PEUGEOT AVTohiŠA DANA d.o.o. Adamičeva 12, Novo mesto tel.: 068/S41-400 &ac 068/341-600 pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT_____A CASOP 928 AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 d.o.o. Tel.: 0608/82-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ¦*vg±a Prvi korak k posodabljanju nuklearke: Podpis pogodbe o nabavi uparjalnikov ŠT. 1 / LETO XVIII / 16. JANUAR 1997 130 SIT Poštnina plačana pri paadfcM&^ Q^(\^.^fo&^ \ rf*T~ i-iirtJriA /ir/inhan/\ Bradimo TERME ČATEŽ Toplilk. ceita 35, 8250 Breilce 4. stran Z. splošnogradbeno podjef je POSAVJESEVNICA po Sevnico, Trg svobode 11 Wormacije na telefon: 0608/41-481 gradimo SREDNJO ŠOLO in v sklopu tega prodajamo POSLOVNE PROSTORE s parkirišči Drapi dedii mraz / ffrfM&ftf] topfe tope /ir Mtiu&»roh / T*$Dr*fiffl)G7 (Iz novoletne voščilnice KK INTERIER Krško) i V Prireditev Športnik radia Sevnica V Sevnici najboljši Sevničani Poslušalci sevniškega radia so za najboljše moštvo izbrali tekmovalce domačega karate kluba, pri posameznikih pa so se odločili za atletinjo Petro Radišek in karateista Saša Vaša. Zaključno prireditev, ki so jo popestrili tudi plesalci plesnega kluba Lukec iz Krškega, borci mmmmmmmmmm Karate kluba Sevnica in ju-jitsu sekcije ŠD Policist ter priljubljena ljubljanska skupina Babilon si je v sevniški športni dvorani ogledalo kakih 300 obiskovalcev 8. stran Si m Evroelektron: Izžrebani «5 nagrajenci LanGuest d.o.o. prodni ffčualaikOT Mobieel: 0609/625-067 A0«J. TOMŠIČEVA J TEL.:M1/12*-1»-14,12S-70-M RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Draga, Union, Kovlnotanna, itn, Marcator, Krtu, Pivovarna Laiko, Lak, JulM, Mlma PortoroJ, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRSkO.ADO d.o.o. KRŠKO, TEL.:0606721-522 NOVO MESTO: AD0 d.o.o., PREŠERNOV TRG S, TEL: 06*321-225 ISSN 1318-7791 NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO 761:21-522,22-906 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 M0BITEL: 0609/614-460 Postaja Budja znamenje časa? Čas dela svoje in primer novinarja Bojana Budje se počasi odmika. Za vse, razen za njega, njegovega urednika in ti. drugo stran (organe pregona, ministrstvo...). Ne bi smeli pozabiti na to reč, ker se nam lahko nekaj podobnega ponavlja vsakega pol leta. Kaka hišna preiskava, povabilo na informativni pogovor... Vsakič, kose novinarji oglasijo in jih nato zaradi svoje doslednosti dobijo po prstih. Moč in stopnja demokratičnosti družine, združenja ali družbe v celoti se odraža ravno v tem, koliko so zaščiteni oni šibki. Tokrat so to pač novinarji. Ne glede na to, kakšne politične barve je ali še bo oblast v naši državi, moramo novinarji poskrbeti vsaj za minimum svoje integritete. Bojan Budja je tokrat doživel hišno preiskavo, zaplenili so mu tudi dokumentacijo, ki jo je zbiral dolga leta, vznemirili so njega in njegovo družino. Naslednjič bo morda na vrsti kdo drug.Tokrat je šlo za dokument, "ki ni veljaven" (tako uradni viri). Če dokument torej ne potrjuje ničesar, potem ni nič vreden in svojo (ne)krivdo lahko obe strani dokazujeta samo v civilni tožbi. Dobro vemo, da v civilne tožbe hišna preiskava najbolj ne sodi. Sicer pa: če mora država sama sebe in svoje uradne skrivnosti varovati tako, da novinarjem diha za vrat toliko časa, dokler ji ne Izdajo svojih virov in informacij... HYUr.DRI Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leaiisg Prodaja original rezervnih delov mm PE Krško, CKZ SI: Tcl.0608/22-950 uboga država. Kakorkoli že: primeri, ko v takšnih ali drugačnih spopadih (zaradi svojega pisanja, namenjenega javnemu nadzoru dela javnih ustanov in posameznikov) nastradajo novinarji, se kar vrstijo. Ali se nihče drug razen novinarjev ne vpraša, kam nas to vodi. Mimogrede: gospod Bizjak, ombudsman, kaj pa vil (IKA) ICEC Videm obratuje s polno paro: »Postati hočemo ponos slovenskega gospodarstva« pravi Pavel Kovar, drugi človek tovarne papirja in celuloze v Krškem 4. stran Bili* Na streho prevrnjen Tipo zagorel Policista uspešno rešila ponesrečenca iz gorečega vozila 8. stran 9771318779018 NAŠ GLAS, 1 16» JANUAR 1997 PISMA BRALCEV Velike zmote »velikih revolucionarjev« Kaže, da je osnovna preokupacija krškega župana pisanje pisem. Iste manire so se, v veliko bolj nestrpnem načinu nalezili tudi člani njegovega kabineta. Danilo M. Koritnik si očitno ne more vsake tri tedne kaj, da ga vsake toliko časa ne bi obšla rdeča perioda. Sporno pismo je objavil v Našem glasu, ker je za minulo leto nehal izhajati že 19. decembra. Zanimivo je, kakšno je Koritnikovo pojmovanje Božiča. Ta krščanski praznik razumevajo marikje ne le kot družinski, temveč ob novorojenem detetu tudi kot spravni praznik. Dober gospodar vzame kot tako tudi Novo leto. Poplača hlapce in ostale posle, uredi račune, da stopi v Novo leto čist. Ko bo kumunizem propadel še v Srbiji (v Košavi kljub hudi zmrzalidnevno demonstrira ne desettisoče ljudi!), Rusiji in na Kubi, bo Danilo M. Koritnik ljudem še vedno vžigal komunizem v čelo kot so kravarji na divjem zahodu vžigali znamenje z razbeljenim železom. Le kaj bi rekel za Vzhodne Nemce, ki so v znani anketi preprosto odgovorili, da jim je navkljub ugodnemu zvenu marke, bilo bolje celo v vzhodnonemškem komunizmul In to, ko imajo za seboj gospodarsko velesilo svojih rojakov in vse Evropske unije. Po tolikih letih samostojnosti g. Koritnik v LDS še vedno videva samo komuniste. Preslabo za Koritnikovo stranko - SDS, ki očitno ne more brez nasprotnikov. Še dobeo, da imamo umirjena dr. Drnovška in Kučana, ki ju sprejemajo tuji državniki, Koritnik pa ne, da nam je ob prenehanju vseh Jugo-trgov uspelo prodreti na zahodne, sicer bi lahko šlo na ceste še toliko in toliko tisočev več delavcev. In kaj je proti propadanju znamenitih krških firm storil g. Koritnik? Kot vidimo, pisari slaboumna pisma. Kot član županovega kabineta bi moral biti bolj na tekočem, kaj delajo ministrstva v Ljubljani. Če to abotno raboto, kot pravi, delajo 23 ur na dan, zakaj ne kar vseh 24? Videti je, da ima-slab pregled, da ne bere niti poročil v Poročevalcu. Lahko smo prebirali razlikujoča se oškodovanja takoimenovanega družbenega premoženja njihove Romane Logar, ki za to svojo «odkritosrčnost« v svojem volilnem okraju ni bila nagrajena niti z izvolitvijo v državni zbor. Če Koritnik ve, kakšno škodo so storili razni slovenski «kvazi direktorji in politiki«, zakaj ne napiše, če že tako rad piše, še pisma generalnemu državnemu tožilcu? Sploh še, če naj bi bila ta škoda višja od razdejanja v BiH in Hrvaški skupaj. Slaboumno, da je kaj. Kaj vidijo v dr. Janezu Drnovšku številni slovenski volilci, so se leti jasno izjasnili na volitvah 10. novembra z odstotkom, ki ga Koritnikova SDS ravno zaradi te svoje nestrpnosti ne bo nikoli dosegla. Njega pa strašita pokojni Matija Maček in, zanimivo hobotnica. Ker kljub nadškofovi maši, podprti z jurišniki njegove stranke, vošči za Božič le prijateljem SDS s korajžo, si ob tem mislimo lahko le svoje, da nemreČ v zgodovini ni manjkalo ljudi, ki so se že za živega delali nesmrtne v druženju s kakšno vero in temu primerno končali, žal v škodo svojih narodov. Tako bo tudi z velikim premikačem iz Grosupljega, čigar posnemovalec bi rad bil s toliko travmami Danilo M. Koritnik iz Krškega. Alfred ŽELEZNIK REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTUDENTSKEGA SERVISA MARIBOR Rešitev križanke iz oseminštiridesete številke -Geslo: MNOGO USPEHOV IN VESELE PRAZNIKE. Po vodoravnih vrstah: MOPED, NARTA, ORA, GAZDA, KO. NAN, KANAL, RUTINA, AMERI, SIKIM, LORD, POP, ELI, IN VESELE, OT, Fl, NIT, HAD, ATAKOR, OLIKA, TIRANA, VARAN. Srečni nagrajenci: t. Saša KAVČIČ, Črešnjice 60 a, Cerklje Ob Krki (majica, borša in komplet kemičnih svinčnikov); 2. Helena MAROLT, Šmarska 21, Sevnica (borša in komplet kemičnih svinčnikov); 4. Mitja KRIŽANEC, B. Gerjevič 52, Dobova (borša); 4. Jerneja LEVIČAR, Polšca 17, Krško (komplet kemičnih svinčnikov). Čestitamo. Nagrajenci naj se oglasijo na študentskem servisu Maribor - Podružnica Krško, CKŽ 15. BREZPLAČNA DOSTAVA MERVIN Salor UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE NA DOM i pohištva MERVjIN d.o.o., Mostec 6, 8257 Dobova, tel.: 0608/61-058 »Velika vizija« bi lahko bila tudi v opomin in poduk! Voščilnica, ki ste jo, gospod Koritnik, pred zaključkom lanskega leta (v imenu krškega OO SDS) namenili svojim članom je resnično enkratna. Predvsem zato, ker je zazrta v preteklost. Pri svojem nenehnem pisanju očitno niste opazili nečesa: tisti komunisti, o katerih vi pišete in ki so slovenskemu ljudstvu povzročili vso popisano gorje (gorja so naredili še več in zanj bi povzročitelji dejansko morali čisto drugače odgovarjati, kot so), so vse skupaj počeli predvsem v prepričanju, da so zmagovalci in da jih nihče nikoli ne bo mogel klicati na zagovor. Pa so se k sreči zmotili. Prav je, da ste ljudi posvarili pred tem zlom. (In to mislim resno!). V mojem času pa se je komunistom reklo kar člani ZK in sistem nam je od mladosti vcepljal v glave prepričanje, da smo za svojo domovino in za skupnost dolžni narediti več in bolje, kakor kdorkoli drug. Da, bil sem med njimi in lahko trdim, da smo tudi tam mnogi vseskozi hoteli drugače, bolje, da smo se počutili odgovorne za dogajanje okrog nas in da to ni imelo nikakršne zveze s politiko. Takrat ne več. Tako se nam je večini nabralo dela, da se iz njega nismo videli in kar strah nas je bilo srečati koga izmed pomembnih ljudi. Vsak od njih je imel takoj pri roki še kakšno nalogo. O tem bi, gospod Koritnik (končno) lahko povprašali katerega izmed članov svoje stranke, saj sem pri pomladnikih zasledil dokaj mojih nekdanjih članov partije kar tako in tudi sekretarjev 00 ZK. Nekateri nimamo najraje nikogar nad seboj, drugi pa kaj hitro zamenjajo gospodarja, če jim tako kaže bolje. Se pa zavedam, da se s tako zgodovino danes nihče rad ne postavlja. Ker če bi se, potem bi tudi vam povedali, da je neki podivjani Blagoje v Beogradu samo čakal na migljaj slovenskih komunistov (četudi sestopljenih), ki bi legaliziral krvav poseg v Sloveniji, čisto drugačen kot smo ga imeli. Zakaj vam to pišem? Zato ker očitno nihče izmed politikov, ki so bili v ZK in so sedaj razsejani po vsej mavrici slovenske politike, očitno nima jajc, da bi branil svojo preteklost in svoje pošteno delo ter dobro ime. Raje se delajo, kot da jih ni bilo zraven. Če presojamo vaše pisanje s stališča prihodnosti, potem nam iz njega vejejo cepitve na naše in nenaše, različni seznami zaželenih in nezaželenih ... Skratka: prihodnost, kakršno nam slikate, je sila podobno preteklosti, ki so jo Slovenci že živeli in pred kakršno jih svarite. Saj res o vsem tem pišete že vseskozi in Naš glas je objavljal vaše pisanje, ker smo pač menili, da je treba (zaradi demokratičnosti) dati možnost vsem. Očitno pa ste se namenili kar ponavljati že nekajkrat zapisano in svoje trditve samo nenehno dopolnjevati ali poglabljati z novimi napadi. Kot nekakšna zaklinjanja zoper uroke. Torej, gospod Koritnik: vaše stališče poznamo in čisto preveč se ponavljate, zato se v prihodnje odpovedujemo vašim pisanjem o omenjeni tematiki. Če se vam zdi, da bi morali še na koga pljuniti, boste to morali početi drugje, ker je Naš glas v imenu svoje demokratičnosti dovolil že kar veliko vašega ••samo jaz imam resnico«. Dobro veste, da nam tudi Zakon o tisku omogoča, da tovrstnih besedil ne objavimo. Tudi za ceno, da boste poslej jezni na nas in da nas boste za naprej uvrstili na kak seznam. (Urednik) Svečano obljubljam Z izvolitvijo dr. Janeza Drnovška za mandatarja nove slovenske vlade, ni prišlo do depolarizacije slovenskega oz. natančneje parlamentarnega političnega prostora. Sodeč po razpravah, ki so se vrstile ob pripravah na volitve mandatarja, lahko sklepamo, da je oblikovanje vlade s širšo podporo že na meji znanstvene fantastike. Če se bodo stranke t.i. pomladnega bloka še naprej tako vneto sklicevale na volilce, bodo morale upoštevati tudi dejstvo, da je na strani pomladnih volilcev mogoče najti takšne, ki dajejo širši koaliciji prednost pred zgolj pomladno navezo. Še več, v večini anket je imela mešana koalicija neprimerno večjo podporo kot zgolj desna. Če pa se spomnimo še na nastope prvakov SLS, ki so pred volitvami na veliko obljubljali gradnjo mostov, pridemo do zaključka, da bodo volilci, ob neoblikovanju vlade s širšo podporo, vseeno prevarani. Prepričani smo lahko, da večini ljudi ni do fundamentalističnih političnih delitev. Za največjo pomladno stranko velja ugotovitev, da se je ujela v past, ki ji jo je nastavila njena soborka na desnem polu političnega bivanja. S tem je bila SLS odvzeta ost volilnega uspeha, ki je bil rezultat zagovarjanja strpnosti in tolerantnosti kot njihove očitne odlike. Nesporno velja dejstvo, da pomladne stranke niso podpisale predvolilnega sporazuma o koalicijskem sodelovanju pred volitvami, ampak so zgolj napovedovale, da bodo po volitvah postavile svojega mandatarja, če bodo za to imele zadostno število poslancev - 45 pa jim jih po ustavi za to ne zadošča. V tem trenutku je usoda sredinske vlade v rokah bratov Podobnik, ki se morata odločiti, ali bosta preživela še en mandat v opoziciji, kjer bosta v boju s SDS izgubila mesto «frontmana» ali pa bosta udejanjila mostovno projektiranje ter prešla v pozicijo in s tem rešila stranko verjetnega neuspeha na naslednjih volitvah. To v prenesenem smislu pomeni, da se morata odločiti med obljubami, danimi volilcem in tistimi, danimi Janši kot neformalnemu vodji desnega bloka. V pasti pa se je znašel tudi Drnovšek, ki ob oblikovanju manjšinske vlade ne bo sposoben zagotoviti dvotretjinske večine za uresničitev zunanjepolitične, gospodarske in socialne politike, ki jo je LDS obljubljala v predvolilnih nastopih. V takšnem položaju se bolj splača iti na nove volitve.Damjan LAH Skupščina društva invalidov občine Krško Nov prapor in obnovljen statut Krško, decembra - Krški kulturni dom je v soboto gostil skupščino društva invalidov krške občine, kjer so svoj statut prilagodili novi zakonodaji o društvih in razvili svoj novi prapor. Delovni program društva zajema skrb za aktivno vključevanje problematike invalidov v javno življenje, tako v političnih organih kot pri gradbeni dejavnosti, kjer sproti izpostavljajo vprašanje arhitektonske primernosti za vse člane skupnosti. Na skupščini so razpravljali o problematiki cenovne dostopnosti zdravilišč za invalide, saj v veČini slovenskih toplic invalidom svojega področja za svoje storitve nudijo popust, zato se želijo v društvu za podobno ugodnost dogovoriti s čateškimi Termami. Sobotna skupščina je prinesla tudi zanimivo novost: društveni prapor, ki je nastajal kar tri leta, je razvil krški župan Danilo Siter. (nic) Meditacija v letu 1997 Meditacija je jfik JŽttBH zelo enostavna. ¦*=», B Sediš in miruješ tf^,*— in to je to. Zato aN4tVtt meditirajmo, da ^¦¦¦^^^jBaBji na skupne težave pozabimo. Ko težave nastanejo, ¦IMrvVHuL—. >•" j zopet ui%o>^r^**:. meditirajmo, saj iftafc to nekateri vedno delajo. Zato meditirajmo, namesto da težave rešujemo in pozabimo, da zato dobro plačani smol frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. OBVESTILO Društvo izgnancev Slovenije, Krajevna organizacija Krško, obvešča vse svoje člane, da bo vršila pobiranje članarine za leto 1997, kakor tudi naročila Vestnika, v mesecu januarju in februarju dvakrat tedensko, in sicer ob sredah in petkih od 9. do 11. ure v prostorih Društva upokojencev v Krškem, Cesta 4. julija 57, telefon 32-143 (nad hotelom Sremič). V mesecu marcu, aprilu in maju 1997 pa enkrat tedensko, in sicer od 9. do 11. ure. Članj z območja Pijavškega lahko poravnate članarino pri Francu Vodopivcu (telefon 79-278), z območja Gore pa pri Zaniju Arhu (telefon 21-885). ^Hz Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon:+306 68/23174, 323 300 Tetafar +386 61/342 094 f — oiMaJijm Ob sobotah dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajane med 9.30 In 24.00 NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine -Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Teiefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefonAelefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure- Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev-OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. i NAŠ GLAS, 1 - 16. JANUAR 1997 OD TU iN TAM Občinski svet Kozje S 13. redno sejo zaključili uspešno enoletno obdobje Kozje, decembra - V delu občinskega sveta Kozje je v bistvu vsaka seja zase nekakšen pregled uspešnosti dela, saj v prvih točkah dnevnega reda vedno pregledajo, kako so bili realizirani sklepi predhodne seje in tudi tokratna seja je potekala v tem duhu. Devetnajst točk dnevnega reda se je dotikalo tistih pravih občinskih področij od komunale (predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kozje, predlog odloka o kumunalnih taksah v občini Kozje, razrešitve nadzornega sveta JP OKP d.o.o R ogaška slatina in imenovanje Martina Šmalčiča iz Podsrede za naovega člana nadzornega Podeljene nagrade Občine Kozje za leto 1996 Ena izmed točk dnevnega reda 13. redne seje občinskega sveta Kozje je bil tudi predlog sklepa o podelitvi priznanj Občine Kozje za leto 1996. Na predlog komisije za nagrade, priznanja in odlikovanja so se svetniki odločili, da podelijo: plaketo občine Kozje Embalaži ESTET Kozje, občinska priznanja pa Antonu Jevšniku, Ivanu Perčiču in Milanu Brileju, denarni nagradi pa bosta prejela KD Lesično-Pilštanj in GD Buče. Nagrade in priznanja bodo podeljena na svečani seji v mesecu januarju. Čestitamo! (Toni) sveta JP OKP), šolstva (predlogi odlokov o ustanovitvi JVZ OS Kozje, OŠ Lesično, III OŠ Rogaška Slatina in Glasbene šole Rogaška Slatina), gospodarstva (informacija o pripravah na ustanovitev Lokalnega podjetniškega centra za občine Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje) do odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini Kozje. Poleg teh vsebinskih točk pa so bile na dnevnem redu tudi pobude in vprašanja in obravnava prispelih vlog. Po uspešno opravljeni seji, so si svetniki nazdravili z željo, da bi v naslednjem letu še boljše in vsaj tako ubrano kot do sedaj opravljali svoje naloge v dobrobit občanov. Priložnosti, da se pokažejo, imajo na pretek. Srečno! (Toni) «Moja dežela - lepa, urejena in čista» Priznanji KS Krško in KS Brežice Slovenske Konjice, decembra - Za izboljšanje kakovosti življenja, ohranjanje domačnosti in gostoljubnosti, obogatitev turistične ponudbe, urejanje in varovanje okolja ter uveljavitev Slovenije je Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za gospodarske dejavnosti že četrto leto razpisala tradicionalno tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva narave pod geslom «Moja dežela -lepa, urejena in čista« in ga tudi uspešno končala. Na zaključni prireditvi so bila podeljena priznanja «Moja dežela - lepa, urejena in čista« večjim, srednjim in manjšim turističnim krajem s prehodnim turizmom, izletniškim, hribovskim in drugim krajem, ki jih je ocenjevalna komisija v času od aprila do konca oktobra po poprejšnji selekciji na občinski in regijski ravni dvakrat pregledala. V kategoriji turističnih krajev je Krško osvojilo tretje mesto in na podelitvi v konjiški športni dvorani je predsednik sveta KS, Miran Resnik, prejel priznanje za urejenost kraja in okolice, urejenost prometa, javnih objektov in krajevne infrastrukture. KS Brežice je v kategoriji kraji s prehodnim turizmom osvojila drugo mesto. (GAIex) W Bo pod Čatežem tunel? v Na Čatežu so razpravljali o možni lokaciji bodoče avtoceste -Nenavaden predlog domačinov Čatež, 17. decembra - V prostorih Petrolovega motela je potekala razprava o strokovnih podlagah režitve izgradnje bodoče avtoceste skozi to naselje. Republiški urad za prostorsko načrtovanje je predstavil tri variante. Po eni bi novi pas potekal po severni strani sedanje magistralke, dve inačici pa predvidevata izgadnjo daljšega oz. krajšega tunela pod Šentviško goro oz. pod Čatežem. Domaflni, nezadovoljni s sedanjim stanjem, ko magistralna cesta M1 deli njihovo naselje na dva dela so predlagali tudi svojo varianto. Po njihovem naj bi cesta še pred Čateškim gričem nad starim brežiškim mostom zavila na levi breg Save in se pri jezu načrtovane hidroelektrarne Mokrice zopet vrnila na desni breg. Katera inačica bo na koncu sprejeta morda niti ni tako težko uganiti, zlasti če bo imel glavno besedo finančni minister. Znano je namreč, da tuneli, mostovi in viadukti gradnjo cest močno podražijo. (ES) BREŽIŠKI TELEGRAMI Po tihem (demokratičnem) državnem, oprostite, krajevnem udaru, je pretekli mesec oblast na Bizeljskem znova prevzel stari predsednik sveta KS. Novemu so po nekaj poizkusnih krogih na koncu vendarle izglasovali nezaupnico STOP Kaže, da novo staro bizeljsko oblast kar močno daje nostalgija za nekdanjimi časi, sicer si je težko razlagati, zakaj 26. decembra, na Dan samostojnosti, na stavbi tamkajšnje krajevne skupnosti niso izobesili državne zastave, kot to veleva zakon te, sedanje, nove države STOP V Brežicah je glede izobešanja zastav povsem drugače. Te so visele na vseh hišah, tudi javnih, pa še kandelabri mestne javne razsvetljave so jih bili polni. Na najvišjem mestu, na oknu drugega nadstropja nekdanjega hotela Turist pa je visela modro belo rdeča trobojnica Zvezne republike Jugoslavije, in ni bilo opaziti, da bi to, sicer nedovoljeno dejanje, koga posebej motilo STOP Letos je čudna zima. Vsake toliko časa zapade nov sneg. Če brežiške komunalce že ni presenetil novembrski in so se dokaj uspešno spoprijeli z decembrskim, pa jih je januarski zagotovo. Mestne ulice se dušijo v kupih snega, M še zmanjšujejo prometno prepustnost glavne ulice in bojimo se, da bo omenjene može na koncu presenetila pomlad STOP Ker so na mestih, kjer so bila včasih parkirišča, sedaj gmote snega, se ni čuditi vozniku elegantnega belega forda, ki je v petek svoje vozilo parkiral kar ob kupu snega nasproti znamenite brežiške Vrtnice. Ker je ne tem mestu ulica že tako preozka, se mestni avtobus zaradi omenjenega vozila seveda ni mogel prebiti naprej. Vozniku ni preostalo drugega, kot da ročno stopi do bližnjih lokalov in sam poišče voznika belega lepotca. O tem, kakšna hupajoča in preklinjajoča kolona se je med tem v skoraj petnajstih minutah nabrala za avtobusom, pa niti ni potrebno posebej govoriti STOP Zdaj gre pa zares. Streha dobovske športne dvorane pušča, tamkajšnji rekreativci morajo uporabo svoje dvorane plačevati Brežičanom, njihov rokometni klub pa dobiva od občine premalo denarja. To in morda še kaj je izbilo sodu dno in Dobovčani so se odločili, da bodo v najkrajšem času ustanovili svojo lastno občino. Skopuški in goljufivi Brežičani pa naj le razmišljajo, kam bodo potem vozili svoje smeti STOP Po sedanji ceni na dobovsko občinsko deponijo gotovo ne STOP Na sevniški prireditvi, na kateri so izbirali najboljše posavske športnike, je vratar AFP Dobove Boris Denič pokazal, kako živ človek izgine. Ko se je prireditev pričela, je še lepo sedel na svojem sedežu v častni loži. Ko pa je spoznal, da ne bo ne njemu, ne njegovemu klubu pripadel noben zveneč naslov, ga enostavno ni bilo nikjer več in voditeljica programa, simpatična Renata seje zaman trudila, da bi ga priklicala in mu izročila nekakšno potrdilo o prisotnosti STOP ES STOP PA SE SLIŠI... Na zadnji decembrski seji brežiškega občinskega sveta je njegov predsednik dr. Alojzij Slavko Sušin ponovno opzoril na pomanjkanje parkirišč v tem mestu. Posebej je omenil Černelčevo cesto, ob kateri še vedno ni javne razsvetljave. »Očitno je,» je dejal,- da vtej ulici ne prebiva noben pomemben občan, sicer bi po vzoru nekaterih drugih bila že zdavnaj osvetljena." «Zdaj je čas za zrele odločitve in zrele ljudi» »Ko smo pred šestimi leti glasovali za Slovenijo in demokracijo, je bil to skupen cilj. Seveda ga je vsak med nami videl drugače in drugače je vsak videl svojo vlogo v njem. Podoba enotne Slovenije je bila skupek vse prej kot enotnih pričakovanj. Posamezniki in gibanja, ki so z vstrajanjem in delovanjem od znotraj razkrojila prejšnjii režim, neupogljivi razumniki, pisatelji, rokerji, mladina, civilna gibanja prejšnjega desetletja tu, v Sloveniji, so videli v demokraciji vsak svojo popolnoma različno vizijo. Zdaj moramo te svoje vizije vsi živeti skupaj z drugimi, se z drugimi in ob drugih popravljati in prilagajati, vztrajati pri načelih in priznavati zmote. To je življenje, ki ga doslej nismo bili vajeni. Ustvarili smo si ga sami, na vrhu devetdesetih let, z dejanji in skozi dogodke, ki so po pomenu in teži še pomembnejši, kot odločitev za vstajo proti fašizmu leta enainštirideset. Poslej ne moremo več odlagati svojih besov, svojih napak in razočaranj na tujce, niti ne na nerazumno totalitarno ureditev. Ne odlagajmo jih torej več niti na preteklost. Soočiti se s sabo, je v miru včasih težje kot v vojni, ker ni črnobelih delitev, ampak nepregledna množica vsakdanjih možnosti. Zdaj je čas za zrele odločitve in za zrele ljudi, ki znajo uveljaviti pridobljeno skozi demokratične ustanove in ne pričakujejo, da bo z ene ali druge strani prišel klic k mobilizaciji. Igra z novimi ali starimi travmami, načrtno navajanje k misli, da se mora Slovenija danes razklati na dva tabora, je preveč preprosta in nam ne more dati ničesar.» (Iz govora poslanca Branka Janca, slavnostnega govornika na osrednji občinski proslavi ob dnevu samostojnosti) Drago Lupšina novi predsednik KO DIS 1941-45 Sevnica Sevnica, decembra - Na rednem volilnem zboru KO DIS 1941 -45 Sevnica je bil izvoljen nov sedemčlanski odbor te organizacije: Drago Lupšina -predsednik, Silva Marolt - tajnica, Anica Dernač - blagajničarka in člani: Slavica Kovač, Franc Novšak, Jože Bogovič in Jože Jeke. Od 262 članov se jih je zbora udeležilo le 95. Zbrani so pohvalili upravno enoto Sevnica, ki je na prvi stopnji izdala največ odločb žrtvam vojnega nasilja v Sloveniji, čeprav z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve še niso vseh vrnili. Člani DIS-a so tudi sklenili včlaniti čim več nekdanjih izgnancev. Širiti nameravajo stalno razstavo Mrtvim v spomin, živim v opomin, na gradu Sevnica, ki je bila odprta novembra lani. (Janez Blas) NIŽJE OBRESTNE MERE ZA OBRTNIKE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN PRA VNE OSEBE Odi 1. 1997 dalje velja za kratkoročna posojila nova izhodiščna obrestna mera T+9%. Hkrati je banka znižala tudf stroške odobritve dolgoročnih posojil pravnim osebam. . Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. P banka celje V varnem zavetju tradicije GOSPODARSTVO MAŠ GLAS, 1 -16. JANUAR 199? © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Avtoprevozniki Vse, ki opravljate prevoze nad 3,51 nosilnosti ali 61 skupne mase oz. prevoze oseb, obveščamo, da boste v prihodnjih dneh prejeli podrobnejše informacije o postopku pridobitve licence za opravljanje prevozov. Na vseh treh zbornicah lahko dobite vloge za pridobitev licence. Vsi prevozniki, ki ste opravljali prevoze pred sprejetjem vseh treh pravilnikov, imate čas za pridobitev licence do 31.12.1997. Preizkus strokovne usposobljenosti, ki je eden izmed pogojev za pridobitev licence, bo potekal 1. aprila 1997 v Krškem. Pred preizkusom pa bo pripravljalni seminar, ki ne bo obvezen. Vse avtoprevoznike, ki opravljate prevoze v Avstrijo, obveščamo, da je s 1. januarjem 1997 potrebno ob tranzitiranju v Avstrijo za težja motoma tovorna vozila uporabljati eko točke, ki jih prevozniki pridobijo na redni delitvi na Ministrstvu za promet in zveze. Obrtna zbornica Slovenije je za svoje člane avtoprevoznike, ki opravljajo tovrstne prevoze, za premostitev začetnih težav pri nabavi eko kart kupila v avstrijski državni tiskarni 7.000 eko kart in jih razdelila Območnim obrtnim zbornicam. Zato lahko vsi člani prevozniki, ki opravljajo tpvrstne prevoze, dobijo eko karte na vseh Območnih obrtnih zbornicah. Naenkrat lahko dvignete največ dve eko karti. Vodenje poslovnih knjig Na Davčno upravo RS morajo vsi samostojni podjetniki-posamezniki oddati obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig. Skladno s tretjim odstavkom 2. člena Pravilnika o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika-posameznika je potrebno oddati izjavo oz. obvestilo, ali boste v letu 1997 vodili poslovne knjige po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva. Za ugotovitev tega so postavljeni trije kriteriji. Če presegate dva izmed kriterijev, morate voditi knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Ti kriteriji so: da povprečno število zaposlenih ne presega 5 ljudi, da je letni prihodek nižji od 21.778.000,00 SIT (brez prometnega davka) ter da povprečna vrednost aktive na začetku in koncu leta ne presega 10.889.000,00 SIT. Izjave o vodenju poslovnih knjig lahko člani zbornice prejmejo na vseh Območnih obrtnih zbornicah v Posavju. Novoletna srečanja Območna obrtna zbornica Krško pripravlja za svoje nekdanje stanovske kolege - upokojence že tradicionalno novoletno srečanje, ki bo v nedeljo 19. januarja 1997 ob 10. uri v gostilni Žolnir v Kostanjevici na Krki. Za zabavo bo poskrbel znani citrar Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik. Sklad za izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih Brežice pa organizira novoletno srečanje vseh delavcev zaposlenih pri obrtnikih, ki bo v petek, 24. januarja 1997 ob 19. uri v restavraciji Blagovnice Brežice. Za zabavo bo skrbel OUO BLUES s pevko. Vabljeni! GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Kontingenti za uvoz končnih tekstilnih izdelkov GZS-Združenje za trgovino je v informacijah št. 02/97 in v Gospodarskem vestniku št. 1 -2, stran 111, objavilo Razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov za široko porabo v prvem polletju 1997. Rok za vlaganje zahtevkov je 21 dni od dneva objave razpisat). do vključno 29.01.1997. Kopijo razpisa in obrazec za prijavo lahko dobite na GZSOZPosavje. Tranzitni promet z Avstrijo Obveščamo vas, da do konca meseca januarja 97 veljajo za tranzitni promet z Avstrijo še lanske dovolilnice, od 01.02.1997 pa se prične uporaba EKOtočk, katere lahko dobite na osnovi prijave na Ministrstvu za promet in zveze, Prešernova cesta 23, Ljubljana. Najnujnejše količine EKO kan lahko blagovni prevozniki dvignejo na sedežu GZS, Združenja za promet in zveze. Ljubljana, Dimičeva 9. Karte se jim lahko pošljejo tudi na osnovi fax naročila (061/218 380), na katerem morate sporočiti naslednje: točen naslov podjetja, matično številko podjetja, skupno število vozil (od tega « zelenih » vozil), plan EKO točk. Predvidoma 16.01.1997 bodo EKO karte na razpolago v neomejenih količinah na vseh mejnih prehodih in tudi notranjih carinarnicah pri poslovalnicah Intereurope. Interim sporazum med EU in Slovenijo V UL RS št. 67/96 je bila objavljena Uredba o začasni uporabi Začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med RS na eni strani in ES, ES za premog in jeklo in ES za jedrsko energijo, na drugi strani. Po tej uredbi se začasni sporazum, sklenjen med RS in EU, uporablja za uvoz blaga iz držav EU od 01.01.1997 dalje. Slovenska delegacija pri EU nam je sporočila, da bo EU objavila odločbo o začasni uporabi Interim sporazuma in sam tekst sporazuma v uradnem Nstu EU OJ L344, datiranim zdne31.12.1996. To pomeni, da bo EU izvajala sporazum v skladu z njegovimi določili, tj. s 01.01.1997. V primeru, da bi vseeno prihajalo do težav pri uvozu iz Slovenije v EU, ker še niso objavljene izvedbene uredbe, predlagajo, da se urgira neposredno pri pristojnih organih članicah EU in Evropske komisije oz. na MOER ali GZS. Izvoz kmetijskih proizvodov glede na ugodnosti po Interim sporazumu bo možen šele ko bodo objavljene tudi izvedbene uredbe v EU in razdeljene kvote, kar pa je običajna praksa tudi v drugih državah. Seminar Zakon o graditvi objektov 23. januarja 1997 ob 10. uri bo v Zeleni dvorani Hotela Sremič potekalo predavanje na temo Zakon o graditvi objektov. Na predavanju se boste seznanit z novostmi, ki jih prinašajo nova določila zakona, ki so bila objavljena v UL RS št. 59/96 in imeli možnost vprašati o eventualnih nejasnostih. Predavatelj bo mag. Dušan Blaganje, državni sekretar za prostor. Prijavnico in ostale informacije dobite na GZS OZ Posavje. Pridobitev licence v cestnem prometu GZS OZ Posavje organizira v sodelovanju s CTU seminar Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence v cestnem prometu, ki bo v času med 27. in 31. januarjem 1997 v Zeleni dvorani Hotela Sremič v Krškem. Seminar bo organiziran za skupino najmanj 20 udeležencev, v primeru manjšega števila prijavljenih seminar odpade. Dodatne informacije dobite na GZS OZ Posavje, tel. 22 387 ICEC Videm obratuje s polno paro: «Postati hočemo ponos slovenskega gospodarstva» pravi Pavel Kovar, drugi človek tovarne papirja in celuloze v Krškem Pavel Kovar je podpisal pogodbo o enoletnem delu v Krškem in med tistimi, ki delajo z njim neposredno, velja za prijetnega sodelavca: « Delam veliko, saj je bolje, da sem v tovarni in da delam, kakor pa da sem v stanovanju in da ne počnem ničesar!« Krško, 7. januarja - Kako se časi spreminjajo! Še ni tako dolgo tega, ko smo bentili na smrad, ki ga je oddajala tovarna na Vidmu, danes pa si človek oddahne vsakič, ko se zapelje mimo tovarne in v nos ujame vonj po «kofetu». Češka tovarna ICEC Videm ponovno obratuje in to pomeni delo, plačo, preživetje. Res ni več slovenska in ob njeni prodaji je bilo prelitega ogromnno črnila, še več izrečenih obtožujočih besed, a lastniki sedaj izpolnjujejo sprejete obveznosti. Tudi na parkirišču je stanje zopet povsem normalno: avta ni več kje pustiti. Diplomirani ekonomist Pavel Kovar je sedaj drugi človek v tovarni in kljub zelo očitni obilici dela je imel interes tudi za to, da si vzame čas za razgovor z Našim glasom. Kovar: «Vsi delavci so zaposleni, začeli smo s tistimi, ki so že bili tukaj. Papir proizvajamo na vseh štirih strojih, a vzporedno teče delo le na treh in šele razmišljamo o hkratnem obratovanju vseh štirih. Zagon papirnih strojev načrtujemo v skladu z naročili različnih papirjev. Tudi proizvodne zmogljivosti celuloze so stoodstotno zasedene.» Če imajo v proizvodnji kaj problemov? Kovar «Potrkati moram na les, a problemov ni. Imamo vse potrebne surovine, tudi les, za prvo četrtletje smo sklenili dovolj pogodb o dobavi novega lesa. Kar zadeva ljudi: sreča je, da smo prevzeli vodilni kader, ki je že prej delal v tovarni in da smo vključili tudi ljudi, ki so že bili tehnološki presežek in niso bili več zaposleni. V resnici so profesionalci in enako moram reči za delavce. Vedno se da še kaj postoriti, a vendarle naša proizvodnja teče brez hujših zastojev.-Pavel Kovar se modro izogiba ugibanjem o krivdi za Vidmov polom: «Ne poznam podrobnosti, ker takrat nisem bil tukaj. Seveda vem dovolj o zgodovini tovarne, a ni ravno prijazno obtožiti delavce za polom proizvodnje. Vedno mora prevzeti krivdo nase management. Ne vem natanko, koliko zaposlenih je trenutno, a naš cilj je, da jih bo v kratkem 1050, tako kot smo se pri ICEC-u zavezali s pogodbo ob prevzemu VkJma.» Skušamo opozoriti Pavla Kovana na vlogo, ki jo je tovarna Videm imela v zgodovini kraja in poizvedeti, kako jo vidijo novi lastniki: »Seveda nam je mar tudi tega. To smo napisali tudi njegovi ekselenci, ministru Dragonji. Naš cilj je, da se ICEC Videm vključi v slovensko industrijo, da postane vir dohodka, ogromna in stabilna tovarna. Prej je bil pojem (uporabil je besedo jouvelll, op. avt.) Slovenije in slovenske industrije in radi bi, da to zopet postane. Naš namen je, da (ko rešimo ekološke probleme), ICEC Videm postane ponos in pojem Slovenije. Tako kot vidite BMW v Nemčiji...» Na posetnici piše: Pavel Kovar, finančni in nadzorni direktor, član odbora. Skušamo povrtati po Kovarjevi karieri: «če sem iskren: sem počaščen, a zelo me je presenetila odločitev gospoda Dostala, predsednika družbe, da me imenuje na to mesto. Očitno misli, da imam dovolj izkušenj za delo, ki ga opravljam, jaz pa se seveda trudim upravičiti njegovo zaupanje, ker se zavedam odgovornosti, ki jo nosi s seboj drugo mesto v hierarhiji tako ogromne tovarne. V Ostravi sem bil sekretar gospodu Dostalu, vodil pa sem tudi ločene projkte. Če je moje delo dopuščalo, me je jemal tudi s seboj na potovanja. Leto dni sva delala skupaj in očitno me je dovolj spoznal.« (Ika) Prvi korak k posodabljanju nuklearke: Podpis pogodbe o nabavi uparjalnikov «Edino uparjalnikov, ki jih je izdelal Siemens še danes ne menjujejo, ker to ni potrebno. Izbrali smo preverjene tehnične rešitve in ugodne plačilne pogoje*, pravi Stane Rozman Krško, 8. januarja - »Tisto, kar nam vliva posebno zaupanje je dejstvo, da so predvidene rešitve, ki jih kupujemo, preverjene v praksi. So brez novitet. Vsi ostali so nam ponujali rešitve, ki bi jih v Krškem prvič preizkusili. Takšno zgodbo smo imeli pri nas že priložnost videti na Westinghouseovih uparjalnikih, ki še danes obratujejo. V Krško so prišli kot najboljša rešitev z vrsto v praksi nepreverjenih novosti. Tak pristop se ni izkazal kot dober, vse novosti, ki so obetale odlične performanse, so v kasnejšem obratovanju povzročale veliko težav in z njimi se soočamo še danes. Zato smo se tokrat odločili za proizvod, ki v svoji zgodovini obratovanja ni doživljal sprememb in je dajal dobre rezultate povsod.« S temi besedami je direktor krške nuklearke Stane Rozman pojasnil izbor novih uparjalnikov, ki jih bo izdelal evropski koncem Framatton Siemens. Stane Rozman: »Podpis pogodbe (vredne 30 milijonov USD) za nakup novih uparjalnikov smo želeli opraviti pred koncem lanskega leta, saj so vse ponudbe veljale le do 31.12.96. Tako smo pogodbo podpisali na petek, 27. decembra lani, v ponedeljek smo o našem izboru pisno obvestili ostale ponudnike in nato javnost. Ni se nam zdelo prav, da konkurenčni proizvajalci za naš izbor izvedo iz tiska in to je bil osnovni vzrok, zaradi katerega smo čakali z obveščanjem javnosti. Uparjalnika bosta plačana iz lastnega prihodka JE Krško v štirih letih in v desetih enakih obrokih. Za pogodbo nista izdala nikakršnih posebnih garancij ne država ne banka. Pomemben element pogodbe je, da elektrarne nam nalaga Strategija oskrbe Slovenije z energijo (sprejet 11.1.96), na podlagi katerega se je vlada odločila, da v celoti podpre uresničitev vseh priporočil, ki so jih posredovale ameriški VVestinghouse, kanadski Babcock & VVilcoks in japonski Mitsubishi. Rozman: «Postavili smo celovite kriterije za ovrednotenje ponudb. Največjo težo smo pripisali Napaka na pestu ventila - sedemdnevni zastoj Krško, januarja - Zjutraj 1. januarja so v krški nuklearki zaustavili proizvodnjo zaradi mehanske okvare. Takoj seveda niso mogli vedeti, da je šlo za notranjo mehansko okvaro enega od ventilov na glavnem parovodu za dovod pare na turbino. To so ugotovili šele po 30 urah pregledovanja. V sredo, 8. januarja zjutraj je bila napaka odstranjena in elektrarna skihronizirana na električno omrežje, dopoldne je dosegla 50-odstotno moč in v četrtek, 9. januarja ob 13.1 S je že obratovala s polno močjo. »Takoj, ko se je jedrska elektrarna zaustavila, smo o tem obvestili vse ustrezne upravne organe in zagotavljam vam, da nismo imeli nikakršnega interesa, da informacije o tem ne bi poslali tudi v javnost. Ker pa se je napaka zgodila med prazniki, ko je v elektrarni delala samo obratovalna ekipa, je ta vso svojo pozornost usmerila na iskanje napake. To je trajalo dlje, kakor smo predvideli in tako smo žal javnost o zaustavitvi obvestili šele 2. januarja«, je na tiskovni konferenci, sklicani po ponovnem zagonu objekta, pojasnil generalni direktor jedrske elektrarne, Stane Rozman. Kasneje se je pokazalo, da je na spodnjem delu vretena omenjenega ventila nastala mehanska okvara (neustrezna toplotna obdelava v proizvodnji je povzročila krhki lom) in popravilo je trajata teden dni. Večino nadomestnih delov so imeli v elektrarni na zalogi, enega pa so uspeli (kljub praznikom) nabaviti iz ZDA. Pri vseh posegih na elektrarni je praviloma navzoč tudi predstavnik proizvajalca, saj je objekt kupljen na ključ in izdelovalec ima vso ustrezno dokumentacijo. Stane Rozman se je v imenu svojih sodelavcev opravičil za morebiti nastali vtis, da vodstvo elektrarne namenoma ni takoj javnosti obvestilo o zaustavitvi:« Ekipa je predvsem skušala čimprej odkriti vzrok zaustavitve, saj je treba tudi zanj javnosti povedati ».(Ika) mednarodne misije - v interesu stabilnega in varnega obratovanja. Ostali elementi modernizacije (razen nakupa uparjalnikov in njihovega transporta do Krškega) obsegajo še pripravo ustreznih študij in ponovitev tehničnim lastnostim uparjalnika, saj mora oprema zdržati do konca življenjske dobe elektrarne. Druga skupina kriterijev je predstavljala način financiranja opreme, tretja je vrednotila zmogljivosti uparjalnika, ki jih je možno doseči in četrta se je ukvarjala z roki, v katerih je bilo možno kupiti uparjalnik. Ustreznost postavljenih kriterijev smo preverjali pri tujih konsultantih. Glavni konzultant nam je bilo švedsko elektrogospodarstvo, ki je opravilo že dve podobni zamenjavi, vključili smo tudi belgijski Belgaton. Na ta način smo želeli doseči primerljivost naših kriterijev s tistimi, zastavljenimi pri podobnih kriterijih v svetu. Kot celovito najboljšega ponudnika smo izbrali evropski konzorcij Framatton Siemens, čeprav so tudi ostali poslali kakovostne ponudbe. Prepričani smo, da smo izbrali kakovstno najboljšo rešitev. Prednost tega konzorcija so njegove tehnične rešitve, ki so se dokazale skozi dosedanjo zgodovino obratovanja njihove opreme po elektrarnah. Ta oprema se skozi zgodovino obratovanja ni spreminjala, torej je danes podkrepljena z ustreznimi referencami, ki jim ni možno oporekati, da so najboljše. Edino Siemensovi uparjalniki se danes v svetu ne zamenjujejo, ne zamenjujejo se zato, ker ni potrebe. Vsi ostali ponudniki niso bili enako uspešni in se njihovi originalni proizvodi danes povsod po svetu zamenjujejo. V svoji zgodovini je Siemens izdelal 100, Framatton pa 220 takih uparjalnikov. Po stagnaciji proizvodnje na jedrskem področju sta se konzorcija združila in danes nastopata skupaj. (Ika) Rozman:« Veliko je ocen, da hrvaška stran ne podpira projekta. Hrvaška stran v celoti podpira dolgoročno obratovanje JEK in vsebinsko podpira menjavo uparjalnikov. Ne podpira pa procedure, po kateri je bila podpisana pogodba. Hrvaška stran namreč pogojuje pričetek vsakega vlaganja s predhodno ureditvijo lastninskih odnosov in statusa elektrarne v Krškem. To stališče pa je za elektrarno in za institucije, ki so odgovorne za stabilno in varno obratovanje JEK, nesprejemljivo. Odločitve te vrste diktira tehnologija in ne administrativni razlogi. Zato smo se odločili, da ne glede na to podpišemo pogodbo. Ta stališča je potrdil tudi skupni poslovodni odbor. zagotavlja protidobave različnega blaga slovenskih proizvajalcev v stoodstotni vrednosti nakupa uparjalnikov.- Podpis pogodbe o nakupu uparjalnikov je le prvi izmed štirih delov, ki zaokrožujejo projekt dolgoročne modernizacije v krški nuklearki. Komercialnih kreditov naj bi bilo za 70 odstotkov, lastnih sredstev N EK pa za 30. Stane Rozman: «Modernizacijo analiz, potrebnih za dvig zmogljivosti elektrarne v Krškem, fizično demontažo in montažo novih uparjalnikov ter nakup novega simulatorja za usposabljanje kadrov. Manjkajoče pogodbe bo elektrarna podpisala do konca februarja oziroma do konca leta (za izvedbo del). Na razpis za dobavo uparjalnika so se prijavili štirje ponudniki: evropski konzorcij Framatton Siemens, Delovanje NEK v decembru Decembra je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 100-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 468.356 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1,0 stopinjo C, največ pa 1,5 stopinje C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 1,88 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,03 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,2-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). Ta mesec so uskladiščili 11 sodov SRAO in tako kumulativa znaša 3.613 sodov. Nuklearna elektrarna Krško je v letu 1996 proizvedla 4,37 GWh električne energije in s tem presegla letni načrt za 6,6 odstotka, dosegla letno razpoložljivost 81,3 odstotka, izkoriščenost je bila 80,22 odstotka, imela samo eno samodejno zaustavitev in celo leto obratovala znotraj upravnih omejitev glede varstva okolja. tiskarstvo grafično oblikovanje papirna galanterija računalništvo In trgovina i Mami 2, ZU50 Ekeilc, reLIm: OSOartl-788 taL060a/fft-193 4 «»*«*<. Kvalitetno, hitro in po ugodnih cenah vam izdelamo: - vse vrste in vseh dimenzij računalniški papir in tiskovine, virmane, položnice, kuverte . - tiskovine, brošure, skripte, knjige koledarje, vizitke, etikete, prospekte. - komercialno embalažo, škatle za pizze, podstavke - MAŠ &LAS, t -Vi«. JANUAR 1997 GOSPODARSTVO Naši podjetniki tudi skozi nagradne akcije: Evroelektron je žrebal 20 nagrad _______barvni televizor je šel na Rako, hladilnik pa na Arto pri Studencu________ Krško, 7. januarja - Kriki Evroelektron je danes zaključil se eno nagradno igro, namenjeno svojim kupcem. Vsi, ki so v njihovi prodajalni med 20. novembrom in 31. decembrom lani kupili blago v vrednosti nad 20.000 tolarjev, so imeli pravico do udeležbe v nagradnem žrebanju. Skupna vrednost dvajsetih razdeljenih nagrad znaia okrog 200.000 tolarjev in vse nagrade je zagotovil Evroelektron. Nekateri kupci so izrazili dvom v poštenost žrebanja, zato je lastnik Evroelektrona, Stane Škoberne k žrebanju povabil komisijo (Sonjo Grzina in Jožeta Kodela), žrebal je prodajalec Jožko Andrejaš, navzoč pa je bil tudi Naš glas. Kakšne so bile nagrade: barvni televizor in hladilnik (oba Gorenje), šivalni stroj, sesalec, telefon Panasonic, električne škarje za striženje las, stenska tehtnica, mešalnik Siemens, mlinček za kavo, 5 parov kotalk, termo steklenica, plošča za odtajanja, video in avdio kasete. Žrebali so najprej najnižje nagrade, končali pa so pri televizorju. Dvajseto nagrado je prejel Rudolf Ladika (Senovo), devetnajsto Od leve: Sonja Grzina, Aleš Škoberne, Jože Kodela, Jožko Andrejaš in Stane Škoberne (zapisnikar) pred pričetkom žrebanja. Dušanka Weiss (Krško) in tako po vrsti navzgor: Branko Mikolavčič (Krško), Rajko Lavrič (Krško), Rudi Kadivnik (Brestanica), Franc Lah (Armeško), Marjana Levičar (Krško), Mladen Toth (Krško), Antonija Arh (Drnovo), Maks Šraj (Senovo), Maks Resnik (Senovo), Mirzet Čosič (Brestanica), Jože Urbanč (Gržeča vas), Milan Malnar (Kostanjevica), Anica Savnik (Sela -Dobova), Suzana Poznič (Veliki kamen), Jože Resnik (Brestanica), Zdenko Galušič (Živinice - BIH), Ivan Kozmos (Arto -Studenec). Prvo nagrado, televizor, je prejela Antonija Baje s Poduk; 10 A na Raki. Aleš Škoberne: «Na zalogi imamo belo tehniko Gorenje, video in avdio aparate, avtomobilsko akustiko, telefone, mobilne telefone, glasbene stolpe ... Servisiramo TV, akustične in ostale aparate. Svojim kupcem omogočamo gotovinske popuste, obročno odplačevanje na 5 čekov ali na posojilo do 18 mesecev. Med delovnikom imamo odprto od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa med 7.30 in 12.30. Pri nas kupljeno belo tehniko dostavimo na dom brezplačno, če razdalja ne presega 15-20 km. Svojim kupcem tudi svetujemo pri izbiri opreme, zlasti bele tehnike.« Tokrat so v Evroeiektronu pripravili že tretjo tako akcijo, medtem ko je predlani vse kupce svojih izdelkov v vseh slovenskih prodajalnah obdarovalo Gorenje. Stane Škoberne: «Vsi, ki so predlani 30. decembra kupili izdelke tovarne Gorenje so bili upravičeni do povrnitve 50 odstotkov kupnine. V ostalih prodajalnah v Sloveniji menda ni bilo sile, pri nas pa smo na tisti dan prodali za 2,1 milijona tolarjev blaga. In nihče razen enega samega kupca ni odnesel denarja. Vsi so si izbrali še kakšen izdelek z naših polic.•> Bolniki z AS Centralizacija je (preveč) prisotna tudi v društvu bolnikov z AS Po nekaj letih se je sedež društva DBIASS iz Čateža preselil v Ljubljano - Sedaj je čutiti slabšo povezanost - Letos se je število članov posavske podružnice povečalo z 51 na 55 Čatež ob Savi, decembra - V prostorih čateških Term so se na rednem letnem srečanju zbrali člani posavske podružnice Društva bolnikov in invalidov z ankilozirajočim spondilitisom Slovenije, kjer so se po strokovnih predavanjih malce poveselili ob prigrizku in v sproščenem pogovoru skušali vsaj za hip pozabiti na svoje vsakdanje tegobe. Člani društva namreč bolehajo za neozdravljivo dr.Branka Horvat revmatično boleznijo, ki napade in deformira vse sklepe oziroma gibljive dele bolnikovega telesa ter povzroči invalidnost V Sloveniji je trenutno registriranih okoli 750 t.i. bolnikov z AS, v posavsko podružnico pa jih je včlanjenih petinpetdeset. Sedež društva je bil vrsto let prav v Termah Čatež, kjer so prvi v Sloveniji pričeli tem bolnikom posvečati posebno pozornost in zanje pripravili posebno terapijo, ustanovili pa so tudi šolo življenja za bolnike z AS, v kateri se naučijo določenih vaj, kijih morajo ponavljati vsak dan. Zal pa se podobno kot na ostalih področjih tudi tu kaže težnja po centralizaciji. Pred nekaj meseci se je namreč sedež društva preselil v Ljubljano, od takrat naprej pa bolniki čutijo, da med posameznimi slovenskimi podružnicami ni več takšne povezave, kot je bila v preteklosti. Predsednik posavske podružnice Edo Komočar ima o tem naslednje mnenje: «Ta selitev sedeža se je zgodila v letošnjem letu in menim, da je pri tem prevladal interes, da se tudi to področje skoncentrira v Ljubljani. Tam naj bi bila večja moč odločanja in koordinacije, bili pa naj bi tudi bliže vsem tistim institucijam, ob katerih bi društvo lahko bolje zaživelo. Žal dosedanji pokazatelji tega ne potrjujejo.- V strokovnem delu četrtkovega druženja je dr. Branka Horvat iz čateške zdravstvene službe zbranim spregovorila o zdravilih, ki se danes uporabljajo za blažitev posledic te Majda Adamič bolezni, na naše vprašanje, kako se počuti zdravnik, ki mora pacientu povedati, da ima trdovratno in neozdravljivo bolezen, pa je odgovorila: »Vedno se trudim, da dobijo pacienti realno sliko o svoji bolezni, da vedo, kaj jim je, kakšna je diagnoza. Povem jim resnico. Že dolgo delam in imam izoblikovan čut, koliko in kako lahko komu povem. Nikoli nikomur ne dajem lažnega upanja. Na bolnike skušam vplivati, da to bolezen sprejmejo kot dejstvo in da potem življenje temu prilagodijo in iz njega naredijo najboljše, kar morejo. Pri tem jim pomagam tudi z nasveti. Opažam, da je na našem območju število bolnikov bolj ali manj konstantno.« Z bolniki v terapevtskem bazenu in v telovadnici veliko ur preživi tudi višja fizioterapevtka Majda Adamič, ki je med bolniki zelo priljubljena, nemalokrat pa se zgodi, da se jim pri izvajanju telesnih vaj v bazenu pridružijo tudi zdravi kopalci in potem nadaljujejo kar skupaj. »Termalna voda ima veliko moč zaradi temperature in tudi zaradi sestave vode. V topli vodi se mišičje sprosti, s tem pa se zmanjšajo bolečine. Z izvajanjem določenih vaj v vodi dosežemo povečano gibljivost in utrjenost tako hrbtenice kot nekaterih sklepov. S tem je položaj telesa bolnika boljši, posledično pa se izboljša tudi kakovost njihovega življenja. V službi laže opravljajo svoje delo, manj imajo bolniškega staleža. Organizirani smo tako, da imajo člani društva enkrat tedensko (ob četrtkih) možnost obiskovati naš tretma. Te stroške pokrivajo Terme Čatež. Bolniki imajo prost vstop v telovadnico z vodjern, fizioterapevtom, imamo pa še vaje v bazenu. Edini v Sloveniji smo usposobljeni za strokovno terapevtsko delo z bolniki z AS. Pomembno je, da bolniki, takoj ko je ta bolezen pri njih odkrita, torej še v zgodnji fazi, pridejo čim prej k nam,» je povedala Majda Adamič. (ES) Izjava za javnost Žled Žled v gozdovih na področju območne enote Brežice Zavoda za gozdove Slovenije, ki pokriva 65.000 ha državnih in zasebnih gozdov zaenkrat še ni povzročil škode večjih razsežnosti. Na celotnem področju so izruvana in podrta posamezna večja in težja drevesa na nagnjenih terenih ter polomljene veje. Ocenjujemo, da je na ta način poškodovanih 4.000 kubičnih metrov drevja - večina (85 %) so to listavci. Vrhačev iglavcev je polomljenih malo. Poškodbe so skoncentrirane na površinah, ki jih pokrivajo manjše razvojne faze, kjer so poviti listavci - takih površin je okoli 350 ha na celotnem območju. Na nadmorskih višinah 400-600 m je drevje še vedno vkovano v led. Poškodovanost so ocenjevali v dnevih od 6.-9. januarja. Od vremenskih razmer je odvisna nadaljnja škoda. Natančno bo škodo možno oceniti pravzaprav šele spomladi, ko bomo lahko ugotovili reagiranje drevja v mlajših razvojnih fazah ter določili poškodovane površine, potrebne za obnovo. Za poškodovane gozdove bodo izdelani sanacijski načrti in na njihovi osnovi bo izvršena sanacija gozdov. (Mojca Bogovič, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice) Letni pregled delovanja «Kluba za iskanje zaposlitve» Krško, 11. decembra - V Kulturnem domu smo bili navzoči letnemu poročilu «Kluba za iskanje zaposlitve«, ki je v minulem letu pomagal do zaposlitve skoraj polovici od aktivno vključenih iskalcev. Od 100 iskalcev je aktivno sodelovalo 88,12 pa jih je odstopilo. Od tega so se štirje odločili za nadaljne šolanje. Realizacija je bila 38,6 odstotna. Po enoletnem udejstvovanju so v klubu prišli do pomembnih ugotovitev, ki jim bodo pri delu v bodoče koristile, saj tisti, ki se odločijo za tak način iskanja kaj kmalu ugotovijo, da so pridobili na samozavesti, katere jim je primanjkovalo. So pa tudi druge prednosti, do katerih bi sami težko prišli. Prav tako so ugotovili, da so pri iskanju aktivnejše ženske, v starostni populaciji pa prevladujejo mladi in predvsem tisti, ki prvič iščejo zaposlitev. Klub bo tudi v bodoče aktiven in želijo, da bi se vanj vključilo čim več ljudi, saj verjamejo, da na ta način lahko do zaposlitve pomagajo veliki večini ljudi, ki se znajdejo včasih kar v brezizhodni situaciji. (Mr. Jožo) Banka Celje Znižane obrestne mere za kratkoročna posojila Banka Cetje je z novim letom svojim komitentom (pravnim osebam, zasebnikom in podjetnikom) ponudila posojila pod ugodnejšimi pogoji. S \.1.1997 je znižata izhodiščno obrestno mero za kratkoročna posojila in je sedaj T + 9 %. Hkrati pa so se znižati tudi stroški odobritve dolgoročnih posojil. Združenje seniorjev -akumulacija izkušenj Brežice, 17. decembra - Brežiško Vino je prijazno gostilo posavske seniorje, ki so se konec leta zbrali na četrtem delovnem sestanku. O možnostih uporabe tako velike akumulacije izkušenj, kot jo morda lahko ponudijo le združenja upokojenih strokovnjakov različnih strok, smo pred kratkim že pisali. Na to, kako so mlajšemu in kljub bogatemu teoretičnemu znanju vendarle manj izkušenemu kadru v Posavju in drugod lahko zelo koristni, pa se je prepričal sam član posavske seniorske organizacije Stanko Reber nik, ki se je po nekajletnem stažu upokojenca vrnil na pomoč svojemu nekdanjemu podjetju Agrarii, kjer je bil nekoč vrsto let uspešen direktor. «Povem vam, da v tem prostoru nisem mogel rrajti partnerja, s katerim bi se lahko o čemerkoli posvetoval,* je povedal Rebernik in poudaril, da bodo do podobnega spoznanja prišli tudi drugi (če že niso), zato lahko ravno seniorska organizacija kot posvetovalno telo tukajšnjemu gospodarstvu še veliko pomaga. Združenje seniorjev Posavja trenutno šteje 18 članov, od tega jih ima dve tretjini višjo ali visoko izobrazbo, v svoje vrste pa nameravajo povabiti tudi nekatere upokojene podjetnike. (ES) Praznik vina Sremič '97 Društvo vinogradnikov Sremič v sodelovanju s Kmetijsko službo Krško vabi vinogradnike in vse ljubitelje vina na Praznik vina Sremič '97. Program prireditve, ki se Je pred dnevi začel z zbiranjem vzorcev vina, se bo nadaljeval v četrtek, 23. Januarja ob 17. uri, ko bo v mali dvorani krškega kulturnega doma strokovno predavanje prof .dr. Mirka Leskoška Iz Biotehniške fakultete v LJubljani in dipl.inž.agr. Tatjane Mlkeljn-Pevec Iz Veterlnskega zavoda Celje na temo »Gnojenje in zatravljanje vinogradov*. V avli bosta na ogled likovna In kulinarična razstava, ob 19. uri pa bo v Hotelu Sremič vodena degustacija najbolje ocenjenih rdečih vin. V petek, 24. Januarja bo o trženju vina ob vinski cesti predavala dipl.inž.agr. Milena Kulovec iz Republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, po predavanju pa bo vodena degustacija najbolje ocenjenih belih vin. V soboto, 25. januarja bo svečana podelitev odlikovanj za najbolje ocenjena vina z bogatim kulturnim programom, letošnji praznik pa se bo zaključil z vinogradniškim plesom in srečolovom. Študentski servis maribor Kiiko, CKŽ15, teL/fajc 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel 0609/610455 t^ Štipendije in posojila Posredovanje dela NAGRAJUJE ZA LEDENI VINO JE ZNAČILNO, DA GROZDJE TRGAMO ZMRZNJENO IN TAKŠNO TUDI STISNEMO. TRGATEV GROZDJA ZA LEDENO VINO JE OBIČAJNO OKOLI BOŽIČA. IZ KLETI VINA BREŽICE JE PRVIČ V SLOVENIJI PRIŠEL PREDIKAT -LEDENO VINO - IZ RDEČEGA GROZDJA. Nagradno vprašanje: Iz katere sorte grozdja je bilo donegovano to vino? y** BREŽICE Ime in priimek Odgovore na kuponih oddajte do vključno sobote, 25. januarja v diskontu Vina Brežice s priloženim računom kot dokazom o nakupu v diskontu v višini najmanj 1.000 SIT. Žrebanje nagrade v vrednosti 7.000 SIT bo v ponedeljek 27. januarja, ime nagrajenca pa bo objavljeno v Našem glasu v istem tednu. Nagrajenci 2., 3. in 4. kroga nagradnega kviza: 2. krog: Špela Komočar, Nova vas 38, Jesenice na Dol. 3. krog: Alenka šumlaj, Ul. bratov Gerjovič 27, Dobova 4. krog: Boris Lepšina, Sela 103/a, Dobova NAŠ GLAS, 1 « 16« JANUAR 1997 Ponovna oživitev Elektrotehniškega društva Posavje V začetku novembra je bilo v prostorih krškega podjetja Savaprojekt ustanovljeno Elektrotehniško društvo Posavje, ki je pred leti že delovalo. Društvo, ki je tudi vpisano v register društev na UE Krško, je strokovno društvo za elektrotehniko in deluje na območju občin Krško, Sevnica in Brežice. Na ustanovnem zboru so bili imenovani člani začasnega izvršnega odbora, ki bo deloval do prvega občnega zbora, ta pa naj bi bil predvidoma januarja prihodnje leto. Društvu začasno predseduje mag. Vinko Volčanjk. Elektrotehnično društvo Posavje, ki je tudi član Elektrotehniške zveze Slovenije, med cilji in nalogami navaja združevanje strokovne aktivnosti posameznikov na področju izsledkov elektrotehnike, spremljanje napredka znanosti in tehnike ter seznanjanje strokovne javnosti s temi dosežki, prispevanje k napredku na področju znanosti in elektrotehnike, podporo organizacijam, ki si prizadevajo razvijati in izpopolnjevati tehnične izdelke s področja elektrotehnike, dvigovanje strokovne ravni ter povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini. To bo društvo doseglo zlasti z aktiviranjem članstva, strokovnimi posvetovanji, sestanki, predavanji, konferencami, seminarji, tečaji in razstavami, stalnimi in začasnimi odbori za preučevanje in reševanje problemov in nalog, izdajanjem strokovnih informacij in poljudnoznanstvenih publikacij ter dopolnilnim strokovnim izobraževanjem. Vsi, ki jih tovrstno področje zanima, so vabljeni, da se včlanijo v EDP, dodatne informacije pa lahko dobite na sedežu društva, in sicer v podjetju Savaprojekt, tel.: 22-402, pri mag. Volčanjku. (GAIex) Senovski šolniki protestirajo, podpirajo jih tudi staši Senovo, decembra - Ukinjanje nekaterih do sedaj klasičnih predmetov, kot so likovna vzgoja, glasbeni pouk in tehnični pouk, je tudi pri učiteljih OŠ Senovo naletelojia odklonilen odnos. Da se s tem početjem ne strinjajo, so pokazali na priložnostni razstavi ob organizaciji roditeljskega sestanka. Starše so pričakale prazne stene brez razstavljenih izdelkov, na razstavnih panojih pa so bili ie črni trakovi. Na tak način želijo šolniki pokazati svoje nestrinjanje s početjem odgovornih pri prenovi osnovnošolskih programov. Nekateri si res zelo prizadevajo, da bi bili naši otroci neizobraženi, da ne bi imeli predočenih vrednostnih meril glede estetike in lepote glasbenega in likovnega ustvarjanja. Zakaj bi morali naši otroci ob izgubi vseh moralnih vrednot izgubiti tudi vse estetske vrednote. Morda pa želijo gospodje v Ljubljani pripraviti s tem prostor za kakšne druge vrednote. Katere? (Toni) Toplina in toplota v galeriji Esculap Razstava akademske slikarke Cvetke Miloš Sevnica, decembra - Tudi zadnje dni iztekajočega leta bele stene sevniškega zdravstvenega doma niso samevale. V galeriji Esculap je namreč svoje volnene zidne preproge - tapiserije razstavljala brežiška umetnica Cvetka Miloš, ki jo je Rudi Stopar označil kar za ustvarjalko topline in toplote. Razstava osmih tapiserij, šestih platen in treh pastelov na stenah galerije Esculap v sevniškem zdravstvenem domu bo na ogled do prvih dni v februarju. Vredno ogledal Ni veliko slikarjev, ki se podajo na pot ogromnega vložka časa in dela v likovno - umetniško delo. In Cvetka Miloš je tako ena redkih ročnih izdelovalk tapiserij. Temu ustvarjanju je poklonila tudi večino svojega delovnega veka. Cvetka Miloš je umetnica; ki tankočutno obvlada še slikarstvo in keramiko, levji delež pa so tapiserije. Sama pravi, da je vse, kar je v slikarstvu -umetnosti desegla, plod velikega dela in nadgradnja pomoči, ki jo je skoraj pedagoško širokosrčno ponudila prijateljem in mlajšim ustvarjalcem. Za svoja dela je Miloševa prejela tudi več priznanj, pa tudi posebno zlato medaljo v Muenchnu leta 1980. Imela je preko petdeset samostojnih in prav toliko skupnih razstav, s svojimi deli pa je opremila več bank, hotelov in javnih prostorov v domovini in po svetu. (GAIex) Občni zbor Čebelarskega društva Leskovec Leskovec, decembra - V prostorih gostilne Voglar je čebelarsko društvo priredilo občni zbor. Slavko Šiško, Olga Mandl, Vinko Grebene, Stanko Kozole, Miha Ogorevc in Martin Jurečič so dobili priznanja Antona Janše III. stopnje. Obravnavali so poročilo čebelarskega krožka, ki deluje na osnovni šoli Leskovec. Na državnem tekmovanju so letos osvojili drugo mesto. Teoretično delo krožka vodi Danica Zalokar, praktično pa Albert Ajster in Jože Češnovar. V naslednjem letu si bodo čebelarji prizadevali za pravočasno oskrbo s sladkorjem in zdravili, saj so v letošnjem letu zaradi slabe sezone porabili ogromno sladkorja. Slavko Šiško in Branko Vodopivec sta bila izvoljena za delegata za letno konferenco čebelarske zveze Krško. Sprejeli so tudi nova pravila društva, ki so jih morali uskladiti v skladu z novim zakonom o društvih. V naslednjem letu bodo organizirali debatne večere, na katerih bodo izmenjavali izkušnje, februarja pa bodo imeli strokovno predavanje, ki ga organizira občinska čebelarska zveza. (Andrej) Strokovna ekskurzija DVT Krško Vsa ta leta Društvo za varilno tehniko Krško organizira strokovne ekskurzije za svoje člane. Pri tem se udeleženci srečujejo z novostmi s področja varilne tehnike. Tako je v drugi polovici oktobra preko štirideset udeležencev odpotovalo na dvodnevno strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Cilj potovanja je bila firma Fronius v VVellsu. Naša prva postaja je bilo majhno koroško mestece Gmund, slovi predvsem po prvem in edinem zasebnem evropskem muzeju avtomobilov - Porechejevem muzeju. Tu je v letih 1944 in 1950 ustvarjal legendarni prof. dr. Ferdinand Porsche. Videli smo nepozabnega •¦hrošča- in prve modele 356, poleg tega pa še precej dirkalnih različic iz bogate tekmovalne tradicije te svetovno znane firme. Po kratkem ogledu muzeja in mesta smo odhiteli v smeri Salzburga ali po slovensko Solnograda, kjer smo videli najrazličnejše cerkve in Mozartovo hišo. Nato nas je pot vodila proti VVellsu, kjer so nas pričakali predstavniki Froniusa in njihovega slovenskega partnerja Varstroja. Bogat strokovni program je obsegal predstavitev podjetja, novosti na področju opreme za varjenje, praktične demonstracije MIG in TIG varjenja s pomočjo programobilnih izvorov, ogled sestavljal niče tiskanih vezij in predstavitev T.I.M.E. postopka. Pri predstavitvi je izstopal T.I.M.E. postopek, ki je visoko produktivni MAG postopek in si šele utrira pot. V Sloveniji je že enajst takšnih naprav, kar govori, da je produktivnost vse pomembnejši faktor tudi v naših podjetjih. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo vse več podjetij pričelo kupovati varilne naprave s spominskimi enotami. Na ta način lahko shranimo nastavljene varilne parametre, ki jih s pomočjo enostavnega pritiska na gumb ponovno prikličemo in uporabimo. Prikazane naprave so imele možnost shranjevanja parametrov za deset različnih zvarnih spojev, znotraj tega pa se še lahko shranijo vsi parametri za korenski, polnilni in zaključni varek. Po zaključku programa smo takoj odpotovali proti Krškem. Razšli smo se v enotnem mnenju, da je bila ekskurzija dobro organizirana in da se že veselimo nove. Ob koncu je potrebno omeniti, da ekskurzije ne bi bilo moč organizirati v takšni obliki, če na pomoč ne bi priskočili Q Techna, Vitacel, CBT Krško, NIDO Krško, Instalo-mont, MKT Radej In NETAHLY. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Hkrati obveščamo vse zainteresirane firme in posameznike, da v februarju organiziramo tečaje plemenskega, ročnega, TIG in MAG varjenja. Prijave in informacije dobite pri Milanu Javorniku (telefon 21-366) in Antonu Umku IFranius SCHWEISSM«SCHININ AUSTm« (telefon 21-948). (Anton Umek). Obiskali smo rejniško družino Zemljak V predprazničnem času smo obiskali družino Zemljak iz Stranj nad Blanco, ki jo okoličani poznajo predvsem po tem, da nudijo dom štirim otrokom in s tem tudi boljše in zlasti normalno življenje. Rejništvo jim ni nekaj novega, saj so v rejo prvič vzeli otroke že leta 1977. Danes imajo torej v reji štiri otroke iz bližnje okolice. Najstarejši, 18-letni Marko obiskuje poklicno kovinarsko šolo v Krškem. Po starosti je druga Markova sestrica Vladka, ki hodi v šesti razred osnovne šole in zelo rada šiva in je že tekmovala v ročnih spretnostih med osnovnošolci. V reji sta že osem let in jima je lepo, saj za njiju skrbijo kot za svoje otroke ali pa še bolje, ker taki otroci potrebujejo posebno pozornost in samo ljudje odprtih src in rok kot so Zemljakovi lahko dajo več. Pred približno letom in pol pa sta se jima pridružila še dva bratca, Rudi in Tomaž, ki pa imata zelo rada matematiko. Ta dan očitno nismo imeli posebne sreče, saj so otročički bili zaradi sramežljivosti nekoliko zadržani, čeprav gospa Pepca pravi, da so zelo živahni in ponavadi radi govorijo. Kot vsi ostali otroci se radi igrajo, v zimskem času pa se sankajo, kepajo in smučajo. Nas je predvsem zanimalo, kako bodo preživeli prihajajoče praznike. Skupaj smo ugotovili, da bo praznovanje zelo pestro, saj k njim ni prišel le Miklavž ampak tudi Božiček in dedek Mraz. To pa še ni vse, saj je prav v tistih prazničnih dneh Tomaž slavil svoj enajsti rojstni dan in zaželel si je veliko čokoladno torto, ki je bila vrhunec praznovanja. Najpomembneje pa je, da ne pogrešajo ničesar, čeprav so v rejništvu. Želimo jim, da bi ostalo tako tudi naprej in da bi se jim vse, tudi tiste tiste najbolj skrite želje, v tem in v vseh prihodnjih letih izpolnile. (Mr. Jožo) Druga knjiga zbirke Slovensko pesništvo upora Z Dolenjsko založbo skozi plimo in oseko Krško, decembra - V prostorih Valvasorjeve knjižnice so se ljubitelji slovenske pesniške besede minuli četrtek srečali z novo izdajo iz zbirke Slovensko pesništvo upora. Veliki projekt, ki sta se ga pred dobrim desetletjem lotili založbi Mladinska knjiga in Partizanska knjiga in je po izidu prve knjige iz serije štirih zamrl, je ponovno oživila Dolenjska založba iz Novega mesta. Gradivo, ki zajema vse vrste upornega pesništva - od partizanskih do zalednih, jetniških, taboriščnih in izgnanskih, so študentje pod vodstvom prof. dr. Borisa •Paternuja zbirali že od druge polovice šestdetih let in je od izida prve knjige pripravljeno na tisk. Tretja in četrta knjiga bosta verjetno izšli do konca prihodnjega leta. V prvi knjigi so bile zbrane neznane in anonimne partizanske pesmi, druga prinaša partizansko klasiko ter manj znane, vendar zelo kvalitetne avtorje. V tretjo je urednik zbirke, dr. Paternu, uvrstil zaledne pesmi, četrta pa bo zbrala jetniško, taboriščno in izgnansko poezijo ter pesmi prisilno mobiliziranih. Rdeča nit okoli 2.000 izbranih besedil sta upor in trpljenje, ubesedovalno pa se pesmi silno razlikujejo. Po besedah dr. Paternuja ima zbirka poleg moralnega pomena, saj kaže moč naroda pod agresivnim pritiskom, tudi mednarodni pomen in z njo vstopamo v krog evropskih narodov, ki so svoj korpus t.i. poezije rezistence že dokumentirale, (nic) Prejemava 2, nasproti Izbire Lallo POS6S&OVAI« DELA feUAROM IN ŽTODSNTOM tel: 0608/41 647 (»&&<> .ojicvo«^ ^9*^ ,„bo»- Brl vpisu pmAretaješ: hranilno knjižico ali TR (pri kateri koli banki) dyaiko/ltudcntsko izkaznico (lahko indeks ali potrdilo o Šolanju) Počastili obletnico Pleteršnikovega rojstva Pišece, decembra - V tukajšnjem kulturnem domu so obletnico rojstva najbolj znanega Pišečana, jezikoslovca Maksa Pleteršnika, počastili s kratkim kulturnim programom, ki so ga pripravili pišeški osnovnošolci, temu paje sledilo zanimivo predavanje Pleteršnikovih sorodnikov Alenke in Željka z naslovom »Potovanje po Avstraliji«. Obiskovalci so si ob živi razlagi avtorjev lahko ogledali tudi diapozitive s posnetki največjih znamenitosti deloma divje avstralske pokrajine z naravnima parkoma Kakadu in Lichfield z znamenito Aversovo skalo v Rdečem centru, spoznali pa so tudi znamenitosti večmilijonskega Sidneva ter pokrajine Northern Theritorv. (ES) Nova pesniška zbirka za otroke Brestanica, decembra - V osnovni šoli je Jožica Vogrinc iz Pesjega predstavila svojo tretjo pesniško zbirko z naslovom Smeh ni greh. Šaljive pesmi so opremljene z ilustracijami Marjana Mančka. V svojem ustvarjanju je napisala eno zbirko za odrasle, Lokvanj v ledu ter dve za otroke - Domišljava petelina in že omenjeno, Smeh ni greh, ki je izšla v 3.000 izvodih. Pesnica si je za predstavitev izbrala brestaniško šolo zaradi otroškega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Stanke Macur v zelo kratkem času odlično uglasbil njene pesmi. Program je povezovala kar Jožica Vogrinc s svojimi recitacijami. Spomladi bo morda predstavitev še v kulturnem domu v Krškem, ki naj bi se je udeležil tudi dr. Boris A. Novak. Ob koncu je vsem zbranim zaželela čim več smeha, sama pa upa, da bo njenega «novorojenčka« pestovalo veliko otrok. (Andrej) mžerniNAMOovou... tel/fax: 0608/81-709 AXA 1995 GLEJTE JaWOGlA$UJTE ] INTERNI KANAL CATV NHM Sevnica 3.500 SIT/teden cr /NZEN/fflNG-7RG0WI!M F/nigar/eva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746, far: 62-780 NAS GLAS, 1 » 16. JANUAR 1997 c c »~i o c n o D t i i ni u i\ A-l SKL Republika - Interier 99:79 (48:48) Interier: Avsenak 5, Jeklin 11, Sullivan 35 (9:13), Murovec 9 (2:2), Bošnjak 11 (1:3), Krajcar 6, Kralj 2 A-2 SKL Zagorje - Brežice 98:81 (37:44) Brežice: Strgar 4, Antolovič 34 (5:12), B.Rozman 22 (10:11), Marčetič 12 (1:3), Krošelj 9 (2:4) L SRL Andor - Krško 24:22 (12:11) Krško: Bašič, Iskra 3, Dragar 2, Urbanč 4, Kukavica 1, Čurak 5, Privšek 5, Vrtovšek 2 Gorenje - AFP Dobova 20:19 (12:10) AFP Dobova: Denič, Dapo 3, Begovič 1, Mijačinovič 7, Ocvirk 2, Češnovar 2, Glaser1, Leveč 3 Prule 67 ¦ Lisca 28:21 (18:9) Lisca: Marcola, Rantah 1, Plazar 3, Sirk 1, Secki 10, Lupše 2. Teras 1, Simon« 3 ¦.-¦'¦ v/iiil^^v^v^;::;:;:. STRELJANJE Posavski strelci neuspešni v Rušah Na velikem dvodnevnem mednarodnem strelskem tekmovanju v Rušah, katerega se je udeležilo 120 tekmovalcev iz devetih držav, so barve slovenske reprezentance branili tudi trije posavski strelci, ki pa žal niso bili preveč uspešni. Tako Sevničan Jani Hrovat kot Leskovčan Gorazd Zorič sta zaostala za pričakovanimi rezultati in izpolnitvijo norme za nastop na evropskem prvenstvu. Glede te je bilo še najlažje Brežičanu Robertu Kranjcu, ki je normo dosegel že konec lanskega leta, a se s svojim rezultatom tudi ni posebej izkazal. (J.A.) Sabadoš za las ob finale Memorialnega strelskega turnirja v streljanju z zračno pištolo se je udeležil tudi Vlado Sabadoš (SD Kruno Brežice) in s svojim najboljšim letošnjim rezultatom 558 krogov osvojil 9. mesto. Tako je le za eno mesto zgrešil pot do finala in nagrad. (ES) v Zmaga Grabnerjeve v Švici Na tradicionalnem tekmovanju s samostrelom v švicarskem mestu Will je nastopilo 171 strelcev iz petih držav. V konkurenci šestindvajsetih ekip je reprezentanca Slovenije v postavi Debevc, Hreščak, Žnideršič in Kalin zasedla 2. mesto. V skupni mladinski konkurenci pa se je zopet zelo dobro odrezala Tina Grabnar, članica SO Heroj Marok iz Sevnice, M je v disciplini 40 stoje zasedla 1. mesto z novim mladinskim državnim rekordom 386 krogov. V disciplini 60 stoje pa je v absolutni konkurenci z doseženimi 564 krogi zasedla solidno 24. mesto. (Jani Hrovat) KARATE Marko Hriberšek drugi v Murski Soboti Na mednarodnem božično-novoletnem turnirju, katerega se je v Murski soboti udeležilo 6 reprezentanc, sta slovenske barve uspešno branila tudi tekmovalca Karate kluba Sevnica Marko Stopar in Martin Hriberšek. Marko je v katah med kadeti zasedel 4. mesto, Martin pa je v borbah nad 80 kg osvojil 2. mesto. Tako imata oba s klubskim kolegom Vašom realne možnosti za nastop na mladinskem EP, ki bo februarja v Sofiji. (GAIex) ATLETIKA Rekord Kozmusove V soboto so brežiški metalci sodelovali na otvoritvenem metalskem mitingu v Sombathelevu na Madžarskem in dosegli zelo dobre rezultate. Simona Kozmus je postavila nov državni članski rekord v metu kladiva, tako da zdaj rekordna znamka znaša 47,54 m. Ta rezultat veliko obeta tudi pred mladinskim evropskim prvenstvom, ki bo letos v Ljubljani. Primož Kozmus je vrgel kladivo (7,25 kg) 52,58 m, Vemes Mešič pa 5-kiiogramsko orodje 58,70m. Varovanci Vladimirja Keva so tako že na začetku sezone dokazali, da so na pravi poti za dosego še boljših rezultatov v poletni sezoni. Najboljši brežiški atleti, varovanci prof.Rovana In prof. Omerzuja, pa se ta čas pripravljajo v Budimpešti. SAH Derstvenšek prvak v pospešenem šahu V ŠK Milan Majcen Sevnica so odigrali še finalni turnir v pospešenem šahu, kjer so se srečali šahisti uvrščeni do 1.0. mesta. Zmagal je Predrag Lazič (6 točk), pred Francem Derstvenškom (5,5), Ludvikom Cvirnom (4,5), Zdenkom Grahkom (4) in Janezom Blasom (4). V skupni razvrstitvi je slavil Derstvenšek (61 točk), sledijo Lazič (46), Cvirn (36), Šibilja (35), Blas (31), Glavač (21) in Prosenik(21). (J.B.) Občinska prvenstva osnovnošolcev V Sevnici učenci vseh šol sevniške občine, pridružilo pa se jim je še 58 šahistov iz OŠ Radeče. Rezultati ¦ deklice do 9 let: 1. Stritar (Sevnica): deklice do 11 let: 1. Čučnik (Loka); dekleta do 13 let: 1. Knez (Sevnica); dekleta do 15 let: 1. Radej (Blanca); dečki do 9 let: 1. Kozinc (Blanca); dečki do 11 let: 1. ŠPORT Posavski šport v letu 1996 (Drugi del) JULIJ ALPINIZEM: Člani Posavskega alpinističnega kluba so se iz Južne Amerike vrnili s preplezanima dvema prvenstvenima smerema in z osvojitvijo najvišjega vrha Peruja, 6.768 m visokega Huascarna ATLETIKA: Jure Rovan je še četrtič popravil državni rekord. Tokrat je poletel 551 cm visoko, med ženskami pa si je v isti disciplini že drugič v tem mesecu državni rekord priskakala tudi Brežičanka Suzana Kos. Preskočila je 330 cm. Mladinci AK FIT Ivan Kostevc (palica) ter Primož in Simona Kozmus (kladivo) pa so postali državni prvaki. KARATE: Tekmovalca sevniškega karate kluba Denis Orač in Sašo Vaš sta na svetovnem prvenstvu za mlade v južnoafriškem Johannesburgu osvojila srebrno oz. bronasto kolajno (Op.: tekmovanje je bilo v juniju, a nam je zapis v prejšnji številki izmaknil tiskarski škrat.) PADALSTVO: Ta športna disciplina v Posavju sicer še nima svojih predstavnikov, kljub temu pa je letališče v Cerkljah dva tedna gostilo na svetovnem prvenstvu najboljše vojaške padalce, kar jih premore naš planet. SPEEDWAY: Krešo Omerzel in Izak Šantej sta osvojila državno prvenstvo v konkurenci parov. AVGUST ATLETIKA: Na državnem absolutnem prvenstvu v Velenju sta naslove slovenskih prvakov osvojila Jurij Rovan in Vlado Kevo (oba AK FIT Brežice), člani tega kolektiva pa so skupno osvojili 8 medalj. KOŠARKA: V Brežicah je bil četrti turnir v streetballu. MOTOKROS: Andreju Čudnu (AMD Brežice) je pripadlo 3. mesto v skupni uvrstitvi tekmovanja Alpe-Adria v stadionskem motokrosu. ROKOMET: Dobovski rokometaši so na zelo močnem mednarodnem turnirju Dobova '96 presenetljivo osvojili drugo mesto za večkratnim evropskim prvakom Badlom iz Zagreba. Prvič so premagali tudi slovito Celje Pivovarno Laško (25:23) SPEEDWAY: Sloviti Anglež Simon Wigg je dobil dirko za nagrado Atoma, na kateri so bili naši zaradi izredno dobre zasedbe tujcev zgolj opazovalci. Zato pa so imeli krški dirkači glavno besedo na četrti dirki za državno prvenstvo, ko sta si Omerzel in Lekše privozila dvojno zmago. STRELSTVO: Tina Grabnar (S D Kanja Leskovec) je na tekmi evropskega pokala s samostrelom med mladinci osvojila drugo mesto. SEPTEMBER ATLETIKA: V Brežicah so Fitovci priredili že 12. mednarodni atletski miting, na državnem pionirskem prvenstvu pa so Sevničani in Brežičani osvojili kar 11 kolajn, šestkrat pa so stali na najvišji stopnički. Sevničana Veber in Radiškova celo po dvakrat. Oba sta bila najboljša tudi na mladinskem srečanju treh dežel v Italiji, pridružil pa se jima je še Luka Planine (AK FIT Brežice). KOLESARSTVO: Kolesarji Savaprojekta so osvojili skupno lovoriko Kriterij slovenskih mest KOŠARKA: Košarkarji Interierja so v pripravah na novo prvenstvo v svoji dvorani premagali ROKOMET Tokrat same ničle rokometašev ... Vsi trije posavski rokometni prvoligaši so v prvem krogu spomladanskega dela prvenstva gostovali in čeprav so potihem vsaj v Krškem in Dobovi upali na presenečenje, do slednjega ni prišlo. Še najbliže uspehu so bili Dobovčani, ki so v Velenju prikazali eno najboljših iger na tujem v letošnjem prvenstvu, toda prav na koncu jim je manjkal prepotreben drobec sreče, ko Češnovarju ni uspelo premagati domačega vratarja. Domačinom so bili v Hrpeljah skoraj ves čas enakovredni tudi Krčani, in ko so se deset minut pred koncem Andorju približali le na gol razlike, je tem že trda predla. Toda v živčni končnici, v kateri si je rdeči karton prislužil tudi krški trener Abas Arslanagič so bili domači bolj zbrani in od presenečenja ni bilo nič. Povsem brez možnosti so bili tokrat rokometaši Lisce, katerim se tudi v nadaljevanju ne piše dobro, saj sta jih zapustila Čater in Mitrovič, v Ljubljano pa so odpotovali še brez poškodovanih Blagojeviča in Rupreta ter z obolelim Rantahom. S tako zdesetkanim moštvom res niso mogli upati na kaj več kot poraz. V prvem kolu B polfinalne skupine slovenskega prvenstva pa so izgubili tudi njihovi kadeti. Trboveljski «rudarji» so jih premagali s 25:18. (ES, MIDVA) Zagreb in tesno izgubili s Cibono, v svojem evropskem krstu pa so v Pokalu Radivoja Korača v češki Ostravi premagali tamkajšnje moštvo z 81:64, od Čehov pa so bili veliko boljši tudi na povratnem srečanju doma. SPEEDWAY: Tekmo za srednjeevropski pokal v Krškem je prepričljivo dobila Slovenija, najboljši posameznik pa je bil domačin Gerhard Lekše. OKTOBER KARATE: Z državnega mladinskega prvenstva so se z zlatom vrnili Marko Stopar in Sašo Vaš (oba KK Sevnica) terTeja Pribac (KK Brežice). Izvrstni Vaš je svojo kakovost dokazal tudi med člani. Na odprtem prvenstvu Avstrije je osvojil bronasto odličje. KOŠARKA: Z uspehom proti Ukrajincem so košarkarji Interierja zabeležili svojo tretjo «evropsko» zmago, tej pa je sledila še odmevnejša četrta. Sredi francoskega Nancvja so premagali še tamkajšnje istoimeno moštvo. Ustavil jih je šele turški Mevsuspor. NOGOMET: Posavski derbi med Brežicami in Krškim seje končal brez zmagovalca (2:2). ROKOMET: Tudi rokometaši AFP Dobove so osvojili svojo prvo evropsko točko. V pokalu mest so doma z nemškim Nettelstedtom igrali neodločeno 22:22, zaradi poraza v povratnem srečanju pa se jim ni uspelo uvrstiti v drugi krog tega tekmovanja. NOVEMBER JU-JITSU: Na svetovnem prvenstvu v Parizu je mešani par krškega Policista Vanja Preskar-Gorazd Kostevc osvojil peto mesto, ženski par Anita Strgar-Mojca Škof pa deveto. KOŠARKA: Z drugim porazom doma (proti Nancvju) so si košarkarji Interierja zaprli vrata za napredovanje v drugi krog tekmovanja za Pokal Radivoja Korača. ROKOMET: Krčani so se z zmago v Sevnici proti Lisci postavili na čelo posavskih ligašev, kar so potrdili tudi teden pozneje, ko so v velikem posavskem derbiju premagali še Dobovčane. ŠAH: Mlada krška šahistka Mirela Ahmatovič je na svetovnem prvenstvu v Španiji v kategoriji do 10 let s 4,5 točkami osvojila 36. mesto. STRELSTVO: Robert Ferenčak (SD Kruno Brežice) z zmago in Jani Hrovat (SD Heroj Marok Sevnica) s tretjim mestom so bili najuspešnejši Posavoi na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance v Ljubljani, mladinka Tina Grabnar (SD Heroj Marok Sevnica) pa je na turnirju v Berlinu osvojila tri druga mesta. ŠAH: Novinci v najelitnejši državni šahovski ligi, šahisti krškega ŠK Triglava, so osvojili 4. mesto. DECEMBER JU-JITSU: Mladi borci ŠD Policist so na državnem prvenstvu v Globokem v kat. do 15 let osvojili štiri naslove državnih prvakov. KOŠARKA: Interierja je zapustil trener Vinko Jelovac, vrnil pa se je Ivo N akič. MALI NOGOMET: Nogometaši državnih prvakov, Juventusa Mizarstva Krošelj iz Sevnice so končali na prvem mestu tudi ob polovici letošnje prve državne lige. PLES: Na svetovnem prvenstvu v stepu, ki je potekalo v Angliji, sta članici plesnega kluba l.ukec Vesna Vučajnk in Josipa Fink med pari osvojili 13. mesto, posamezno pa je bila Vesna 14., Josipa pa 27. ROKOMET: Jesenski del prve lige so Krčani končali na visokem tretjem mestu. STRELSTVO: V dveh posavskih drugotigaških derbijih dva poraza Sevničanov. S puško so jih premagali Leskovčani, s pištolo pa Brežičani. (ES) KOŠARKA ... in košarkarjev Začetek leta tudi košarkarjem ni prinesel nič dobrega. Kljub temu, da so upali na zmago, so igralci Interierja v Postojni doživeli visok poraz, čeprav so se v prvem polčasu domačinom presenetljivo dobro upirali. Presenetljivo zato, ker so v mestu človeških ribic nastopili brez svojih najboljših strelcev Iva Nakiča, ki se menda od krškega kluba dokončno poslavlja, ter Habiba Ademija, ki je medtem v Kranju oblekel vojaško suknjo. Brez teh dveh igralcev Interier še zdaleč več ni tisto moštvo, ki je še lani premagalo prav vse slovenske košarkarske klube z ljubljansko Oiimpijo na čelu. Boj za obstanek čaka tudi brežiške A-2 ligaše, ki so tokrat položili orožje v Zagorju. Po dolgem času jim je tokrat napad predvsem po zaslugi razpoloženih Borisa Antoloviča in Boruta Rozmana, ki sta skupaj dosegla devet trojk, le nekako stekel, toda s premajhnim izborom igralcev in brez poškodovanih Krivokapiča in Franca Rozmana je bilo to premalo za uspeh. (ES) Prireditev Športnik Radia Sevnica V Sevnici najboljši Sevničani Vač kot 300 obiskovalcev si je v petek v sevniški športni dvorani ogledalo zaključno prireditev Športnik leta '96 Radia Sevnica. Z akcijo zbiranja glasov, v kateri je od konca novembra pa do 5. januarja sodelovalo 1.324 njihovih poslušalcev so sevniški radije! skušali ugotoviti, kdo je najboljši športnik Posavja v preteklem letu, kar pa jim ni povsem uspelo, saj je končni izbor izrazito lokalno obarvan. V vseh treh kategorijah so namreč zmagali predstavniki sevniškega športa, čeprav ta kljub vsem prizadevanjem vsaj v kolektivnih panogah vendarle nekoliko zaostaja za brežiškim in krškim. No, če že drugega ne, pa jim je akcija dala vsaj dobro sliko poslušanosti njihovega programa. Sicer pa so se poslušalci odločili takole - najboljše ekipe: Karate klub Sevnica 180 glasov, Atletski klub Sevnica 114, Rokometni klub Sevnica 71; najboljši športnici: Petra Radišek (AK Sevnica) 144, Vladka Lopatic (AK FIT Brežice 6; najboljši športniki: Sašo Vaš (KK Sevnica) 255, Robi Teršek (AK Radeče) 196, Borut Veber (AK Sevnica) 159. Da ne bi vrstni red krojile zgolj navijaške strasti poslušalcev, je športno uredništvo sevniškega radia izbralo še svoje zmagovalce. Ti se pri ekipah in športnicah ujemajo s tistimi, ki so jih izbrali poslušalci, le pri posameznikih so se odločili za Radečana Robija Terška, čeprav njegova občina ne kaže nobenih želja za priključitev k posavski regiji, za kar pa imajo vse pogoje, saj tudi tam poslušajo Radio Sevnica. Pa še to. Poslušalci so najboljše posavske športnike izbirali med tistimi imeni, katera so izbrali strokovnjaki (beri predsedniki) posavskih občinskih športnih zvez. Ti so med ostalimi pozabili tudi na takšna imena, kot so AMD Krško, Atletski klub FIT Brežice, Strelsko društvo Kanja Leskovec, Šahovski klub Triglav Krško, Gerhard Lekše, Krešo Omerzel, Vlado Kevo, Andrej Čuden, Suzana Kos, Tina Grabnarv Robert Kranjc in drugi. Če torej petkov izbor ni najbolj realen, ne gre kriviti poslušalcev in radijcev, ampak stroko. (ES) Tihole (Sevnica); fantje do 13 let: 1. Dragar (Sevnica); fantje do 15. let: 1. Lončar (Blanca). Brežiškega prvenstva se je v kategoriji učencev od 1. do 4. udeležilo sedem učencev iz treh osnovnih šol, med učenci višje stopnje pa se je pomerilo 14 mladih šahistov, vsi pa obiskujejo brežiško šolo. Zmagovalci - učenci od 1. do 4. razreda: Šekoranja (OŠ Bizeljsko); 5. do 8. razred: Savič (OŠ Brežice) 13. V Krškem je prvenstvo skupaj s Športno zvezo in ŠK Triglav organizirala OŠ Jurij Dalmatin. Udeležili so se ga učenci vseh šol v občini razen OŠ Rake in Podbočja. Prvi trije iz vsake starostne skupine so se uvrstili na regijsko prvenstvo, ki bo v petek, soboto In nedeljo v Krškem. Zmagovalci - dečki do 9 let: Tomazin; deklice do 9 let: Župane; dečki do 11 let: Štajner; deklice do 11 let: Ahmatovič; dečki do 13 let: Bogolin, deklice do 13 let: 1. Žnideršič; fantje do 15 let: Tomažin (J.B.,ES,Tomaž Žnideršič) Ahmatoviču drugi Radejev memorial Na drugem šahovskem memorialu v spomin na Jožeta Radeja je nastopilo 41 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili po švicarskem sistemu. V absolutni konkurenti je slavil Hilmija Ah matovič, ki je z maksimalnim izkupičkom za točko premagal Andreja Grilca (oba ŠK Triglav Krško) in za dve točki Janeza Blasa (Društvo invalidov Sevnica). Med mladimi do 16 let je bila najboljša Sevničanka Mojca Grilc. (J.B.) Prva tri mesta Krčanom ŠK Novo mesto je organiziral veliki šahovski turnir v pospešenem šahu. Na turnirju je sodelovalo 40 šahistov. Uspeh krških šahistov je bil izreden, delili so prva tri mesta z 7,5 točkami, poleg prvih treh mest so imeli tudi najboljšega mladinca, Gorazda Novaka, in najboljšo članico, Mirelo Ahmatovič, ki sta za nameček še oba pionirja. Končni vrstni red: 1. Duško Pavasovič, 2. Toni Kos, 3. Igor Šitnik, vsi trije so imeli po 7,5 točke, 6. Gorazd Novak, 7. Robi Voičanšek, 10. Andrej Cerjak, 11. Tomaž Žnideršič, 12. Marjan Božič itd. (T.Ž.) Pomembna pridobitev za TK Krško Pokrita igrišča za vadbo skozi vse leto »Ob spoznanju, da moramo zagotoviti kvalitetno vadbo našim mladim tekmovalcev skozi vse leto, smo nabavili tale balon,» je še pred novim letom povedal Jani Longo, predsednik Tenis kluba Krško. Pod balonom se skrivajo tri nova, z umetno travo pokrita igrišča, ki bodo zagotavljala celoletno vadbo tekmovalcem, ob tem pa bo zagotovo nekaj prostora ostalo tudi za rekreativno igranje. Te pomembne in potrebne investicije se je še posebej razveselilo 55 mladih registriranih tekmovalcev TK Krško, ki bodo tako lahko trenirali tudi pozimi. (GAIex) NAS GLAS, 1 - 16- JANUAR 1997 Posavski športniki v slovenskem vrhu Kot je že v navadi, posamezne panožne zveze ob koncu leta redno proglasijo najboljše predstavnike svoje discipline. Nekaj tako laskavih naslovov so lani osvojili tudi posavski športniki. Poročali smo že, da je Atletska zveza za najboljša pionirja proglasila Petro Radišek (AK Sevnica) in Luko Planinca (AK FIT Brežice), po mnenju Karate zveze Slovenije pa sta najboljša mlada karateista v državi Sevničana Sašo Vaš in Denis Orač. Med slovenskimi strelci s pištolo je naslov najboljšega že tretjič osvojil Brežičan Robert Kranjc. (ES) Dvojno zlato za Roka Vegija Ravne na Koroškem, decembra • Športna zveza invalidov Slovenije je na Ravnah organizirala državno prvenstvo invalidov v plavanju, in sicer v različnih kategorijah (gluhi/ naglušni, paraplegiki, sfepi ...}. Iz krškega društva se je tekmovanja udeležil Rok Vegelj, ki je v močni konkurenci v kategoriji gluhi/naglušni z dvema zlatima medaljama, na 50 m prsno in rta 50 m kravi, upravičil svoj nastop. Za njegov uspeh ima posebne zasluge njegov spremljevalec na tekmovanju in trener Anton Bizjak. Rok se bo naslednje leto udeležil mednarodnih športnih iger gluhih in naglušnih v švici. Žal pa se zaradi poškodbe, prvenstva ni mogla udeležiti Barbara Vegelj, ki je na tekmovanjih tudi že dosegala odlične uspehe. Končni rezultati DP v športnem plezanju Z zadnjo tekmo za državno prvenstvo, ki je potekala 21. decembra 1996 v Kranju, se je zaključilo še eno tekmovalno obdobje za mlade športne plezalce Posavskega alpinističnega kluba. Devet tekmovalk in tekmovalcev je nastopilo v mlajših in srednjih kategorijah. Rezultati zadnje tekme in skupno razvrstitev po šestih tekmah, ki so se odvijale na šestih različnih umetnih plezalnih stenah - cicibanke (skupno 14 tekmovalk): 5. mesto na zadnji tekmi in 6. mesto skupno Urša Vlahušič, 10. mesto na zadnji tekmi in 7. mesto skupno Samantha Hrušovar, 13. mesto na zadnji tekmi in 9. mesto skupno Špela Vlahušič; cicibani (29): 7. mesto na zadnji tekmi in 6. mesto skupno Nejc Pozvek; mlajše deklice: 11. mesto na zadnji tekmi in 10. mesto skupno Ana Suvajčevič, 12. mesto na zadnji tekmi in 11. mesto skupno Nina Zaje; starejši dečki (20): 12. mesto na zadnji tekmi in 11. mesto skupna Marko Bernik, 10. mesto na zadnji tekmi in 12. mesto skupno Tadej Bernik; kadetinje (4): 2. mesto na zadnji tekmi in 3. mesto skupno Alenka Krejan. Ob doseženih rezultatih v Posavskem alpinističnem klubu poudarjajo, da se športno plezanje v Posavju uspešno razvija, saj njihovi tekmovalci zasedajo vsako leto višja mesta na tekmah za državno prvenstvo, tudi njihova udeležba je vedno številčnejša, na treninge pa zahaja tudi že nov podmladek, ki se bo kmalu prebil na tekmovanja. (PAK) Novoletno praznovanje društva Sožitje Leskovec, decembra - V OŠ Leskovec je društvo Sožitje organiziralo novoletno praznovanje za svoje varovance v občini Krško. Na začetku je vse prisotne pozdravil predsednik društva, Dane Mižigoj. Program s pesmimi in ročnimi lutkami so pripravili učenci in mentorji OŠ Leskovec, zbrane pa sta obiskala Božiček in dedek Mraz in jim podarila skromna darila. Zaplesala je tudi plesna skupina Bolero. Največja nagrada organizatorju so zadovoljni obrazi varovancev in zato se že veselijo novega praznovanja, saj so postala že kar tradicionalna. (Andrej) Odšla od doma V mesecu septembru 1996 je odšla od doma Metka Žniderič, stara 27 let, doma iz Drenovca pri Bukovju št. 020, Bizeljsko, UE Brežice. Ker se do danes še ni javila domačim, Uprava za notranje zadeve Krško naproša vse, ki bi karkoli vedeli o njej, da le to sporočijo na UNZ Krško ali po tel. na št. 113 (92) Krško, 22. decembra -Policista Policijske postaje Krško Dušan Černe in Damjan Roškarič (s 1.1.1997 uslužbenec PP Brežice) sta v nočnih urah opravljala naloge kontrole in nadzora cestnega prometa. Nekaj po četrti uri zjutraj sta se peljala po Cesti krških žrtev in v bližini bencinskega servisa OMV opazila dva občana, ki sta klicala na pomoč. Ugotovila sta, da se je malo pred tem na streho prevrnil osebni avtomobil znamke Fiat Tipo. Ker je vozilo že gorelo, je policist Roškarič iz službenega vozila prinesel gasilni aparat in pričel gasiti. Ogenj mu je uspelo lokalizirati. Med tem časom je policist Černe iz prevrnjenega in gorečega vozila reševal voznika in sopotnika. Kasneje so prispeli na kraj prometne nezgode tudi gasilci PGE Krško, vendar jim ni bilo potrebno ukrepati, ker je bil Praznična pričakovanja dedka Mraza v vrtcih Čeprav smo že krepko zakorakali v novo leto, mnogi (predvsem otroci) še niso pozabili na predpraznični čas v decembru, ko jih je obiskal dedek Mraz s spremstvom. Ker je to najlepši čas za otroke, so v ta namen vzgojiteljice, njihove pomočnice in otroci vzgojno- kulturnem domu obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom, vzgojiteljice pa so za otroke skupaj z glasbeno šolo Krško pripravile pravljico Pepelka. Po besedah Zdenke Zalokar Divjak, pomočnice ravnatelja VVZ Krško, v vrtcu želijo, da so otroci v tem mesecu deležni čim na Drnovem so mu otroci s pomočjo vzgojiteljice Martine Arh in njene pomočnice Tanje pripravili prisrčen sprejem. Zapeli so mu, zaplesali in obljubili, da bodo še bolj pridni. Dedek Mrazjimje razdelil darila, in jim obljubil, da naslednje leto zopet pride. Po besedah naše leta živahno in v pričakovanju dedka Mraza, ki se je pripeljal s konji na zapravljivčku. Otroci so ga pričakali že zunaj vrtca in ga z vzklikanjem pospremili v vrtec, kjer so komaj čakali, da jim je razdelil darila. Že prej pa so se otroci lotili predprazničnih dejavnosti. Okrasili so prostore, pekli praznične dobrote, izdelovali darila in voščičnice, pripravili pa so tudi praznovanje s starši. Dobovski otroci so si ogledali tudi predstavo Zajčkova hišica, ki so jo zaigrali otroci iz skupine Pikapolonic. Vrtec jih varstvenega zavoda Krško pripravili vsakodnevne lutkovne igrice. Otroci so si v praznično okrašenih igralnicah ogledali Pujskovega bratca, Deklico s svetilko, Piščančka Pika, Trnuljčico in Domišljavi želodek. Vrhunec praznovanja je bil v petek, 20. decembra, ko jih je v lepših dogodkov, zato naj tudi starši prisluhnejo otrokom, ugasnejo televizorje in se skupaj z njimi povrnejo v njihov pravljični svet. Dedek Mraz je že pred letom obljubil, da bo «medvedke» iz vrtca Leskovec obiskal. In res je bilo tako. V gasilskem domu dopisnice Fani so pridne roke mamic poskrbele, da so bile mize bogato obložene z dobrotami iz domačih kuhinj, Miro in Robi pa sta z glasbo poskrbela za dobro razpoloženje. Tudi v dobovskem vrtcu Najdihojca je bilo v zadnjih dneh je počastil z lutkovno igrico Volk in sedem kozličkov v izvedbi brežiške skupine vzgojiteljic. Občina Brežice pa je za vse predšolske otroke v občini pripravila lutkovno igrico Sapramiška v izvedbi ljubljanskega Lutkovnega gledališča. Tudi novorojenčki zamujajo V Brežicah so prvo novorojenko v letošnjem letu dočakali šele v soboto, 4. januarja Mala Anja nad svojim prvim fotografiranjem ni bila ravno navdušena. porodnišnici ugledalo luč sveta že pet otrok. Kot da so vsi čakali le malo Anjo Majerič. Kdo ve, morda pa se bo Anje s kakšnim darilom spomnil tudi krški župan! Ko smo že pri številu rojstev, nam je z zanimivimi podatki postregel še predstojnik brežiške porodnišnice dr. Miroslav Laktič. Povedal je, da se je lani v brežiški bolnišnici rodilo 406 otrok, od tega štirikrat dvojčki, po pričakovanju pa je bilo več deklic (211). Brežiška in krška občina sta bili v tem številu približno enako udeleženi, dva otroka pa sta rodili mamici iz sosednje Hrvaške. Kot je povedal dr. Laktič, je pričakovati, da bo ob podpisu ustreznega meddržavnega sporazuma takšnih primerov še več, saj je brežiška porodnišnica pri sosedih dobro zapisana, skoraj nemogoče pa bo doseči število iz leta 1985, ko je bilo med 797 novorojenčki kar 350 tistih z levega brega Sotle. Po njegovih besedah se zadnje čase nič več ne govori o ukinitvi te brežiške ustanove, tovrstno povečanje rojstev pa bi bilo za njen nadaljnji obstoj gotovo dobrodošlo. Za konec še malo statistike. V brežiški porodnišnici se je v zadnjih šestnajstih letih rodilo naslednje število otrok: 1985-797,1986 - 783,1987 - 654, 1988-768,1989-678,1990-693,1991 - 626,1992 - 466,1993 - 448,1994 -400,1995 - 419,1996 - 406. Rekord porodnišnice je menda 866 rojstev, vendar nam točne letnice tisti dan ni uspelo poiskati.(ES) Brežice, 4. januarja - Po letih 1989 in 1992, ko je prvi dojenček v brežiški porodnišnici privekal na svet «šeie» na drugega januarja dan, vsa ostala leta pa na samo novo leto, so tam letos na prvega novorojenčka čakali še dlje časa. Šele v soboto, 4. januarja je zgodaj zjutraj, dvanajst minut pred peto, pri vekala na svet 51 cm velika in natanko tri kilograme težka Anja Majerič. Anjina mamica, enaidvajsetletna prodajalka Ksenija Ivačič iz Aimeškega 25 pri Brestanici ni pričakovala, da bo njena punčka v knjigo rojstev vpisana pod številko ena, saj naj bi Anja prvič ugledala svetlobo dneva šele devetega januarja. Kljub temu pa je bila zelo vesela, da je najtežje že za njo in da je hčerka zdrava. Doma ji bo v veliko oporo pri skrbi za dojenčka seveda mama, oz. t.i. »babica servis«, saj sama s tako malimi in nebogljenimi bitji nima še prav nobenih izkušenj. Ko smo jo vprašali, zakaj slovenske matere rojevajo čedalje manj otrok, je bila tudi ona mnenja, da je razlog gotovo tudi denar, ki ga je vse manj. Zanimivo pa je, da je do petega januarja popoldan, ko smo Ksenijo obiskali, v brežiški Med I. in 13. januarjem so v brežiški porodnišnici rodile: Ksenija Ivačič iz Armeškega - deklico, Mateja Janko vič iz Čateža - Pio, Slavica Kostevc Z Bizeljskega - dečka, Bernarda Deržič z Rigonc • deklico, Marija Stanič iz Župelevca - Jakoba, Aleksandra žnidaršič z Zdot - deklico, Marija Župane z Dobrove - Špelo, Polona Pirš s Senovega - Saša, Lili Jana Šuler iz Brežic - Ano, Suzana Veršec iz Brežic - Leo, Marija Lončar iz Ledine - Tomaža, Jožice Z ibert Iz Dol. Leskovca - Katarino, Sonja Horvatič s Senovega -Marka, Karmen Mihajlovič z Bizeljskega - Klenima, Olga Franko iz Ribnice -Andreja, Slavica Bobnič iz Krškega-Tilna. Čestitamo! Na streho prevrnjen Tipo zagorel Policista uspešno rešila ponesrečenca iz gorečega vozila pravem mestu. Bilo je podobno kot gasilska vaja in v podobnih trenutkih bi prav vsi tako ravnati,« je še dodal Černe. (GAIex) ogenj pogašen, voznik in sopotnik pa rešena. Ugotovljeno je bilo, daje osebni avtomobil vozil J.T iz Globočice, sopotnik pa je bil P.T iz Bušeče vasi, oba občina Brežice. Do prometne nesreče je prišlo zaradi neprimerne hitrosti voznika J.T., ki je pred tem prehiteval drugi osebni avtomobil. Voznik in sopotnik sta bila odpeljana v brežiško bolnišnico, kjer jima je bila nudena zdravniška pomoč. Poudariti velja, da sta policista Černe in Roškarič ravnala pogumno, pravočasno in pravilno ter s tem preprečila verjetno zelo Dušan Černe tragičen dogodek. Damjan Roškarič: «Pograbil sem gasilni aparat in brez razmisleka sva stekla h gorečemu vozilu. Ljudje nas bolj poznajo po tem, da jih včasih kaznujemo, vendar tudi to je naše delo, zato mislim, da sva samo profesionalno ravnala in korektno opravljala najino delo. Tega nisva storila zato, da bodo o naju pisali razni časopisi, ampak izključno v sklopu najinega dela.» To je poudaril tudi policist Dušan Černe, ki pravi, da to ni bilo kakšno posebej herojsko dejanje. »Sreča je bila v tem, da sva se znašla ob pravem času na Damjan Roškarič NAŠ GLAS; 1 • 16. JANUAR 199? OBJAVE tk i&k MALI OGLASI Nudimo svetovanje in konzultacije za knjigovodje in računovodje, opravljamo «notranje» kontrolne preglede knjigovodskih knjig, vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva - KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26 - tel. 0608/62-380. Kupimo oz. vzamemo v najem gostinski lokal v Krškem ali okolici (do 30 km). Plačilo v gotovini. Tel.: 31-462 (vsak dan od 18. do 20. ure). Odkupujemo hlodovino bukve, javorja, macesna, hruške, oreha, hrasta, smreke ter ostalih listavcev in iglavcev. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru - tudi takoj. Tel.: 62-960 (vsak dan od 9. do 12. ure). Lokal - najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup inventarja in investicije. Tel.: 62-501. Poslovne prostore (70 m2) oddamo v najem. Primerni so za gostilno, trgovino ali drugo dejavnost. Tel.: 43-203. V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8x11 m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CK016) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Opremljeno stanovanje v Krškem oddam. Tel.: 32-405 (od 16. ure dalje). V Brežicah ali bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61-270. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. V najem vzamem garsonjero v Brežicah. Tel.: 33-728. Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah ali Krškem. Tel.: 59-008. Pritlično stanovanje (54 m2), staro 10 let, Papirniška ulica, Krško, prodam. Tel.: 33-494. Gubčevi, velikosti 70 m2, vseljivo takoj. Tel.: 21-311 (po 16. uri). Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2, ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. V Krškem zamenjam dvoinpolsobno stanovanje za manjše, lahko za garsonjero. Tel.: 22-537. Prodam dvosobno stanovanje v Krškem (na Bohoričevi), v izmeri 61 m2, s centralno, KTV in telefonom. V najem nudim tudi garažo. Tel.: 22-071 (popoldne). V Brežicah (v Trnju) prodam dvosobno stanovanje. Tel.: 62-602. Zaradi selitve prodam opremljeno hišo (11x8 m), podkleteno, centralna na olje, elektrika, telefon, vinograd 49 arov (400 trt), velik vrt (100 m2), 3 km od Boštanja, pogled na Sevnico. Cena po dogovoru. Tel.: 82-756. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/ 678-004 (Zagreb), ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Prodam vinograd na Bizeljskem, v Janeževi gorci (31 arov), star je 13 let, možna je strojna obdelava. Tel.: 61-384. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel.: 21-621 (dopoldan) -Božo. Ugodno prodam starejšega golfa. Tel.: 33-849. Nexia GLX 1,5 16 V, letnik 10/ 95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem lizinga, v račun vozilo do 7.500 DEM + 25 x 606 DEM, prodam. Tel.: 62-109 ali 62-644. Kombi IMV, letnik 1988, registriran do 1/97, ugodno prodam, ali menjam za gradbeno parcelo. Tel.: 0609/ 645-838. Ugodno prodam snežne verige, številka 6 (175-70-13 ali 175-75-14), prtljažnik za avto hvundai pony in jadralno desko (kompletno) Burin-Veplas. Tel.: 32-300. Ugodno prodam nove snežne verige, grupa 3 (145-70-13), garnituro tesnil za R4, tesnilo za karter in glavo motorja ter rezervne žarnice za Z 1300. Tel.: 31-227. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Kozolec - toplar in njivo (30 arov), prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 87-446. Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2 do 4 let, stolčke za mizo, hojico, gugalnico do prvega leta in dve kolesi. Tel.: 31-092. leseno, 3 višine, z jogijem, hojico, otroški sedež za avto in trajnožarečo peč TOBI SKITPP. Cene po dogovoru. Tel.: 068/27-093. Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) -pliš. Cene po dogovoru. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Klavirsko harmoniko Melodija Mengeš prodam. Cena 150.000 tolarjev. Tel.: 33-492. Navadno frajtonarico, trivrstno, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 77-322. Prodam osebni računalnik 286, ugodno. Tel.: 70-469. Prodam dvosed, trosed in fotelj. Cena 25.000 tolarjev. Tel.: 62-306 (od 20. do 22. ure). Sedežno garnituro, trosed in dva fotelja, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tel.: 69-055 (popoldan). Prodamo belo petdelno garderobno omaro in predalnik za 30.000 tolarjev ter natur pisalno mizo in predalnik za 10.000 tolarjev. Tel.: 61-071. Skoraj novo črno-belo kuhinjo s šestimi elementi, kuhinjsko napo, delovnim pultom, pomivalnim koritom, bojlerjem in hladilnikom, prodamo. Tel.: 62-191. Prodam kuhinjo Gorenje, z dvema hladilnikoma (80 I) in hladilno omaro (80 I) ter pomivalnim koritom. Tel.: 21-976. Ugodno prodam mini kuhinjo, bojler, kopalno kad, WC-školjko in kotliček. Tel.: 71-531. Ugodno prodam industrijski overlock, dvoigelni. Cena 1.650 DEM. Oglasite se na naslov: Kantalon 3, Brestanica. Prodam šivalni stroj Singer. tel.: 74-191. Prodam oljni gorilec. Tel.: 70-025. Opremo za živilsko trgovino, kompletna, rabljena, zelo ugodno prodam. Tel.: 62-391. Ugodno prodam plinski pekač za maxi palačinke, primeren za lokal ali za ulično uporabo. Tel.: 65-598. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodamo 1.800 kosov rabljenih strešnikov vrste Bramac Sistem. Cena po dogovoru. Tel.: 31-872. Oddamo psičko podobno škotski ovčarki, staro 4 mesece. Tel.: 21-628. Prodam prašiča 120 kg, hranjenega z domačo hrano. Tel.: 79-743. Prodamo prašiča težkega 140-150 kg, krmljenega z domačo krmo, po potrebi tudi zakoljemo. Tel.: 33-652. kg, in prikolico za prevoz konj ali živine. Tel.: 71-180. Prodam belo in rdeče vino. Tel.: 34-986. Prodam belo in rdeče vino. Tel.: 77-318. Ugodno prodam vinski sod, 300 I in prešo na sleme. Tel.: 70-045 (po 18. uri). Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Inštrukcije za angleški, nemški jezik in prevajanje (ob vikendih) nudim. Tel.: 89-247. Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Starine, starejše od 50 let, kupim. Tel.: 67-333. Kupim rabljen štedilnik (2 plin + 2 elektrika) Tel.: 33-811. 59-letna, nudi pomoč starejšim osebam ali varstvo otrok. Zaželjena soba, hrana in skromna nagrada. Šifra: Dobra gospodinja. Dr. Milan Tatalovič obvešča svoje paciente, da je zobno ambulanto preselil z Dalmatinove 5 na Tovarniško 11. STUDIOBREZICE RADIO POSAVJE Prodam stanovanje na Prodam otroško pOS,e|jo, Prodarn dva bikca> težka m vsak ponedeljek ob 1& url OTROŠKA ODDAJA ki po NOVICAH ŠPORTNI MUDIJD vsak torek ob 20. url C1LOVEČERNI FILM ki NOVICE ob 2130 vsako soboto OD SOBOTI DO SOBOTI MKC TV ob 19. ki 21. uri NOVICI sJSSS Posavski center za permanentno izobraževanje Krško vabi k vpisu v izobraževalni program za pridobitev poklica RAČUNOVODJA Program namenjamo vsem: * ki že delajo v različnih računovodskih službah, a nimajo ustrezne izobrazbe; * brezposelnim, ki bi se radi prekvalificirali in zaposlili, ali samozaposlili v različnih računovodskih službah; * ki bi radi izpopolnili svoja znanja s področja ekonomike, računovodstva, financ in računalništva. Prijave sprejemamo do srede, 22.1.1997 na naslov? Posavski center za permanentno izobraževanje Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel.: 0608/31-152, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije. OSNOVNA ŠOLA DR. MIHAJLA ROSTOHARJA KRŠKO Cesta 4. julija 33,8270 Krško razpisuje prosto delovno mesto ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA (psiholog ali socialni pedagog) za nedoločen čas s 30-urno delovno obveznostjo in možnostjo dopolnjevanja do polne delovne obveznosti. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju osnovne šole. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 15 dneh po objavi zazpisa. V* IR INŽENIRING D.O.O. objavlja preliminarni razpis za nakup neprofitnih stanovanj 1. ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki se izkaže kot lastnik stanovanja, ki je predmet ponudbe (z.k. izpisek ali notarsko overjena pogodba), 2. stanovanja so lahko različnih površin v različnih objektih na območju občine Krško, 3. nakup stanovanj bo delno financiral Stanovanjski sklad RS, zato bo na podlagi sprejete ponudbe sklenjena predpogodba, realizacija le-te pa bo izvršena s sklenitvijo pogodbe, vkolikor bo izpolnjen predpogoj - zagotovljena sredstva Stanovanjskega sklada RS. Dodatne informacije dobite na upravi podjetja ali po telefonu 21-944 med 8. in 12. uro. Direktor Jože Kos o?? KINO »temo «erv»» Brežice 16., 17., 18. in 19. I. ob 18. uri: POBEG IZ LOS ANGELESA, akcijski 16., 17., 18„ 19., 20. in 21. I. ob 20. Urt; ODKUPNINA, triler 22. L ob 18. in 20. urt: ^m^mmmm— TRAINSPOTTING, drama Kulturni dom Krško 17.l.ob20.uriin19.1. ob 18. uri: MOJ PRIJATELJ FLIPPER, komedija Kino Kostanjevica 19. I. ob 19. uri: ČAS ZA UBIJANJE, drema Kino Šentjernej 17. I. ob 20. uri: ČAS ZA UBIJANJE, drama ZADNJA NAS GLAS, 1 - 16. JANUAR 1997 Svečana (druga) podelitev diplom poslovne šole Pavlina Keše na veliki modni pisti Krško, decembra - Učenje je veslanje proti toku. Če prenehamo veslati, nas odnese. To pa .se ni zgodilo 19 študentom Višje poslovne šole Ekonomske fakultete Ljubljana v Študijskem centru Krško, ki so v petek svečano prejeli zaslužene diplome. Iz rok dr. Zarjana Fabjančiča, prodekana EF, so jih prejeli: Melita Pire, Marjan Stare, Darja Maric, Aleš Zaje, Anica Bogolin, Monika Predanič, Damjana Dušak, Biserka Mikac, Irena Ratej, Dejana Palec, Martina Grmšek, Tanja Lazič, Katarina Jevšnik, Mojca Kranjc, Alenka Zapovšek, Nada Turk, Jelena Kostevc, Slavica Lenko in Nataša Bogovič. To je bila že druga podelitev diplom študentom Višje poslovne šole EF Ljubljana, ki izvaja izobraževanje v Študijskem centru Krško pod okriljem Posavskega centra za permanentno izobraževanje. Od leta 1991 do 1994, ko se je zadnja generacija vpisala v višješolski program finančno-računovodske smeri, se je za študij odločilo kar 362 izrednih študentov, do sedaj pa jih je že 34 tudi diplomiralo. Večina od njih pa se je odločila še za nadaljevanje študija v Krškem, ki se je prav na dan podelitve diplom tudi začelo s prvim predavanjem 3. letnika. (GAIex) Lani smo v Sloveniji imeli posebno čast gostiti modno revijo svetovno priznane firme Cavaricci. Revija se je odvijala 11. decembra v Vili Bled kjer so predstavili obleke za naslednjo sezono. Posebna zanimivost pa je bila, da so na reviji prisostvovali tudi vsi predstavniki hiše iz Amerike in Evrope. Za prihajajoče leto hiša nudi obleke v zelo pisanih barvah in poudarja predvsem nove materiale v jeansu. Na reviji pa je bil navzoč tudi sam lastnik modne agencije Metropolitan, Michel Levaton, ki je bil izjemno navdušen nad menekenkami iz Slovenije, še posebej ker išče tople in prijazne modele, kakršnih vsaj pri nas ne primanjkuje. In med njimi je bila tudi naša someščanka Pavlina Keše, ki se vztrajno vzpenja in s svojo lepoto prispeva k boljši prodaji že tako dobrih oblek. Med dekleti se je na pisti pojavila tudi Eva Hercigova, ki je trenutno številka ena v prvi ligi supermodelov. Pavlina je na tej reviji izstopala, saj je za razliko od drugih deklet med mimohodom tudi zaplesala na funkv glasbo, ki je trenutno glavni trend na modnih pistah bila trend. (Mr. Jožo, foto: Robert Seljak) Pacifikov v« menu Zadnje dni lanskega leta je bilo v Pacifiku živahneje, vsaj po glasbeni liniji, kot v celem Posavju skupaj. Tako so se nam predstavili glasbeni veljaki z dvema vodilnima skupinama hrvaške pop ročk godbe. Bili smo priča prvovrstnemu nastopu Prljavega kazališta, ki so v preteklem letu na hrvaškem prodali največ plošč. Štiri dni kasneje pa so nas obiskali znanci / \ Parni valjak. Ta petek, 17. januarja bo Ballantine's party, vstopnine ne bo. Samo teden dni kasneje pa bo Pacifik obiskal Bajaga. ki bo promovlral svoj najnovejši izelek za katerega se že govori, da bo prekašal vse predhodne. Zato ne zamudite nastop trenutno najboljšega balkanskega estradnika. Se vidimo, ko se zagledamol (Mr.Jozo) OS Velika Dolina Izglasovan samoprispevek za telovadnico pri šoli Velika Dolina, decembra - Sveta KS Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem sta novembra sprejela sklep, da se za 22. decembra 1996 razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje od 1.1.1997 do 31.12.2002. Sredstva, zbrana na tak način, se bodo uporabila za sofinanciranje izgradnje telovadnice pri OŠ Velika Dolina v višini 30 milijonov SIT, preostala sredstva pa bi se porabila za sofinanciranje programov vaških skupnosti v obeh KS. Predzadnjo decembrsko nedeljo so se tako prebivalci obeh obmejnih krajevnih Florijan Bergant, ravnatelj OŠ Velika Dolina. skupnosti odločili za samoprispevek k 200 miljonov tolarjev vredni naložbi za telovadnico v izmeri 17 x 25 m ter adaptacijo in dograditev šole. S tem so tudi izpolnili zahtevo, ki jo je pred njih postavil svet občine Brežice, da mora vsak kraj za investicijo zbrati 15 odstotkov potrebnih sredstev, občina bo dala 35 odstotkov, država pa polovico. Ravnatelj šole, Florijan Bergant, nam je povedal, naj bi se dogradila še približno 120 m2 velika galerija, kar bi zagotovilo osnovne pogoje za izvedbo športne vzgoje učencev, organizirano rekreacijo in za treninge lokalnih športnih društev. V veznem hodniku telovadnice pa naj bi bili poleg garderob, skladiščnih prostorov in sanitarij tudi prostori za zobno ambulanto. Z dozidavo šolske stavbe bo šola poleg učilnic v skladu z zahtevami nove šolske zakonodaje pridobila tudi sodobno kuhinjo, jedilnico in ustrezne sanitarije ter garderobo. Obnovili naj se tudi skoraj vse instalacije, predvsem ogrevalne, zamenjali streho ter obnovili stavbno pohištvo in fasado na šolski stavbi. Samoprispevek naj bi znašal približno 8.000 SIT na mesec na krajana. (Božidar Zore, Galex) OB KOFETKU »Z gledališčem sem se začel ukvarjati že v šestdesetih letih, ko za mlade ni bilo nekih posebnih oblik sprostitve. Takrat je bilo Delavsko kulturno društvo Svoboda na Senovem izredno aktivno v več sekcijah, še zlasti v dramski, kjer sem tudi sam našel razvredrilo zase. Čutil sem, da lahko tudi na amaterskem področju nekaj naredim,* se svojih odrskih začetkov spominja Ernest Breznikar, odličen igralec s Senovega, sicer pa dobitnik Severjeve nagrade za najžlahtnejše dosežke poklicnih dramskih umetnikov, študentov dramske igre in nepoklicnih igralcev. Enč, kot mu pravijo prijatelji, se je v svoji bogati karerieri na ljubiteljskem gledališkem odru pojavljal v številnih vlogah, od ženina, moža, očeta, grofa, pisarja, inšpektorja, Krjavlja, bebca, nadučitelja, mlinarja, sodnika Adama, do grobarja. «Ne morem reči, da sem se v vsaki vlogi dobro počutil, čeprav sem se vedno poskušal vživeti v lik, ki sem ga igral. Tudi če sem igral resno vlogo, so se mi gledalci že ob prihodu na oder začeli smejati, pa čeprav je bila hudičevo resna zadeva. To je bilo potrebno premagati. Mislim pa, da je komedijo težje igrati kot dramo,« resno pove Breznikar, ki pa seveda vseeno najraje zaigra v kakšni komediji. Ernest Breznikar je znan kot vesel in zabaven mož, ki zna tudi »družbo gordržatV Prijatelji omenjajo, da v dobri družbi rad zapoje, v številnih jezikih recitira Lepo Vido, poznan pa je tudi med «jagri» in ribiči. Čeprav opravlja nadvse resen poklic, gre za izrazito duhovito osebo, ki uživa v kraju in širši okolici ugled in Dobitniki Severjeve nagrade na slavnostni podelitvi v Škofji Loki - od leve: Vladimir Jure, Uroš Smolej, Bernarda Oman, Gorazd Žilavec in Ernest Breznikar. spoštovanje, kar pa z veseljem vrača vsem, ki delajo in živijo z njim. Gledališki oder mu predstavlja tudi drugi dom, saj je na njem spoznal svojo ženo, nanj pripeljal vse tri otroke in kasneje še zeta. Pravi, da brez podpore družine ne bi šlo, zato je sedaj veliko lažje. Pa še družinska tradicija je postalo. Med soigralci je priljubljen, saj je strpen do mladostnih radoživosti in sprejemljiv za vse, kar je sodobnega in kakovostnega. Z vlogo grobarja v Partljičevi komediji Nasvidenje nad zvezdami je Ernest Breznikar v okviru Linhartovega srečanja podeželskih gledališč v Nazarjih, kjer je nastopila tudi dramska sekcija DKD Svoboda Senovo, še posebej opozoril tako amatersko kot tudi strokovno gledališko javnost na svoj izjemen talent. S svojo vlogo je bil nedvomno eden najopaznejših igralcev srečanja, kar je ZKO Krško vzpodbudilo, da ga je predlagala za dobitnika nagrade Sklada Staneta Severja. Kot ljubiteljski igralec Breznikar vseskozi jemlje igro zelo resno in odgovorno, vsaki vlogi se posveti s tankočutnim občutkom za sporočilnost, njegov igralski izraz je prepričljiv in nevsiljiv. Predvsem pa je opazna njegova obrazna in Ernestu Breznikarju so komedije pisane na kožo Ernes Breznikar s soprogo Ano telesna mimika, ki odlično odšli kava vlogo, ki mu je zaupana. Konec minu-lega leta je Ernest Breznikar za svoje izjemne igralske stvaritve prejel Severjevo nagrado, kar je zagotovo veliko priznanje za ljubiteljskega igralca. Še posebej za to, ker je v prvi vrsti namenjena profesionalnim igralcem in študentom AGRFT. Stati med blestečimi imeni, kot sta Bernarda Oman in Vladimir Jure, je priznanje in v ponos dobitniku, domači ljubiteljski skupini in vsej občini. «Čeprav mi priznanje pomeni veliko, jaz ostajam isti. Nič se ni spremenilo. Upam, da me bodo gledalci tudi tako sprejeli,« je še povedal Ernest Breznikar -Enč. (Galex)