f Največji uloreuki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * The largest Slovenian Daily in the United State*« Issued every day except Sundays list slovenskih delavcev v Ameriki. Ipiiji i............. and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHeisea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3t 1870 TELEFON: CHeisea 3—3878 NO. 66. — STEV. 66. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 21, 1935. — ČETRTEK, 21. MARCA 1935 VOLUME XLITI. — LETNIK XT.TTT. "NOVA VOJNA BI POMENILA KONEC EVROPE" Plemenski izgredi v New Yprkii PROTEST, KI GA JE POSLALA ANGLIJA NEMŠKI VLADI, NI ZADOVOLJIL FRANCIJE IN ITALIJE Francija in Italija zahtevata posvetovanje zastopnikov treh držav. — Dino Grand bo pojasnil Simonu stališče italijanske vlade. — Mednarodni položaj je skrajno kritičen. — Nemčija vojaške sile baje ne bo rabila v napadalne namene. LONDON, Anglija, 20. marca. — Francija in Italija sta pri angleški vladi vložili protest proti kapitulaciji pred Hitlerjem. Francoski poslanik Corbin je obvestil angleškega zunanjega ministra Sir Johna Simona, da je vsled odhoda ministra Simona v Berlin Francija vznemirjena. Corbin je Simonu izročil povabilo francoskega zunanjega ministra Flandina, da pride, še predno odpotuje v Berlin, v Pariz, da se posvetuje s francoskimi in morebiti tudi italijanskimi državniki. Angleški kabinet sedaj razpravlja o tem povabilu. Tudi Mussolini, ki ni zadovoljen, da je Anglija tako naglo sprejela Hitlerjevo povabilo, da pride u LEVIATHAN" _JE D0SLUŽIL Mesto bivšega nemškega parnika bo zgrajen nov parnik. — Ameriško pa-robrodstvo zaostaja za drugimi. Washington, D. C., 20. marca. — Trgovski tajnik Roper je naznanil, da bo parnik "Leviathan" postavljen izven službe. Da "<11!4» K AR O D A" ■..... MABCH 21, 1935 «« Glas Naroda »Kak Sakser, President and PablJaCiad tj SLOVENIC PUBLISHING COMPANY CA Coiporatto) THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. S. A. Li. Benedik, Treas, 21« Flam at W. 18th Street, of Um oorporatloD and atUUrwee of above officers : Boreqgh of Manhattan, New York City, N. Y. -6LA8 NARODA" (Voice of the l'eaple) Ir^y Day Except Snndayn and Holiday la eelo leto rat* aa la pol leta la četrt lat >••••• »4 99 m a m••••••••••a« la . «&0» . $3.00 Za No« York aa celo leto Za pol leta ............. Za lBoaenatro aa celo leto Za pol leta....... •••••• •atitl••• $7.00 $&B0 97.00 ._J8J0 Subacrlption Yearly $6.00 Advertisement on Agreenent _"Glaa Haroda" izhaja vaakl dan laraern« nedelj In praznlko*.______ Ooplal brea podplaa In oaetonostl aa ne prlobčujejo. Denar naj aa blagovoli peMlJatl po Money OrCer. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da M nas tudi prejfiaje MvallSCe naananl, da hitreje najdeno naslovnika. "GLAS NARODA". 21« W. I8th Street, New Yartu N. I. Teleabooe: CHelsaa S—WW vnaprej so vedeli . . Hitlerjeva izjava, da bo navzlic čbaiu versaillsk^ mirovne pogodbe uvedla Nemčija prisilno vojaško službo, je kakor bon^wi učinkovala na svetovno javnost- Nihče ni slutil, kaj se kuha oni kaj se bo skuhalo v Berlinu. Nihee, z eno samo izjemo. Izdelovalcem in prodajalcem nnrnicije so bili znani Hitlerjevi načrti. ]Ve)L1 štirinajstimi dnevi se je namreč vršila v francoskem mestu Cannes važna konferenca. Na konferenci so bile zasttopane municijske tovarne: ViekerK-Armstrong, Schaieider-Oeuzot in Krupp- Zastopniki angleške Vickers-Armstroiig družbe so sedeli ob isti mizi z zastopniki francoske Schneider-Creu-zot in nemške Kruppove družbe. Pri tej priliki so najbrž sestavili obsežne in temeljite načrte koliko orožja in muncije je't reba izdelati za slučaj, da se.spopakflejo Anglija in Francozi na eni strani ter Nemčija n drugi strani. Prijateljsko so se dogovorili, da ne Ibo drug drugemu delal prevelike konkurence in Mla bodo vsi napravili o-gromne dobičke. št: 1:4 lull jIJARDNA predloga Skoro vse predsednikove predloge so bile precej gladko sprejete, le predloga, tikajoča se 4880 neilijonov za nabavo dela in podporo nezaposlenim, je naletela na precejšen od|K>r. Največje pok*K> ji je vrgel pod noge senator Me-Carran, ki je zahteval, naj dobivajo a kmalu odstranjena, ker je vlada zagrozila, da bo predlogo sploh umaknila, če je kongres noče sprejeti v njeiti sedanji oblilki- Pojavil** se je še nešteto drugih predlogov. Nekaterim je flvito 4880 milijonov dolarjev milosti premalo, nekaterim d-oNti preveč. Senat je kar zapoVrstjo ovrgel vse predlagane ametid-meirte, in kot kaže, bo v najkrajšem času sprejeta predloga v takšni dbliki kot sta jo predložila predse; itn i k oziroma administracija- Hir/. dvorna bod«o posledice predloge blagokl'ejjie za vso ameriško javnost. Nad tri milijone zaposlenih bo dobilo delo. Plačani Ivoiflo nekoliko več kot jim dajejo sedaj razne reliefne a-genture v obliiki podpore, in nekoliko manj kot so plačani delavci po privatnih industrijah. DoH>ivali bodo po petdeset dolarjev na mesec, kar seveda ni dosti za sedanje čawe splošne draginje. Vlada pa upa* da bodo njene gradnje kmalu v pol-nean teku, vsled čeaar se 'bo tudi povečala kMavnost po (rivatnih iridJUBtrijah, ki bodo polagoma »prejele v se še ostale nezaposlena Mučnim debatam v senatu je napravit konec senator Lewie, ki je rdkel: — Nikakor mi pravilno, da na eni strani podpiramo preklsednka, ki hoče pomagali nezaposlenim, na drugi strani pa oviramo izvedbo njegovega programa- Brooklyn, N. Y. S tem prav uljndno naznanjam vsem rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku in okolici v imenu Slovenskega pevskega društva 4'Slovan'% da priredimo dne 1.1, m. v Slovenskem Narodnem Domu na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. veliki koncert s šalo-igro "Hlačni gumbi". Da je igra zelo smešna, mi niti omenjati ni treba, ker samo njeno ime zadostuje. Vloge te igre so poverjene dobrim igralcem in igralkam, kateri se pridno vež-bajo, da bodo vsak svojo kolikor mogoče dobro rešili. Igralo se je v naši metropoli že več iger posebno zadnje čase, ali tako komične pa prav gotovo še ne. Pridite pogledat in prepričali se boste. Začetek ho ob 3. popoldne. Vstopnina bo samo 35 eetnov z a odrasle, otroci so prosti vsake vst<4>-nine. Program na tem koncertu jx)leg igre same, bo precej obširen z raznimi pevskimi točkami, v skupnem zboru, solistov itd. Sodelovali bodo tudi naši vrli mladi tamburasi z nekaj prav dobrimi komadi, katerih dosedaj še niso igrali. Da bo ta program tem |>opolnejši, smo naprosili našega dobro znanega rojaka Mr. Frank Vojsko, da bo prišel s svojim "kinoM-apratom, ter nam po-kozal krasote naše mile stare domovine, ter nas l>o v duhu popeljal v naše rodne kraje, kjer smo preživeli naša najlepša in brezskrbna mlada leta. Vsakemu, kdo je videl te slike zadnjič na Osmi v New Yorku, ko jih je Mr. Frank Vojska razkazoval, so se prav gotovo zelo dopadle. Sedaj se vam nudi zopet prilika si jih ogledati. Pridite vsi, imeli boste poleg kino-slik veliko užitka od ostalega programa, posebno pa igre, kot že zgoraj omenjeno. Ta koncert bo gotovo vsakega zadovoljil, ki se ga bo udeležil in kar je zelo važno za mal denar. Po igri bo prosta zabava. Natančneje glede programa bo v kratkem objavljena v tem listu v obliki oglasa. Naj na tem mestu še omenim glede našega Radio petja na postaji WEAF v sredo dne 3. aprila, to je takoj prvo sredo ]x> našem koncertu. Pojemo točno ob 6. uri od 6.15 zvečer. Peli bomo razne narodne pesmi, kakor je bilo poročano v torkovi številki, dne 19. t. m. Priliko nas boste imeli slišati ne samo v naši metropoli, ampak po vseh Združenih državah in Kanadi, ker to je največja |»ostaja ne samo v New Yorku, pač pa v celi Ameriki. S pevskim in rojaškim pozdravom! Za Slov. |k*V. dr. "Slovan": Anthony Svet, tajnik. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" IIIUIBIIIU'IHW VELIKA ZALOGA VELIKONOČNIH RAZGLEDNIC S SLOVENSKIM ALI ANGLEŠKIM VOŠČILOM Slovenske razglednice so delo naših priznanih umetnikov. 40 centov ducat ' GLAS NARODA" 216 W. 18th Street • New York J AC i in NA PIPI - v vaši priljubljeni krčmi V STEKLENICAH pri vasem prodajalcu v soseščini (E GA VAM NE MOKE PRESKRBETI. TELEFONIRAJTE JACOB RUPPERT BREWERY Telephone ATwater 9-1000 , NEW YORK CITY Iz Slovenije« Ivan Vrhovnik umrl. K<> je pred kratkim trnovski župnik Fran Finžgar obiskal svojega prijatelja in prednika župnika Ivana Vrhovnika v njegovem domu v Kopališki ulici št. 10, je bil sivolasi starček, ki je sicer že dalje časa bolehal, popolnoma zdrav in dobre volje. Potožil je edino, da slabo vidi in da ne more delati. Še vedno je namreč pisal svoje zgodovinsko razprave. Obljubil je tudi Finžgarju, da bo prišel maševat takoj, ko bo nekoliko bolj okreval. Seveda takrat Vrhovnik. ki je bil vedno poln vedrega optimizma, ni slutil, da so njegovi dnevi odšteti. Tudi 8. marca <1 opoldne se je Ivan Vrhovnik prav dobro počutil, živahno se je razgo-varjal z domačimi iu imel dober tek, okrog poldne pa mu Fairport Harbor, O. To je moj prvi dopis iz te naše lepe naselbine, (iospod urednik, prosim vas, ako ne bo kaj prav, popravite, saj veste, da nam ženskam se bolj podajo kuhalnice kakor pa pe-resnik. Gotovo neveste, kaj me je napotilo, da sem prijela za pero. Se sedaj ne morem prav k sebi priti, tako so me izne-nadile moje prijateljice, ko so mi priredile surprise party ob priliki mojega godu. Drage prijateljice in prijatelji, tako je lepo, da se večkrat snidemo in malo ^»zabavamo in pozabimo te za nas težke čase. Sedaj pa hvala vsem skupaj, |»osebno družini Frances Lekan, družini Frank in Mary Slejko, kakor* tudi fantom Leo Kapel in Frank Zalar iz Clevelanda, O.; iz Painesville: družini John in Marv Zalar, družini John in Josephine Drobnik, družini John Žužek, družini Filip in Ana Jakopin; iz Fairport Harbor: družini Louis in Ane Švi-gel, družini Frank in Marv Modic, družini Tonv in Angela Lunka, družini Andy in Antonija Kapel, družini Mike in Frances Skrabec, druž. Frank in Malči Južna, družini Joe in Jenny Zupan, družini Mike in Ana Milavec. družini William in Josephine Ule, druž. Fanny Zalar ter fantom: Leo in Joe Švigel, Albin Samsa in Leo Žnidaršič. Omeniti moram, še, da sta prišla moj brat Loo is Grželj in Jakob Žele iz daljne Pennsyl-vanije. Josephine Baje. j<* nenadoma postalo slabo. Domači so poklicali njegovega o-sebnega zdravnika dr. Trtni-ka» ki je videl, da stačku peša sive, in je storil vse. kar je bilo v njegovi moči. Vrhovniko-vo stanje pa se je vedno bolj slabšalo in ob l(i. so pozvali župnika Finžgarja, ki mu je podelil poslednja tolažila. Vrhovnik se je izpovedal in je bil pri polni zavesti. Zahvalil se je svojemu duhovnemu so-hratu, nato sta pa še nekaj časa kramljala. Pozneje je nagnil glavo v stran in ni več iz-pregovoril, ob !). uri pa je prenehalo utripati njegovo zlato srce. Župnik Ivan Vrhovnik je bil rojen 24. junija leta 1885 in je torej bil v 81. letu. Oče, ki je bil cerkovnik v šentpeterski cerkvi, mu je umrl že v rani mladosti, zanj pa je skrbela njegova mati. Že v šoli je kazal mladi Ivan veliko nadarjenost, zlasti pa veselje do jezika in zgodovine. Po maturi je stopil v semenišče, pozneje pa je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na filozofsko fakul-teto. Ker zaradi nezadostne podpore ni mogel študirati, se je vrnil v Ljubljano in zopet vstopil v semenišče. Po novi maši je služboval kot kaplan v lepi in romantični Sori nad Medvodami, kjer je pozneje župnikoval tudi pisatelj Franc Finžgar, nato pa je bil premeščen v Naklo. Kaplanoval je tudi v Dobu, a do leta 1891 pa je bil župnik pri Št. Gotardu pri Trojanah. Istega leta je postal tudi župnik v Trnovem v Ljubljani, kjer je ostal vse do svoje upokojitve leta 1918. • Zagonetna smrt starke. Komaj je minil mesec dni, odkar je bil v Nunski grapi u-morjen posestnik Jakob Vrhovnik, njegova žena pa smrtno poškodovana in niso še krivci tega zločina pred sodiščem, že se je razšiirla vest o novem zahrbtnem umoru. V vasi Kamenščakn je bila baje zastrupljena posestnica Marija Krajnčeva. 73-letna Marija Krajnčeva je živela mi svojem dobro ure-jevanem posestvu. Pri njej je stanoval samo neki podnajemnik. 27. februarja je Krajnčeva nenadna umrla. Se dan po-prej je bila popolnoma zdrava in sojo videli sosedje delati na polju. Takoj po njeni smrti so se pojavile vesti, da starka ni u-mrla naravne smrti in da je bila najbrž zastrupljena. Te vesti so prišle na ušesa tudi o-rožnikom, ki so uvedli preiskavo. Prijavili so zadevo sodišču v Ljutomeru, ki je odredilo obdukcijo. Peter Zgaga Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — Anton Jernejčič v Detroit, Mich, je dobil poročilo, da mu je umrla 21, februarja v vasi Uncc pri Rakeku mati Frančiška .Jernejčič, rojena leta 1S.j2. Poleg sina v Ameriki zapušča v starem kraju hčer Ivano. — V St. Louis, Mo. je umrl John Lesar, star 63 let in doma iz Jurjevice pri Ribnici. — V Indianapolisu, kjer je bil nposlen pri New York Central železnici, je umrl poznani rojak John Škerl iz Clevelanda. Za Velikonoc j DENARNE POSILJATVE 1 Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .......... Din. 1M $5.35 .......... Dta. 2M $ 7.50 .......... Din. 3M $12.— ............... Din 50® $23.85 _______________ Din. 1000 $47.50 ......... Din. V ITALIJO Za $9.35 .......... Lir 1M $18.25 ____________________ Lir 2M Lir 500 $88.20 ........... Lir 1006 $176.— .......... Lir 2000 $263.— .............. Lir 3000 KER 8E CRN E SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Z« Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodla! r dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA V lii.— $15.— DOLARJIH • S 5.75 • •«• $10.85 ..... $21— m m m m f ..........$51.50 $40j— " " ••••«" $50.— - - ...... Prejemnik aobl ▼ starem krajn Izplačilo v dolarjih. pa CeMe Latter za pristojbine $1— Nairn SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY MG!«i Naroda" tli WK8T lttk Hlitf l' NIW YORK, N. T. T POMLADNI POZDRAV. Da se je po dolgi zimi res približala pomlad, mi dokazuje pismo, ki mi ga je pisala neznana rojakinja. — Predragi moj Peter: — Pomlad prihaja v deželo, in vse žvrgoli in vse se lepega solneeea veseli, ("emu bi se jaz ne veselila in Tebi veselje naredila in zato Ti pisem teh par vrstic. Orkafic, če verjameš ali ne, po pravici Ti povem, da je ranjeno moj srce. Ti si tista stvar, ki je mojega srca vladar. Ti si mojega srca mogotec, in moje srce je kot počen klopotec, kadar na Te pomislim. — Zunaj ptičice pojo, pri mojem srcu je pa strašno hudo. Vsepovsod rasejo travice, po travicah se pa pasejo kra-vice, in tako me tudi moja ljubezen žene v hudo bolezen, da sama ne vem, kdaj bi mir, liu-dir. — Ko sem zvedela, da si se znčel zame zanimati, sem začela z glavo kimati in takole govoriti: — Piti mu bom dala in jesti, magari da bom mora-ia za mašino doli sesti in slamnike vrti ti, če ni pregosposk in prešteman, da me povede v svet zakonski stan. — Pomladi se vsa narava razmaja in zato se ne smeš čuditi, če mi srce nagaja in po Tebi koprni. Nič naj Te ne skrbi. Kar reci <4jji", pa bo dobro za Te in za me in sploh za oba. — Ko sem Te prvič zagledala, sem takoj vsem ]K>veda la: — Ta bo moj ali nobeden samo ta je mene vreden. — (V bi smela, kako rada bi Te že objela. Prepričana sem, o težkem delu domov. Zvest na š prijatelj je, pa sem ga spraševal po dogodkih iz njegovega življenja. Burni so ti dogodki, polni sprememb, iz vsega pa odseva njegova trdna p. a rod n a zavest. Ta ni nami -s!jena in ni samo v besedah izražena, ne ravna se po slučajni konjunkturi. Na oni strani današnje državne meje, v Vojščici, blizu Sežane je Alojzij Masten doma. Ni doma bogastvo v teli krajih, še kot mlad deček je moral zato iti iskat si znanja in dela v tuje kraje. V Gradcu je bil kot mlad kovaški vajenec. Tam ga je zajela svetovna vojna. Na avstrijsko-ruski fronti je bil vsak dan v nevarnosti, da ga zadene krogla, od Karpatov daleč notri v rusko -poljske ravnine in spet nazaj v karpatske gozdove je šla njegova pot. V-Miškolcu je bila njegova četa, ko so trombe naznani ile premirje, mir in konce svetovnega klanja. S četo se je vračal po letih morije in požarov v domovino. Madjari so jih razorožili, brez orožja so prispeli do Pragerskega.V domovini je bila takrat nevarnost velika. Vsa .soška armada se je valila preko našega o-zemlja, razhajali so se vojaki na vse strani, vsak je hotel biti čimprej pri svojcih v domačem krogu. Veliki transporti tujerodnih čet so se valili po glavni slovenski progi, po bivši južni železnici. Pragersko je bilo v istem času priseljevanja marodov važno železniško križišče. Saj se je odcepila od tu proga proti Madjarski. — Prihajali so transporti ina-djarskih vojakov. Narodne straže, ki so bile v liitrici n-stanovljene v vseli krajih domovine, niso imele toliko mo- HISE, V KATERIH PREBIVAJO SIROMAKI či, da bi vse te močne transpor te razorožile in tako so prihajali vlak za vlakom madjar-skili vojakov v popolni bojni opremi na Pragersko. Nevarnost je bila, da se razlijejo te oborožene čete čez vse ozemlje. Treba jih je bilo zato razorožiti. In naši fantje, ki so prišli zmučani in siti vojnega življenja, so se tu ustavili, ko so videli -nevarnost. Razorože-vali so tu madjarske čete ter skrbeli za red in mir. Na naši severni meji, v Mariboru in naprej proti severu, je takrat vrelo. Za vrhovnega komandanta je bil imenovan general Maister, ki se je pripeljal nekega dne sam na Pragersko in tain prosil naše fante, naj pridejo v Maribor. O-koli 1000 jih je bilo, niso premišljevali, odšli so in ostali pod Maistrovo komando. Y Mariboru so bili nastanjeni v takratnem vojaškem skladišču, danes so tam barake. Bilo je zadnje dni oktobra 1918. Zelena garda je gospodovala v mestu in okolici, bila pa je v kratkem razorožena. Nevarnost pa je bila po delnem pomirjanju Maribora za našo skrajno severno mejo. Zato je poslal general Maister oddelek \ojakov k Sv. Duhu in Sv. Križu ter še naprej po vrhovih Kozjaka. Do Sobote so prišli, bilo je pred svetim večerom leta 1918. Na sam sveti večer so jih obkolili Nemci. Naši so bili v šoli, bilo jih je okrog 50, imeli so med drugim tudi dve strojnici. Vendar so bili Nemci v taki premoči, da naši ne b: vzdržali, če ne bi bilo nenadne pomoči iz Maribora. Prišlo pa je 200 naših fantov iz polka, iz katerega je nastal poaneje sedanji 45. mariborski pešpolk. Do novega leta so ostali nato še na vrhovih Kozjaka, po novem letu pa je odšel bataljon \ Vulired. V tem bataljonu, ki je takrat reševal in varoval na.šo severno mejo, so bili poleg četovodje Mastena Alojzija, ki je danes splošno znan in ne delajo posebne časti velike mu New Yorku. Na sliki vidite eno izmeti liis, kakršnih je v Brooklvnu vsepolno. Razbita šipa je nadomeščena s plahto, ki Ščiti stanovalce pred mrazom. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Fjšite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. spoštovani kot la r v delavnicah državne železnice v Mariboru, še poveljnik bataljona tie Oa-neva, ki je danes v vojnem ministrstvu v Belgradu. Pri 4. četi tega bataljona so bili š-> nadporočniki Kočevar, Fnrlan in Antončič, nadalje narednik-vodja (Vrncka, ki je danes tudi v delavnicah drž. železnice v Mariboru. Se so bili stari znanci v tej četi narednik Fili-pič, Rantaša in Paškulin. Ni bilo takrat še urejenih razmer, niso bile še začrtane državne meje. Zato so odhajale vsak dan patrulje v okolico Yuhreda, na koroško stran in n?« vrhove Kozjaka. Na Koroškem so nas napadali Nemci in nam hoteli odvzeti našo zemljo. Zato je odposlal gene-lal Maister tudi naše fante v/. \ ulireda proti Dravogradu. Do Pliberka in še naprej so prodirali. Tu jih je napadel meseca aprila sovražnik, premoč je bila prevelika, naši so so morali umakniti preko Pliberka in Guštanja ter I)ravograd:i nazaj do Vnzeniee. Ko so se umikali skozi Gušanj, so se morali borili ne samo proti rednim sovražnim četam, tudi domačini so vstali proti njim, obmetavali so jih z raznimi lesenimi rn železnimi preti meti. Vedno so bili v nevarnosti, šele v okolici Vuzeniee'in Maren-berga so se ustavili. Spet so se tu uredili in stražili mejo proti sovražniku, ki je dobil že moč in poizkušal z vseh strani siliti v naše kraje. Maja meseca je vodil od tu Masten kot podčastnik patruljo na Sobo-tico. Prekoračili so vrhove i:i šli na avstrijsko stran proti Ivniku. V bližini Ivnika so naleteli na Avstrijec. Zajeli so tri može in dva konja ter dobili precej provianta. Vse skupaj so odpeljali na našo stran. Niso živeli naši fantje samo strogo vojaško življenje. Oni, ki so bili izvežbani v rokodelstvu, so skrbeli v prostem času sami tudi za popravilo vozov. Skrbeli so za trem, pred koroško ofenzivo pa za vozove in preprogo. Prišel je čas, ko je naša vojska zopet zavzela Koroško. ŽENSKE. KI SO JIH LJUBILI MIKI MOŽJE Preko Sobot iuo so prodirali na ši, prišli do Vincmca in Lenarta ter naprej v Labudtsko dolino. V Ktni vasi so jih napadi civilisti, ki .-o bili vsi o-boroženi z lovskimi puškami Odgovorili so jim naši s strojnicami; aretirali so vse prebivalce cele vasi, okrog 300 jih je bilo, in vse so odvedli v Št. Pavel. Tam je bila naša oblast, general Maister je bil tam. Oddali so a ret i ranče tlivizijski komandi, sami pa so prodirali naprej preko sv. Jurija in preko hribov v Vovbre. Tu so se ustalili, osvobodili so spet zemljo slovensko. S silo je sovražniki niso m je ne bi mogli nikdar več zavzeti. Stvar diplomatov je bila nato, kako nam to domačo zemljo očuvajo. Naši fantje pa so morali misliti na to, kam se bodo obrnili, kako prišli do primerne civilne službe. Na vse strani so se razkropili. Nnš Masten je ostal v Vovbrah do avgusta V.iV.K Tu ga je dobilo pismo, ki g« j«' poslal general Maister in je bilo naslovljeno na ravnatelja Sega pri južni železnici v Mariboru. Tu je še danes, vedno delaven in mar-ljjv, zelo dober prijatelj in vedno nacionalen kakor takrat dne li.'J. maja 1!MS pri revoluciji v Gornji Radgoni, ko je bilo 8 slovenskih vojakov ustreljenih radi klica: "Živela Jugoslavija!" Zato je tudi razumljivo, t hi vsi oni naši borci in dobro-voljci, ki so žrtvovali v prvih povojnih dneh, mesecih in letili svoje sile in čas za reševanje na še severne meje in za ureditev notranjih razmer ob meji, hočejo za to svoje tlelo vsaj tihega priznanja. Ne zahtevajo za to plačila, saj so delali iz prave nacionalne zavesti in iz prepričanja za dobro stvar. Ne morejo pa prenašati, da se jim iz kakega strankarskega stališča očita kaka nenacijonalnost s strani onih, ki so si mogli v neurejenih povojnih časih in pozneje radi raznih zvez brez zaslug pridobiti mesta in položaje, pa hočejo sedaj naše starti Maistrove borce in koroške do-brovoljce učiti prave nacionalnosti. Pretežna večina žensk, ki nam je njih imena ohranila zgodovina, -nam je znana samo zato, ker je bila njih usoda zvezama z usoda genialnih moških vrstnikov. Ktlo bi se danes še zanimal za" Beatrike, Lavre in Julije, če bi ne imele kakšne uloge v življenju Dantejev, Petrark in Prešernov? Jožefi na Beau harnais je bila žena precej znanega francoskega generala in prijateljica vodje direktori-ja Barrasa, a kdo, razen nekoliko zgodovinarjev francoske revolucije, bi vedel zanjo, tla ni postala Napoleonova žena? In vendar je imelo na milijone žensk življenje, ki ni bilo morda v ničemer manj pestro in zanimivo nego življenje premnogih mož, boja, v katerem je bojar Lasa lla ustrelil. Helena von Doennige< se j«' po sili poročila z možem, ki je zanjo moril. Potem se je začelo čutlno, težko življenje. Mož j' bil bolan na pljučih in je iskal v njeni družbi leka po Evropi in Afriki. Ko je umrl v Itali-ji, je postala prosta za nov pustolovščine. Potovala je po svetu, imela stike z vsakovrstnimi odličnimi možmi, prešla h gledališču. Njeni uspehi v družbi in pri moških .so bili nemara večji, na vsak način pi pestrejši. Iz Petrograda je u-šla z nekim Rusom v Ameriko in se z njim poročila. Spominjal jo je na Lasalla. Ko ji je umrl se »je zastrupila. "SLOVAN" —na radio— Po dolgem prizadevanju sc je slovenskemu pevskemu društvu "Slovan" v Xew Yorku, slednjič posrečilo doseči, da bo pelo na WEAF radio postaji v sredo, .'i. A I'll/L A in sicer t. d 6. d it 6.1;J zvečer. Postaja WE A F je. največja radio postaja v Ameriki in njeno omrežje seže po vseh Združenih državah in Kanadi. Vsled tega bo ustreženo našim t o jokom v novi domovini, kajti uredništvo /" prejelo od svojih naročnikov več pisem z vprašanjemf ako bi bilo kdaj mogoče slišali kako slovensko pevsko društvo po vsej Ameriki. To je sedaj dosegel "Slovo)/", ki je bo t}, aprila pel večinoma slovenske narodne pesni i. PONOSEN PREDMET Nek učenjak se je pred kratkim vračal iz tujih dežela v svojo nemško domovino. Ko je prišel na nemško mejo, so ga ustavili nemški cariniki ter vso njegovo prtljago dodobra preiskali. Vse drugo je bilo v redu, ko pa so prišli do človeškega okostja, katero je učenjak nosil s seboj, .-i cariniki niso znali pomagati. Tega 4'predmeta** namreč v carinskih postavkah ni. Poklicali so no pomoč šefa carinarnice in z združenimi močmi tuhtali, kako bi to stvar rešili. Končno so ugotovili, tla je najbolje, če razglase človeško okostje za 44 po-našen predmet", kar so tudi storili. Ker od 44ponošenih predmetov" ni treba plačati nobene carine, je učenjak s svojim mrtvakoni lahko srečno otlnesel pete. RABELJ NI KULTURNI DELAVEC Varšavska borza tlela je zabeležila med drugimi brezposelnimi tudi nekega Maeiejev-iskega. Zahteval je podporo kot "kulturni delavec" in "predstavnik intelektualnega pokli-mcmhnejšIh del svetovnega slovstva spletli. Knjigo l>i moral čitati vsak Slovenee. AKT ŠT V. 113. Spisal K. tiaboriau. 5.M; strani. Ona...... .75 To je roman tiste vrste. kjer w dejanj«' raapleta vsak lilp v novo naiietost. polno spletk in Itorenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 16-1 strani. Cena ........................................... .60 Poleg Pavline Pajkove je Ltiiza Pesjakov:* takorekoč «-dina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko duš« i. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyboe. — 139 strani. Cena ...»....................................... To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. .70 .80 40 .50 BELE NOtl, >1\LI JUNAK, spinal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .................................60 Kratki* |«ovesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MKCEKEN, roman, spisal Ju* Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Komati je izšel v zalog! Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kd<>r ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo eital do kotira. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman »pisal Frank Heller. 1113 strani. Cena .................60 zari'tkn konca napet roman. |k»I dejanja. spletk in hajitolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in ga ne <»dložI prej, dokler ga m- prertta do koncu. BRATJE IN SESTRE V GOSPODI Spisal <"vetko 4b>lar. 1 .V» strani. <"ena.....75 Naš XI hi n i pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje ; h »letnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev in- /.na tako opisati življenja na kmetih kakor haš Cvetko (tolar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .80 So|M-k | h »vesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. ( V kdo pozna I>oleiijee iti njihovo dušo, jih lMizna Pngelj. Njegove spise čita vsak z največjim užitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre.irkov Jože. »2 strani. Cena .................35 P«Hi psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovi t slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čl tan ju njegovih fiovesti se vsak nehote spoictd na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ....................................................... .35 To so povesti, vzete iz življenja naših Dalmatinov: kako s«' vesele in žaloste, kako rl-I»arijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Jugn veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strani. Cena .......................................................40 (Vaieourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čl jih nekateri so mojstrsko 1 »oda ni in ima človek med hranjeni vtis, da itosamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KfHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je datira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohranili svoj i »ono« in veličino, j»a se ni zavedalo, da že umira. "Don Kiliot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŠ, spisal Frane Miltinski. — 130 strani. Cena .60 Niš najlHtljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najboljših črtle, oh katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal K saver Meško. 103 stranL Cena .60 I>ve ovednik in {»oznavutelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTI III KNJICE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč straui. IGRAČKE, spisal Franc Milčinski. 151 strani. Cena .80 Šopek črtie in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej |»ovesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda voz. 100 strani. Cena ........................................1J50 Janes Meneiger se j»o pruviei imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s i>oti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubrnl moderno smer. V Irujigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROCČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena L20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučkn v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar, roman, trda vez, 280 strani. Cena ................L60 V tem romanu je i»osegel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mlad ill sre zavzema v romanu eno prvih mest- JAGNJE, 110 strani. Cena broširana .................30 V knjigi je poleg naslovne Se povest "Starček z gore". Obe sta i>osebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znr-nega ix>ljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih Človek čita. JUAN MI SER I A, spisal H. L. Coloma, 168 str. t Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopeainka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9.— Jurčič ne potrebuje nlkakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtlpni KrjavelJ, skrivnostna pojava desetega braU. in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. JUTRI, Spisal Andrej Strog, 85 strani. Cena brofiirmne ................ 60c trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so Sli skosl bol ln pričakovanje... Posvečena Jo njihovemu ti-* hemu Junaštvu. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jaksfc Ale-Sevec. TRI knjige po 150, 1M in 11« stranL Cena .........60 vsak zvezek. Val trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga s ta riši poslali v šole. kjer se je vadrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj ialje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čltanju se bo moral čita-telj večkrat od sira nasmejati. KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA. spisal Pa- stufikin. 83. strani. Cena _____________________________ .70 Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so is onih krajev domia. PASTI IN ZANKE, spisal L S. Orel. 231 stranL Cena .50 Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisql, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga Imajo. PATER KAJETAN, spisal Verdietus. 187 strani. Cena L— Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen ca samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel eopet v življenje. KUHINJA PRI KRALJICI GOSrfI NOŽICI, — spisal Anatole France. 219 stranL Cans.........75 Anatole France je bil hrezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar, zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov. Je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. LA BO HEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena... 90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli fiolovlce devetnajstega stoletja. — Knjiga je svetovno znano delo. LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Afešever, 263 strani. Cena ..................................................60 Izborilo je (»ogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist AleSevec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega go-siKxlarja. da jih vidite kot žive pred seboj. .80 PESMI V PROZL spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cnm--------------------------------—............... Verna slika pestrega velikomestnega Življenja in spominov nanj. .80 .60 .60 LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 stranL Cena Skrajno naiiet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena _______ Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote Čuditi bujni pisateljivi domišljiji- Spisi... MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................... .80 (iloboko zasnovana 1 »o ves t o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik meti bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 stranL Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ................ .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. .40 .60 .60 .50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim. 92 stranL Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Iran Cankar. 230 str. Cena M MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski in opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ J5* Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v Času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOŽJE, spisal Emerson Hugfa. 206 strani. Cenal.50 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fnd. Marry at. 192 strani. Cena ______________________________ . Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod Se danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 stranL Cena ........................ « Menda nt bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako Živo domišljijo kot Jo Je imel Francos J tiles Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisat L. N. Tolstoj, 368 strani. Cena .75 Edluole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, Id Je iivelo ln deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. GarSin. 112 strani. Cena____ Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. _ NAŠA VAS, spisal Anten Novačan. 224 stranL — Cena V zvezku je devet črtic povečini iz nafie lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljtv mojster v opisovanju značajev. NA$A LETA, spisal MIlan PugdJ. 125 stranL — Cena vez. -----------.76 - Dni ___________ Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki Je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, .36 .56 .40 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francos! na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. TrdeVe- zana. 115 stranL Cena _______________ Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Sa 18 kratkih in zanimivih i»o- vestL PLAT ZVONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena Poleg naslovne iiovesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč 4 'Misel v megli" in "Brezdno". POPOTNIK L spisal MIlan Pugelj. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega Življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ................................................ Knjiga vsebuje tri i»ovesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi {»ovest svoj višek-PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja, PRIHAJAŠ, spisal Fr. Det da. 157 strani. Cena Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRODANE DUŠE, spisal Joža Likovič. 160 str. Cena Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ............................ .................. Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA ^ Spisal Ivan Albreht. 1 svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno ln povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 stranL Cena V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem Čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. ISiO str. Cena Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Caifear 87 stranL Cena ____________________________________________ .60 SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena____L— Ta znameniti roman, ki Je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana. oficirja. Študenta. Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kari May. 166 stranL Cena __________________________________________ .30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadli* Pestre slike is indijanskega in pi-jonlrskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriSkem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisatl kot marsikdo, ki Je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 stranL Cena.................................................... .50 To Je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duSevnlm bojem glavnega junaka osi roma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SLIKA DORIANA GRAVA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To Je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleSkega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal barer Meftks. 166 stranL Gena,... Osem povesti, ki zaslužijo, da Jib sleherni prečita. ŠOPEK SAMOT ARKE, vs. 174 stranL Zbirka povesti, ki Jih Je spisala pisateljica, ki posaa žensko dafto, žensko srce ter boje, ki divjajo v njem. isn&JDE. Mal* »presti Is kmsCkega ilvijcaja. -67 stnaL Omni .....—....................... SREDOZIMCL spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dol>er pisatelj, ki v svojih spisih do pičiee i*»godi duševnost našega človeka. Ob čltanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred učmi prizore iz domovine. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena ...................................-........... _r>0 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stu\ojih delih o Tarzanu obdelal snov. kakršne ni obdelal prvd njim Se noiien pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezik" ter ne zanimajo samo mladine. i»:u- j>a tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bcrnhard Kellermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko j »od zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evrojjo in Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko i>od oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELI*, spisal Julius Zeyer. Trda vez. 83 strani .....................................55 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1.20 Knjižniea *'.Iutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nehote vzkliknil: "I»a, Ivan Belič je bil pa res duliovitejši nego vsi detektivi sveta!" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................73 Knjiga vsebuje j»etnajst pisem, ki jih preveva iskreno ol»čutje. Pisma govore o sanjah ženskega srea, o ljubezni, o sorodnih dušah. VELIKI IXKVIZITOR, spisal Mirhel Zevarro. 124 strani. Trda vez. Cena..-1.20........Bros. 1.— Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizi-eije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano I »o resničnih podatkih in mora navdati čitatelja z grozo. VERA. spisala Olga Waldora. 154 strani. Cena .40 Roman je i»oln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemenitl ljudje. .40 .30 .40 VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. so strani. Cena.. Eden najboljših spisov fram*i»skega mojstra. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ............................................. Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, jk>-vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Miebd Zevaco. 461 stranL Cena ................................ L36 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 211» str. Cena............1,— Pisateljica je v tem romanu globoko 1 »ogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja. iz katerega izidejo vsaka na svoj način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez. ........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .35 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spis&i Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konea. — Poln najneverjetnejših dogodivščin in zapleti jajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičit. 255 strani. Ifcda ves. Cena ............................................... 1JS Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne ln njenih grozot ter posledie, ampak zna tudi vse pretresljivo opisatL Povesti... "G LAS NARODA" NEW YORK, THURSDAY, MARCH 21, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ES! M.kA ČASOPIS KO SEM V PUŠČAVI ZA 2EJO UMIRAL Dne li>. februarja jo sloveči raziskovalec zemeljske oble, švedski učenjak Svcn H edin .praznoval TOlotnico rojstva. Prepotoval je mnogo noaimnih dežela in neizmerne puščave. V svojih knjigah popisuje popotne doživljaje. V eni svojili knjig popisuje svoje potovanje po puščavi "Takla-Makan", vzhodno om preiskal vse struge ter so prepričal, da je res vsa brez vode. Vedel sem, da roka toče naravnost proti severu. Najbližja pot na desni breg je bila torej proti \ zhodu. Ne nebu je si jal mesec in pogledal som na svoj kompas. Vendar me jo nekaj gna lo proti jugovzhodu. Nisem >i mogel pomagati, da bi šel proti vzhodu, ampak sem nehote zavil bolj proti jugu. Kakor bi me vodila nevidna roka. Večkrat .som se zgrudil in se odpočil. Strašen zaspanec me jo prijel. Glava mi jo omahnila na tla in vse sile sem moral na peti, da ne bi zaspal. Ko bi me bil sedaj premagal spanec, bi se nikdar več ne bil zbudil. Kakor vse puščavske reko .srednje Azije, je tudi struga te reke, ki se imenuje Kotan-Daria, zelo široka in ravna. Prehodil som že kaka dva kilometra in pol, ko sem zagledal pred seboj rob gozda na vzhodnem bregu tik pod mesecem. Na bregu je raslo gosto grmič je in ločje. V rečno stru go je molelo deblo padlega topola, ki je bilo v temi podobno krokodilovemu truplu. Toda struga je bila prav tako suha kakor doslej. Nisem imel več daleč do brega, kjer .sem hotel leči in umreti. Moje življenje je viselo le za las. Naenkrat sem se zdrznil in obstal. Pred menoj je zletei vodni ptič. Ali je bila divja raca ali divja gos, ne vem. Slišal sem cof o tanje po vodi. Isti l.ip sem že stal na robu krn oo. V njej sem v siju luninih žarkov zagledal vodo, ki pa se mi je zdela črna kakor črnilo. Sredi tihe noči sem se zahvalil Bogu za čudovito rešitev. Ko bi bil šel naravnost proti vzhodu, bi bil izgubljen. Da, Ko bi bil zablodil le sto metrov bolj proti severu ali bolj proti jugu, bi bil mislil, da je vsa struga suha. Vedel sem, da za radi tajanja snega v ledenikih ta struga naraste v začetku julija in da v poznem poletju in jeseni zopet usahne ter da je pozimi in pomladi popolnoma suha. Slišal sem tudi, da v taki strugi ponekod daleč vsaksebi nastanejo vrtinci, kateri izdolbe j o v strugi globoke jame, v katerih se voda potem vse leto drži. In bil sem tako srečen, da sem naletel na tak tolmun! Mirno som sedel na rob krnice iu potipal za svojo žilo. Le šibko je bila, da sem jo komaj začutil, le 4!> udarcev. Potem pa sem pil, pil, pil... Voda je bila mrzla, kristalnočista in sladka kakor najboljša stu-denčnica. Moje izsušeno telo je kakor goba pilo mokroto. Vsi ■ klepi in členki so postali bolj voljni, kakor pergaineiit trda koža je postala mehka in čelo se ni i je orosilo. Žila je začela močneje biti in v nekaj minutah je udarila že 56 krat na minuto. Kri jo lažje krožila po žilah. Počutil som se okrepčane ga in prerojenega. Nato pa sem zopet pil in božal vodo tega blagoslovljenega tolmuna, katerega som krstil za "Jezero, od Boga podarjeno". "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7- — V Italijo lista ne pošiljamo. STRAH IN TREPET FARMERJEV Ta značilna slika je bila posneta, ko se je. vihar spustil nad predmestje Wichite v državi Kansas. Vihar je povzročil veliko škodo in poškodoval dvanajst oseb. Najbolj zanimiv časopis na svetu je vsekakor eskimski polarni list. Ureja ga gospod Krištof Lvgne, kateri sedaj potuje po Evropi. Listi izhaja na Groendlanskem, v kraju Godthab (Dobro upanje). Iz tega 'kraja se razširja časopis l>o vsej deželi. List izhaja le enkrat na leto. Takrat zvedo Eskimi za vse novice in dogodke, kateri pretresajo druge ljudi po svetu vse leto. Novica, ki tako sredi polarne noči zaide med Eskime, kateri je bero v svojih Sneženih toočah, seveda za nas že davno ni več novica, kar pa Eskimov ne briga dosti. Saj jim ni do tega, da bi takoj zvedeli, da le zvedo! Ko je gospod Krištof Lvgne svojim naročnikom nekoč predlagal, naj bi list izhajal vsak mesec, se ni oglasil skoraj noben naročnik. Pomislite namreč, 'da i-majo Eskimi čas brati vso zimo in da tudi počasi bero. — Med branjem se je treba pomeniti o tem in onem, kar so brali. In tako je dovolj kratkega časa za celo zimo. Kaj pa Eskime najbolj za-rima? Evropska politika prav gotovo ne! Boj med kulturnimi in socijalnimi strujami — to jim je španska vas. Pač pa jih čez vse zanima, kaki ljudje žive na svetu in kako žive. Le pomislite! V ledeni koči, zaviti v kožuhe in kože, sede Eskimi in poslušajo tistega, ki počasi bere naprej. In*berc: Toliko tisoč 'kilometrov oil nazive nekaki črni ljudje. V tisti deželi je tako vroče, da je se srajca odveč. 4 4 Kdo bi si kaj takega mislil?" se čudijo, pri tem pa so jim iz ust prihajajoča sapa že pred 'nosom spremeni v paro, katera pa takoj zmrzne. Ko pa so Eskimi v svojem listu prvič brali o letalih, jih to ni nič presentilo. Železnice n. pr. niso še nikdar videli. Čemu naj bi jim bila tam gori ? Toda letala so videli! Nekoč je Balbo pripeljal na Groenlan-dijo več letal naenkrat. Eskimsko glasilo ima ven ko prednost pred vsemi evropskimi listi, ker je — zastonj! Danska država namreč vzdržuje ta list in ga brezplačno deli, ker je prepričana, da s tem najbolj širi kulturo med Eskimi. Že naslov časopisa dovolj jasno priča, kako je z njegovimi financami. Imenuje se 1' A toagagael 1 i vet it'kar bi se 'po slovensko reklo: "Zaslon j ski sel". Ni lahko urejevati list na robu vsake civilizacije. Gospod Lvgne namreč vse kar sam o pravija. Sedi ob radiu doma in lovi novice z vsega sveta, da ima najnovejše vesti. Sam piše uvodnik tiln članke, sam stavi, tiska in zgiba. Včasih mora še sam raznašati: vzame svoje smuči, na hrbet pa nahrbtnik s potiskanim papirjem in hajdi v zimo in led do eskimskih koč! V svoji veliki zidani hiši ima gospod Lvgne dva tiskarska stroja in dva stavna stroja. Goni jih motor na nafto. Včasih je gospod urednik tudi strojnik. Zadlnje čase je sprejel dva Eskima, ki se učita. Ko bosta znala, se bo lahko reklo, da Eskimi svoj list sami stavijo in tiskajo. Danska vlada je gospodu Lvgmu naklonila posebno nagrado: Na njene stroške sedaj potuje po svetu, gleda in si zapisuje, kaj bo vse povedal Eskimom, ko se vrne. Prihodnji mesec se vrne v Groenlan-dijo k svojemu radio-aparatu, kjer bo daleč v samoti poslušal, kaj pretresa ljudi po svetu. Prav za prav je sredi svojih Eskimov srečnejši, ko mi sredi teh večnih kViz. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY L184 farodite ae na "GL^B 1TABO&A največji slovenski d%ymOt tf Združenih Prodno je sporočil svojemu varovancu veselo vest, ki naj bi ga napolnila z veseljem, je zdravnik uredil vse potrebno glede sprejema liri grofu. Svojemu cilju se je bližal zelo .spretno. — Glejte, gospa grofica, — je dejal nekega dne grofici de Linieres, — ali niste opazili, tla je naša draga "slepa" (zdravnik je včasih še vedno naziva! tako Luizo, ki ji je bil vrnil vid) še vedno nekam otožna in potrta. — Luiza? — Da, samo da je treba zdaj globlje iskati vzrok njene potrtosti... Zagotavljam vas, grofica, da Luiza skrivaj zavida svoji prijateljici Henriki srečo. — Ali mislite, dragi doktor... — Da bi morali biti v palači grofa de Linie-resa dve svatbi istega dne. — Kaj?... Omožiti to drago dete? Ločiti me od nje... že zdaj, ko se mimela doslei malo ča-'sa, da bi jo bila ljubila? Potem se je pa ozrla začudeno na zdravnika, rekoč: — Vi pa res'ne poznate nobene ovire, gospod doktor... — Saj vem, kaj mi hočete reči, — je odgovoril. — Za omožitev gospodične Luizo je potreben ženin, ki bi ji bil všeč.. . Na to lahko odgovorim, gospa grofica, da j«' bila uboga Luiza dolgo slepa in zato si ni mogla ustavriti v tako jasnih obrisih ideala, kakor druga dekleta. . ..In tako se ni odprla svojega srca ljubezni; zato bo pa tem lažje dostopna naklonjenosti, ki se utegne sčasoma izpreineniti v ljubezen. ...Poleg tega pa napravite poskus, gospa grofica. Poznam postavnega, čednega fanta, ki bo zelo srečen, če dobi Luizo za ženo. .. Prav kar som vpregol vse svoje govorniši sposobnosti, a zdaj je na vas, da mi na enak način odgovorite. — Upoštevala bom to, dragi doktore, in posvetovati se hočem... — S kom?... Z Luizo?... Nikar, gospa grofica!... Verjemite mi, da bo bol je, če se srečata. no da bi dekle slutilo, za kaj gre. .. Bomo že videli in presodili, kakšen vtis bosta 'napru-bila drug na drugega. Zdravnik je že vnaprej dobro vedel, da bo njegov cilj kmalu dosežen. Peter je bil napravil na grofa najboljši vti*. Zdravnik mu je bil opisal Petra kot siroto, ki jo jo dal vzgojiti in jo potom vzel k sebi; pripomnil je še, da bo vse premoženje zapustil posinovljoneu. — Kakor vidite, gospod grof, — je dejal zdravnik v šali, — si bo moj posinovljenec lahko ustanovil družino, kadar bo hotel. Grof je vprašujoče pogledal zdravnika, potem mu je pa stisnil roko, rekoč: — Pogovorite se o tem z grofico, dragi doktore. Zadeva jo bila torej že urejena z grofom in z grofico, ko jo zdravnik prvič ..-pregovoril z Luizo o mladeniču, ki ji ga jo hotel predstaviti. Toda Luiza je ostala povsem mirna in če bi ne bilo šlo za zdravnikovega varovanca, bi so najbrž sploh ne bila hotela seznaniti z njim. Ko jo je Henrika vprašala, ali ni vsaj radovedna, kakšen je zdravnikov varovanec, je odgovorila z vzdihom, ki je izdajal prikrite skrbi ali celo bolest. Vsi drugi razen Luizo so namreč z zanima-njem pričakovali, da jim zdravnik predstav« svojega varovanca. Ko je doktor Ilobort ob do ločeni uri prišel, sta mu hitela Roger in Henrika naproti. Petra so sprejeli prijazno, kakor se je spodobilo, saj je bil zdravnikov varovanec, a zdravnik si je bil zaslužil hvaležnost in prijateljstvo vse rodbine. Grof mu je stisnil roko, a grofica je sprejela njegov poklon s prijaznim smehljajem, ki je govoril skrivaj, da je poučena o zdravnikovih namerah. Ko bi se bil moral Peter končno predstavi ti Luizi, je moral napeti vse sile, da se ni izdal. Srce mu je močno utripalo in zadrhtel je po vsem telesu, ko je stopil pred njo. Pa tudi Luizi je bilo nekam čudno pri srcu, ne da 'bi vedela, zakaj. Zadrega in silna razburjenost, ki se je poznala mladeniču že na obrazu, sreča, da vidi Luizo, odsevajoča ji iz oči, je begala njo same, a glas zdravnikovega varovanca, ki jo je tako zelo spominjal na dobro znani Petrov glas, ji je zvenel v ušesih kot najslajši odmev. lil tako so.se vsi prisotni vpraševali, kako o se mogle tako naglo splesti med Petrom iu Luizo te čudne vezi. Ves večer je kazalo, da si naključje nalašč prizadeva zbližati ju in podpirati njun pogovor, ki sta ga zaman skušala razplesti okro;; vsakdanjih reči. Luiza je nestrpno čakala, kdaj ostane zopet sama s Henriko, da bi se mogla pomeniti z uri«, o novem znancu. Ona, tako zaprta vase, kadar so hoteli odkriti čuvstva njene duše, jih je hotela zdaj sama odkriti svoji sestri, zaupnici njenih otroških radosti in bridkosti. In ko sta lahko odšli po zdravnikovem in Petrovem odhodu v svojo spalnico, je Luiza ta koj povzela be-edo. Izredno živo je povedala Henriki, da se čud', da ji zdravnik že prej mi povedal, da ima posi-novljenca. Čudila se je, da je bilo pripravljeno to srečanje brez njene vednosti tako, kot da bi jo hotel presenetiti in zvedeti, kakšen vtis je napravil na njo zdravnikov posinovljenec. — Zdi se mi, draga Luiza, — je odgovorila Henrika smeje, —- da delajo tako v višjih krogih, če pripravljajo. .. poroko. — Kaj praviš, Henrika?... I>a l»i mislili na... — Na tvojo možitev.. . Zakaj pa ne! Grofica se je zavzela za tvojo bodočno-t in menda se iu boš upirala njenim željam. Luiza ni. odgovorila, toda njena glava se je sklonila na prsa in solze so se zaleskctale na koncu -nj'-nih dolgih trepalnic. — Kaj! Ti plakaš? — je vzkliknila lle-nika in objela Luizo... (V ni to od veselja, te res ne razumem. Po kratkem molku je pa pripomnila: — Sestra, če v tvojem položaju izgledi na možitev ne privabijo solz v oči. pomeni to. da -i že spregovorila sama... s svojim orcein... , J11 ne mislim, Luiza. — O, ne, ne! — je odgovorila Luiza hitro. — No. mar se ne zdi tudi tebi. zdravnikov posinovljenec čeden fail t — Da. .. zdel se mi je. — Zakaj se ti je torej tresel gla~.' — Zakaj liie pa vprašuješ/ — Da se prepričam, da se nisem zmotila misleč, da ti prisotnost zdravnikovega posinov-ljenca ni bila.. . — Neprijetna t Nikakor ne. — Niti indiferentna. .. bolje rečeno. Tisto noči dekleti nista mnogo spali. Henrika jo spretno izpovedala svojo družico 1 n naslednjega dne je lahko viteza zagotovila, da Luiza nekaj skriva v svojem srcu. In vitezova nevesta je iz tega sklepala, drse bo Luiza borila s spominom, vtisnjenim irh>-boko v njeno srce, ker jo bila preveč po-lušna in hvaležna, da bi odklonila moža, ki ji ga je bila izbrala grofica. Zdravnik se je-spretno bližal svojemu cilju. Treba je bilo samo še vprašati in zato jo naročil Henriki, naj pove Luizi, kaj nameravajo z nijo. — Pripravljena sem bila na to, — je prebila Luiza svojo družico takoj po prvih besedah. — Pripravljena som odgovoriti... Zares, tisti, ki so mi ga namenili za moža, združuje v sebi vse zažoljone lastnosti, sicer bi ga grofica ne bila sprejela. Biti bi morala torej srečna in z veseljem sprejeti ponudbo zdravnikovega posinov-Ijenca. Ne tajim, da je napravil pri prvem srečanju name dober vtis.. . (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" > •> 'GLAS KAR O D A' NEW YORK, THURSDAY, MARCH 21, 1935 ms LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. SAMOSTANSKI I OVFPil O (ROMAN IZ 14. STOLETJA).Mj\J V JLj\j I 54 ZA "GLAS NARODA" TRIREDIL I. H. 18. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink. Iiilor izmed rojakov ali rijakiiij še ni elan tega flruslva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljiro ali pa rnega izmed otll»onti\©v za natančna poa silila.' V nesreči sc šele spozna, kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer na.'m'ajse, t :da najmočnejše bodisi v prejno-ženju ali članstvu. Društvo je v trm kratkim rasti svojega obstanki izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad sest t'soe smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17.000.00 Mrak, ki jo v gorah pletel prve niti,, je pletel v dolini sive pajčolane. Wolfrat se je vrnil domov iz solarne ter sedi z Zefo pri mizi. Našla je moč, da je zapustila posteljo — bila je moč, ki jo daje bridkost in skrb. 1 Svojo borno večerjo sta že povžila, toda še vedno sedita, molče: oba držita roke na mizi in premišljujeta. Lipe kleči na klopi in gleda skozi okno. i — Poglejte, mama, poglejte, gora gori! — Nič ga ne moti, ko ne dobi odgovora- — Tako, tako, — momlja in kima z glavo, — ako bo Dikita zgorela tam gori. j Wolfrat mrko vstane, gre nekolikokrat po sobi ter pri peči sede na klop v kot. Zefa si z rokami zakrije obraz. Nekaj časa tiho poteče, tedaj pa Lipe radovedno iztegne glavo — Oče! Ljudje prihajajo! Zefa prebledi, Wolfrat pa skoči k oknu. — Prihajajo, Zefa! — pravi in se prime za mizo, kot bi sc ga lotevala omotica. — Jezus, Marija! — vzdihuje žena, steče k njemu in ga objame s tresočimi rokami. Wolfrat se vzravna. 'j — Pogumna bodi, Zefa! — pravi mirno. — Ne smejo slišati nikake neprave besede. — Daj, sedi tukaj! — Pritisne jo na klop. — ln ne črhni besedice! Na obrazu ti v medli svetlobi ne bo nikdo videl. Ce pa se izteče slabo — pa mislim da ne, Zefa. bodi mirna — pravim za vsak slučaj, — njegov glas preide v naglo šepetanje, — tedaj ti zapustim pomoč v sili, zaklad, katerega je mogoče dvigniti. Meni je zaprt, dokler živim. Kadar pa je mene enkrat konec, potem moraš ti kaj imeti od njega in moj fant. Zlat zaklad, Zefa! In ključ do njega: to je — dekle! Zefa ga gleda z velikimi očmi; od vsega, kar ji je povedal, je razumela samo eno: da misli na najhujše. Okno zatemui, ko pridejo možje mimo. Wolfrat naglo sede zopet na svoj prostor za mizo. Oba hlapca, katera je gospod Slu t man poslal, stopita v sobo; vodnik, ki sta ga vzela s seboj, je ostal pred vratmi. Lipe naglo skoči s klopi, steče k materi ter se pritisne na njeno ramo. — Ali je Polzer doma ? — vpraša en hlapec. — Da! — pravi Wolfrat. — Kaj je? Hlapec se obotavlja z odgovorom; njegov pogled opazi ženo. — Pojdi za malo časa z nami pred hišo. — Ves dan sem delal in sem truden. — Toda nocoj boš moral napraviti še dolgo pot. — Zakaj? Tn kam? — Zakaj, boš izvedel, in kam, boš videl. Wolfrat se zasmeji*. — Sedaj sem pa rodoveden. Kdo pa hoče kaj od mene? — Oskrbnik. — Oskrbnik? — ponovi Wolfrat iznenaden. — Tako? Tn-p™11 ko? — Z roko potegn<* preko las in vstane. — Seveda, potem j( ol!u - oimoi: za i.KTo.i«i:r» Prid sedli i k: Klt.NNK IIOTKO 5«< E. 73rd St., New Yoi k City Podpredsednik: F It ANK M 1CKINC 1055 (Ireene Avenue Hrt ok'yn, N. Y. Tajnik: JnSKl'it eOOACllNIK 58» Liberty Avenue Willist.in I*urk. I- I. Nadzorniki: I. PETKU OKUAU II03S Palmetto Sin-el t:rklyn, X. Y. III. FltEli VE!.KPi;c. 77: Blagajnik: ANTON KOS1KNIK lOl-l'l — J5tli Itoad Richmond Hill. I.. I. Zapisnikar: A N Tt • N C V KT KO V11 CI I !;K3 Seneca Avenue U.iln: wuud, K. I. Arhivar: JOSEPH POOACHXIK I!. JEltNEJ C »UEJ-ti 71 Srlio e« Street Ur. oklyn, N. V. (iTi li Pl., Clendalc. L.. i Društvo zboruje vsako četrto soboto v svo.ih društvenih prostorih American S ovenian Auditorium, 2LZ Irving Ave., Brooklyn, N. Y. ne odgovarja. Ne omenja pa ne vprašanja in ne odgovora, ali binlo laški vojaki mogli prenašati abesinsko podnebje, katero je za vsakega Evropejca polno nalezljivih mrzlic. Pa je tudi to vprašanje zelo važno. PARNIK NASEDEL Tegucigalpa, Honduras, 2!). maica. — V bližini Utile .je nasedel na pečine angleški parnik "Laura". Na njem se nahajajo 104 petniki in 12 mož posadke. Več obrežnih |wimikov mu je pohitelo na pomoč. ABESINSKI V0.UK ŽALOIGRA RUSKEGA MORNARJA Italija je menda mobili- knez še svojo armado, okrog zirala proti Abesiniji že katere se zbirajo plemenske ee-kakega četrt milijona vo-% te. Vsak vojak nosi s seboj svo- jakov. V listu "Azione Colonialc" obravnava laški general Cona vprašanje, kakšen je abesinski vojak in kakšna je njegova domovina. Iz tega članka posnemamo zanimivo sodbo izpod italijanskega peresa. |o puško, plemenski knez pa mu podari strelivo. Ta preskrbi tudi strojnice in topove. Sicer pa je le cesarjev« armada docela opremljena s topovi in strojnicami. letali in tanki. Abesinija, ki je članica Lige narodov, se je dolgo let držala določil mirovnih pogod t"i* sc . ni i boroževala. Sel«* zadnja !»•-Zemljepisno in zgodovinsko t;i jc cesar v svojem glavnem je Abesinija nekaj čisto druge- mestu Adis Abeba sestavil ga kakor drugi deli črne AtVi- pravilno armado, katero šola- ke. Spomnimo s - le na slavno zgodovino abesinskega cesarstva, ko so Abe-in pobili perzijsko vojsko po.I Kambi-zeni, egiptovsko vojsko ter stoletne boje Klijopeev proti mo-bamcdniicem, kateri so skušali vdreti v Abe inijo od severne in južne strani. Prebivalci so bolj semitske-ga rodu. Seniiti so se priselili v Abesinijo od svera. To dokr-zuje tudi njihov st;is. Imajo boljši orlovski nos in ozke ustnice. Ker je bila dežela zaradi islama dolga stoletja zaprta vse- 4' K-lnische Volkszeitung" poroča iz Varšave: Ko je bila v luki Gdinja zasidrana sovjetska križarka "Marat", je pet mornarjev prišlo z ladje v mesto in se niso več vrnili. Eden izmed njih se je pi-sal Voronkov. Ta se je izročil policijskim oblastem, katerim je v opravičilo svojega ravnanja povedal tole zgodbo: Bil je sin premožnega kmeta. Leta IDI9 pa so njegovemu očetu zaplenili vse premoženje in družina je decela obuboža la. Pozneje so kmetom zopet dovolili, da sinejo dve leti delati zase. Ker je oče bil tudi kovač, si je s kovačijo toliko prislnŠil, da je družina še precej dobro živela. Tedaj pa jih vdrugič zadela konfiskacija XI SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST mu STREET NEW IOK1, H. f. PIAITB NAM ZA CENE VOZNIH LIETUV, REZERVACIJO KABIN. EN POJASNILA ZA PO-TC VANJE srtiPFlNC, NEWS v Havre v Cherbourg Havre 'o ruski, švicarski, belgijski in švedski častniki. (Vsar si tudi prizadeva, da bi moderniziral druge dele abesinsko vojske. To se mu je le deloma posrečilo; evropske vojaške instrnk-'- - o i • • i - . , i premoženja. Sedaj je družina trnje jp poslal v obmejne kra-| -- i i - i • i i - , , , • , vnovič obubožala in docela je uilanim plemenskim kne -| n /u • 1 propadla. Obenem so njegovo zoni. Poleg tega je Več mladih Abesmoev |m sla I v francosko vojaško šolo v S tint Cyr. Orožje abesinskega vojaka je in slabše. Tehničnih sredstev za poročevalsko službo .^p malo. Tako veliko maso mobilizirati in jo postaviti mu svetu, se je razvila čisto (proti sovražniku — dolgo tra svojska kultura. Šele sedanji | ■«. Na tej visoki planoti jp to mod žetvijo velikim de- 2?. marca: penn and Mnjralir 23. marca: lie tie France 27. marca: .Sew York v iiamliiirg :Uiturni;i v Trst M^.riiiiitLan v Havre 29. marca: IWciiKHria v Cherbourg l:r*mi>n Br.-men 30. marca: P:»rin v Havre Stuttgart v Hamburg *» x v Omna 5. aprila: Olympic v Cherbourg Kur*>T>a v liremen 6. aprila: ('hamplain v Havre 10. apr'la: Watihingti.n v Havre 12. apri'a: Majestic v Cherbourg 13- aprila: lie de France v I In vre Con te d i Ha vola v Cenoa 19. aprila: Bere:iK;iria v Chfbciurg I! rem en v Bremen 20. apr la: Homa v Trst Paris v Havre 24. aprila: Manhattan v Havre 26. aprila: Furopa v Bremen A'juitanla v Cherbourg 27. aprila: l^afayette v Havre 11» x v Genoa. 3- maja: Majestic v Clierljo'irB 4. maja. Cluiiji.'jath v Havre f. maj a: VVa^iinriKtu.t -v Havre flerengaria v Cherbourg 10. maja: I Iremen v Bremen 11. maja: Pari« v Havre O •till* d i Savoia v 'It-tu »a 15. itaja: ;\i|iiituriia v Cherbourg 17. maja: Kuropa v Bremen Satin ilia v '1 rst 18. maja: lie de France v Havre 22. maja: Maje>t|c V t'berbonrg Manhattan v Havre 25. maja: I'hamplain v Havre Ke\ v Genoa 28. maja: Bremen v Biem>-n 29. maja: I -r.^inraria v CherUiuric pa že moram iti. Tenia, če sem prav slišal, je oskrbnik že od petka na lovu — seveda, saj sem od vaju slišal, ko sem na planini iskal svojo sestro. Kaj hoče od mene tam gori? Hlapca ga hočeta prijeti; Wolfrat stopi nazaj in stisne obe pesti, — Oho! Tako mislita? Prostovoljno grem z vama, ker 1110 hoče oskrbnik imeti. Toda dotakniti se me ne sme nikdo, drugače udarim. — Torej, Ijojdi. Wolfrat sname klobuk z droga nad pečjo ter stopi k ženi. — Z Bogom, Zefa! Do jutri zvečer sem zopet doma. Poda ji roko in dečka dvigne v višino. — Oče, — stoka Lipe, — stiskaš me! — Ko fantek stoji zo|»et na tleh, vrti z ramami, izteza roke, kot bi mu bili vsi udje izmaknjeni iz členkov in kot bi jih moral zopet uravnati. — Torej naprej! — pravi Wolfrat in gre pred obema hlapcema iz hiše. — Mati, — vpraša Lipe, — kam mora oče? Zamolklo iliteč se vrže Zefa čez mizo; imela jc občutek, kot bi ji nenadoma nekaj ledenega padlo v srce. Ko pride Wolfrat iz hiše, ga hlapca naenkrat zgrabita. vod®iik vrže vrv in predno more Wolfrat misliti na obrambo, so mu že bile roke navezane na hrbtu. Nobene besede več ne izpregovori. Ko ga skozi plot peljejo na cesto, vrže še en krat dolg pogled na mrtvaško desko svojega otroka. — Moli, moli, — pravi deska, — mogoče si ti prihodnji! Tedaj pa priteče po cesti hlapec, ki ga jo poslal gospod Henrik. Zasopljen se vstavi pred njimi. — Ali kaj hočeš? — ga vprašajo. Hlapee zmaje z glavo in jih pusti iti svojo pot. Ko gleda za njimi, sliši iz Eggegauerjeve hiše glasno vpitje in kričanje, nato tuleč ženski glas. Takoj nato priteče dekla čez vrt na cesto. z — Kaj pa je pri vas? — vpraša hlapec. — Kmetici se je nekaj zgodilo, teči moram po padarja. Hlapec teče poleg nje. — Govori vendar, kaj pa je kmetici ? — Bolezen je že eno leto v njej in jo je zelo zdelala. In pa-dar je rekel, da more samo ozdraveti, ako bi povžila srčni križ. Kmet ga ji je preskrbel in vsled tega je bila kmetica proti njemu vedno tako sitna in se je ž njim vedno prepirala. Danes proti večeru sta se zopet zaletela in kmetica je v jezi skočila na posteljo in ga z vrčem udarila po glavi. Pri tem je o-mahnila in s svojo celo dolžino padla na tla. Tako težka žena! In pri tem se ji je moralo znotraj nekaj zlomiti in zaradi tega moram sedaj po padarja. Dekla je bila za hlapca prehitra; postoji in počaka spremljevalca, ki je spremljal še nekaj pota oba hlapca in njihovega ujetnika. . £ : (Dalje prihodnjič.) vpeljavati mo- mogoče le v času ter j • svojo moč (v novembru) in ževjem { v juliju ). Vkljub vsemu temu pa laški general svari, naj so abesinska vojaška moč nikar ne podcenjuje, ker so Abesinci po svoji naravi dobi vojaki. Stoletni boji za svobodo so močno razvili njihovo voiaško sposobnost. Abesinci so neizrečno odporni zoper vse napore ter prenašajo največje telesne bolečine. iSo voiaki brez primera na maršu in v boju. Abesinski vojak prav lahko prehodi po bil km na dan, in sicer več dni za-nored. Pri tem so tudi od sile skromni. Nato navaja laški general nekaj slabih lastnosti abesinskega vojaka: kadar zmairuje, cesar je zaeeJ razmer« močno utrdil, čeprav ni mogel spodnesti vsega vpliva piemen-skill knezov in za t ret i razboj-ništva. Vojaška sila Abesinije se ne da primerjati z nobeno evropsko armado. Etiopska armada je podobna deroči reki, ki nastaja iz neštevilnili manjši!) rek, te pa iz potokov in stu-lencev. Ta n-ka potem strašno dere, ker jo od zadaj pritiskajo vedno novi valovi. Taka je tudi abesinska armada. Vsak nlemenski knez ima svojo armado, to je večjo ali manjšo skupino oboroženih mož, kakor jteni vrnili na ladjo, so drugim tovarišem pripovedovali reči, ki so bile kakor pravljica. Začudenim tovarišem so pripovedovali, kaj so lahko brez kart. kupili v mestu. Za-, V sovjetskih ruskih šolah so posebne restavracije, v katerih se med odmori pokrepčajo šolarji s tečnimi obodi. Stftri-šem otrok ni treba plačati za hrano. (preko Cftcrboiirua in Pariza) Izletnike 1«» spremljal iz-vežban potniški spremljevalec. Karte je mogoče kupiti po Cunard White Star Odplačilnem načrtu. iznnltxi 1*1(1 »STOKI. KI "H IN J A in ZABAVA Za iKMlnrlniirsli vprašaju- prt: Frank Sakser, Jr. SLOVENIC PIBLISHIN«; CO. 216 W. 18th Str»M*l, Xew Y»rU Cunard White Star Ltd, 152SE DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskt Berilo KNGLISH SLOVENE RRADEF BTANE SAMO $2 Naročit• ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18tb STRE E V New York City. friSH^STninTT'i'i Hill wh W^a IH innn»i rFnp/ir H--5 * htttt •adi tega so Voronkov in nje> govi 4 tovariši sklenili pobegniti. In so pobegnili na suho v Odi nji. Od tu so jih pripeljali v Varšavo, kjer jo Voronkov svojo zgodbo povedal vpričo sovjetskega vojaškega atašeja. Značilno je, da je ruski sovjetski vojaški ataše na vse to to rekel, da nima nato nič odgovora. Ali imate * Koledar za 1.1935 Za50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS. JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN R U P N I K A; ŽALJIVKE BUKOVIN-SKEGA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes!