZŠZ, ki bosta v Ljubljani. Najprej bo redna letna skupščina z običajnim dnevnim redom, potem pa še volilna skupščina. Vsi, ki vsaj malo spremljate šport, gotovo veste, da dr. Janez Kocijančič, ki je prvi in doslej edini predsednik te organizacije, za ta položaj ne bo več kandidiral. Zamenjati ga bo skušal eden od treh kandidatov: Bogdan Gabrovec, Zoran Janković ali Andraž Vehovar. Pred štirimi leti, ko sta se za položaj predsednika pomerila Janez Kocijančič in Milan Krajnc, je bil razplet predvidljiv, saj je dolgoletni prvi mož OKS protikandidata gladko premagal z rezultatom 96 : 20. Letošnje volitve niso tako predvidljive. Predvideva se, da bo predsednik OKS znan šele v drugem krogu, saj v prvem verjetno nihče ne bo prejel večine glasov, prisotnih na skupščini. Tudi za preostale organe naše krovne organizacije je kandidatov precej več, kot se jih voli. O izidu vas bomo obvestili v naslednjih novičkah. Na podlagi našega poziva za posredovanje predlogov za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2014 smo že začeli prejemati prve predloge. Pridružite se nam na tradicionalni prireditvi Športnik Vrhnike za leto 2014, ki bo predvidoma v petek, 30. januarja 2015, v športni dvorani pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška. Prostora bo tokrat za vse dovolj; športnice in športniki so se tudi v letu 2014 izjemno dokazali, tako da boste zagotovo prijetno presenečeni. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika. si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite na telefonsko številko 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazve-zavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pisarni Športne zveze Vrhnika v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Mirne, ponosne in vesele decembrske praznike vam želimo, v novem letu pa 365 srečnih, športno obarvanih dni. Športna zveza Vrhnika Smučišče šentjošt Individualni, začetni in nadaljevalni tečaji smučanja Za tiste, ki bi se radi naučili smučati ali obnovili svoje smučarsko znanje, ŠD Šentjošt organizira tečaje alpskega smučanja in individualne tečaje deskanja na smučišču Šentjošt nad Horjulom. Za tiste, ki vedo, da za učenje ni- tečaje v popoldanskem času od koli ni prepozno, nudi šola smu- 16.45 do 18.15, izjemoma dopol-čanja začetniške in nadaljevalne dan (po dogovoru). Če termin tečaja zajame soboto in nedeljo, je le-ta od 9.00 do 10.30. Pod vodstvom učiteljev smučanja boste ugotovili, kako zabavno je lahko smučanje in kako lahko ga je obvladati. Začetni tečaji potekajo na manjši nizkovrvni vlečnici, dolžine 80 m, nadaljevalni tečaji pa na večji - krožniki -, dolžine 175 m. Za začetni tečaj je obvezno vsaj plužno ustavljanje otroka, v nasprotnem primeru je obvezna ena ura individualnega tečaja. Tečaj traja osem ur; praviloma 4 * 2 šolski uri, z vmesnim odmorom, ko udeleženec dobi brezplačni čaj. Ob koncu tečaja organiziramo zaključek tečaja, ko otroci prikažejo staršem pridobljeno znanje (v obliki simboličnega tekmovanja med veleslalomskimi vratc-ni obvezno). Po prikazu znanja vsak udeleženec prejme priznanje v obliki diplome. Delo šole smučanja temelji na odličnem vzdušju, ki naše tečajnike vzpodbuja za uspešno delo in med drugim tudi na vzgoji v pomenu upoštevanja varnosti na smučiščih. Odličen teren na niz-kovrvni vlečnici omogoča hitro napredovanje v pridobljenem znanju začetniških skupin, saj se vlečnice poslužujemo takoj po osvojeni plužni nastavitvi smuči. Učenje nadaljujemo z nizanjem prvih preprostih zavojev v klinastem položaju, cilj pa je osvojiti varno samostojno vijuganje. Učenje v nadaljevanjih skupinah prilagajamo glede na predznanje in ga stopnjujemo prek osnovnega vijuganja v zarezno tehniko - »karving«. Tečajnike učijo strokovno usposobljeni učitelji smučanja z veljavnimi licencami za tekočo sezono. Na smučišču je organizirana tudi izposoja smučarske opreme.Več na spletni strani društva http:// www.sd-sentjost.si Na fotografiji Bojan Rusjan, Rok Topolovec, Nina Vehar in Blaž Dajcman Nina Vehar v Parizu na Evropskem prvenstvu v francoskem boksu - savate osvojila zlato Leto 2014 je bilo za Savate zvezo Slovenja več kot zelo uspešno leto. Sadovi jutranjih treningov v telovadnici Partizan na Vrhniki so postali vidnejši že z uspehom mladega Domna Cigaleta v začetku oktobra v Parizu z osvojenim odličnim drugim mestom na Evropskem mladinskem prvenstvu v Parizu. Uspehi so vidni tudi pri domačinki Nini Vehar, ki budno spremlja razvoj mladega potenciala. Nina Vehar je dobro pripravljenost pokazala že maja v mestu Bugeat v Francji, kjer so potekale kvalifikacije za Evropsko prvenstvo v savate combatu (polni kontakt). Z uspešno uvrstitvijo na finalni dvoboj, ki je organiziran ločeno v obliki svečane gala prireditve, je konec novembra Nina Vehar dokazala svoje bojevitost in večletne izkušnje s pomočjo Savate zveze Slovenja z zmago nad lansko svetovno prvakinjo Blandine Jouard iz Francije, ko je osvojila naslov evropske prvakinje v polno kontaktni možnosti v samem centru Pariza. Nino je spremljala tudi tričlanska ekipa, in sicer Rok Topolovec, Blaž Dajčman in Bojan Rusjan, katerim velja prav tako zahvala za odlično podporo in organizacijo. Za uspešne dosežke je bila Nina Vehar 9. decembra, v družbi najboljših slovenskih športnic in športnikov v letu 2014, povabljena na sprejem pri predsedniku RS Borutu Pahorju in predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenje dr. Janezu Kocijančiču, ki je bil v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani. Vse, ki bi Vas zanimali elitni treningi in individualna priprava v zahtevnem športu savate - francoski boks, se lahko javite na naš naslov: vrhni-ka.savate@gmail.com. Savate klub Vrhnika Uspešno konCana sezona Letošnjo sezono smo več kot uspešno pripeljali do konca. Tekmoval sem v krožnohitrostnih dirkah, ki so potekale na Slovaškem, Češkem in v sosednji Avstriji. Z dirkalniki Lema Racing Team sem dosegel lepe rezultate, si nabral veliko dirkaških izkušenj in si vtisnil v spomin ogromno lepih in manj lepih doživetij. Zato bi se rad zahvalil vsem in vsakemu posebej, ki ste k mojim rezultatom prvaka v punto pokalu do 21 let, prvaku v državnem prvenstvu do 21 let, državnemu podprvaku v krožnih dirkah, drugemu mestu na češkem prvenstvu do 1600 ccm in drugemu mestu FIA CEZ Endurance do 1600 ccm kakor koli pripomogli. Brez vseh vas mi sezone prav gotovo ne bi uspelo končati s tako dobrimi rezultati. HVALA in srečno ter uspeha polno novo leto vam želim. Tomaž Trček MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * Ples kot rekreacija in zabava Ples je toliko star kot človeštvo. Od nekdaj je ples služil za izražanje raznih čustev, ob različnih dogodkih .... Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati šport. Ples je idealna oblika rekreacije za vse, še posebno za starejše. Gre za vse oblike gibanja rok, telesa, nog, hkrati pa je treba stalno razmišljati o novih gibih, celotno bitje je zaposleno miselno in telesno. V Glasbeni šoli na Vrhniki se že več let vrstijo plesne delavnice. Uspešne delavnice vodi Peter Capuder, Plesni studio ProStyle. Udeleženci so različne starosti. Vzdušje je izjemno. Z gibanjem se v človeku ustvarjata zadovoljstvo in radost. Vabljeni ste vsi, željni plesa in dobre družbe. Pridružite se nam lahko na zadnji večer v letošnjem letu. KDAJ: 31.12.2014 ob 21.00. KJE: Glasbena šola Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3 (organizator ProStyle). CENA: 15 evrov na osebo (v ceno sta vključena lahka večerja in šampanjec). PRIJAVA: je obvezna na št. 041-761-182. Delite z nami dobro voljo in se razgibajte. Poskrbeli bomo, da se boste pri nas počutili kar najbolj dobrodošli. (NS) KonCali uspešno leto Pri ŠD Dren smo si lani postavili cilj, da obdržimo kakovost in zdravo okolje ter se izboljšamo v nekaj malenkostih. To je bil velik zalogaj, saj se je v zadnjih nekaj letih naše društvo izboljševalo iz leta v leto in je v zadnjem času doseglo že zavidljiv nivo. Vendar nam je kljub temu uspelo. Posebno smo ponosni na letošnje priprave v Hotelu Maestral v Novigradu, na nov garderobni objekt, ki smo ga uspešno končali, na vsa vabila in uspehe na turnirje, ki jih ni bilo malo, in na svoje trenerje, ki imajo poleg »zdravih« pedagoških pogledov tudi primerno usposobljenost in izobrazbo za delovanje v športu. Veseli nas tudi, da smo uspeli obdržati in še dodatno nadgraditi vadbo akrobatike/gimnastike in atletike za vse naše člane. Predvsem nas veseli, da nas je s svojim obiskom počastil sam selektor Slovenske nogometne članske reprezentance, Srečko Katanec, in izrazil navdušenje nad delovanjem našega društva. Poleg vseh rednih obveznih seminarjev, ki smo se jih udeležili, smo tudi sami organizirali dodatna izobraževanja za naše trenerje. Obogatili smo tudi našo orodjarno z več kot štiridesetimi novimi žogami in drugimi pripomočki, ki nam bodo dodatno pomagali pri tranažnem procesu. Od gostujočih ekip smo prejeli veliko pohval glede travnate igralne površine. Kljub slabemu vremenu nam je uspelo izpeljati tudi veliko klubskih piknikov, na katerih je bilo udeležba številčna, dobre volje pa nikoli ni manjkalo. Radi bi se tudi zahvalili vsem, ki so nam v zadnjih letih pomagali na vseh področjih, kjer smo delovali. Predvsem pa staršem za zaupanje, da lahko pomembno vplivamo na razvoj njihovih otrok. % Vse dobro v novem letu! Športno društvo Dren, posebno trenerji, vam želimo zdravo, uspešno in sreCno novo leto 2015! Košarkarski klub Vrhnika Na polno zaCeli tudi najmlajši košarkarji Tokrat vam predstavljamo najmlajše košarkarje KK Vrhnika. Že tretje leto poteka Košarkarska šola KK Vrhnika na treh osnovnihjolah na Vrhniki in v okolici: na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika ter v OŠ Horjul. V minulem šolskem letu smo priredili nekaj turnirjev, da so najmlajši košarkarji izkusili samo košarkarsko igro. Tudi letos bo potekala interna liga Kk Vrhnika med košarkarskimi šolami OŠ Ivana Cankarja, OŠ Antona Martina Slomška in OŠ Horjul. šola košarke poteka na omenjenih šolah v času podaljšanega bivanja. Na treninge prihaja okrog devetdeset otrok. Svojo novo tekmovalno sezono v okviru SKL pa bodo v januarju 2015 začeli tudi najmlajši košarkarji selekcije U-11 KK Vrhnika. Ekipa je sestavljena iz košarkarjev, rojenih v letih 2004 in 2005. Trenirajo trikrat na teden v OŠ Antona Martina Slomška pod vodstvom Matica Habata, Vlada Beka ter Jake Novaka. Svoj krst so doživeli na prijateljskem turnirju v Cerknici konec novembra proti ekipama KK Postojne in KK Cerknica. Vrhničani so se vrnili domov z eno zmago, enim porazom in veliko dobre volje. Ekipa se je na Miklavževo soboto preizkusila v interni tekmi letnika 2003, ekipa Pisanih proti ekipi Rumenih selekcije U-11 letnikov 2004 in 2005. Zmaga je pripadla ekipi Pisanih, vsi pa so pokazali veliko lepih atraktivnih košarkarskih potez od vodenja žoge v protinapad, polaganj, lepih zadetih metov ter predvsem pa pravo kolektivno igro celotne ekipi z veliko zadetih košev. V ekipi Rumenih so igrali Anes Velič, Nejc Osredkar, Matic Krašna, Jaka Vukašinovič, Svit Drašler, Blaž Gutnik, Anže Trček, Bine Tavčar Marolt, Bine Pivk, Tobija Bograf, Gašper Jerja, Vid Finec, Rok Perko, Vid Koprivec, Matic Mikuš, Aleks Ribič in Sven Baltič, ekipo Pisanih pa so sestavljali Matija Verbič, Enej Gojčič, Jurij Novak, Miha Novak, Lovro Rožmanec, Jernej Skopec, Nik Rajh, Izak Kovačič, Aljaž Lovrin, Nejc Karba, Kris Maksimovič Samec, Luka Novak, Žan Petrovič in Dejan Tomič. Vsem, ki bi se radi pridružili, vljudno vabljeni na treninge po urniku, ki ga najdete na spletni strani www.kkvrhnika.si. Tudi preostale selekcije kluba ne počivajo. Z enim samim porazom v domači dvorani navdušujejo člani KK Vrhnika. Članska ekipa je dosegla pravi prerod v novi tekmovalni sezoni. Prebili so se v tretji krog Pokala Spar, kjer so klonili proti drugoligaški ekipi Plama Pur, medtem ko so v ligaškem sistemu četrte SKL Zahod A še neporaženi, tako v gostovanjih kot na domačem parketu. Predvsem pa se lahko pohvalijo z pridobitvijo novih dresov, za katere se zahvaljujejo sponzorju Kompostarna Rosa. Navdušujejo tudi košarkarji mladinske ekipe, ki so po prvem delu prve B SKL na zavidljivem tretjem mestu z enim samim porazom proti ekipi Grosuplje A. Dobra igra, ekipni duh ter borbenost je recept, s katerim meljejo svoje nasprotnike. V prvi SKL Vsem košarkarjem, zvestim košarkarskim navijačem, košarkarskim navdušencem in prebivalcem Občine Vrhnika pa želimo lepe božične praznike ter veselo, zdravo in uspeha polno prihajajoče leto 2015. KK Vrhnika nastopa tudi ekipa kadetov, ki so letos pokazali velik preskok v igri in tudi rezultati kažejo, da se lahko merijo s samim vrhom slovenske košarke. Izkupiček ekipe je zelo dober, saj so letos dobili polovico tekem. Svoje prve zmage v sezoni so se veselili tudi košarkarji U-15 in dokazali da je vredno vztrajati, trdo delo na treningih se obrestuje. Mlajši pionirju U-13 so tekmovanje v Mini pokalu Spar končali vtretjem.krogu, svoje ligaško tekmovanje pa nadaljujejo z polovičnim izkupičkom točk. Ob koncu leta 2014 bi se košarkarji KK Vrhnika iskreno zahvalili sponzorju Kompostarna Rosa, ki nas podpira zadnji dve sezoni in nam omogoCa velik napredek v samem razvoju košarke na Vrhniki. Tudi zahvala vsem manjšim sponzorjem, kot so: Tomaž bar, Aktanta, Mikavna bar, Habat Franc Sobopleskarstvo, s. p., SlašCiCarna Berzo in predvsem staršem naših košarkarjev. *NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika Nogometne novice V selekcijah U-7, U-8 in U-9 treniramo z veliko vnemo in se pripravljamo na naslednje tekme in ovire, ki nas čakajo v nogometu in življenju. Na treninge, ki pozimi potekajo ob sredah in petkih, prihaja zavidljivo število otrok. Lani se je izoblikovala odlična ekipa petindvajsetih igralcev. Nekateri so odšli, drugi, ki so prišli, so se odlično ujeli s preostalimi. Med fanti vlada dobro vzdušje, povezanost, zavzetost, poštenost in delavnost. Selekciji U-14/-15 igrata izjemno lep nogomet Starejši dečki U-14/-15 so končali jesenski del sezone. Ker v NK Vrhnika ob glavnem cilju obstanka v prvih ligah, rezultat vendarle ni najpomembnejši, smo toliko več pozornosti namenili sami igri. Slednja na trenutke še nekoliko niha, vendar sta jedro ekipe in sistem igranja že zelo dobro postavljena. Selekcijo krasi hiter, dinamičen in zelo kombinatoren nogomet. Slabost ekipe je zaključek napada, kjer le s težavo dosežejo zadetek. Slednje bodo fantje popravili v času zimskega premora, kar napoveduje, da nikakor ne bodo počivali. Predvidenih je že veliko prijateljskih tekem z ekipami najvišjega razreda doma in v tujini, med katerimi so tudi zveneča imena: HNK Rijeka, HNK Istra Pula, GNK Dinamo Zagreb, FC Opatija, NK Dekani, FC Koper, FC Gorica, itn. Težkih tekem se tako ne bo manjkalo in pripravljalno obdo- bje je ravno pravi čas, da ekipa z lepo igro pride še do rezultata. Zabaven je bil tudi obisk pri mojstru karateja g. Džemalu Mustafiču na Vrhniki, ki se mu ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo za gostoljubje. Povzetek sezone za selekciji U-19 in U-17 Za nami je jesenski del sezone, v katerem smo doživeli marsikaj, bili včasih veseli, žalostni, razočarani ... V celoti gledano pa smo lahko le delno zadovoljni, saj določenih stvari nismo uspeli uresničiti. Po nekaterih težavah s sestavo mladinske ekipe je sledilo pripravljalno obdobje, v katerem so bila vidna precejšnja nihanja s prisotnostjo na treningih, pa tudi fantje se niso ravnali po programu, ki so ga dobili za delo v predpriprav-ljalnem obdobju, kar se je in to se je potem poznalo tudi v prvenstvu. Pri selekciji U-19 smo uspešno začeli s prvenstvom, a so se hitro začele pojavljati težave s sestavo ekipe. Odsotnosti nekaterih igralcev so botrovale k slabšim rezultatom v nadaljevanju prvenstva. Res je, da smo imeli tudi veliko smole, saj smo določene tekme izgubili, čeprav smo igrali dobro. Vseeno pa so fantje, ki so bili vedno prisotni, do zadnjega, vedno dajali vse od sebe in zato jim čestitam in jim nimam česa očitati. Prvenstvo smo končali na šestem mestu (2-0-3) in glede na dogajanja je to dober rezultat. Zavedam se, da smo se pri tej selekciji postavili v neprijeten položaj (SAMO ENAJST IGRALCEV) in se- T daj se bomo morali z veliko truda do konca sezone (21. 6. 2015) vsi v klubu potruditi, da bomo selekcijo obdržali v tekmovanju prve MNZ lige. Pri selekciji U-17 sem po končanem jesenskem delu kot trener zelo razočaran, saj sem očitno imel prevelika pričakovanja. Že v uvodu prvenstva smo ostali brez dveh pomembnih članov ekipe (VRATAR, ZADNJI VEZNI IGRALEC) zaradi poškodbe, eden igralec (NAPADALEC) pa se je izločil sam in do danes še vedno ne vem in ne poznam razloga, zakaj se je tako odločil. V prvenstvu se nam glede rezultata ni izšlo, saj smo zbrali le skromne tri točke (1-0-4) in jesenski del sezone končali na predzadnjem mestu. Kot pozitivno stvar bi izpostavil, da smo se z večino nasprotnikov dostojno merili, za kaj več pa smo v nekaterih situacijah naredili preveč napak v fazi branjenja in na prelahek način prejemali zadetke. V fazi zaključka pa nismo bili dovolj zbrani in posledično nismo zadevali; to bo treba popraviti, če bomo hoteli napredovati v rezultatih. Veseli me tudi, da so prav vsi fantje dobili veliko priložnosti za igro, nekateri pa so, posledično zaradi težav s kadrom, skoraj vso sezono odigrali za mladinsko ekipo. Igralci kadetske selekcije imajo za seboj slabo izkušnjo in upam, da vedo, kaj jih čaka v naslednji sezoni. Ob tem pa upam, da smo bonus smole v tej sezoni že porabili in ob pravem delu v zimskem delu nas spomladi čakajo boljši časi. V to je treba verjeti, se podrediti skupnim ciljem in ob posameznem napredku • NK Vrhnika • NK Vrhnika bo napredovala celotna ekipa. V te fante verjamem in vem, da premorejo večji potencial,, kot ga kažejo sedaj. Sedaj smo se preselili v telovadnico, kjer se bomo do zimskih počitnic bolj sprostili in samo igrali mali nogomet. Po počitnicah pa se bomo začeli pripravljati na začetek nove sezone in v tem pripravljalnem obdobju tudi odšli na priprave v Novigrad (HRVAŠKA), kjer bomo imeli dobre možnosti za delo. Upam lahko le, da se bo čim več igralcev udeležilo teh priprav, se bolje spoznalo in posledično tudi bolje igralo. Obe ekipi in tudi vsak posameznik imajo še veliko rezerve, kar pomeni, da nam v nadaljevanju prvenstva vsekakor ne bo dolgčas. Skratka, gre za izjemno skupino dobrih fantov, ki bodo v prihodnje lahko dosegali izjemne uspehe, seveda pod pogojem, če bodo delovali v pozitivnem kolektivnem duhu in vrednotah ter razvijali občutek pripadnosti do kluba, kar je dandanes prava redkost, vendar je za dolgoročne uspehe ključnega pomena. Izobraževanje trenerjev v Angliji V sredini novembra sta se trenerja Sebastian Zalar in Jasmin Muratagič odpravila na šolanje v Anglijo. Po pristanku v Londonu ju je pot vodila na sever, kjer sta v šestih dneh obiskala Manchester, Liverpool, Wigan • NK Vrhnika • NK Vrhnika • in Bolton. Srečala sta se s kopico zanimivih trenerjev, skavtov in igralcev. Obiski akademi Liverpoola, Evertona, Elit Feeta in Acrringtona so nanju pustili poseben pečat. Veličina in predvsem povsem drugačen sistem dela so nanju naredili velik vtis. Ogledala sta si tudi tekmo prve članske Angleške lige med Manchester Cityjem in Swansea FC ter tekme cicibanov, mlajših in starejših dečkov Liverpoola z Manchester Cityjem, Stoke Cityjem in Evertonom FC. Pogovarjala sta se z vodjo službe skav-ting pri Bolton FC ter trenerji igralcev in vratarjev Evertona, Liverpoola in Acrrington Stanly FC-ja. Fotoreporta-žo z podrobnostmi in fotografijami si lahko ogledate na naši spletni strani: www.nkvrhnika.si. V nedeljo 21. 12. 2014, bo od 15. ure naprej Božičkovanje 2014, ki bo letos potekalo nekoliko drugače. Pripravili ga bomo v športni dvorani Ivana Cankarja na Vrhniki, in sicer kot nogometni turnir za otroke, mamice in očke. Ob tej priložnosti bo Božiček podelil skromna darilca, mamice pa prosimo, če nam kaj dobrega spečejo. Za pijačo bo poskrbel klub. Tako bomo zaradi nabiranja sredstev za obnovo infrastrukture obeležili novoletni čas nekoliko skromneje kot prejšnja leta in predvsem nekoliko drugače. Mlajše selekcije DRŠ Vrhnika 2014/2015 Tudi mlajše selekcije DRŠ Vrhnika so v oktobru začele s tekmovalno sezono 2014/2015. DRŠ Vrhnika se lahko v tekmovalni sezoni 2014/2015 pohvali s kar tremi selekcijami rokometašic. Najstarejše med mlajšimi so igralke letnika 2002 v skupini mlajše deklice A (MDA). Ekipa trenira trikrat na teden pod budnim očesom izkušene trenerke Zdenke Dežman. Ekipa je sestavljena iz kapetanke in najboljše igralke Hane Gabrov-šek ter soigralk Mirjam Kodba, Nika Železnik, Laura Ber-zelak, Karin Kuralrt, Eva Guštin, Eva Baltič, Ana Koprivec, Kaja Zimšek, Agata Rožmanec, Elena Zakrajšek - Janevski, Rebeka Gombač, Živa Kovačič, Tia Seljak in Tinkara Zupan. Cilj ekipe je priti na zaključni turnir, saj željo stopiti v čevlje svojih predhodnic, igralk letnika 2001, ki so dve leti zapored krojile vrh mlajših rokometašic v Slovenji s prvim in drugim mestom v državi. Prve tekme sezone 2014/2015 so opravile z odliko, saj so suvereno premagale nasprotnice ŽRK Tržič, RK Sava Kranj, RK Ljubljana in RK Olimpja. Ekipa v sredini je ekipa mlajših deklic B (MDB), ki ravno tako kot njihove malo starejše kolegice trenirajo trikrat na teden pod taktirko Zdenke Dežman. Ekipo sestavljajo igralke letnika 2003 in mlajše. Kapetanski trak nosi Kaja Zimšek, ki tako kot soigralke Elena Zakrajšek - Janevski, Agata Rožma- nec, Rebeka Gombač, Živa Kovačič, Tia Seljak in Tinkara Zupan redno pomagajo svojim starejšim kolegicam na tekmah MDA. Med mlajšimi jim na pomoč na tekmah in treningih priskočita Eva Oven in Luca Marinko. Tudi mlajše si željo veliko zmag, toda pred zmagovanjem je pomembno sodelovanje z ekipo, dober ekipni duh in veliko veselja ob igranju rokometa. Deklice MDB so svojo prvo tekmo v Tržiču žal izgubile, vendar zabile res veliko golov, na domačem parketu v drugem krogu pa so se izkazale odlično in z veliko razliko premagale nasprotnice RK Ljubljana. Tudi naslednje tekme proti RK Kočevje in RK Olimpja so rokometašice Vrhnike dobile z lepo razliko glede golov. V novi tekmovalni sezoni se je Rokometna zveza Slovenje odločila še za eno tekmovalno skupino, to so rokometašice mlajše deklice C (MDC), najmlajše deklice letnika 2004 in mlajše. Tudi DRS Vrhnika ima ekipo najmlajših, ki se bodo potegovale za doseganje čim več golov na tekmah, ki jih čakajo. Njihov sistem tekmovanja bo sestavljen iz treh turnirjev, na katerem bodo nastopale tri ekipe in odigrale medsebojne tekme. Tekme bodo igrale brez štetja golov igralk in brez rezultata, pomembna bodo pravila igre in igra. Prvi tak turnir so naše najmlajše odigrale konec novembra v Tržiču z ekipami ŽRK Tržič in RK Olimpije. Ekipo najmlajših sestavljajo rokometašice Eva Oven, Zarja Rup, Teja Trček, Sara Gombač, Nina Muratagič, Vanja Furlan, Luca Marinko, Lara Rakuša, Verica Stojanova in Tea Lipičnik. Deklice so se po besedah trenerk Zdenke Dežman in Sendy Jono-vič zelo izkazale, saj so se borile vse do konca in prikazale prave rokometne prvine. Udeležile so se tudi prijateljskega turnirja v Piranu, kjer so uživale v rokometni igri sovrstnic iz Slovenije. DRŠ Vrhnika O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotičekO Že sem si v mislih izbrala leho - tisto, ki se od kozolca do kozolca položno spenja v hrib... Tam seješ kamen, pa žanješ zlato! Iz črtice Naš laz Ivana Cankarja 4. 11. 2014 - Stolp na Planini ima brata na v Zusmu Hrastov stolp na Planini nad Vrhniko je v začetku novembra 2014 dobil macesnovega brata na Žusmu. V Planinskem društvu Žusem so navezali stike z »našim« projektantom Poldetom Torkarjem, ki je projektiral naš stolp na Planini nad Vrhniko in se z njim dogovorili o sodelovanju pri pripravi projektne dokumentacije. Predstavniki našega planinskega društva smo jim velikodušno ponudili pomoč z izkušnjami, nasveti in znanjem, ki smo ga sami pridobili pri uresničitvi tega zelo zahtevnega projekta. Zato so nas pred leti povabili, naj jim iz prve roke predstavimo, kako smo se sami spopadli s tem izzivom. In tako danes njihov stolp stoji, predvidevajo svečano odprtje v aprilu naslednje leto, ki se ga bomo zanesljivo udeležili. Čestitamo. Besedilo: PD Žusem in Milan Jerman Fotografije: PD Žusem 21. 11. 2014 - Ljudje odprtih rok 2014: kdo so postali dobrotnik, darovalec, izjemna osebnost in dobri človek leta? Revija Naša žena je maja letos enaindvajsetič zapored razpisala natečaj za zbiranje predlogov za ljudi odprtih rok. Izmed predlogov, ki so prispeli v uredništvo, so izbrali osemnajst posameznic, posameznikov in skupin, ki so na svečanem dogodku v Narodni galeriji v Ljubljani prejeli zahvalne listine. Dobrotnica, darovalec, izjemna osebnost in dobri človek leta 2014 pa so prejeli tudi srebrno priponko - posnetek okrasne zaponke ptice v letu iz 5. stoletja, najdene v Ajdni nad Potoki, ki je z dovoljenjem Gorenjskega muzeja zaščitni znak akcije Ljudje odprtih rok. Zahvalne listine sta podelila Marta Krpič, odgovorna urednica Naše žene, in Martina Vuk, državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prireditev so z glasbo popestrili Severa in Gal Gjurin ter Tomaž Glavač in Matic Žirovec, vodila pa Ida Baš. Člani posebne komisije (Metka Klevišar, Mojca Senčar, Jure Sešek, Ela Zupančič, Zmaga Grah, Aleksandra Klinar Blaznik, Neva Železnik, Marta Krpič) so glasovali in izbrali: dobrotnik 2014 je Jonatan Prijatelj, Društvo staršev otrok z rakom iz Ljubljane, darovalec 2014 je Enes Musić iz Dobrunj pri Ljubljani, izjemna osebnost 2014 je Ahmed Pašić z Jesenic, s poslanimi glasovnicami pa so bralci Naše žene izbrali dobrega človeka 2014 - Sonjo Majal iz Rač. Zahvalne listine so prejeli tudi drugi, letos predlagani, in sicer med dobrotniki Pavla Balažic iz Dokležovja, Humanitarno društvo Bod' to kar si iz Ljubljane, Skupina planinskih vodnikov pri Društvu upokojencev Vrhnika, Blaž Jarc iz Mirne Peči, Sonja Majal iz Rač in Lorena Meglič iz Maribora; med darovalci Osnovna šola Drska iz Novega mesta ter Mateja in Matjaž Kleindienst iz Naklega, med izjemnimi osebnostmi pa Andrej Berginc iz Postojne, Staša Tunja Bojičić iz Kamnika, Društvo prve medicinske pomoči Ro-gašovci, Nikolay Grishin iz Ljubljane, Lucienne Lončina iz Ankarana, Majda Smrekar iz Nove Gorice in Štefca Lukić Zlobec iz Ljubljane. V enaindvajsetih letih je revija Naša žena predstavila več kot 700 ljudi, ki jim je življenjsko vodilo nesebična skrb za druge in sodelujejo v različnih humanitarnih ter dobrodelnih projektih. Njihova ljubezen do sočloveka, volja in energija »premikajo gore« in delajo ta naš svet, ki je za nekatere poln bolečine, gorja in trpljenja, lepši in boljši. Med njimi so tudi takšni, ki so nekoč sami pretrpeli veliko hudega, zdaj pa, ko lahko, nesebično pomagajo drugim: z denarjem, materialnimi dobrinami, nasveti, toplo besedo ... K temu znajo in zmorejo pritegniti še mnoge druge, s katerimi nato skupaj krepijo v ljudeh optimizem, vero v dobro in jim pokažejo, da v svojih stiskah niso pozabljeni. Z akcijo Ljudje odprtih rok Naša žena vsa ta leta spodbuja solidarnost med ljudmi in sporoča, da je med Slovenci še kako »živa« in da je veliko tudi tistih, ki so vsem tem dobrim ljudem hvaležni. Projekt podpira tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in se na tak način v imenu države zahvali vsem prostovoljcem, darovalcem in številnim drugim, ki pomagajo ljudem v stiski, saj država vsega tega sama zagotovo ne bi zmogla. Članek je objavljen na spletni strani: http://rn.svet24.si/clanek/zanimivosti/pozitivne-novice/546efcd82c349/ljudje-odprtih-rok-2014-kdo-so-postali-dobrotnik-darovalec-izjemna-osebnost-in-dobri-clovek-leta Foto: Tatjana Rodošek in Stane Jerko 10. 12. 2014 - Zaprte planinske poti na območju Vrhnike Markacistom Markacijskega odseka Planinskega društva Vrhnika je uspelo očistiti večino poti, katerih skrbnik je naše društvo. Tako dejansko ostajata do nadaljnjega zaprti le poti: •Star maln - Planina (mimo Lintverna) in •Evropska pešpot E7 Verd - Bistra - Pokojišče Obe zahtevata koreniti poseg z odstranjevanjem polomljenega drevja, ki se še vedno lomi ob vetru, plazi po strmih pobočjih in še vedno ogroža morebitne obiskovalce. Markacijski odsek se bo posvetoval s strokovnimi organi Planinske zveze Slovenje in na podlagi ugotovitev prosil vse udeležence na tem področju (lastnike, Občino Vrhnika, Turistično društvo Blagajana, Gozdno gospodarstvo in ostale), da v skupni akciji, ob pomoči, ki nam jih nudi tudi Gorska reševalna zveza Slovenje in Komisja za pota Planinske zveze Slovenje ponovno odpremo ta lokalna bisera (Lintvern in Bistro) množici pohodnikov, ki obiskujejo našo okolico. Mladinski odsek PD Vrhnika prejel priznanje Mladina in gore Na Igu je 15. 11. 2014 potekal zbor Mladinskih odsekov Slovenje. To je najvišji organ Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenje (MK PZS). Ob tej priložnosti se zberejo Mladinski odseki (MO) iz celotne Slovenje. Najprej poteka okrogla miza na določeno tematiko, za tem pa je zbor, kjer poročajo o aktivnostih Mladinske komisije. Na zboru se podelijo tudi najvišje priznanje - Mladina in gore, ki ga podeljuje MK PZS za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja planinske mladine. Letos je ta čast doletela Mladinski odsek PD Vrhnika, ki je prejel priznanje, citiram: »za izjemne dosežke pri vzgoji in izobraževanju mladine, ki se kažejo v kvaliteti in stalnosti dela ter razširjenosti planinstva med mladimi v lokalnem prostoru«. In to že od leta 1964, ko je bil ustanovljen Mladinski odsek. Priznanje je podelil podpredsednik Planinske zve- ze Slovenje Roman Ponebšek, prevzel pa ga je sedanji načelnik MO PD Vrhnika Tomaž Strži-nar, ki se je za prejeto priznanje v imenu MO-ja zahvalil MK-ju s krajšim govorom in predstavitvijo fotografij iz petdesetih ih taborov. Mladinski odsek dogajanja v planinskih javljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz januarskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 17. 1. 2015 SVETA TROJICA 7.00 5 BOŠTJAN RAVNIK VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 • prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev • zavorni servis menjava amortizerjev ^Bfcfl • menjava olja in filtrov na vseh vrstah vozil • vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 28, 13SO Vrhnika, GSM: 041 528 758 www.vodjan.com STROJNE INŠTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje, solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje V 1 h J J I WWW. V шдавшш RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN Ž1ROVNIK $.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje dAKCIJÀ^) Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovniks.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: E-mail: 041/801-801 bostjan5005@yahoo.com ЩВт ''FW1 Na pragu novega leta naj vam 'čas vladar' nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi. vesele božične praznike in srečno 2015 vam želi kolektiv Pavel inštalacije. Ü P Л v « L nitdlütijC v Naj bo leto 2015 polno dogodivščin, novih zgodb, poznanstev, trdnih prijateljstev in norih pričesk vam želi kolektiv Studio R.M. Studio R.M. Rožna ulica 2, tel: 031 608 525 é V Borovnici oddam v najem opremljeno garsonjero, 36 m2. Info: 041-863-600. Na Vrhniki (Klis) oddam 1-so-bno stanovanje, v bloku, 2 nadstropje. Stanovanje je v celoti opremljeno, svetlo, centralno ogrevano, z balkonom, v kleti shramba, skupna kolesarnica. Tel. 051-232-499 Nudim pomoč pri gospodinjskih opravilih, tudi delo s starejšimi na ožjem okolišu Vrhnike, 031751523. V centru Vrhnike prodam novejše, sodobno in povsem opremljeno dvosobno stanovanje v izmeri 70 m2. Stanovanje je v tretjem nadstropju (mansarda) in je opremljeno z materiali višjega cenovnega razreda (parket, pohištvo, ma-sažna kad, talno ogrevanje v kopalnici). Vključuje tudi balkon, garažni boks in dvigalo. Cena: 149 000 evrov. Info: 041 690 502 Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Manjšo samostojno hišo s pripadajočo parcelo kupim. Tel. 040 978 448. Prodam kokošja jajca ekološke reje, kokoši se vsak dan pasejo na travniku, in meso domačih piščancev. Lahko tudi kruh iz krušne peči. Tel: 031 504 644. Prodam ali posodim večji nahrbtnik, 50-litrski, namenjen za daljše pohode v hribe. Tel: 031 504 644. Manjši skupini otrok ali odraslih razkažem domače živali na kmetiji, na željo pripravim tudi malico za simbolično ceno. Tel: 031 504 644. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.srcna-moc.si. Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031878351. Prodam zelo dobro ohranjen otroški voziček »hoco«. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št.: 041 472975. Nudim pomoč pri gospodinjskih delih, pomoč starejšim in onemoglim na območju Vrhni- ke. Tel.: 051 399 019. Kupim telico, staro do dveh let, za zakol. Tel: 041321602 Prodam mešana drva (bukova), že od 30 evrov dalje na kubični meter. Tel.: 041 634 964 (Razor-ska dolina, Vrhnika). Vrhnika - Center; prodam samostojno starejšo hišo, 115 m2, ki leži na razgledni parceli, z zunanjo shrambo, majhnim vrtom in garažo. Hiša ima vse priključke, 5 sob in 2 kopalnici, večinski del hiše je adaptiran, kljub temu je potrebna delna prenova. ZK je urejeno, prevzem je možen takoj, ste vabljeni na ogled! Cena: 95.000,00 EUR, tel.: 030 - 415 004 Ugodno prodam suha bukova drva, 20 kubičnih metrov, po 40 evrov (Podlipa), 031 662 529. Na Dolu pri Borovnici nudim v opremljenem stanovanju ne-kadilskemu mlajšemu paru ali družini bivanje. Površina 72 m2. Tel.: 041 299 021. Prodam suha bukova drva, možen tudi razrez. Lokacija: Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam cepilec na sveder, Jagodic, za 100 evrov. Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam manjši nasad ameriških borovnic v Bevkah, cca 210 grmov, z vso pripadajočo opremo. Informacije na telefon: 031 537 110. Kava bar v centru Vrhnike z najdaljšo tradicijo išče novega gospodarja. Lokal obratuje in obsega 70 m2, letni vrt in parkirišče. Bar oddamo, pogoj: odkup inventarja. Info: 041 690 502. Prodam naravna domača mila, narejena po hladnem postopku. Na voljo sivkino, ognjičevo, čokoladno in še mnoga druga. Več o milih si lahko ogledate na FB strani Milo Milo, naročila na e-naslov: milommmilo@gmail. com Ugodno prodam suha in polsuha razcepljena bukova drva. Okolica Borovnice. Tel: 041/764592. Kupim smrekove prekle za fi- žol. Ponudbe na 041 379 569. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Prodam škodo felicio, letnik 97, cena po dogovoru. Tel: 031 643 602. Prodam aljaške malamute, čistokrvne, brez rodovnika. Tel. 031 643 602. Prodam otroški voziček znamke Quinny Speedi, malo rabljen, brezhiben, rjave barve. Rabljen za enega otroka. Cena 90 evrov. Gsm 041 617 151 (Nataša). Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti do parcele. Za dodatne informacije pokličite po telefonu na: 030 931 750. Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis m NOJČfiNie GOČtCf ?ct>kttH h Ponede/Jek-petek 8, do 15. ure Srede od8. do 18. uro Штшмшш шшош. ' МШЙМ>7 ("01/7506840Д INA ZALOGI: POSODANAkg oi iéi цг оц SNEŽNE FREZE VSE ZA KOLINE polnilke za salame čreva naravna in umetna noži.... NOVOLETNE LUČKE IN SMREČICE LOPATE za sneg 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ■ъГ RAKETE :: BAKLE :: : RIMSKE SVEČKE i FONTANE :: BATERIJE :: :: DRUŽINSKI KOMPLETI :: PREDSTAVITEV PIROTEHNIKE sobota, 20.12.2014 ob 19.00 pred BJ. pub-om V Leti) TIMA TRGOVI IMA PIROTEHNIKA d.o.o. Delovni čas: Tel.:01-750-46-51 fZn Vrh ni Ira 51 Pf О ГГГопп o n™ o nn^nn GSM" 041 -353-982 1360 Vrhnika r ^ 9.00-19.00 9.00-17.00 9.00-12.00 IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 janez@koprivec-druzbenik.si www.koprivec-druzbenik.si Zahvaljujemo se vsem našim strankam za izkazano zvestobo v iztekajočem se letu in želimo vsem bralcem Našega časopisa vesel božič ter srečno in zdravo 2015! DO KONCA DECEMBRA VAM PRI NAKUPU NAD 100€ PODARIMO DARILNI BON V VREDNOSTI 40€ AU 20% PRAZNIČNI POPUST NA VSE IZDELKE. Г Popusti se med seboj ne seštevajo. A Nagrajuje svoje zveste stranke s kuponi zvestobe. Verjetno najhitrejši in najcenejši servis za vozila. Cenjene stranke, obveščamo Vas, da gradimo nov servisno-prodajni center na lokaciji lOCZapolje 2A, 1370 LOGATEC. Spremljajte naš facebook profil in seznanjeni boste z vsemi aktualnimi novostmi, akcijami in nagradnimi igrami. Avtohiša Seliškar d.o.o., Betajnova 16,1360 Vrhnika / (01 ) 750 22 52 / info@avtohisa-seliskar.si OPTIKA LARA OPTO NAVTIC d.o.o. Notranjska 14, LOGATEC, telefon: 01 754 21 50 Trg svobode 9-ZD- ŽIRI, telefon: 04 510 63 80 Želite tudi vi objaviti zahvalo? pošljitgffllhT) jo po pošti na naseasopis@zavod~eankar.si (besedilo v worda, sftko kot priponko) ali po klasični pošti na Naš časopis, Tržaška 9, 1560 Vrhnika. Cena zahvale je evrov z f)™. Zraven pripišite še naslov plačnika in telefon. LLJ Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala bo, da priđeš ti. In sedla bo na rožna tla in se zjokala, ker te ni. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra, teta in svakinja JULIJANA KOSIČ, rojena Jereb. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, ki so se prišli poklonit, darovali rože in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala gre Muhcovim za vso pomoč in Sabini za lepe besede, ki jih je izrekla ob grobu. Hvala tudi gospodu župniku Janku Novaku za lepo opravljen cerkveni pogreb. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Podlipa, november 2014 Ko je Bog videl, da je pot predolga, hribi preveč strmi, dihanje je postalo težko, je položil roko okoli njega in rekel: »Pridi domov« ZAHVALA V 79. letu starosti je življenjsko pot sklenila in se tiho poslovila naša draga mama, stara mama, sestra in teta VALENTINA DOLINAR rojena Setnikar, po domače Lavrova mama iz Bevk Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, molitve in darove za svete maše. Hvala župniku g. Janezu Očkonu za lepo opravljen obred, pogrebcem, Pogrebni službi Vrhovec, trobentaču ter g. Jerneju Lenarčiču za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste se z dobro mislijo poslovili od nje, jo pospremili k njenemu večnemu počitku in jo boste za vedno ohranili v svojem spominu. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za vse, kar ste kadar koli dobrega storili v njenem življenju. Hvala! Vsi njeni 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA 01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 Vesel božič in srečno 2015! Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si ZAHVALA Ob nenadni izgubi žene MARIJE SUHADOLNIK 1949-2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču, hvala župniku za lep obred. Hvala vsem za tolažilne besede in izraze sožalja ter še enkrat vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Bojan in vsi njeni bližnji Jordanov kot, november 2014 MILKA TANACEK 1939-2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospe Danici za poslovilne besede in pevcem Liljani, Milki in Jožetu Vsi njeni Dragomer, november 2014 ZAHVALA Poslovil se je naš dragi mož, oče, dedek in pradedek LUKA BRADEŠKO s Srednjega Vrha 9. 8. 1930 - 29. 11. 2014 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam stisnili roko in izrekli sožalje, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi December 2014 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA ob slovesu ALOJZA SKUBETA 19. 5. 1928 - 26. 11. 2014 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom s Stare Vrhnike za izrečeno sožalje, stisk roke in vsem, ki ste Lojzeta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Pogrebni službi Vrhovec in pevcem ter dekanu Blažu Gregorcu za lepo opravljen cerkveni pogreb. Žalujoči: žena Angelca, Aldo z družino Dišeča vas, Salzburg, Alberta, Toronto, Ljubljana, Stara Vrhnika, Postojna Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Smrt te vzela je prezgodaj, a v naših srcih za vedno boš ostal ZAHVALA V cvetu mladosti nas je tragično zapustil sin, brat, vnuk in nečak ZACKARY PETER JELOVŠEK 20. 7. 1995 - 18. 10. 2014 Iskreno se želimo zahvaliti vsem vam, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čustvovali z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme ter za iskrene ustne in pisne besede v tolažbo. Žalujoči: oče Bogdan in stric Borut z družinama, ata Tone in mama Ani Jelovšek Drenov Grič, Mississauga, Kanada Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA ob slovesu CVETKE ŽITKO 1. 7. 1960 - 25. 10. 2014 Ob nenadni in boleči izgubi naše mami in žene se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter sošolcem in kolektivu OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter poklon na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi Pogrebni službi^Pieta, župniku Jožefu Rogaču iz Podčetrtka ter župniku Janezu Šilarju iz Borovnice za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te mož Jože, hči Sara, sinova Peter z Veroniko in Rok s Klavdijo ter tašča Ludmila. Borovnica, december 2014 Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. Tiho je odšel od nas naš dragi brat, svak in stric TONI PERŠIN roj. 10. 11. 1950, kovinostrugar, Breg 10a Iskreno se zahvaljujemo dr. Heleni Rožmanc Drašler in ekipi za nujno medicinsko pomoč na UKC, Oddelku CIM, ter UKC Jap-ljeva, Oddelku za intenzivno nego, ki so se tako dolgo borili za njegovo življenje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: brat Ciril z družino V začetku decembra smo se v ožjem družinskem krogu poslovili od drage mame ANE PERKO 1916-2014 iz Bevk Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali v domu, zanjo lepo skrbeli in jo imeli radi. Franci in Marija z družino 19. december 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 59 KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS PRIČA -KOVANJE NOVEGA LETA MRZLI VETER TISOČINA JENA,JAPONSKI DROBIŽ M. IME, DIRIGENT KUNEJ CEPANI-CA, KLAN LES EDINEC GRŠKE AEDONE PISEC SHERL. HOLMSA, DOYLE PERZIJ -SKI ZLI DUHOVI, VOJAKI LANGOB. JELKI-CA IZPIRAL-NIK, «LISTI RKA 16 MAŠČOBE OVČJE KOŽE PREDZADNJI ČRKI ABECEDE 17 ALUMINIJ DELNI ZLOM PRVA ŠTEVILKA KRAJ V OKLAHO-Ml V ZDA OMA 14 IZDELAN KAMEN KREMENA_ PODOKNICA GORA PR SANKT MORITZU 15 PRVA ČRKA TONE KRALJ MAJHEN KONJ, KOLO NATRIJ NAROD V INDOKINI OTOK OB LOŠINJU 19 LUDOLF. ŠTEVILO JUG.NAR. ARMIJA SE, KAR 20 VEČ POSTAV ALI TRDITEV, OZ...... GROB, NEGLA-DEK NOVA GVINEJA IZDELUJE ORODJA Kl KS. NAPAKA, POMOTA CAPE, CUNJE CANKAR 13 DUŠIK BIBLIJSKI OČAK NA ARKI 18 RIMSKI BOG LJUBEZNI JUŽNOAMERIŠKA VELIKE TROPSKE PAPIGE RADON KUKAVICA KLEČ, OSTRA SKALA KIJ, PECELJ PEJSAZ, OZEMLJE NEEME JARVI SREDINA »MALNA« GRM BRINJA (OBKOLJEN TEKST) NAS ČASOPIS TIPALKE ŽUŽELK, TV,RADIA ČLEN , OKONČINA V CRE-MONI SO DELALI GODALA USADI , PODORI PRED NOVIM LETOM PODA-REK AVTOR JAKOB SUSMAN TELEFON GESLO KRIŽANKE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Za najmlajše: poiščite med sličicama Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Prihaja veseli december«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Bernardi Mlakar iz Podolnice, Francu Petkovšku s Stare Vrhnike in Francu Dolinarju z Vrhnike. Nagrajenci bodo prejeli po pošti bon praktično darilo, ki ga poklanja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. januarja na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Izdelava in urejanje FB strani že za 99' Studio za oblikovanje in spletne komunikacije Pokličite zdaj! 041 772 722 www.okusi.si k e r a m i č a r s t v o K a m n a r ■ I g o r s. p. R a k i t n a 9 » a ■ ■ t e i. 0 4 1 ■ 7 6 8 ■ 3 5 3I polaganje keramike in dekorativnega kamna Feniks - AS turistična agencija in avtobusni prevozi Tržaška cesta 4a, Vrhnika tel. 081 612 870 info@feniksas.si, www.feniksas.si ^ t 1 и à i + i w POČITNICE | POTOVANJA | LETALSKE VOZOVNICE | FOTOKOPIRANJE RAČUNOVODSKI SERVIS L-fins, Stojan Likeb s.p. Poslovalnica Tržaška 12,1360 ymbiki GSM: 031 392 940, E-mail: stoian@Hfins Iščete računovodski servis, ki vamz'a^ ugodno ceno zagotavlja celovite rešitve? Z vami se pogovorimo in vam svetujemo. Vsaka stranka je za nas odgovofrtBŠr*^, ki jo jemljemo skrajno resno! Pokličite in se prepričajte! ( L ', ^ : VSEM POSLOVNIM STRANKAM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 2015 ! NAS ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. C ena zahval: 68,72 evra