Št. 136. V. Gorici, v torek dne, 29. novembra 1910. fehaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ¦ V » . . io» V, » • - " 5 „ Rosamičrt^številkestanejo lLtxjn..„. "V Gotici še-proM^^oža^iv. vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izr,edne priloge : Ob novem letu »Kažipot 1 po Goriškem in firadiščanskem" + in dvakrat v letu „.Lozni red že leznic, paniko? in pošimb. zvez" Na naroČila brez doposlane naročnine &« ne oziramo. Tefea| ML. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo : i nahaja v Gosposki ulici št.,7 ? Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati locp Gorica.. Oglas« ia poslanice se računijo po PetH-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta-— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Toltffon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabrgčck (odgov. J. FabJJič) tiska in zal. - pozi Pred par leti je vlada napovedala veliko gospodarsko akcijo v prilog primorskim deželam. Z veseljem smo pozdravili naznanjeno gospodarsko pomoč, saj vidimo in čutimo vsi, kako so potrebne take pomoči primorske dežele, posebno pa še naša Goriška. Takrat se je razpravljalo obširno o potrebah dežele, in pričakovati je bilo, da vlada začne z velikim delom v kratkem času, kar bo v vseobčo korist naši revni deželi. Obljubljeno delo bi se zrcalilo v državnih proračunih in vezano je bilo na sodelovanje deželnega zbora. Ali v deželnem zboru je bilo tačas zaveznikom malo mar za gospodarsko akcijo v prid naši deželi, malo so se brigali za to, da je nujno potrebno, da deluje deželni zbor, ker je akcija vezana na dežel-nozborsko delovanje — rajši so uganjali obstrukeijo. divjali in razbili deželni zbor. Naš slavni deželni zbor vsled znane zveze in njenega škandaloznega početja ne more priti do rednega dela. Leta tečejo, dežela trpi — ona gospodarska akcija pa se pogreza v pozabljenost. Na mesto da bi bil deželni zbor goriški prijel za ponudeno roko v pomoč deželi, se bavil temeljito nemudoma z raznimi gospodarskimi rečmi, katere je obsegal program; namesto da bi bili zavezali vlado potom deželnega zbora, da bi bila začela izvrševati akcijo, stavljaje v državni proračun potrebne svote — so uganjali neumosti ter prizadjali deželi neizmerno škodo. Goriška gine iz proračuna. Včasih smo še čitali razne postavke za ceste itdr, sedaj se gradi le to, kar hoče vojaška oblast. V proračunih seveda ni ne duha ne sluha o gospodarski akciji vlade v prilog naši deželi. Lani je izkazoval finančni minister za tekoče leto velik deficit, letos je zmaz.il skupaj prebitek za prihodnje leto. V proračunu za prihodnje leto seveda tudi ni vi narja iz napovedane akcije. Tako potrebne so razne regulacije, cestne zveze itd., ali nič ne odpade na našo deželo, prav kakor da je ona gospodarska akcija že padla v vodo. Celo tisti hidravlični urad v Gradišču ob Soči so razpustili, dasi še ni bil dovršil svojega dela. Goriška je pozabljena. To je zasluga nesrečne zveze Gregorčiča s Pajerjem. Tako bridke so posledice te nesrečne zveze. To so dosegli obstrukcionisti: slovenski klerikalci in laški liberalci. Vlada je rekla: dežela je potrebna, pomagajmo jej, ah v to svrho mora zborovati deželni zbor, katerega naloga je, da temeljito prouči vse potrebe ter potem z vlado skupno izvršuje napovedano delt v* blagor dežele. Toda strankarske in osebne koristi so veljale pri zaveznikih več kot pa obči blagor dežele. Deželni zbor 3ii mogel in ne more zborovati vsled hudobije zaveznikov; posledice so tu, britke posledice: Goriška ie pozabljena! Ce deželni zbor ne pride kmalu do rednega delovanja, bo izguba za našo deželo vedno večja; redno delovati pa ne more pri zvezi Pajer-Gregorčič, to je do-gnana reč. Naše ljudstvo zahteva od deželnega zbora delo v korist deželi, še toliko bolj. ker je zvezana s tem delom vladna gospodarska pomoč; zato pa zahteva tudi. da se odstrani ovire, ki onemogočajo redno funkcijonirauje deželnega zbora in ki tičijo v znani prokleti zvezi. Če se to ne zgodi kmalu, odtegne vlada napovedano pomoč popolnoma, češ, saj je pravzaprav niti nočejo, ker ne deluje deželni zbor ter je tem ljudem več za svoje osebe in strankarske interese kot pa za dobrobit cele Goriško-GradiŠčanske dežele. Zgodovina bo učila, kako proklet-stvo za goriško deželo, posebno za Slovence, je bila zveza Gregorčiča s Pajerjem. ii itelistvo. »Soča« je priobčila v št. 127. članek >\ z učiteljskih krog ov «. Uredništvo se je oziralo na pisca ter priobčilo članek, katerega je pisec v spremljevalnem pismu sani označil, kakšen da je. Članek je vzbudil vsled svojega tona vihar pri klerikalcih, naprednjaki pa so bili mnenja, da s takim načinom boja si učitelji ne bodo nič pomagali. Verjetno, da vskipi kri od klerikalcev toli žaljenemu učitelj-stvu, da govori kdo izmed učiteljstva potem nekako tako, kakor govorijo klerikalci o učiteljstvu. »Soča» pa se izogiblje tona, s kakoršnim se nič ne pridobiva; piše dostojno in stvarno. Prav radi tega pa so klerikalci planili po onem dopisu ter zagnali krik o surovosti. Seveda nas ne obhaja strah pred klerikalci, ali nespametno je po drugi strani, dajati jim v roke orožje, katero potem vihtijo proti svojemu nasprotniku. Soča je bila vsled onega članka zaplenjena. Oglasil se je v prihodnji številki g. Andrej G a b r š č e k s tako-le izjavo: »K zadnji zaplembi. — »Soča« od torka je bila zaplenjena zaradi par odstavkov v dopisu iz učiteljskih krogov. Ni kaj reči, zaplembo je lahko utemeljiti! Napadati jedeu cel stan na tak način, je pre-grešek tudi proti najlibendnejšim načelom. Kratko in malo pa tak način boja ni na mestu v sedanjih težkih in resnih časih, ko imamo na vseh krajih in koncili polne roke stvarnih, tehtnih, uničujočih sredstev proti klerikalni strahovladi in ilahonski prepotenci v naši deželi. — Res je, da klerikalci vsak hip izzivajo in žalijo tako ostudno, da mora zavreti kri v količkaj toplem naprednem srcu, ki prekipeva v pravični jezi in daje duška ranjeni duši AH hladen razum naj nadvla-duje čustva, zato prosimo gg. dopisnike, da le s stvarnimi razlogi, s kričečimi dejstvi v in resno dostojni obliki vodijo našo pošteno stvar do sijajne zmage. Uredništvo je cesto v zadregi, kaj hoče s poslanimi dopisi: Ako ne priobči ali preveč črta in preminja, sledi nejevolja dopisnika, — ako priobči, sledi zaplemba, če te ni, pa gotovo različna kritika. Jaz sam že večkrat nisem bil zadovoljen z marsikako vsebino in obliko priobčenih dopisov. — Zato pa prosimo gg. dopisnike »Soče« in »Primorca«, na se strogo drže" stvarnosti in vzvišene dostojnosti, ki jo zahteva sedanja doba našega dela na Goriškem. A. G-—k,« Gabrščekove besede so napredni krogi na sploh odobrili, iz učitelskih krogov pa smo tudi zajedno culi glasove, da tak način boja, kakor v zaplenjenem članku, ni na mestu. Gabršček je govoril pametno hi umestno, obrnil se je na sploh do dopisnikov ter priporočil stvarnost in dostojnost. Proti uč'" ijstvu kot takemu ni v Ga-brščekov i izjavi niti besedice. Mislili smo, da je ta reč s tem končana: za enkrat naj bo, prihodnjič pa se bo drugače odgovarjalo, in sicer naj se godi to tako, kakor v oni izjavi povedano — ali varali smo se. Dne* 18. t. m. je izšla 46. številka •« U č i t e 1 j s k c g a T o v a r i š a«, ki je glasilo tudi goriškega učiteljstva. Tam smo čitali na prvi strani z Goriškega poročilo učiteljskega društva za goriški okraj, na drugi pa v »Obrambnem vestnlku« to-le: »Iz Goriškega nam pišejo: Našemu prijatelju in lastniku »Soče«, g. A. G. se je zdelo potrebno napisati v št. 128 imenovanega časopisa ne bas laskav komentar k uvodniku Iz učiteljskih krogov v 127. št. »Soče«. Tovariše opozarjamo nanj, da ga pazljivo prečitajo in izprevideli bodo, da se prijateljstvo omenjenega gospoda, našega nekdanjega tovariša, do nas ni dosti izpremenilo,« Tako torej! Pošteno bi bilo, da je »Učit. Tovariš* priobčil tudi to, kar je »prijatelj« Gabršček napisal v št. 128. »Soče«. Potem bi oni učitelji, ki niso čitali »Soče«, mogli presoditi, kaj tako strašnega je zakrivil g. Andrej Gabršček, da ga mora urednik »Učit. Tovariša«, voditelj učiteljstva, poslanec Gangl, vtikati v »Obrambni vesthik«, kamor vtikajo one, katerih naj se učiteljstvo boji In ogiblje! Obrnili smo list zopet in v oči nam je udaril peti odstavek poročila uči- ' ieljskega društva za goriški okraj, obrnili Kapitan Hattcras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jales Verne. — Prevel 0. I. '.Kw.ec). Kmalu so prišli do nekakega zatišja v globoki soteski, in kak prizor se je -odprl tu njihovim očem! Odrevenela, pod tem belim mrtvaškim prtom napol pokopana trupla so molela tu in tam izpod snežne odeje. Tu -rama, ondi noga, še naprej zgrbaneene roke in glave s še ohranjenim izrazom grožnje in obupa. Doktor stopi bliže, toda steče nazaj ves prebledel in prepadel, Duk pa kakor presrašen zamolklo zalaja. »Grozno! grozno!« krikne doktor. »No, kaj?« vpraša orožničar. Al jih niste spoznali?« tuguje doktor potrto. »Kaj hočete reči?« »Poglejte!« V, tej globi se je pred kratkim uprizoril zadnji boj ljudi proti podnebju, proti obupu, proti lakoti sami, kajti na gotovih ostankih se je še dalo spoznati, da so se nesrečneži gostili s človeškimi trupli, mogoče še z utripajočim, mesom; med,njimi je doktor spoznai Shandona, Pena, malovredno moštvo Forward», Moči so pošle in živeža je zmanjkalo nesrečnežem; šulupo so jim najbrže razbile lavfoie ali pa se jim je pogreznila v kak prepad, in tako si niso mogli opomoči s prostim -morjem;, mogoče so se tudi izgubili sredi neznanih celin. Sicer pa ljudje, ki so odpotovali kot uporniki, niso mogli dolge vztrajati v 'oni edinosti, ki edino omogoči, da se izvršč velika dejanja. Sicer je imel še vsak voditelj upornikov le dvomljivo moč v rokah. Brez dvoma so drugi kmalu prerasli Shandonu črez glavo. Naj bo temu tako ali tako, to moštvo je očitno prestalo tisoč muk in obupov, da je prišlo do tako strašnega poraza. Toda skrivnost njihovih bed je *za vselej pokopana v snegu tečaja. »Bežimo, bežimo!« vikne doktor in vleče svoje tovariše proč od usodnega mesta. Groza jim je trenutno vžgala moč, da so se odpravili na pot. XXVII. Sklep. Čemu govoriti na dolgo in široko o težavah in nadlogah, ki so jih morali prenašati ijudje ekspedicije, ki so še ostali pri življenju? Niti sami se niso mogli spominjati vseh podrobnosti zadnjih osem dni, odkoder so našli grozne ostanke moštva. Vendar so,se 9. septembra nahajali po neki čudežni noči ob rtu Horsburg, na koncu Severnega Drevona. Umirali so že od lakote; osemiinštirideset .ur že niso ničesar jedli, in njihov zadnji obed je bil iz mesa zadnjega eskimskega psa. Bel ni mogel iti dalje, in stari Johnson je že čutil, da se mu bliža smrt. Bili so na obrežju Baffinskega morja, ki je bilo deloma zamrznjeno, to se pravi, na potu v Evropo. Tri milje proč od obrežja so se ledu prosti valovi šumeče zaganjali ob ostro robovje ledenih plasti. Čakati so morali, da se .slučajno pripelje mimo kak somolovec, toda kako dolgo?... Vendar nebo se je usmililo teh nesrečnežev, kajti naslednjega dne je Altamont razločno zapazil na obzorju jadro. Lahko si je misliti, kaka napetost, kak strah vlada pred varljivim upom, kadar se v tem slučaja prikaže ladja; sedaj se približuje, sedaj zopet oddaljuje. To jie grozno omahovanje med upom in obupom, in v trenutku, ko ponesrečenci mislijo, da so že rešeni, se opaženo jadro pogosto oddalji in izgine na obzorju. Doktor in njegovi tovariši so vse to skusili; na-slanjaje se drug na drugega so se bili privlekli do kraja ledene gladine in videli so, kako ladja polagoma izginja, ne da bi bila nje opazila. Klicali so, toda zaman. Tedaj šine dokforju zadnja misel v njegov iznajdljivi um, ki mu je bi! dosedaj tako izborno služil. Velika ledena ploča, ki jo je gnal tok, je zadela ob ledeno površje. »Ta led!« vikne dokto. kazaje z roko. Tovariši ga niso umeli. , »Vstopimo! vstopimo!« kričVdalje. Tedaj se vsem posveti v glavi. »Oh j gospod CIawbonny, gospod Cla\ybonny!« vikne Johnson ter objame'doktorja. Bell steče z Altamontom k sanem, vzame ž njih eno mostnico, jo vsadi v led ka&>r jadralk in jo pritrdi z vrmi; šotorovo streho so raztrgali, da so naredili iz nje, za silo jadro. Veter Je bil ugoden; zapuščeni nesrečneži, so planili na razpadi ji vi splav ter odpluli na Širno morje.' Dve uri pozneje so bili sprejeti po nečuvenih naporih zadnji ljudje r?orwjarda na ladjo Hans. Christien-a, danskega somolpvca, ki je plul proti Davidovemu prelivu. ^ •,.,* . #;,L.,j( ,XL,i: 68 V soboto koncert ..Pevskena in alasbeneua društva". smojist in iz.. »obramibnega vestnika« nam jeTzadonel"— bojkot Gabrščeku! \ Torej za to, ker »Soča«, ki je last Oa» brščekova, odpira, predale preganjanemu učitelfstvii, da se svobodno brani v listu in lisj; sam od sebe odbija hude napade na učiteljstvo, zato torej je zaslužil Gabršček bojkot pri učiteljstvu. ; »Pazljivo naj prečrtajo Oabrščekov komentar« in izprevideli bodo, kako strašno*nevaren je Gabršček učiteljstvu! Prosimo, le čitajte ga res, opozarjamo posebno učiteljstvo, naj ga res le pazljivo prečita. Kdor ima pamet v -glavi, poreče: Gabršček ima prav, tisti »obrambni« pisec »iz Goriškega« (slovnice naj se uči, da ne bo pisal iz Goriškega!) in »Učit. Tovariš« pa sta zagrešila nekaj, kar ni prav nič prikladno, koristiti učiteljstvu. Na »obrambni« izbruh smo molčali do •danes, čakali smo, da izide še jedria številka »Učit. Tov.«, ki bi morda popravila tendencijozno vest v »Obrambnem vest-niku« prejšnje številke, toda to se ni zgodilo, Zatorej vemo, kako jo imamo soditi! Nekaj čudnega je pri nekaterih učiteljih, ki zahtevajo za vsak svoj korak in za vsako svojo besedo le odobravanje ter so nasprotni vsaki besedici, ki bi dišala po kritiki njihovih korakov. In vse generali-zujejo nekateri: če rečeš jednemu kako nevšečno 'besedo, pa si razžalil ves učiteljski stan! Ker je Gabršček na članek jednega .poprosil na sploh, naj se v s i borimo le dostojno in stvarno proti klerikalcem ali je tu vmes prizadet tudi učitelj člankar .— evo, pa je razžalil Gabršček vse slovensko učiteljstvo! V »Obrambni vestnik« ž njim. na ^pranger« z ukazom, da se ga učiteljstvo izogiblje ter ga bojkotira! Res, v prijaznih razmerah živimo! Če bodo nadaljevali tako, postanejo razmere ie še prijaznejše. Učiteljstvo ima malo prijateljev; kdor pa tako dela, kakor oni pisec v »Učit. Tovarišu« in »Tovariš« ž njim vred, ta gotovo ne množi vrst učiteljskih prijateljev na Goriškem. Sapienti sat! ija, njena za narod. Ona je y vednem stiku z ljudsko maso, in zato razpolaga z znatno življen-sko močjo. Inteligenca v Srbiji ima še tudi to prednost, da se ni napajala^ Rament studencu m&dernfti, zapadnih rsukov civilizacije Peste in Dunaja, kakor te slučaj srbske inteligence iz Avstro-Ogrske. Ona Jemlje iz neposredno pravih virov, jemlje iz prvih rok — i« Nemčije, a največ iz Francoske. Ce tudi je kulturno mlada Srbija deli od zapada nego srbski kraji v -Avstro-Ogrski, vendar je snbskat inteligenca moderneja v mišljenju, in večina v resnici zairadniška. Ali Srbija ima tudi svoje napake, potencirane napake cele naše jugo-zapadne rase, napake, katere prihajajo iz njenih vrlin — »napake svojih ^rlin«. Posledica njene revoiucijonarne državne sestavine je izvestna politična objestnost, pretiran individualistični duh, slabo utrjena državna misel. Potomci hajdukov in vskokov imajo še vso ono nediscipliniranost, ne-društvenost, nekako nevglajenost, ,'<*$L•; |. nek one dobe, ko je vsaka družina si morala sama braniti svojo streho, vsak po-jedinec sam svojo glavo. Kakor njegovi predniki, tako ima tudi današnji Srb poseben dar za individualno samobrambo, ali nima še dovolj or:ega višjega socialnega čuta, stvarilne moči, h o-obnosti za sistematično, vstrajno delo. Vse ono, kar je razdiraiočega in anarhističnega v srbskem značaju se je pokazalo v divjem političnem boju, v mržnji, zlobi in zavisti« v onem sovraštvi: katero se razvidi iz onega takoimenovanega belgrajskega »rumenega tiska«. Brez tradicij in čuta skupnega pokol jen ja, skupnosti v delu za narod, Srb večkrat živi »tje v en dan«,' ima rad politiko »dneva in trenutka«, ne more vstrajno vzdržati napora. Kakor se hitro ogreje, tako se tudi hitro ohladi. SangviniČen, nervozen, razdražljiv, bolj ne gativen kakor pozitiven, »rajši podira kakor vstvarja — slab sluga, a tudi slab gospodar. V življenju se da voditi boli sreči in slučaju, kakor pa razumu. Današnji Šrb je vse svoje napake kakor tudi dobre lastnosti prenesel v svojo 'državo, v svoje družabno življenje in književnost. Sreča je, da pozitivne lastnosti so nekak* stalna stran narodnega značaja in se ne menjajo, medtem, ko se ona nega^ tivna svojstva, katera so v bitnem inne-pomirljivem nesoglasju z modernim življenjem, s socijalnhn duhom časa in.sočasno državo primeru« in progresivno slabe in izgubljajo. Kakor se dete padaje nauči hoditi, tako je tudi modelna Srbija v sto letih padanja in omahovanja, na koncu cele vrste drago pridobljenih izsku-šenj in zadobljenih bolečih ran, se naučila hoditi po svojih nogah in svojem potu. Veliki narodni preporod je danes dovršen in sicer povoljno za srbsko pleme in srbsko demokracijo. Srbi so si sami, s svojo prirojeno močjo vstvarili svojo državo, v kateri je vsa vlada v 'rokah Srbov; a ne v rokah tujcev, kakor je to slučaj drugih, Ijenju izkušenj se je Srbija okrepila in postala sposobna za moderno življenje. Našla }e ravnotežje, in prava kulturna Srbija je na pravem potu dela. V tem smislu se lahko reče: Srbije še ni biio — Srbija Šele bode! —e— Družba sv. Cirila in Metoda. Občni zbor »Podružnice sv. Cirila m Metoda za Kobarid in okolico« se bo vršil dne 1. decembra 1.1. ob Z. uri popoldne v Čitalničnih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor. Domače vesti. (Konec.) Ta srčna, vporniška rasa je vstvarjena iz neke vrste revoiucijonarne selekcije in ima svoje zelo dobre lastnosti. Živa, svobodoljubna, ponosna, žejna neodvisnosti, sposobna za velik polet v časih sklepov. Ona je v svoje novo življenje, državno in kulturne, zan-;la vse svoje dobre strani. Srbski kmet je bister, in med kmetskim ljudstvom se dobe tipi čudovite inteligence. Odtod pri srbskem narodu in v srbski književnosti toliko treznosti, inteligentnosti širokega obzorja, liberalizma v idejah, ostrega duha in pravilne sodbe, toliko razumne kritike in plodne pozitivnosti. Te prirodne narodne posebnosti inte- ) Hgenti dobro obdelujejo. Čeravno v deželi ni bilo stanov in razrednosti, vendar se je iz ljudske mase hitro vzdignilo meščanstvo, in danes se meščanstvo in inteligenca stalno osveža in krepi z mešanjem te zdrave narodne krvi. Ta narodna inteligenca, kš le izšla iz naroda, živi zopet bedo, ie.raZumel .»dinjiLo zgodbo. Z Z*UJ Sj v dS ° 'i0 ''""'T3'/*1 veletržca do delavca Srbiji — v svobodi preizskušen za svobodo — politično zrel, in brez varuha, gospodari sam s seboj. Postavil je državo ne dinastiČno, ne stanovsko; nego svojo ša-mo-narodno-ljudsko. Zadnje narodne nesreče so storile mnogo s svojimi brutalnimi nauki. V živ- Vspored koncerta, ki ga priredi »Pevsko in glasbeno društvo« dne 3 de-j cerrtbra t. 1. obsega sledeče točke: Vspored: 1. K. Bendl: T a t r a n s k a v i j o I ic a, možki zbor in tenor-solo s spremlje varnem klavirja; 2. A. Dvorak: a) O j, z.e 1 e n. i, t r a vi c a..., b) Ujeta, c) Na begu, iz »Moravskih dvo-spevov«, poje ženski zbor; 3. a) R. Roz-košny: P r o h u b * h k u, ,) B. Smetana: Arija iz opere »H u bič H a«, c) Pavšič: Past ar i c a, poje gospa Berta Ja-wurkova; 4. Oskar Dev: a) Tihi veter odmorja ..., b) Hrepeneti j e, poje možki zbor; 5. a) J. Jindrich: N ot t u r n o, b) J. Jindrich: To vedel b y c h rad... poje gospa Berta Ja\vur-kova; 6) J. Brahms: Dekle (srbska), poje mešan zbor. Zborovodja g. Josip Micht Pri klavirju g. Ciril Eržen. — Začetek ob 8Va uri z v e čie r, blagajna se odpre ob 7Va uri zvečer. Cene: fotelji po 3 K, sedeži v parterju I.—III. vrste po 2.50 K, IV.—VHI. vrsfe po 1.80 K; na balkonu I. reda po 2.50 K, II. reda 1.80 K. Stojišča po 1 K, dijaki, vojaki do narednika in člani pevskih društev 50 vin. Predprodaja v knjigarni A. Gabršček, Trgovski dom. Kakor vidno, vspored je lep in zelo zanimiv. Najbrže tudi vspeh bo lep... . Za koncert »Pevskega in glasbenega društva« se ne bo razpošiljalo posebnih vabil; pride lahko vsak, kdor se za glasbo in petje zanima. Občinstvo se 'opozarja, naj ne pozabi preskrbeti se z besedilom skladb, ki se jih bo ta dan pelo. Kdor pozna tekst p e s n i j, lažje u m e v a in u ž j v a proizvajan je. Besedilo se dobi za znesek 20 v ali v predprodaji v knjigarni A. Gabršček ali pa pri blagajni na dan koncerta. Smrtna kosa. — V Kozani je umrla Rozalija Mavric, pos^stnikova žena. Kar nepričakovano je izdihnila v soboto. Včeraj je bil pogreb, katerega se je udeležilo obilo občinstva. Naj počiva v miru. Žalujočemu soprogu naše sožalje! Glas iz občinstva: Gospod urednik: oprostite moji radovednosti, a drugače si ne morem pomagati kakor tako, da vprašam Vas naravnost, če Vam ie kaj znano o letošnjem Miklavževem večeru. Otroci mi ne dajo miru in vedno povprašujejo, če pride tudi letos Miklavž k Jelenu ali pa če pride domov. Ako Vam je kaj znano — Vi >se tudi lahko direktno informirate pri kompetentnih krogih, prosim sporočite to čimprej, da bode rešeno to družinsko vprašanje. Miklavževa prijateljica-. Odgovor uredništva: Miklavževi prijateljici odgovarjamo, da smo slišali nekaj o dveh Miklavževih večerih t. j. za otroke menda v pondeljek popoldne v Trg. domu in za odrastle 7 sredo zvečer 7. decembra pri Jelenu z lepim vspore-dom. Ako kaj zvemo, prav radi priobčimo, da zadovoljimo Miklavževe velike in male otroke, njegove prijateljice in prijatelje. Sveti Miklavž bo kmalu tu. Našim otrokom ne more napraviti večjega veselja, kakor če jim -položi na mizo »M o d r e g a J a n k a«, ki jim je v kratkem postal najljubši prijatelj. -Knjiga posreduje mladini najvažnejše nauke o higijeni in o iepelti vedenju, pri čemur pa se našim ljubljencem prikupi s šegavimi kiticami, veselimi otroškemu duhu primernimi prizori in lepimi četverobarvnimi podobami, ki nam z drastično komiko slikajo zle posledice različnih razvad. Ker se otroci tako igraje pri uče vsega, kar je potrebno, da ostanejo zdravi in se razvijejo v koristne člane človeške družbe, je pač ni boljše in pri-poročljivejše knjige. »Modrega Janka« dobiti je v vseh slovenskih knjigarnah; dobi se jo torej tudi v knjigarni v Trgovskem Domu v Gorici. Lažnjiva »Gorica« ne more drugače poročati o občinskih volitvah v Lokovcu kot Je lažnjivo. — Pri teh volitvah sta nastopili prvikrat dve stranki: napredna in klerikalna; pri prejšnjih občinskih volitvah je volila le ena stranka, katero so možje pri »Gorici« prištevali za svojo! To je resnica, laž pa je »Gori-čina« trditev, da se je nahajala uprava Lokovške občine dosedaj v »liberalnih« rokah. Res pa je, da se je izvršil preobrat v lokovški občini in je dobila napredna stranka v njej trdna tla. Poprej so gospodovali v njej le klerikalci. Na državnem kolodvoru v Gorici se šopiri nemščina. Poročajo nam pa še ta skoro neverjeten slučaj: V soboto je prišel neki Slovenec po neko pošiljatev. Slovenski uradnik, ki je lahko videl Že iz naslova, da ima opraviti s Slovencem, je naznanil Slovencu v n e m § k e m jeziku, koliko ima plačati. Slovenec, ki pozna onega slovenskega uradnika, začuden vpraša po slovensko: koliko? Ia slovenrki uradnik mu naznani zopet po n e m š k o svoto, katero je imel plačati. F vijo, da je ta slovenski uradnik sin deželnega poslanca in odbornika Berbuča!! Zlobni jeziki pa so govorili svoj Čas tudi to, da »Gorica« pušča Čisto v miru slovitega nemškega postajenaČelnika Wieserja radi tega, ker je uslužben na državnem kolodvoru Berbučev sin! Komentar naj si napravi vsak sam! (Dalje v prilogi). Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe so. C. in ITI bodi Dam st-ela dolžnost! nostjo jim je stregel in posrečilo se mti je. ohraniti jih pri življenju. ' • '. Deset dni potem so Clawibonny, Johnson, Bell, Alta-mbnt in kapitan Jrlatteras izstopili v Korsoeru, v Seelan-diji na Danskem, odkoder so se napotili preko Altone in Hamburga v London, kamor so dospeli 13. istega meseca potem ko so se komaj zopet malo okrepili. Prva skrb doktor jeva je bila, da si je izprosil ,od londonske Kraljeve družbe za zemljepisje, 'dovoljenje, da ji sme nekaj sporočiti; dovolil se mu je vstop k seji 15. julija. Mislimo si, kako se je čudila ta skupščina učenjakov in s kakim navdušenjem so doneli živioklici , ko je doktor prečital listino Hatterasa. To potovanje, edino v iizprehod se je vršil neizpremenljivo v isti smeri v nekem drevoredu v Sten-Cottagen. Ko je kapitan prišel do konca drevoreda, se. je vrnil. Si &a hotel ustaviti, je pokazal s prstom na gotovo točko n? nebu. Si ga li hotel prisiliti, da bi se obrnil, se je razvnel, in Duk, ki se je ž njim vred razjezil, ie besno zaklal. Doktor je skrbno opazoval to čudno manijo; kmalu je spoznal vzrok lzvanredne trdovratnosti; uganil je, zakaj se je mož ižprehajal vedno v isti smeri in takorekoč pod vplivom neke magnetične sile. Kapitan Ivan Hatteras je hodil neizpremenljivo proti severu. Priloga „SoLe" št. 136. z dne 29. novembra 1910. Državni poslanec Al. Štre-kelj je vložil v poslanski zbornici 25. t. m. nujni predlog za pomoč po toči poško- L dovanitn prebivalcem v ajdovskem sod-nijskem okraju, a posebno sveto-krlžki občin lin Brjam pri Rl-hembergu. Umrl je danes nagle smrti v visoki starosti g. V. H um ar, nekdanji vadmčni učitelj-?- <4ST^-V^ ukraM šoUki^ad^jr^il^I v pokoju. N,aj po&va^ntfrul**:*''r - -'"": * Poroka. — V soboto se je poročil odvetnik na Dunaju g. dr. Stank6 L a pa j n e z gdč. Vido L a p a j n e, hčerko okrajnega glavarja v p., Šte^anj^Lapajneta. -Naše čestitke! •¦ ¦'" '¦ " *"~ '"' »Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju« je razdelilo meseca novembra med revne visokošolce 1075 K, v nadi, da se oglasi večje število podpornikov, dobilo je pa letos samo 88 K. Veliko potrebnih prosilcev se je moralo vsled pomanjkanja sredstev odkloniti. Da se beda našiti ubogih dijakov saj nekoliko olajša, prosimo vse tiste, kateri so prejeli položnice, a se do sedaj niso odzvali, kakor tudi druge rojake, da pošljejo vsaj malo »podporo temu prepotrebnemu društvu. Prosimo torej nujne pomoči! Darove sprejema blagajnik I v a n L u z a r, nadrevident juž. žel. v p., Dunaj 111. Reisnerstrasse 27. Kranjska dežela na robu finančnega propada, — Klerikalci radi govorijo o gospodarstvu drugih, da bi tako zakrili svoje zanikerno gospodarstvo.- Sedaj se je izkazalo, kako imenitno gospodarijo v kranjskem deželnem zboru in odboru. Kranjski dežehii zbor je bil sklenil lani posojilo 10 milijonov. Na račun tega posojila so klerikalci mnogo grešili, zadolževali se, porabljali denar, namenjen v druge svrhe itd.; vse to so delali, ker so pričakovali 10 milijonsko posojilo. AH tega posojila ne bo. Vlada je to posojilo odrekla in klerikalci so v največjih stiskah. Tako gos poda rije na Kranjskem, nič boljše na Goriškem v lepi družbi., laških liberalcev! Imenovanje. — Slovenec ing. Josip Pavlin je imenovan za stavbnega pristava pri c. kr. primorski vladi v Trstu. »Zveza Južnih Slovanov«. — Izstopili so iz »Zveze južnih'Slovanov« 4 Dalmatinski poslanci Dutibie, lvaniševič, Pcrič in Prodan. Med tem časom, ko ni bito državnega zbora, so se ojačili klerikalci po hrvatskih deželah ter se združili v jedno stranko, kateri pripadajo tudi omenjeni poslanci. Pri nadomestni volitvi v Dalmaciji je bil izvoljen v državni zbor Srnod-laka, kateri ie v »Zvezi« hospitant, torej ni reden član »Zveze«; tega smatralo za svobodomiselca, in to navajajo kot vzrok da so izstopili iz »Zveze«. V resnici pa jim je velevala klerikalna stranka hrvatska, da morajo pokazati tudi na Dunaju, kaj so in kam tičejo. Baje ustanovijo omenjeni štirje dalmatinski junaki svoj »Hrvatski Koncert „PeYtte§a in glasbenega društva" u soboto 3. decembra. Koncert »Pevskega in -glasbenega društva«, ki se bo vršil v soboto, dne 3. decembra v dvorani »Trgovskega doma«, obsega vrsto vseskozi lepi> foč1- muzi-kalne vrednosti — in kal\.»i zadnje vaje kažejo, tudi izvršitev bo vred.io, da .pridejo poslušat vsi, ki ljubijo plemenito zabavo, t. j. zabavo, pri kateri č u t u ž i v a i n duh se po v z d i g u j e. Žalrbog, zabav te vrste je v Gorici le malo; za to tem bolj moramo izkoristiti vsako priliko, ki se nam ponuja, ker plemenita zabava je duši ravno tako potrebna in koristna, kakor telesu redilni kruh. To potrebo so čutili že stari Rimljani in so zato zelo odločno od svojih cesarjev zahtevali »p a ne m et circen-ses« — kruha in igre. In dobri cesarji so drage volje ustregli — in metali so prve krščane levom in tigrom, češ: ljudstvo se hoče zabavati! No, časi so se nekoliko spremenili in dandanes se take zabave ne vršijo. Coveški okus postaja tekom časa vedno finejši in to vpliva tudi na obliko in vsebino zabav. Dandanes zahtevamo drugačne zabave, v prvi vrsti take, ki izobražujejo našo dušo, vedrijo misel in klub«, ali v resnici jih vleče k slovenskim klerifcat&im. »Gliha'-'Vkup štriha«. Naj; gredo,, klesikajcj $uj>ajN drugi, katerim je ; res za interese Jugoslovanov v dunajskem parlamentu; pa zopet skupaj. Tudi če se je število skrčilo, pa ostanejo možje, ki po svoji veljavi !aWko mnogo storijo za Jugoslovane. Zrak naj se ščisti in če je še kedo v »Zvezi«, da ne tiče v njo, le ven ž .pii2LL2§t.ali 'PajTai se zavedajo svoje naloge', ki'Je v dobri jugoslovanski politiki. Skupno delovanje s »Slovenskim klubom« pod šusteršičem ni mogoče; on razume skupnost le tako, da komandira le on. Čemu si torej nalagati sokrivdo ua neuspehih, katerih je polna SusMršičeva politika? — »Zveza južnih Sto*v>anov« šele sedaj, očiščena nezanesljivcev, lahko začne svoje pravo delovanje. Klerikalci naj ostanejo sami; bo javnost videla, kaj znajo in kaj delajo ioi neuspehe bo pripisovala le njim, kar ne bo v škodo drugim, pravim jugoslovanskim poslancem in strankam, katerim pripadajo. Kakšni so ti dalmatinski poslanci uskoki, vidimo najbolje na Dulibiču in Ivaniševiču. Izvoljena sta biia na program hrvatske stranke; kot taka torej sta bila izvoljena, ali uskočila sta v iranko-iurti-maški tabor; v novi klerikalni stranki sta, katere vodja je Žid dr. Frank. Volilci so jima dali nezaupnice, pa se vendar le držita mandatov. Taka d^a moža tičeta edino le v Šusteršičev klub! — Čim dje proč od takih ljudij, tim bolje. ' Enoten češki klub in dr. Kramar, — Poročali smo, da se je osnoval v parlamentu enoten češki klub ter da je bil izvoljen za predsednika bivši trgovinski minister Fiedler. Zakaj ne Kramar? Kra-marev padec je vzbudil senzacijo. »Nar. listy« pravijo, da je ta poraz posledica osebnih nasprotij in intrig proti dr. Kra-maru; osobito je agitird proti dr. Kramaru dvorni svetnik v trgovinskem miiiister-stvu dr. Čampaeh, katerega se je večkrat slišalo imenovati med češkimi minister-skhni kandidati. Najsi bo že kakorkoli, z dr. Kramarem in Krakom, od katerih ni bil nobeden izvoljen v parlamentarno komisijo novega češkega kluba, izgubi ta dve izborni politični moči, katerih se v interesu češke in slovanske stvari v Avstriji ne bi smelo izključiti od dela. Tega mnenja je celo Masarvkov. »Čas«, ki nikoli sm#r. v češki politiki. Krama« je pa- * del kot žrtev Šusteršičeve poli$0e, ki je j bila br^filodna,, kakor tudi češka v zad- j njem fe? prav, ker je stal Šušteršič pre- j več v ospredju. Čehi so hoteli streti'* vladni sistem, pa je Bienerth še ojačen. Kako bo pa odslej razmerje med Čehi in Jugoslovani?! pravu* tatatitota. ~- LaiM pridejo najteže ipo coni do svoje -fakultete na Dunaju. -Klerikalni slovenski "poslanci se pogajalo 2 vlado, pod kakimi pogoji bi opustili obstrukcijo proti laški pravni fakulteti. -Baje bi se zadovoljili1 s slovensko pravno stolico v Pragi ali Krakovu ter z recipr-ociteto zagrebškega vseučilišča. — Klerikalni poslanci pravijo sedaj, da je posl. Hribar kriv s vojo intoansigent-nostjo obstriijccije v proračunskem odseki!. Ha;! Poprej so se pa tako bahali s rs vojo obstrukcijo!! Vedno: Kakor kaže! J — Bati se je, da Lahi dosežejo, kar hočejo', Slovenci pa ostanemo praznih rok! Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici so-;>red kratkim naslednje slovenske učiteljice napravile izpit usposobi j en ja za meščanske ali pa ljudske šole: Za meščanske šole (I. skupina) sta naredili izpit Klavžar Zora in sestra Kri-zanič. — Za ludske šole s slovenskim učnim jezikom so bile aprdbirgne: Arrigler Roža, Bogataj Vilma, Boštjančič Marija, Bratina Milena, Miklavčič Olga, Pagon Alberta in sesira Zmazek Justina. — - Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in z nemščino kot predmetom so bile aprobirane: Abram Lavoslava (z odliko), Basa Alojzija (z odliko), Dr ufovka Vida, Jericijo Marija, Maver Valerija, Peršič Tereza (z odliko), Trampuš Alojzija, Vi-die Valentina in Žagar Milena. — Za ljudske šole s slovenskim in nemškim jezikom so napravile izpit: Bizjak Frančiška, Fohn Hedvika, Mayer Julija, Noirdin Marija, Podgornik Ana, Šenčur Zora, Treo Gabri-ela in VVmdler Marija. —- S slovenskim in nemškim učnim jezikom ter z italjanšči-no kot predmetom sta bili aprofoirani: "Berbuč Gabriela in sestra Majcen Regi-na (obe z odliko za nemški, učni jezik). Zimski šport: C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu naznanja porom deželne zveze za promet tujcev v Gorici: Ravnateljstvo uvede tudi v letošnji zimski sezoni ob nedeljah in praznikih ob ugodnem vremenu postame štartne vlake. Odhod iz Gorice ob 8.01 zjutraj, prihod v Bohinjsko Bistrico 9.40, na Bled 10.14, Jesenice 10.28. Povrat z Jesenic ob 7.32 zvečer, z Bleda 7.47, z Bohinjske Bistrice ob 8.36, v G o r i c o ob 9.52. Drugi vlaki $e bodo i športnim voznim listkom smeh" uporabljati le proti polnemu doplačilu diference. Ravnateljstvo uvede tudi p o v r a t ne vozne liste II in III raz. po izdatno znižani ceni s tridnevno veljavo. Ti vozni listki se ker naši ljudje imajo o zabavi mnenje, ki se ne strinja s tvojim člankom. Pi s a t e 1 j: Ne verjamem, da je moje mnenje slabo. Saj ... Prijatelj: Slabo sem, slabo tja! Jaz pa pravim, da koncert ne bo dobro obiskan. Pisatelj: Zakaj ne bi bil. Saj bo lep! Prijatelj: Lep sem, lep tja! Dobro obiskan n e b o! Pisatelj: Trdiš nekaj, o čemur ne moreš biti prepričan. Prijatelj: Prepričan sem, pre-" pričan tja! Toda vem, da naši ljudje ppj7 dejo drugam! Pisatelj: Pa kam? Prijatelj: V cirkus, ljubi moj, v! cirkus! Cirkus zna delati reklamo, ti: pa ne! . Pisa tel j: Pripoznaj vendar, da rer klama a la cirkus bi bila koncerta nedor. stojna. Pr i j a t e I j: Nedostojna sem, n edo-stojna tja! Vleče pa vendar in rezultat bo,J da naši ljudje mesto v koncert pojdejo v cirkus. Pi s a t e 1 j: To bi bila jako žalostna: resnica. , . Pr i j a t e 1 j: Resnica- sem, lesnica; tja! Pa resnica bo! Pisa.telj (ogorčeno): Ne verja-; meni!, -•-,¦ • ¦> ' ;• :,,\-j brida.,smeli ugorafbliati m, nastop vožnjte; te ob.-n«geLjatt in pxaznijjcih, ali.p& dan prej, Morebiti ;d®voli fele^iškd miništerstvo. s temUjsti uporabo tu^ji gotovili brzoyla-kov, .kar se naznani pozneje. — Ti vozni listki se bodo. 'izdajali na gioxi$ktem kqlod-voni za Podbrdo, Bistrico,'Bledi ^e.-senice, Trbiž,. B^eftak in Oeiovec. Pravico do povratnih voznih listkov ima|o. le člani planinskih in zimskošportnih društev, ki se izkažejo z društveno legitimacijo. — Povratne vozne listke bode v Gorici izdajala deželna zveza za promet tujcev v prostorih, ki se še pravočasno naznanijo1. Vremenska .poročila iz Športnih sre^ diše (Bohinj, Bled itd.) 'bodo dohajala sredi tedna in ob sobotah nadržavniko-lodvor, kjer h-okl-s razglašene v ve s t i b il u in na tujskoprometno zvezo, ki -bode skrbela za prijavljenje v mestu. Natančni vozni red in cene se bode naznanile v prihodnjih dneh- Prijatelji zdravega zimskega športa in lepe Gorenjske, vzemite to vest na znanje! Zaslužni križec so pripeli v Ronkih na prsi vojaku pri tamkajšnjem lovskem bataljonu, ogrskemu Slovencu G. Počkaju Izvršilo se je to na slovesen način. Počkaj je bil rešil iz Soče nekega dečka, ko se je že potapljal. Hagenbeckov zverlnjak na starem pokopališču v Gorici vzbuja vseobčb pozornost in občudovanje. Predstave so krasne, zanimive. Levi, medvedje, cefore, lame, morski psi, tigri so krasni eksempla- , ri, dresura kar najvišje mogoča. Zato šopa predstave navadno dobro obiskovane. Tudi z dežele prihajajo k predstavam. Poleg predstav se lahko čez dan ogleda živali proti mali vstopnini. Kdor še ni vi^ del, naj se potrudi v Hagenbeckov cirkus; kaj takega ne vidimo vsaki dan v Gorici. Za obisk je do sobote dosti večerov, v soboto pa nas kliče podlistkar v Trgovski Dom! Svoji materi m svojemu bratu Je grmH 19 letni Franc Motz iz Gortaj. $t>c dniUa mu ie prisodila za to 6 tednov težke ječe s postom vsak teden. V izložbi naše knjigarne v Gosposki ulici je razstavljeno dvoje slik in dva albuma, izdelano iz ^biserne matice. Slike in albumi so res nekaj krasnega. Kdor se žalnima za take izdelke, naj si jih ogleda. Pripominjamo, da je to vse pravi k i tajski izdelek. Opozarjamo na današnji podlistek o koncertu P. in gl. društva. »Bal Masque«. — (Zaloga »Le «rand Ohic«.) Francoski modni list za kostume. Ta list prinaša v 7 serijah krasne barvaste slike inask. Serija vsebuje 10 slik ter stane 5 K. Ena podoba stane 1 K. Vsako posamezno dobo se lahko naroči posebej. Ser.ija VI. vsebuje razne narodne nošnie, hisitorične in druge kostum?. Vsebina ,se* P r i j a t el j (mirno): Jaz pa verjamem! Da, da, da! Verjamem! Pi s a t e i j (odločno): Staviva, da se motiš! Prijatelj (žejo mirno): Prav! Staviva, da se ne motini! Pa kakšna nai bo stava? Pisatelj: Določi sam! Stavini vse, kar hočeš. Prijatelj: (z>elo resno in veličastno): Pcav! Torej poslušaj! Stava se glasi: Kdor zgubi, bo inc-ral na Jastne stroške kupiti živega, vehkan: skega ledenega medveda in izspiati ga"tako, ,da 3x> 2nal delati .elegantne jkonipii-mente, ,ponuja,ti taco in govoriti »dofeer jdan« sem, »dober dan« tja! Jn ka4ar po ^medved izšolan, podari se .ga »iBevškemu jn glasbenemu društvu«, ki ga pri prihodnjih koncertih .postavi v vežo »Trgovskega doma« z.ukazom, sprejemati .poslušalce' in poslušalke! To bo vleklo več, kot tvoje opozarjanje! Torej taka je staya! Velja? Pisatelj (navdušeno): Velja! Tu je roka! Prijatelj: Plosk! Velja! Oba (zelo navdušeno in resno): Velja! •V soboto, dne 3. .decembra .t. i. s$ bo odločilo,,.kako .s^aya skpnča. Na vsak na.$in bi bilo dobro,.ko,xbi.ledenega nred-veda moral kupiti p r i. j a,te 1 j ,.. rije V. paie-sledeča;- »Harlekin«;'»Zrakoplov«, »Modna figura«; »Klovn«, »Muzej«, »Almaconka«, • »Tulipan«, J »Subretka«, »Ruska dama«, in »'Pravica«. Ta-kostum je posebno krasen. —• V Knjigarni A. Ga-bfšček v Trgovskem domu je na razpolago seznam posameznih serij in so na prodaj slike. Kdor se torej zanima za maske, naj se obrne pravočasno na našo knjigarno, ki mu preskrbi poljubno slrko. Trpsko-obrtne in gospodarske vesti. Gospodarsko društvp v Krepijah bo imelo svoj redni občni zbor dne • 11. decembra 1.1, ob 4. uri popoldne v poslopju »Vinarskega društva« v Kcepijah * s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika; Blagajnikovo in tajnikovo poročjlo; Potrjenje računov; Predrug^čenje pravil: Slučajnosti. Vabi se čistane ude, naj se zborovanja udeleže. Nov pošta! urad. — One J. decembra t. 1. se otvori v Koprivi (politični okraj (Iiudišče) nov poštni urad, ki st.bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter %aiednc služboval kot nabiralnica poštno-hranilnič-nega urada. S poštnim omrežjem bo imel za.sedaj zvezo po vže obstoječi peš-pošti med poštnima uradoma Krminom in Sv. Lovrenc. ; Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. —; Sprejme se: 2 kontorista; 1 poslovodja; 5 pomočnikov mešane stroke; 2 pomočnika špecerijske stroke; 2 pomočnika modne in galanterijske stroke; 5 proda;-/Lia1k; 6 učencev. ' ' ' Službe išče: 3 knjigovodje; 2 kores-pondenta; 3 kontoristi; 2 potnika; 12 poslovodji; 25 pomočnikov mešane stroke; 7 pomočnikov železniške stroke; 10 po-L močnikov manufakturne stroke; i5 pomočnikov špecerijske stroke; 8 pomočnikov modne in galanterijske stroke; 7 kon-toristinj; 9 bla^iničark; 12 prodajalk; 5 učencev. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini, i Politični pregled. Poslanska zbornica. — V sobotni seji parlamenta je vložil posl. Choc predlog o spremembi postave glede zapiranja trgovin. Nato se je dokončala debata o zakonu glede oskrbe maiih stanovanj. Govorila sta tudi že generalna govornika socij. Miiller in Poljak Bužc-k in je zakon sprejet. Zakon glede oskrbe cenejših stanovanj bo velikanske važnosti za delavce in nižje u r a d n i k e -p o m e s t i h. Na predtog draginjskega odseka se je odločila vlada žrtvovati za podpore in obresti v letnih obrokih do 25 miijonov v ta namen. Treba bo sedaj ustvariti stavbinske zadruge. Med vrženimi nujnimi predlogi je Hribarjev glede imenovanja Elsnerjevega. Proti draginji mesa. — Poročilo draginj, odseka o draginji mesa, ki je v drž. zboru na dnevnem redu, vsebuje sledeče predloge: 1. Vlado se poziva, da dovoli uvoz (v kakem obsegu?) argentinskega mesa do 31. dec. 1911. 2. Vlado se paziva, naj ukrene vse potrebno za hiter prevoz in konserviranje tega mesa ter za njegovo razdelitev na manjša mesta. 3. Vlada naj takoj vporabi vsa sredstva za zvišanje kmetijske produkcije. 4. Vlada se poziva,, naj uredi prodajo poljedelskih pridelkov in tako varuje .konzumente in producente. 5. Vlada se poziva, naj zniža tarif za do-* voz mleka, mesa in zelenjave na trge za; konzumente. 6. Vlado se »poziva, naj čim-' preje sklene trgovsko pogodbo z Argen-' tinijo. — Posl. Reumann je naznanit sle-, 'deče manjšinske votume: Vlado se poziva, naj dovoli neomejeni uvoz prekomor-. skega mesa. Vlado se poziva, naj odpravi začasno -carino na meso 30 v .po kilogramu. Književnost. Slovenski kmečki koledar za leto 1911. Izdala in založila Narodna založba v Celju. Tisk Zvezne tiskarne, Celje. Gena K 1. po pošti K 1.20. Lep, pripraven -koledar, Ici obseiga po- ! leg navadnega gradiva precej zanimivega čtiva in slik. j Vse tu naznanjene knjige se dobivajo j tudi'v knjigarni v Trgovskem Domu v Gorici. ¦. Razne vesti. Akad. tenn. društva »Tabor« v Gradiču priredi svoj II. 'redni občni zbor dne 1. grudna 1910. v društvenih prostorih (Schonaugasse 17. I.) ob 8. uri zvečer z običajnim vsporedom. Uradnik državne železnice ranil krvavo Slovenca. — To se je zgodilo v Trstu ob državnem kolodvoru v prepiru, ki ga je izzvala neka laška družba. Napadalec se imenuje Pompeo Ganbari, asistent državne železnice v Trstu. Poveljstvo 87. pešpolka v Pulju je •prepovedalo vojakom naročati slovenske liste in časopise brez izjeme, nemških, pa ne. Polk je slovenski. ' , Obravnava proti laškim vandalom v Trstu. — Dne 19. t. m. se prične obravnava proti 16 obtožencem, ki so dne 4. sept. j priporoča cenj. gg. obl!10jlll-it gostil Največjo zalogo pohištva na Goriškem B lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši). Velika izber žimnic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, .stolic. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, kEr predaja blagi lastnega izdelka, f glf j!e si zaloge in prepričajte se! Odlikovana pekarfja in aladfiiiiarna Karol Draščik v Gorici na Koran v (laitui hiši) ob priliki izleta »puljskc narodne delav- ' u|^arjeni sv tndi na I o ali več let. a. ^ Vsak izposojeval/JC plača pr' zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine 2* 1% »;,# prispevka v posebno rezervo za morebitno izgube. $¦ T| Sprejema navadne hranilne vlo«e v vsakem znesku, jih obratuje po t',* $* *B večje, stalno naložene pa po dogovoru $$* ^ Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. |* f& Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. iS} *§> Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo do- §W 4L bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. ffo *€ NaČelstvo m nadzorstvo. S* es,'S9.» * spedo 80. oo^. ii) « čebeli 1 decetn. ^ Fesfctfraciji „0^•" ¦ -------— „ZVIEZDA".----------- To društvo je koncurtovald z izbornitn uspehom v večjih moslili na Xoni5k«!m, Francoskem, Belgijskem in Danskem. ZAČETEK OB 8. URI ZVEČER. Za mnogobVojui obisk se priporoča (Huštvo . ' ' '.-¦ ¦ ... ,' '_______ „Zoi2Zda". | Knjigarna 1 GabrŠČek I Velika zaloga dvokoles od K 30—300; šivalnih strojev oc. K 30-250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri Batjel Gorica Stolna ulica 3-4, Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne itd. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej § Trgouski dom Corso Verdi 24 § | in v Gosposki ulici 7 | | sprejema naročila na vse tu- ® in inozemske beletristične, 0 modne in znanstvene east piše. © SUKNA in modno blago n obleke priporoča fjrma Karel Kocianz^ffi; v Hampolcu na češkem Tvornlike cene. Tsorcl franko. < Erlfchovo zdravilo proti šifilitSki. — Pod ittienom »Ehrlidh-Hata 606« znano zdravilno sredstvo je pustila patentovati tovarna, ki je izdelovala to sredstvo. Pod novim imenom »Salvarsan« bo od srede decembra naprej po vseh državah na prodaj. •" Samomor Tolstojevega voznika. — Iz žalosti radi smrti svojega gospodarja, p-ri kaletfem..^SIUŽU, ojgjgjg 30 leC|r1er-T)T^ rezal z ojstrim kuhinjskim nožem Tolsto- ¦ jev kočijaž Hadrijan na grobu pisatelja v .lasnaji Poljani žile na vratu in 'bil koj mrtev. •' Okostje Žižke dobljeno. ~ Ko so popravljali v Caslavi na Češkem neko kapelico, so dobili zidarji tablo z napisom vOssa ducis Jan de Zizka«, U. j., kosti Žižke.) Ker je imela tabla mestni pečat iz 17. stega stoletja, je dognala posebna komisija, da je okostje res Žižkovo, znamenitega huzitskega junaka. Požar v Ameriki. — Tovarna Paper-bo CotiJpany v Newarku je zgorela. 40-j osib j| pri tem požaru našlo smrt. Po, večini so med žrtvami ženske in dekleta. 14 deklic se je pri skoku iz četrtega nadstropja ubilo. Boi na Kitajskem zoper opij. — Državni odbor je sklenil ojstro resolucijo, v kateri se zahteva hude kazni za one osebe, ki so se udali uživanju opija. Zrakoplov zgorel. — Blizu Kolonije ua Nemškem je zgorel v zraku zrakoplov zrakoplovca Grote-ja, ki se je rešil le z drznim skokom. Zrakoplov je imel bencin. Samomor poročnika in njegove neveste. —- Nadporočnik Maksimilijan Kas-parek v Stanislavu (Galicija) se je zaljubil v 19 letno blagajničarko Rokankovsko. Ker ni imela potrebne kavcije, se nista mogla por*oeiti, Vsled tega je povabil nad-poročnik svojo nevesto k sebi, kjer sta se oba usmrtila. Komaj osem dni pozneje so dobili oba s prestreljenimi senci. V Belgiji štrajkajo sodniki. V belgijskem mestu Mons so začeli sodniki strajkuti. Ker so imeli vsak dan razprave, zjutraj civilne, ptmoldnc kazenske, so zahtevali od justičneg« ministra ustanovitev nove pomožne zborntee. Ta prošnja jim je bila odbita, zato— Strajk. K neki »porotni obravnavi je prišel'"samo predsednik, dru* gi so pismeno izjavili, da ne končajo prej štrajka, dokler ne ugodi justični minister njihovim zahtevam. Zrakoplovec Chante umri. — V Chi-cagu (Sev. Amerika) je umrl 78 let stari zrakoplovec Octave Chante. Najbolj ču-uno je pri tem.to, da je umrl naravne smrti vsted pljučnice in se ni ubil kakor drugi zrakopIoVci. Obsojeni štrajkujoči rudokopi. — Pri zadnjem štrajku rudarjev v Mavre na Francoskem so štrajkujoči delavci nabili svojega tovariša Oongein ga slednjič zadavili, ker je delal vkljub štrajku. Radi rega je bil delavec Durand obsojen na smrt, njegova tovariša pa na 18 oziroma 16 let prisilnega dela. Skozi luknjico. — V Berolinu so zamrli radi poškodbe tuje lastnine nekega 25 etnega trgovskega pomočnika. Imel je čudno bolezen. Dasi je stanoval pri premožnih stariših, je hodil večkrat čez noč v kak hotel spat, tu je izvrtal luknjico v vrata in opazoval, kaj se godi v sosedni sobi. Navadno so bih v sosedni sobi zaljubljeni parčki. Zopet umor v Moravski Ostrovi. — Rudar Srgmund Tatar je živel že delj časa s svojo ženo v prepiru. Ker te dneve le ni bilo njegove žene na izpregled, so zaceli sosedi sumiti, vdrli v stanovanje, dobili ženo razsekano, pohištvo.%'. vse razbito. Mož-morilec je svoje dejanje priznal. To je letos že 17. umor v sodnem okraju Moravske Ostrove. Svetovni rekord zrakoplovca Dre-\ xelna. -— Priznani amerikainski zrakoplo-! več je vzletel v Phifodeiphiji s svojim Ble-, riot-monoplanom 3045 m visoko. Smrt znamenitega učenjaka. — V Tu-'inu je umrl znameniti učenjak, profesor in senator. Angelo Mossi. Velikih zaslug si je pridobil s svojimi preiskovalnimi metodami o iizijologiji Človeka. Otroška kolonija zgorela. — Kakor Poročajo iz Petrograda je zgorela blizu ¦'asnaje Poljane otroška kolonija, katero le ustanovil Tolstoj in za katero je sam Pisal učne knjige. Požar so menda prov-'•ročili neprevidni ljudje, ki so priromali "a Tolstojev pogreto. Šolstvo v Bosni trt Hercegovini. ^- Po uradnem poročilu, ki ga* }e-.-podal- sku-T)iti finančni fMštbr baron BuHan delegacijam, je bilo v šolsk. letu 1908/09 v Bosni in Hercegovini samo 4.34 ljudskih šol, od teh je bilo 289 občinskih, 134 konfesijonal-nih in 11 privatnih. Ena Ijiftlslca Šola je pripadala na 126 kvadratnih kilometrov zemlje s 3613 prebivalci. Od predlanskega *let-arJe~bilo nanovo ustanovljenih 29 ljudskih šol. Letos je bilo • ustanovljenih 36 novih šol. Vsled sklepa dež. zbora se morajo otroci v vseh bosenskih in hercegovskih šolah učiti obeh pisav, cirilice in latinice. Šole je obiskovalo začetkom šolskega leta 42.660 otrok, koncem leta jih je bilo še 38.950. Od teh je bilo 30.494 dečko,', in samo 8456 deklic. Po veroizpovedanju , je bilo 16.136 pravoslavnih, 15.329 katoli- ! kov in,5568 mohamedanenv. Razventega,,' je še 7362 mohamedanskih otrok obisko- '"* vato moharnedanske mektete. V 84 tečajih za analfabete je bilo 3241 obiskovalcev; l Nov odlok proti iglam v ženskih klobukih. — Policijski predsednik v Berolinu, Jagov, je vendar imel toliko poguma, da i je izdal oster odlok proti dolgim iglam v | ženskih klobukih, ki so provzročife, posebno v tramvajskih vozovih, že marsikatero telesno poškodbo. Ako se ženske ne bodo ravnale po tem odloku, bodo policijsko kaznovane. . Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin, Ako Jo oglas obse!neJši s« računa 7,a vsako besedo 3 vin. NajpripravncJSc inseriranje za trgovec in obrtnike. Kolilto Jo mnnjBih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih nn doSoll (in o.o.o v moBtu) iiiliftu no po«na, fcor mkjer ne inaorirajo. Skodn ni majhna. Spretnega kroiašksoa pomočnika sprejme takoj Ivan Golob, krojaški mojster v Solkanu. Posojilo na osebni kredit — l,5,r dobo vojaški in civilni'c. kr. uradniki v pokoju. 1'ojnstiiln daje JC. Hnycr, Uortan ulica Aprlai St. 1, I. nadHtropj«. ZAHVALA Povodom prebritke in nagle smrti svoje nepozabne soproge ROZALIJE MAVRIC ! sem bil deležen tolike časti, da mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu | posebej. Tem potom se prav iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za lepo udeležbo pri pogrebu. KOZANA, 2JJ,; novembra 1910. Josip MavriČ, posestnik. Ravnokar je izšel velik cenik ur, zlatnine in Istega pošljem na zelju osakomar - brezplačno. Rudolf Rus, urar v Kranju. Usisn 1.1835. največja frgouina na Gorenjskem. Proda se velika hiša z zemljiščem ob glavni čestl v Tržaški ulici št. 13. Natančneje se izve pri lastniku Ivanu Ušaj, Liotarn. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Fri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več šob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. Budjejeviško in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim. ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prchlajeiijom ali s preol>lo2o-tijem želodca, 7, ziiužitjein slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z no zmernim življenje •• kakor: želodčni katar, l',roe v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebavo >H zasliženje, se priporoča tem potoni dobro domače sredstvo, čegar Mngodojni vpliv se je preiskustl ?.e več. let. In to jo ' |W" Mubert UHrich-ovo zeliščno vino. To zeliščno vino je, izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč" in iz vina ter ojači in j> oživi prebavne organe clovoka, Ze,:«eno vino odstrani merednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdravo krvi. S pravočasno porabo so uduftijo Želodčne bolezni že v kalu. Zatoroj se ne sme oho« tavljuti pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj, kolcanjo, žganje, napihnjonost, bljnvanjo, ki so pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkib toga vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca. slabo spanje, kakoT tudi nabiranje krvi v jctiah. v slezcni in beworoidne bolečine se odstranijo z 'zeliSCnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivo** in vse nepotrebne stvari is Moden'in flrevos s tem, da, pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, clnltnct so po navadi poslcilieo slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega 3IUUU31 si nuja jeter. Osebe, f ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljeno, trpijo nn glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu Življenju novo moč. Zolisono vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, „ pospeši tvoritev krvi, pomiri raztJrnžone živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvalo spričnjejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po'3 in 4 K v leknrnnh slede&ih krajev tU orica, Kormin, Gradišče, Romana, Ajel, Gampolongo, Ronke, Tržič, 1 Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Oervinjan, Og ej, Fiumtfoi, Gradež, Sežano, Vipava, Postojna, Trst, M|lje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Goriško-Gradifičansfce v lekarnah. «: Tudi rnzpoSiJjpjo lebfirne v Gorici zelišftno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. ¦'===*=L= Svari se pred ponarejanjem! : . ¦¦¦ — Zahtevajte izrecno liT- flub«i* ^l!Hcb^o*o Zeliščno vino. Moje zelisčino vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino inslaga 450.0, vinski Strkljaj 100.0. glicerina t«10.0. črno vino 'J40.O. sok jerebike ioO.O, črešnjev sok 320.O. aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine so zmešajo. HAGENBECKOV veliki zverinjak, Največja skupina dresiranih zverin. Gorica, -»«- Lastni telefon št. 201. **¦ Kcrzo Franca Josipa. Velikansko, krasno pročelje, 2400 žarnih in obločnic Zvezde na polja artistike Smešni klovni in »Avgusti". 2 lastna avtomobila z dvnamo, ____65 železniških vagonov. Wi8helm 2 veliki gala ^predstavi. Prva predstava ob 4-. uri popoldne. mmmm&m: .1MM8L Pozivna tok krvi, delovanje živcev, utrjuje kožo proti prehlajenju. Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza« Izborno sredstvo proti zoboholu. FRANCOSKO ŽGANJE JIANA Daš zdravnik vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih-tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje. Pri nakupu pazite na znamko, steklenica nosi na zarnašku Vsaka in na plombi vžgano gorenjo znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. CENE: ! mala steklenica . K —-50 1 srednja „ . . ,, 1*20 1 velika „ . . . „ 2*40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj, *•> Hohenstanpfeug 30. ffjjW#iN^ jW^frfmŠ§*yLŠ& *#¦?!'•¦ Jabolka fina namizna: tao kg po hron IG, 20, 24 »z kolodvora Litija razpošilja po povzetju j. RazborSek, Šmartno pri Litiji - Kranjsko. Korbica 5 kg franko kron 2*40. Josip Patek prva in edina slovenska kleparska delavnica in trgovina v Gorici, ulica sv. iVana štev. 10 izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vi-trijol, polivalnike za vrte. — Novost' ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Ustanovljeno, tvrdka 1866. J. Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. Tovarniška zaloga sisnja ter potrebščin za čevljarje. — Usnje za sedlarje in knjigoveze i. t. d. i,astna $frrojarna v (^rnieai}. Stoitej Kdo ne pozna tvrdke Stojte! Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po francoskem načinu. Carte d'Op, Carte blanclie, Ast! spiuiiante, Bakarska vodica. Oennaro Ossoinack odlikovana klet šampanjca 6cnca? Dis G. Carducci št. 6. Na zahtevo se pošlje cenike. Raonokar je Izšlo o naši lafož&i: Dr. D.. Koran ž SPflKC, satire in drugo. 184 sir. 8°. Cena broširane K 160, uezane K 240 S tako žgočim sarkazmom, ironijo in samopersiflažo še ni kma'u kdo osvetli4 srnešnosti našega dejanja in nehanja kakor dr. Korun v svojih Spakah. Kar pa njih čiianje napravlja velezabavno, je poleg duhovitosti poant in izrazitosti jezika zlasti blagodejen humor, ki — z eno edino izjemo — veje iz njih. In ravno zato, ker se zna pisatelj našim navadam in razvadam tako presrčno smejati, je videti, kakor da bi hotel reči: »Takile smo vsi, ki smo krvavi pod kožo! In naravno, da smo; ker sicer bi ne bili ljudje." Ig. pl. Klcinmayr ft Fcd. Samberg o Limriiani, Kongresni Srg 2. j Vsakdo, ki pride za trg sv. Andreja v Gorico, naj si ogleda novo trgovino s cavlji na Korsiu št. 13. Vsakovrstni izdelki **«¦> Cene brei konkurence. Kerševani & Cuk na Stolnem trgu tPiaxxa Onoai o) u GORICI Sten. 0? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na pro-idaj Original Victoria šivalne stroje, ki so ¦ najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, j ter delajo še po 10-Ietni uporabi brezšumno, i I hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji I s so se priljubili vsem Šiviljam, krojačem iti. drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-l i - - — pom šivalnega stroja , »ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. : Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje •j \ brezplačno, z Original - Victoria šivalnimi Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. ^j Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamorezoice, stiskalnice, drozgalniee (stroje za mastenje grozdja, plug?, brane itd itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KEItŠRVAIVI & ČUK, ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drugo belgijsko orožje, streljilO. — Velika izber gramofonov. Daje na obroke. CENIKI = se razpošiljajo zastonj. == fla&0.3asaLi