Siev. 130, ______ izbija vsak dan, ludi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. tiiirlitvo: ti lica Sv Frančiška Asi'Aegit «t. 20. T. nad*tr. — Vsi izpisi p»j »c poMijaJo t redmštvu KefMr.klrana pisma se i se v Trstu. Upava In inseratni oddelek se naliajata v ulici Sv. Frančiška Aaiikega tt- 20. — PoStnoirranllničai račun Št S41.652. Pregled noMšIH dogodkov.; Italijanska, ruska, balkanska, turška bo-j jišča: Nič posebnega. Zapadno bojišče. — Nov nemški uspeh južno Haucourta. Francoski napadi odbiti. Pomorski spopad ob belgijski obali. — Turški plen v Kutelamari in ob sueškem prekopu. Razno. — Amerikanska vlada vzela na znanje nemško noto. — VVilsoti noče posredovati za mir.__ Mz uraino poročilo. DUNAJ. 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. mainika 1916, opoldne. Nikjer nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter, fini. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 6. majnika: Srditi artiljerijski in pehotni boji lia pobočjih Noz-zola in v Judikarijah, v gornji Astiški dolini in na Marmolati. Sovražnik ie ime! povsod občutne izgube. \ Karniji ie sovražnik obstreljeval s topovi srednjega kalibra vas Poluzzo v gorenji Butski dolini. a je naprav il le malo škode. V odgovor je naša artiljerija obstreljevala Mautheu v Žili. V bovškem odseku je sovražnik z močnejšimi silami trdovratno napadal naše postojanke na Cukli. a smo ga vselej vrgli skoraj na vsej fronti. Samo na desnem krilu se mu je posrečilo, da se je vzdržal v naših jarkih. L jeli smo 4.3 mož, med njimi enega častnika. V goriškem odseku smo opazovali, kako je sovražno letalo, ki so je obstreljevali naši obrambni topovi padlo v sovražno črto v bližini mesta. Poročilo italijanskega generalnega stana 7. majnika: Precej hudi artiljerijski boji v plavskem odseku, kjer ie sovražnik obstreljeval eno naših sanitetnih naprav. Na Sabotinu Je naš dobro merjeni ogenj večkrat zadel majhno sovražno utrdbo. Manjši pehotni boji z ugodnim izidom za nas na Marmolati. v Videnski dolini in na Vodilu (Krnu). Drugače nič pomembnih dogodkov. ______ ben: 46 topov različnih kalibrov, 2« strojnih pušek, skoraj 5000 pušek. veliko množino artilerijske in pehotne municije, potem dve že popravljeni ladji, eno majhno in eno veliko, 4 avtomobile, 3 letala. Veliko vojnega materijala ni preštetega. V reko vrženo orožje in municijo polagoma zopet dvigamo iz reke. Kutelamarsko prebivalstvo, ki oslabljeno po lakoti, ni moglo priti do nas, je z veliko svečanostjo iu jokajoč veselja sprejelo naše čete, ki so predvsem razdelile živila med oblegance. — Kavkaška fronta. — Nič pomembnega. — V smirenskih vodah so ena torpedovka in dve stražni ladji daleč zunaj pred Ma-krijsko morsko ožino izstrelile kakih sto strelov na makriško okolico. — V zadnjih bojih, ki so se vršili pri Katifi in v Di-varju. vzhodno odtam. 15 km vzhodno sueškega prekopa, smo vzeli sovražniku 240 glav govedi, 120 velblodov in 47 vel-blodskih gonjače v, 67 šotorov, 220 sedel, 57 zabojev municije, 100 pušek, 2 strojni puški. 163 sabelj in veliko bajonetov, kon-serev in drugih potrebščin. CARIGRAD. 8. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Adenska ironta: iO. marca je iz pehote in konjenice sestavljena sovražna bojna sila poizkušala iz- J nenada napad na naš pri Afoši, severno Šejii Osmana stoječ oddelek, a smo joj pregnali. Pustila je na bojišču mrtve in ranjence. 15. in 16. marca so naše proti Amadu, severovzhodno Šejh Osmana, od-, poslane čete izvršile nenaden napad, ki j se je posrečil popolnoma. Ko se je sovražnik upiral dve uri, je opustil Amad, se moral v kljub zaščiti svojih iz Šejh Osmana dovedenih težkih topov in vzhodno: Amada zasidrane križarke umekniti proti j jugu. V tej bitki je izgubil sovražnik 7 častnikov in nad 3000 mrtvih in ranjencev, dočini so naše izgube znašale 30 mož. rikanci spravljali v življensko nevarnost., je veliko sinnfincev pobegnilo in se skri-l Seja kabineta je trajala poltretjo uro in vajo po deželi. ........ ~ "" LONDON, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča brzojavno iz Dublina, da ie bil aretiran John Mac Neil, predsednik sinnfin-skih prostovoljcev. Mac Neil je bil profesor na nacionalnem vseučilišču. LONDON, 9. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je sporočil v dolnji zbornici, da bodo usmrčeni samo glavni krivci irske vstaje. Vlada premišlja skrbno, kako naj ravna z veliko maso vstašev. LONDON, 8. (Uradno.) Štirje nadaljui dublinski vstaši so bili ustreljeni, 22 pa jih ie bilo obsojenih v daljšo ječo. H?mšlio uradno porotno. BEROLIN, 9. (Kor.) VVolžfov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. majnika 1916. Zapadno bojišče. — V zvezi z uspehi na griču 3(M smo vzeli z nasko* kom več južno Te: mitskega gr?ča. južno Haucourta, ležečih sovražnih jarkov. Poizkus nasprotnika, da bi, zastavivši močne sile, zopet osvojil na griču 304 izgubljena tla, se je izjalovil ob velikih izgubah zanj. i Prav tako so bili brezuspešni francoski napadi na vzhodni breg Moze v okolišu zaselja Thiaumonta. Število francoskih ujetnikov tamkaj je narastlo na 3 častnike in 375 mož, poleg 16 ranjencev. Zajeli-smo deset strojnih pušek. Z ostalih front; se, izvzemši več za nas uspešnih patralj-skih podjetij, ne da poročati nič posebnega. Vzhodno in balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. PomorsRi Hoji. BEROLIN, 9. (Kor.) \Volffov urau perona: Ob priliki poizvedovalne vožnje ste imeti dve naši torpedovki S. t. m. dopoldne severno Ostende kratek boi s petimi angleškimi rušilci, pri čemer so artiljerijski zadetki težko poškodovali enega rušflca. Naši torpedovki ste se nepoškodovani vrnili v pristanišče. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. avstralske čete na Francoskem. LONDON, 9. (Kor.) Vojni urad javlja: Avstralske in novozelandske čete so dospele na Francoska in prevzamejo odsek fronte. __ S Ilirskih Wll. CARIGRAD, 8. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: V iela-hijskem odseku nič pomembnega. Ob časa do Čsa prenehajoč artiljerijski ogenj. Cez bregove stopivše Tigrisovo vodovje je razdejalo na obeh straneh del jarkov. Mi smo naše zopet pripravili. V Kutelamari ujeti višji angleški častniki so poleg vrhovnega poveljnika generala Townsheu-dc: general Powna, poveljnik 6. pehotne divizije, divizijonar Matios, poveljnik 30. pehotne divizije, generala Daimak in Ha-milton ter polkovnik Events, poveljniki 16., 17. in 18. brigade, in končno general Smiih. poveljnik arciijerije. Med 531 čast-j siiki nižjih činov jih je skoraj polovica Evropcev, ostali so pa Indijci. Med ujetimi vojaki je 25' < Angležev in 75% Indijcev. Dasiravno ie so\«ažnik pred vdajo uničil dei topov iu pušek ter vojnega jmatertiala, nekaj pa pometal v 1 ig. is, znaša število dosedaj preštetega plena, bi bo so niajbiJb popravah zopet upo*a-* Neresnična ruska poročila. CARIGRAD, 8. (»Agence Tel. Milli. 0 V ruskem sporočilu, izdanem 2V. aprila se trdi. da so ruske čete v smeri proti Er-zinganu, zavrnivši naš napad, pričele ofenzivo in nas vrgle proii zapadu, ter da so v diarbekrskem odseku potolkli eno naših predstraž. Predvsem je treba poudarjali. da ste mesti Erzingan in Diar-hekr zelo oddaljena od sedanje fronte vojnih operacij. Ker se poleg tega milita-rična akcija, ki bi bila v zvezi z ruskim prdiranjem, došeženitu po napadih, ni vršila v tem okolišu, zanikamo take trditve o napadih in prodiranjih, ki so se baje vršili v namišljenih odsekih,-ki jih ruska domišljija po oji navadi spravlja v svet. V svojih sporočilih smo vedno skrbeli, da smo kar najjasneje označali odseke, v katerih se vrše bojna dejanja. \ bodoče ne bomo zanikali vsakega poročila, ki si ga hočejo izmišljati Rusi, ne da bi napovedali kraj. General To\vnshend ni imel ponujanega milijona funtov. CARIGRAD. 8. (Kor.) Kakor se poroča iz Bagdada, se je izkazalo, da general Townshend ni imel, kakor je trdil, v svoji posesti milijona turških funtov, ki ga ie ponudil za prost odhod iz Kutelainare. To svoto bi si bil moral dati pozneje poslati iž Angleške. AmeriKansko-nentfkI spor. SOFIJA, K. (Kor.) Govoreč o nemškem odgovoru na amerikansko noto. piše »Balkanska Pošta«: Nemški odgovor dopušča upanje, da bo kmalu konec vojne, pod pridržkom, če se na Angleškem in Francoskem zbudi čut dolžnosti napram domovini. KOLIN, 8. (Kor.) Poročevalec >Kol-nisehe Zeitung« v Washingtonu poroča brezžično med drugim: Vlada smatra noto za neprijetno, toda za zelo spretno sestavljeno. Pretežna večina je mnenja, da je prelom nemogoč. Za veliko bolj važno, kot izpolnitev amerikanske zahteve. se smatra prva uradna napoved, da je Nemčija pripravljena za sklenitev miru. Kar posebno lie ugaja Amerikancem, je jasna zahteva note glede nastopa proti Angleški. Upravičenost zahteve je preodkrita iu povzroča zato največji nemir. Splošno ie vtisk izboren. BEROLIN. 8. (Kor.) Zastopnik Woli-fovega urada v New Yorku javlja brezžično 5. i. m.: Nemški odgovor je prispel semkaj kos za kosom iu so ga tako tudi objavljali. Prvi del ie napravil odločno najneugodnejši vtisk, ki pa se je po dospetju popolnega besedila umeknil nadc-polnejšim občutkom. Mnenje o vrednosti nemških privolitev je različno, toda prevladuje mnenje, da so privolitve sprejemljive. »Associated Press*, javlja iz NVashiiifftona: Nekateri člani kabineta namigavajo, da se nemška zagotovila najbrž sprejmejo i:i se diplomatske zveze ne pretrgajo, razun če bi se kršilo povelje u^nivodniškim poveljnikom in bi se Ame- je bila najdaljša, kar jih je bilo že veliko mesecev. Kongres je sprejel noto mirno. Člani kongresa izražajo zelo različna mnenja. Po seji. kabineta so izjavljali v državnem oddelku, da je z ozirom na dolgost note in potrebo, da se predela kar najskrbneje, neverjetno, da bi prišlo do odločitve pred prihodnjim tednom. BERN. 8. (Kor.) V svoji kritiki nemškega odgovora Ameriki opravičuje Herve v listu »Victoire« sestradanje žensk in otrok v Nemčiji z vojnimi zakoni in vprašuje končno, kako se more Nemčija po tem odgovoru, izvzemši morda po kakem čudežu, izogniti vojni z Ameriko. KODANJ, 9. (Kor.) »Polkiken* poroča iz ParLa* Washingtonska in ne\vyor-ška privatna poročila so si zelo nasprotna in jasno dokazujejo amerikansko neslož-nost. Prva menijo, da. kažejo nemške koncesije dovolj dobre volje in bodo vsled tega dovedle do obojestranskih spo-razumljenj, druga pa poudarjajo, da je sklicevanje nemške note na ameriško razmerje napram Angleški Ie nekak izgovor. Nemčija bajč nima pravice vmešavati se v razmerje med Unijo in Angilijo. Nemčija bi bila več pridobila, če bi bila pri stvari kot taki ostala. V Washingtonu izjavljajo prijatelji predsednika, da je razgovor o pod vodniških bojih zaključeii. Mnogi mislijo, da ameriška viada sploh na to ne bode odgovorila. V municijskih tovarnah so že straže podvojili. Policija večjih mest se more v eni minuti premeniti v infan-terijo. Trenotno je vzlic vrvenju nemogoče govoriti o kakem vidnem vznemirjenju ali nevarnosti polni akciij. Amerikanski odgovor no nemški odgovor. LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz NVashingtona: Amerikanska nota Nemčiji ima sledeče besedilo: Noto ce-s&orske vlade z dne 4. majnika je vlada Zedinjenih držav skrbno presodila ter je bila sprejeta na znanje zlasti kot navedba namena cesarske vlade, da stori v bodoče svoje najskrajnejše, da omeji vojne operacije za dobo vojne na pobijanje bojnih sil vojujočih. in da je sklenila, da vsem s volim poveljnikom na morju naloži one omejitve, ki jih zahtevajo pravila mednarodnega prava in ki jih je vlada Zedinjenih držav zahtevala vse mesece sem, odkar je cesarska vlada 4. dne svečana 1915. napovedala ono pod vodniško vojno, ki se je sedaj posreči opustila. Vlada Ze-dinieuih držav se je v Svojem potrpežljivem prizadevanju, da reši kritična vprašanja, ki so nastajala iz one politike in ki so iako resno ogrožala dobre ounosaje meri obema .deželama, dala voditi in zadrževati od prijateljstva. Vlada Zedinje-fiih tkžJ^v se zanaša na to, da se bo ona izjava za naprej vestno izpolnjevala. Sedanja izpiemetnba politike cesarske vlade zainore odstraniti glavno nevarnost za prekinjeni© dobrih odnošajev med Ze-dinjenimi državami in Nemčijo. Vlada Zediuieiiih držav smatra Z« potrebno, izjavljati. da smatra za gotovo stvar, da Nemčija ne najveruje tega, da bi se moralo smatrati, da je v z držanje novonapo-ved?ne politike na. kakoršenkoli način odvisno od poteka ali uspeha diplomatič-uih pogajanj med Združenimi državami in kokoršnokoll drugo vojujočo se vlado, dasi bi se mogla nekatera mesta v noti cesarske vlade z dne 4. majnika razlagati tako. Da se pa vendar - onemogoči možno nesporazumlienje, daje vlada Zedinjenih držav v vednost cesarski vladi, da se niti trenutek ne more spuščati v idejo, kaj še da bi mogla o n|ei razpravljati, da naj bi se namreč spoštovanje pravic amerikanskih državljanov na visokem morju od strani nemških mornariških oblasti na kakoršenkoli način ali v najmanjši meri delalo odvisno od zadržanja kake druge vlade, kajti odgovornost z ozirojn na pravice nevtralcev in nebo-rilcev je nekaf individualnega in ne občnega, nckaf absolutnega in ne relativnega. — Pripomba Wolffovega urada: Kakor smo ugotovili, ta nota nemški vladi še ni predložena. 'Mm no£e posredovati za mir. AMSTERDAM. 9. £Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, javljajo »Tirnes« iz Wash ing tona: Poluradno se daje razumeti. da bo Wilson napram vsakemu gibanju za mir zavzemal isto stališče, kot doslej. Posredovati bi mogel Ie tedaj, če bi bilo ljubo obema strankama. ROTTERDAM, 9. (Kor.) »Maasbode« javlja, da »Central Ne\vs« poročajo iz \Vashingtona, da se zagotavlja v poučenih krogih, da je predsednik Wilson kratkomalo odklonil papeževo prošnjo, da bi posredoval v prid evropskemu miru. lr:ke stvari. i>JOT TERDAM, 9. Sussexa« opravičena in govori o možnosti koncesij od strani Nemčije, ne da bi pri tem trpela ugled in dostojanstvo te poslednje. In ker se zdi skoro gotovo, da se je Dernburg razgovarjal z odločilnimi osebami v Nemčiji, predno je obja-Tii ta svoj članek, moremo sklepati, da se v tem članku izraža volja nemških vodilnih faktorjev — za mirno rešitev. V tem smislu povdarjajo nemški listi, da je sedaj edino le od resne volje \Yilsona odvisno, da ustreže zahtevi Nemčije po dolžnosti nepristranskega razsodnika med Nemčijo in Anglijo glede načina vojevanja na moriu. Posebno naglasa jo nemški listi, da za dosedanjimi ameriškimi protesti na naslov Anglije radi kršenja mednarodnega prava v tej vojni ni bilo doslej še noben-krat izrecne odločnosti, ki bi mogla tem protestom pridobiti veljavo, dočim kažejo prejšnji slučaii — n. pr. spor radi Panamskega kanala — da je Anglija končno vsakokrat odnehala. Zato je res le od resne volje \Vilsona odvisno, ali se zahteva ameriške note — da bodi vojevanje bolj človeško in da se zato Anglija odreče načrta izstradovania — uresniči ali ne. In to tembolj, ker je Anglija sama še najbolj izpostavljena grozotam podvodniške vojne, ko je za vse svoje življenske potrebščine navezana na dovoz in za vse svoje gospodarsko življenje na dovoz. In tako priiiajajo nemški listi do zaključka, da ima Amerika moči. s katero more ustreči nemški zahtevi, — to je: pritisniti na angleško vlado — in da ie torej v resnici odločitev v rokah a-meriške vlade. In nado, da bo odločitev Amerike za mir, podkrepija tudi vest, da je posegnil vmes faktor velike moralične potencc. Italiianski listi javljajo namreč, da je papež Benedikt XV. odposlal \Vilsonu In cesarju Viljelmu šifrirano depešo z namenom, da prepreči prelom med Ameriko in Nemčijo. Papež da opira na ohranitev ameriške nevtralnosti vso svojo nado za svoje bodoče mirovno posredovanje, in pa na soudeležbo Svete stolice na mirovni konferenci. Nadalje da zatr-jajo v amerikanskih krogih, da ima papež v španskem kralju najgorečnejega svojega zaveznika za stvar miru. Srbski ministrski predsednik Pašić je bil v Petrogradu, kje* so ga — kakor za-trjajo ententina glasila — sprejeli z velikimi častmi. Rečeni listi razpravljajo mnogo o tem potovanju. Pozitivnega se seveda ne more doznati ničesar o namenih tega potovanja. To eno je seveda gotovo, da stari Pašić ni nastopil težavnega in dolgega potovanja le zato, da pogleda v Petrogradu na uro, aii da stisne kakemu Sazcnovu prijateljski roko. Vse-kako so ga vodili tja važni posli. Saj je zastopnik države, ki se nahaja v obupnem položaju in ki more edino svojo nado stavljati,še v Rusijo. Pašić je bil na krmilu. ko je Srbija zašla v sedanji obupni položaj in njegova neizogibna dolžnost je, da skuša rešiti — če se sploh še kai rešiti da! Ali v Italiji ima — kakor znano — strali velike oči. Potovanje PaŠićevo v Petrograd jim je udarilo na živce. Posebno še, ker nekatera glasila entente naglašajo, da je to potovanje doseglo uspeh. A čim v Italiji le slišijo o Srbiji in nje aspiracijah, postajajo — kraj vsega zavezništva in pripadništva k enlcnti z isto Srbijo vred — vznemirjeni, nervozni — nevljudni. Italijani ne dopuščajo — ta!:o se razgreva r ldea Nazionale« — da bi kdo ogrožal premoč Italije na Jadranu. Drzno da je, kar zahteva Srbija — da bi se namreč osnovala kaka slovanska država z 12 milijoni prebivalcev. »Saj en-tenta ni — tako se glasi glavni argument v »Idea Nazionale« — začela vojne za to, da se uresničijo načrti iužnoslo-vanskega odbora v Londonu in Parizu, ampak da uvede politično ravnotežje, ki bo edino moglo ohraniti v Evropi dolg mir.« Čudno se sučejo pojmi v razgreti italijanski glavi. Izključno gospodstvo na Jadranu bi bilo po njihovem — ravnotežje! Meni vse, tebi nič — pa bo »ravnotežje« med nama. Nu, hvala Bogu, da je res tako, kakor dobro pripominja »Hrvatska Rieč< : Italija ima raženj, samo da je zajec — v šumi!! Srbija je v tej vojni po svoji lastni krivdi doživela mnogo grenkih izkustev. Med najgrenkejimi pa je gotovo ta, da so med komponenti entente, ki jej je Srbija žrtvovala vse in ki je zakrivila nje nesrečo, najstrupeneji nasprotniki nje aspiracij. Kako bi rekli — no?! »Energija« Grške v varovanje svoje neodvisnosti in suverenosti se suče dalje v starem kolo-baru. Danes viha rokave proti ententi, jutri pričakuje — pojasnil. Zdelo se je, da je vprašanje prevoza srbskih čet v Solun preko grškega teritorija in po grških železnicah vzdramilo končno vse grško samoljublje in energijo. Sedaj pa Grška ne odjema, pa naj pride, kar hoče — tako so zvenela poročila pred par tedni. Sedaj pa nas brzojav obvešča iz Aten o novem nameravanem atentatu entente proti Grški. Srbsko vlado namerujejo premestiti s Kria v Solun, torej zopet na grški teritorij- Temu da se hoče grška vlada upreti z vsemi silami, ki — so jej na razpolago. In na razpolago jej je — zahteva pojasnil! Tudi proti prevozu srbskih čet v Solun je napovedovala Grška uporabo vseh svojih sil«. Stvar pa je menda taka, da so srbske čete že v Solunu! Res je sicer, da brzojavka korespondenčnega biro-a naglaša, da so Angleži in Francozi zlorabili zastavo Rdečega križa in da so Srbe prevažali na bolniških ladjah, da se izognejo torpediranju po podvodnikih. Grška pa se menda tolaži: to je za nami, se je že zgodilo — in pripravlja »najener-gičneji odpor« proti prihodnjemu nasilju. Za sedaj zahteva le — pojasnil. In vrag ga vedi, ali ne bo srbska vlada mej tem, ko bo ententa > pojasnjevala«, že — v Solunu. Kakor v izvestnih prizorih v kinematografu, kjer kaka smešna figura beži, beži, beži in prihaja srečno na vse kraie — prekasno! Poset v goriški bolnišnici. Včeraj je ekscelenca gospa baronica Fries-Skene v spremstvu gospe baronice N. Morpurgo obiskala tukajšnjo goriško bolnišnico v Avstro-Amerikam in ste darovali ubogim otrokom obleke in slaščice. Podpore za bolne mornarje. Za leto 1916 je podeliti dvoje podpor revnima bolnima mornarjema iz ustanove »Podadmiral Bernard baron Wiillerstorf-Urbair«. Za natančnejša pojasnila se je obračati na VIII. oddelek mestnega magistrata. Mestna zastavljalnica. Jutri, 11. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca januarja 1915. na modre listke, in sicer od štev. 5000 do štev. 6600. Prodajalne aprovizacijske komisije so imele v času od 1. do 7. majnika t. 1. skupno 180.716 kron in 78vinariev prejemkov. I {Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je zasedaj pripuščen edino s sledečim vojno-poštnimi uradi: 6, 10, 11, 12,13,14,15,17, 19, 19/11, 20, 22, 22/11 22'III, 23, 24, 25,27, 28, 29, 30, 31, 33, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42. 43, 44, 47, 50, 51, 52, 54, 56, 57, 62, 63, 66, 68, 70, 71, 72, 74, 75, 78, 80, 81, 83, 84, 85, 86, 87, 89, 91, 92, 94, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 109, 110, 111, 115, 116, 116/111, 118, 119, 12o, 126, 127, 128, 130, 132, 136, 137, 139, 141, 142, 144, 145, 146, 148, 149, 156, 160, 162, 163, 164, 169 170, 171, 172, 173, 174, 176, 179, 180, 182,1 185, 186, 189, 202 , 204, 206, 207, 208, 209, S 210, 212, 213, 214, 215, 216, 219, 220, 222, 225, 227, 228, 230, 231, 233, 234, 236, 237,! 238, 251, 253, 254, 260, 261, 264, 265, 273, i 274, 301, 301/11, 301 III, 303, 305, 306, 309, i 310, 311, 312, 313, 314, 320, 321, 322, 324, 325, 326, 327, 328, 329, 330, 341, 351, 351/11 351/III, 352, 353, 355, 501, 503, 505, 506, 507, 600, 601. 602, 603, 604, 605, 606, 607 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 630. Glede pripustitve prometa zasebnih zavitkov na stalne etapne poštne urade v ezem-lju zasedenem po avstrijsko ogrskih četah, ni nikake izpremembe. Potres. V tržaški primorski opazovalnici so zabeležili potresni aparati predvčerajšnjim popoldne slaboten potres, katerega središče bo oddaljeno kakih 540 km. Po dosedanjih vesteh so čutili ta potres v Hercegovini. Ml in etii črn, bel in moder. I dnevno krasna nmrosti. Obleke, perilo in pletenin v nedesemm izberi. omp« nasi. Dil^i MStl. CESKO - B UDJE VISKA RESTAVRACIJA (Bosukova uzoina češka ^ostilm* v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Gior^io Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lisri. TRST — €@r§© Ifw. t TRST [ CHS^ggg^ KSgS3STD E55D • »obbkssbd eessasae**! Hotel in restavracija METRO Trst, ulica S. Nicoid 22, Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či- sobe. stost. — Cene zmerne. razpošilja v vrečah po 50 kg deželna centrala krmil v Ljubljani Turjaški trg štev. 3. — Cena je 35 K za 100 kg. Oglasi, osmrtnice, zalije ia vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se poši-^s! liaio na »Inseratni oddelek Edinosti« — MALI 0SUISI. Umrla ie v Dekanih v 69. letu svoje starosti gospa Ana Piciga, soproga nad-župana dekanske občine, gospoda Josipa Piciga. Pogreb se bo vršil v četrtek, 11. t. ni., ob 2 popoldne iz hiše žalosti na domače dekansko pokopališče. Blagi pokojnici večni mir in pokoj, gospodu soprogu, odličnemu narodnemu istrskemu prvaku, in vsej rodbini pa naše naiiskreneje so-žalje! ---Za ravnopravnost v Istri. Z ozirom na okrožnico predsednika deželne upravne komisije mejne grofije Istre, kjer zagotavlja, da se bo v tej deželi odslej strogo izvajalo načelo ravnopravnosti hrvatsko-slovenske in italijanske narodnosti, pripominja puljski »Hrvatski List«: »V kolikor z zadovoljstvom javo, v toliko se nadejamo zaupljivo, da ne ostane vse pri samih obljubah, ampak da jim bodo sledila tudi dejstva. Ako se bo deželna upravna komisija nase mejne groiiic — kakor naglaša — strogo držala načeia popolne ravnopravnosti obeh narodnosti v Istri, dobi v »Hrvatskem Listu« odkritega prijatelja, ki stremi po istem cilju«. — To izjavo podajamo tudi v imenu »Edinosti« in jo moremo -- čeprav nismo formelno pooblaščeni v to — podati tudi v imenu našega vodstva in vse naše javnosti. Naš narod v Primorju ni nikdar zasledoval agresivnih ciljev, ki naj bi kratili drugim narodne pravice in jim križali upravičene aspiracije. Vrlini cilj je bil vedno — enakopravnost, ali popolno enakopravnost brez nobenih klavzul ali pogojev. Nikdar nam ni bilo na misli, da bi se šopirili nad drugimi, ali tudi pod drugimi nočemo biti deželani druge vrste. Poleg drugih kot enakopraven element hočemo živeti svoje življenje. Enakomerno naj se delita luč in senca, z enako dobrotnostjo naj državna uprava ustreza materijalnim in etičnim potrebam obeh narodnosti. To zahtevamo in nič več. Ali tudi nič — ne za las manje. S čut-stvom zadovoljstva smo pozdravili besedo deželne upravne komisije v Istri, ali to zadovoljstvo se u u di in postane trajno le tedai. če bodo besedi sledila tudi dejanja. Ce bo tako, ne bomo samo dobri prijatelji, marveč sodelovalci za materijalno in kulturno blaginjo naroda. Ce bi bili pa — nu. naša nada je trdna, da ne bo temu tako — prevarjeni v tem svojem pričakovanju, bomo morali svoje postopanje uvajati tako, kakor nalaga vsakemu narodu dolžnost samoobrane in spoštovanja samega sebe. Žveplo. Zadnjič smo naznanili, da je žveplo, namenjeno za naše vinogradnike, že na poti. Toda žalibog je C. kr. ministrstvo dotično odredbo preklicalo, ker je izvedelo, da kaže to žveplo nagnenje, da se samo vname. Radi tega se ne bo razpošiljalo, dokler ga natančno ne preiščejo in se ne dožene, da je izključena omenjena nevarnost, oziroma, dokler se ta nevarnost ne odpravi. Kmetijska družba f ;c opozorila kompetentne faktorje na nujnost žveplania in na škodo, ki nastane, ako lic bo zadosti žvepla in ako« ne bi pravočasno na razpolago. HISftfilAKI žaklje vsake rrste po najvišjih cenah. I\U|#yjClll J. Stebel Trst, ul. Torrente 36. 175 KlIVHltflVft '/.uklje vsake vrste. Jakob Margon, HUpUjclil vi. Solitario it. 21 (pri mestni bol-nišnei) Prva slovenska trgovina. "250 ifti debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni giimbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežica za brke, pletenine, srajce, flpodnie hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe in drugo prodaja JAKOB LE V štev. 19. I, ulica S. Sicoio 62 IHflf) holA naravn<> ima na prodaj Go-vIIlU Ubili riško vinarsko društvo sedaj v Prvačini in v Kobdilju po zmernih ce- prinašamo to ob- 138 Tužnega srsa naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan* eem pfezalostno vest, da je moja nepozabna soproga, gospa danes, v torek, ob l1/* popoldne po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 69. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojniee se bo vršil v eetrtek, 11. dne meseea majnika 1916., ob 2 popoldne iz hiše žalosti. DEKAfU* 9. dne meseea majnika 1916. Josip Pidga nadžupan obtlvta Dekani« Podpisujte četrto avstrijsko Jadranski pri banki ¥ OBSSi