Gosoodarstvn Vinarsko-sadjarska šola v Mariboru. Zadnji ii se. je naš list moral večkrat pečati s to šolo, ki nasled njega mesca obhaja petdesetletnico svojega obstoja * delovanja. Ob petdesetlelnici je namreč tej šoli pretil nevarnost, da bi sicer še videla Abrahama, potem p kmalu zatisnila oči. V njenih prostorih se uamerafl začetkom novembra naseliti srednja kmetijska šola. ' Ker je pretila nevarnost, da bi srednja šola izpodrinil dosedanjo nižjo kmetijsko šolo, je poslanec dr. Hob njec takoj stopil na branik za dosedanjo sadjarsk« vinarsko šolo. V interpelaciji, katero je poslal raiBJ stru za poljedelstvo, je odločno zahteval, da sedanja So la, ki je dostopna kmetskim mladeničem z ljudskošolsko predizobrazbo ter vzgaja mladeniče s podukom in delom za razumne in napredno delujočc poljedelce, na noben način ne sme prenehati. Za srednjo kmetijsko šo lo, ako je njena ustanovitev potrebna in primerna, naj država pozida novo poslopje ler ji oskrbi vsa sredstva. Na svojo interpelacijo je poslanec dr- Hohnjec dobil odgovor, v katerem poljcdelski minister ugotavlja in zatrjuje: 1. da je srednja kmetijska šola v Mariboru samostalna ustanova, katcra bo postajala poleg dosedanje sadjarsko-vinarske šole, ki se v nobenem slučaju ne bo ukinila; 2. za zidanje posebne zgradbe za srednjo kmetijsko šolo v Mariboru so podvzeti vsi potrebni koraki, to je, uka^ano je upravi, da stori vse potrebno, za izdelavo načrtov in proračuna; 3. za prvi dve leti bo samo za učilnice služila sedanja zgradba sadjarsko-vinarske šole, ne da bi se motilo delo v tej šoli, a v tem času se bo pripravilo vse, kar je potrebno, da bo v tem roku nova zgradba gotova. — Vinarskosadjarska šola v Mariboru bo torej ostala. Slovensko kmetsko ljudslvo na Štajerskem to jemlje na znanje z zagotovilom, da bi sadjarsko-vinarsko šolo s sedanjim ustrojein nižje strokovne šole tudi v bodoče odločno branilo. Čim več nižjih kmetijskih strokovnih šol, tem .bolje za napredek kmetijstva. Regulacija Drave. Poslanec Žcbot je dobil te dni na svojo interpelacijo radi regulacije Drave po predsedstvu narodne skupščine od ministrstva poljoprivrede i voda naslednji ugoden odgovor: 1. Odredil sem preko generalne direkcije voda generalni direkciji v Ljubljani, da na licu mesta ugotovi ob prisostvu vseh prizadetih najopasnejša mesta, katera treba še to jesen zavarovati pred rušenjem ter da se mi predloži poročilo o nujno potrebnih delih na odobrenje. 2. V drž. proračun za leto 1923-24 so predvidene za regulacijo Drave naslednje svote: a) za rcdno vzdržavanje regulačno obrambnih del ob Dravi od Maribora do Medjimurja (od km 9—72) svota 569.000 $narjev (2 milijona jkron) in b) za izvanredna obrambna dela ob Dravi je predvidena svola 1,243.000 dinarjev (4 milijone kron). 3. Kakor hitro dobim od geneialne direkcije voda poročilo o najbolj nujnih potrebah izvrševanja obrambnih del ob Dravi, bom storil potrebne korake, da se ta dela takoj izvršijo. Ivan Pueelj«. — Neprestanemu dreganju naših poslancev se je torej vendar enkrat posrečilo, dobiti ugoden odgovor. Radovedni smo, ali bo ministrstvo res tudi držalo besedo, ki jo je dalo poslanc« 2ebotu. Prosimo naše župane in posestnike v prizadetih občinah, da poročajo našim poslancem, ali je Pucelj že začel z regulacijskimi predpripravami. Kaj to pojneni? Iz vseh okrajev dobivamo poročila, da silno iztirjujejo davčne oblasti dohodnino. Niti tam, kjer je toča pobila pridelke, nima davčni vijak usmiljenja. jMal posestnik, ki bi moral za leto 1921 plačati nad 2000 K dohodnine, a mu je toča vse pridelke uničila, vprašuje: Ali tudi v Srbiji imajo dohodninski davek? Na to odgovarjamo: V neprečanskih krajih, to je v Srbiji ne poznajo dphodnine. — Blagoslov centralizma, za katerega so glasovali samostojni. žganjekuha j€ pri nas silno draga. Samo davkarija že dobi od litra žganja 40—60 K na vseh mogočih dajatvah. A ta visoki davek velja samo za slovenske in hrvatske kraje. Kakor se piše, v Srbiji sploh ne plačujejo od žganja nobenega davka. Pa piavijo, da so «samostojneži« že na stotine dobrot prinesli slovenskemu kmetu. Še ena pritožba radi žganjekuhe. Fiaančno ministrstvo je baje izdalo povelje, da morajo financarji vse «kape«, katere so dali posestniki napraviti za kuho žganja na neobičajne kotle («alfa« itd.), razbiti. Tc dni hodijo na primer financarji po lenartskem okraju in uničujejo take žganjarske priprave, dasiravno so bile priglašene. To je proti zakonu. Nikjer namreč ni v zakonu zapisano, da bi se žganje smelo kuhati samo v bakrenein kotlu. V Srbiji imajo celo lončeno posodo za •pečenje« žganja. Prizadeli posestniki, ki so jim financarji uničili domačo žgan jarsko pripravo, naj to s podatki vred naznanijo našim poslancem. Na vseh koncih in krajih dela beograjska vlada razliko ined prebivalci Slovenije in stare Srbije. Res, sami uspehi samo-stojnih, ki so v vladi! Vlada, preskrbi nam sol! Občine Prvenci, Gajovci, Formin in Muretinci so po poslancu Žebotu poslale vladi naslednjo vlogo: 1. Na kmetih trpimo veliko pomanjkanje soli, posebno zdrave kuhinjske soli ni dobitL Fina drobna rudninska sol je popolnoma izginila, a dobivamo le malo debele, s smetmi pomešane morske soli. 2. Vzrok temu je, ker je sol djana pod monopol, in ker dotični trgovci ne preskrbijo take in toliko soli, kakor bi ljudstvo želelo. 3. Opozarjaino na dejstvo, da se na deželi ravno v jeseni in začetkom zime rabi večjc množine fine soli za prezimovanje različnih živil, kakor zelja, repe, zabcle, mesa itd. Vslcd tega zahtevamo, da ako monopolna uprava ni v stanu oziroma sc ji ne ljubi preskrbeti zdrave rudninske soli v zadostni množini, se naj monopol na sol ukine. Dovoii se naj zoprt prosto uvažanje soli iz Nemčije in Avstrije. Domačbn trgovcera in zadrugam se pri nabavi soli naj ne dela zaprek. Kuhinjske soli še vedno silno primanjkuje. Pride doba, ko bodo začeli ljudje spravljati zelje za zimo iif spomlad v kadi, a soli ne bo dovolj. /akaj ni soli? Pod sedanjo vlado, v katcri sedi samostojmž Pucelj, so v Beogradu proglasili nad sol monopol. To se pravi, satno vlada in od vlade določcni trgovci sinejo uvažati sol. Prej so smeli vsi trgovci ali zadruge uvažati fino kuhinjsko sol iz Avstrije ali Nemčije. Bilo je soli po nizki ceni dovolj na razpolago. A danes nam vlada tiši smetljivo morsko sol, katere nismo vajeni. In to smetje stane 15 do 20 K 1 kg. Tako skrbi Pucelj za nas. Slišimo, da sta poslanca Roškar in Žebot poslala vladi ostro interpelacijo v tej zadevi. Mi pa pravimo, ne sarao interpclacijo, ampak, ko pridete poslanci zopet v Beograd, pošteno zaropočite. O razvoju grozdja nam pošilja državni kemični zavod v Mariboru sledečo štatistiko: En grozd iz Kalvarije pri Mariboru (mala graševina na Portalis 902) je imel jagod: 1. avgusta Iani 111, letos 158, 1. septenibra lani 114, letos 132, 15. septembra lani 113, letos 113, 1. oktobra letos 87; teža grozdja v gramih 1. avg. lani 44, letos 69, 1. septembra lani 85, letos 74, 15. septembra lanl 112, letos 90, 1. oklobra letos 77; teža posaraezne jagode v gramih: 1. avgusta lani 0.36, letos 0.44, 1. septembra lani 0.70, letos 0.56, 15. septembra lani 0.93, letos 0.80, 1. oktobra 0.82; množina kislin v odstotkih: 1. avgusta lani 3.27, letos 4.9, 1. scptembra lani 1.68, lctos 1.17, 15. scptcmbra lani 0.90, letos 0.95, I. oklobra letos 0.86; v kubičnih centimctrih gramov kislin: 1. avgusta lani 4.29, letos 4.0, 1. septembra lani 1.90, letos 1.98, 15. septembra lani 1.15, letos 1.56, 1. oktobia letos 1.05. Zagrebško tržno poročilo od 9. oktobra. Z vojvodinskih poslaj se jc ponujala pšenica začetkom minulega tedna po 1400—1500 K, nazadnje še celo po 1300 kron. Rž se je gibala v cenah med 1300—1400 K, ječmen za pivovarne 1500—1600 K, koruza 1.350—1400 K, oves 1180—1220 K, nova koruza 1000 K, stara 1250 K, moka 2400—2550 K po kakovosti. Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejm dne 10. t. m. se je prignalo: 57 volov, 117 krav in 1 tele. Skupaj 175 korpadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 32 do 35 K, poldebeli voli 28 do 31 K, plemenski voli 28 do 30 K, klavne krave debele 26 do 30 K, plemenske krave 20 do 24 K, krave za klobasarje 16 do 18 K, molzne krave 20 do 25 K, breje krave 20 do 23 K, mlada živina 24 do 32 K. Sejm je bil radi deževja zelo slabo obiskan. Mesne ccne v Mariboru: Volovsko meso I. vrste 64 K, II. vrste 60 K, meso od bikov, krav in telic 48 do 56 K, telečje meso I. vrste 72 K, II. vrste 64 K, svinjsko meso sveže 90 K. Mesto dobička — izguba! (Dopis iz Gornje Radgone.) V neposredni bližini našega trga se nahaja že dokaj časa deželna drevesniea, ki vzgaja iz semena sadike gozdnega drevja: smrek, borov, mecesnov in drugega lesa za boljše pohištvo. Iz nasadov le drevesnice si morajo oskrbeti večji gozdni posestniki sadike za umno pogozdovanje svojih posekanih, oziroma izsekanih gozdov. Bila je za časa Avstrije zelo dobro oskrbovana in donašala obilo koristi. V vseh večjih gozdnih nasadih na Štajerskem in še dalje rastejo drevesa, ki so bila poslana v te gozdove kot zdrave in krepke sadike iz tukajšnje drevesnice. Ko so bili med vojsko v Karpatih in v Galiciji uničeni velikanski gozdovi, so jih oblasti takoj dale zopet nasaditi z mladimi drevejci; nekaj milijonov od teh sadik je bilo poslanih od tu. Tako velik je bil uspeh umnega oskrbovanja te ustanove. Sedaj je drevesnica skoraj popolnoma zanemarjena in mora propasti pri takem gospodarjenju. Letos so namreč še posejali seme in so nove sadike vzklile, potem pa vse pustili pri miru vso poletje in jesen. Gre-" dice liiso bile niti enkrat oplele in očiščene plevela, in niti ni bilo opravljeno kako drugo še tako nujno vrtnarsko delo. Vrt je ves zaraščen s travo in plevelom ter zgleda kakor izgledajo v jeseni prejšnjo zimo izsekane travnate gozdne goličave. Med orumenele travo so slisnjena redka močnejša drevesca iz lanske in prejšnjih setvin, zelo veliko — utegne biti do polovice — sadik je slaip rastlih, da se težko najdejo med travo; kar ni krnjavega, je od plevela zadušeno, kar je dobesedno doletelo vso letošnjo nasetvino. Najmanj pol milijona, če ne Skoro cel, sadik je vsled trave izumrlo in to je ogromna škoda. Kdo je temu kriv? Čtrnu se tako dela? Veliko krivdo ima tisti uradnik pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru, ki je odgovoren v teh zadevah. Je že bila posebna sreča za drevesnico, čc jo je prišel mimogrede pogledat. Ne bilo bi vse tako zanemarjeno in propadlo, če bi ta mož ne bil lako malomaren, ali kaj, da ni naročil nobene obdelave in oskrbe. Njegova dolžnost je, oskrbeti si pri vladi potrebna sredstva, naj žc dajo radi ali neradi, za dobro utemeljene zahteve mora najti odprta ušesa. Vlada nima vzroka se bali stroškov, prodane sadike gotovo labko povrnejo stroške. Lepa priložnost bi tudi bila, da bi obiskal drevesnico kak višji predstavitelj države, n. pr. tukaj se mudeči kr. namestnik; bi vsaj videli, kako se zanimajo za vsako količkaj važno ustanovo v drzavi. Vsaj srbske kmetovalce, ki so se ustavili par trenutkov v tukajšnjeiu trgu, bi lahko povabili, naj gredo in se na lastne oči prepričajo, da trava in divji plevel enako oškoduje in duši mlado drevje, aaj že raste v gozdu, ali zapuščeno V drevesnici. Bi se pač lahko naučil tukaj, kako ne sme jo delati, če nočejo, da bo v njih žepih ostal mesto dobička «izgubiček.« Sadna razstava v Celju od 21.—24. oktobra t. 1. Se enkrat opozarjamo vse sadjarske kroge na to prireditev, ki obeta lep uspeh za razvoj sadjarstva samega in tudi za trgovino s sadjem. Za priglašenje je še čas do 16. t. m. Priglašeno blago mora biti v Gelju najkasneje do 18. t. m. zvečcr. Hmelj. *V. brzojavno poročilo: Nurnberg, 3. 10. 1922. Mirno, prodanih 350 bal, prima za 500 M ceneje. VI. brzojavno tržno poročilo: Ntirnberg, 5. 10. 1922. Prodanih 600 bal, po lcpo zelenem se bolj povprašuje in je za 1000 M dražji; rumenkasti nespremenjen. VII. in VIII. brzojavno tržno poročilo: Nurnbcrg, 6. 10. 1922. Prodanih 450 bal, cene postajajo čvrstejše. Niirnberg, 7. 10. 1922. Prodanih 500 bal, živahno, posebno por- praševanje po zelenem hmelju, 500—1000 M višje.  Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 244 248 naših kron. Francoski frank stane 18.82 našiii kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 032—035, za 100 čehosloraSl ih kron 872, za 100 nemšklh mark 7.60 in za 100 laSfcih Ur 1052—1068 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša Trednust naSe krone 2.02 centiina (1 centim je 1 vinar). Od zadaje.ua poročila je vrednost naše krone poskotila za 20 točk