ARHIVI XVII) mi
Ocene in pnn.iia o puhlikaeiiah in razstavah

Razstave
Kje vstr so spoznali slovensko planinstvo in siovensKi pianinskh svel
1 Slover.ija - ljudje in gore • 100 let slovenskega planinskega društva ■ Maribor
V	drugi polovici leta 1992, ko je Pokrajinski arhiv Maribor pripravjjal program dela za leto iy93 (verificirale ga je ministrstvo za kulturo), se je v sklopu razstavne dejavnosti odločil, da eno izmed planiranih razstav posveti visokemu jubileju slovanske planinske organizacije, to je 100 obletnici Slovenskega planili skega društva. Akuja, prediapana na strokovnem ko Irgiju, je bila odobrena s strani minjstrstva za kul-turo, velike razumevanje in pripravljenost za sodelo vanje so pok a zal: tudi najvišji organi, Planinske zveze Slovenije. .
Z oziron. na skromne razstavno-prostorske zmog ljivorli fpkrajinsfccga arhiva sta se avtorja prve raz stave S lav i ca .Tovšak in Fran ček Vogelnik odločila koncept razstave zamovati tako. da sta v osnovnih obrisih, v. dobiinc mere zgodovinske simbolike nakazala politične razmere in društveno klimo v drugi polovici 19. stoletja, skoraj nekaj desedetij pred nastan kom Slovenskega planmskcca druilva.	. ..
Več* kot očitno je bilo meč iz ra/itavljenih doku mentov razbrati, da so nastajale v tem obdobju izrazito nemško usmerjene sekcije Ncmško-avstrijskcga planinskega društva, ki so bile trdno zasidrane na naših tleh. Prav neirška beseda v gorskem svetu grad-m?. nemških.koč, omalovaževarjc vsega, kar jc bilo slovenske, jc kot mora pritiskala na tiste Slovcnce. ki so zahajali v gore. Po prih poskusih manj lih skupin m potem, ko so omagali triglavski prijatelji, so piparji na Stolu dorekli: "Ustanovimo slovensko nlaninr.ko društvo."
Rarstavm dokumenti so pričali, da jc šlo tokrat zares. Kot je zahteval zakon o društvih, sprejet leta 1867 '^cdcir izmed razstavnih eksponatov), tako so bila po predpisanem postopku in zahtevah ccsarsko-kra-ljcvcga namestništva potrjena pravita SPD - 27. feb-rua-ja 18y3. Tc jc bil za slovenske planince najslo-vtsncjši trenutek. Razstavljeni eksponati so ta dogodek nakazali in ga povezali s prvo vpisno knjige, k: jo jc odprl legendarni župnik iz Dovjcga Jakob Mjaž 8 £ 1895.
V	istem letu jc pričel izhajati Planinski vesinik, Druf;a za drugo so naslajale podružnice. Deveta pc vrsti jc bila podravska s sedežem, ne v Mariboru, temveč v Rušah. Njena ustanovitev jc tesno povezana z mladim učiteljem. Davorinom Lcsjakoin, ki ic bil nestor planinstva v.Podravju in je desetletja vodil ipodruilnico. Z delovanjem podru^niec so. povezana imena slovenskih pohorskih kmc.ov: Grizokii Žigcrti,
Glazerji. Hlehi ud
Dnuno so p>d vodstvom n;umorn;ga Lesjaka grabili nenavaden, 36 metrov visok Žigartov stolp, katerega origimlm načrt je izstopal na razstavnih panojih Imel jc Etrclovod, okna, vpisno knjigo, ključ, ob njem so bile prireditve, pobirali so celo vstopnino. Po štirinajstih mesecih in osemnajstih dneh je rimboi slovenstva na Pohorju uničil vihar. Nekateri viri eelo trdijo, daje bila glavna vrv prezagana. Če danes stopimo na Žigartov vrh, lahko vešče okr opazi ostanke njegovih temeljev. V enem izm-d temeljev učita dva vijaka spomin in simbol na prva leta delovanja po-dravski podružnice. Njenu člani so pridne dopisovali v Planinski vestnik, ¿hirali denar za svojo prvo kočo, ki jc bila kot Ruška koča odprta 190"7 leta. Pet let pozneje, 1912. leta, ke je izrazito pionemško usmerjeno društvo v Manburu, D:utseher Berg^crein Hiltte /gra dilo Marhurgcr Hiittc, (Mariborsko kočo) so na zahodnem delu Pohoiia Lisjukovi planinci dokupili zemljo okofi Ruške koče m zgrudili pristavo Plan in ko. Istega leta jc bi Ta ustanovljena Gorska reševalna služba.
Prva svetovna vojna ic ptekinila delo društev, tudi zavedni Rušmi. glasniki slovenskega planinstva, so bili odpeljani v graške zapore. Leto dni po vojni, 6 6. 1919, jc nastala mariborska podružnica. Prevzela jc sekvestirano premoženje mari.boiskc sekcije, njeno delovno področje sta bila Pohorje in Kozjak Po dolgih zapletih, ki so segaJi celo do Beograda in ¡Junaja. jc ¡922 kupna Maribo:sko kočo. Mariborskim p.anincem jc pod pr^im načelnikom, Lju-devitem Brcncc'nm, Ic uspelo zaživeti samostojno, pa i ¿tudi v zaeetku Ic ?, 22 člani.
Nekaj panojev smo posvetil podrainiu in kasneje Planinskemu oruštvu Maribor
Uredili se Mariborsko kočo in zgiadili mogočen Scnjorjcv dom. Vzdrževali so postojanke na Kozjaku in razvili vrslo sekcij. Nadaljnji razvoj .je prekinila druna svetovna vojna. Pohorski domovi so hili v celoti po/gani tudi slovenska bilanca ni bila obetavna. Od 69 koč je bile 49 uničenih in neuporabnih. To obdobje zgodovine slovenskega in zlasti podravsk-ga planinstva jc hilo dokumentirano s številnimi fotografijimi, originali arhivskih dokumentov in ck iponali.
Dne 13 1. 1946 jc bil prvi povojni obini zbor v lovski sobi Hotela Orel. Kur so si mariborski pianinci zadali, tc so storili. Zgradili so novo kočo in na temeljih Huttcrjevc vde jc 1949 ziusla Ribniška koča. Zbrali so sc planinci, cnturiasli. ki so ustanovili nenavadno imenovani, a zagnani red Fanatikov Ribniške koče. Delček tega, kaf so počeli Fana-iki je bilo razstavljeno v vitrinah. Bii' sc gonilna sila pri obnovi Ribniške koče
Leta i934 je bila zgrajena koča'na Žav^crjevcm
184
Ot.nf in portxiia o pubhkaciiah ¡n ra/clavan
ARHIVI XVIII iy95
vrhu. Z razvojem mariborskega planinstva jc povezana vrsta imen Naj omenim lc nekatera: Brcnce, Bcrgcč, Senjor, Šlaimcr, Vistovšck in mnagi drugi.
Po vojni so se iz Planinskega druitva Maribor razvila neva društva. Obiskovalcem so bik predstavljena skupaj z društvi celotne severovzhodne Slovenije. Pr njih je nastalo bogate arhivsko gradivo, ki ima brez izjeme značaj kulturno dediščine
Med planinskimi društvi in pri posameznikih sta avtorja OL-hnc zbrala okoli 1500 dokumentov in eksponatov. Žal sta mor" I a zaradi pomanjkanja prostora opra 'iti najtežje iz najboljšega izbrati najboljše. Nc-razstavljenih in ikrbne evidentiranih je ostale še preko jl)00 dokumentov. Čeprav jih iii hilo v vitrinah in na panojih, ostajajo dragocen zgodovinski vir za preučevanje planinstva severovzhodne Slovenije.
Avtoria. k: sta obhodila celotno severovzhodno Slovenijo, sta bila prijetno presenečena nad neverjetnim odzivom posameznikov in planinskih društev.
Razstava, katere otvoritev jc biJa 4. 3 '993 v razstavišču Pokrajinskega arhivz. Maribor Archivum, je bila zaradi izjemne odmevnosti trikrat nodahšana in velja za eno izmed najbolj obiskanih razstav Ogledalo si jo jc .8420 posameznikov in skapin Z obsežnim komentarjem in intervjuji obiskovalcev jc bila nekajkrat pred: tavljcna v časopisu Vcccr in v televizijski oddaji Gore in ljudje.
II 11)0 let Slovcnskegc planinskega društva - Punaj
V drugi po'ovici leta so z željo, da prikažemo razvoj slovenskega planinstva tudi zunaj meja Slo vcnijc. stekli prvi razgovori med Pokrajir.skim arhi vom Maribor in Slovenskim kulturnim eentrom Koro-tar na Dunaju - Oslerrcichiseher Alpenvercin, Soktion Avstrija na Dunaju Ta je v svojih prostorih na Rotci turmstrassc 14 odstopil ccntralni prostor za razstavo. Stroške razstave so pokrile Pokrajinski arhiv Maribor, Planinska zve^a Slovenije, Slovenski kulturni center Korotan in ibčina Maribor Razstavo, ki jo jc odprla veleposlanica Slovenije na Dunaju, ga Katja Boh, je-bila v času od 9.-21. novembra 1993 iiijcmnr dobro obiskana. Na otvoritvi jc bilo prisotnih tudi 32 članov slovenske delegacije (najvidnejši slovenski planinski delavci), veliko publicitcto pa je doživela tudi v avstrijskih medijih obveščanja Obširnejši članek jc bil objavljen tudi v časniku Večer. Z daljšim tekstom jc razvoj slovenske planinske organizacije predstavil v avstrijski reviji Naehrichien (november, december 1993, str 3). Razstava na Dunaju jc imela enak ni slov kot v Mariboru, Ic vsebinsko jc zajela širši slovenski okvir, npr prikaz p-vih slovenskih koč, fotografij nestorjev slovenskcgaplaninstva, Turistični klut Skala. razvoj alpinizma (.alpinistični kotiček). Zanimiv jt bil prikaz -lovenske planinske litcialure od prvih začetkov dc aanaČJijih dni po naslednjih sklopih: Slovensko gomiStvo, Izvirne leposlovje, Priročniki, Fotč albumi, Prc .odi, Izvirna dcia v nemščini in angleščini, Vrdniki. Odprava v tuja gorstva. Raistavo jc zaključil
shematični pnkaz delovanja slovenske planinske orga nizaeije in njenih organov z vzporedna preglednico o íte-vilu čianslva planinske organizacije od leta 18931992. M-d gosti v času odprtja razstave jc bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, ki jc predstavil potne F1 razstave in nakazal vključevanje slovenskega planinstva v m-dnarodne toke e.
Že na Dnnaju se jc v razgovoru s piedsiavnikom Onflfi Republike Slovenije, g Francem Pozničcm razvila misel o morebitnem gostovanju razstave v Šviei. Tedanji odpravnik pcslov Republike Slovenije v Bei nu, g. Ivan Marlelanc, jt idejo podprl in iz prvotnih dogovorov na relaciji Pokrajinski arhiv Maribor -Urad Republike Slcv-nijc za informiranje • Slovensko / c lepes lan i štvó v Švici - Švicarski alpski muzej (Schvvcizcrischcc Alpcncs Muscum Bernj - Planinska zvc?a Slcvcmic. ki so bili usmerjeni v prikaz razvoja slo -enskega planinstva, jc nastala zamisel o prc mocij samostojne Slovenije ket celote. Pckrajinsk1 arhiv je pobudo sprejel, čeprav sc je zavedal, da v strogo odmerjenem razstavnem prostoru ne bo mogel prikazati vsebinskega rai.voja slovenskega planinstva od začetkov do danes.
III. Slovenije na sončni strani Alp - Bern
Avtorici tretje razstave. Slavici Tovšak je h*lo dodeljeno 21 panejev {?. m x 1,20) in 8 viirin. Zaradi koncepta celotne postavitve in upoštevanta «misli arhitekta jc h¡lo planinski razstavi odvzete še pet panojev in neka; vitrin, s čimer je bil pretrgan kontinuiran pnkaz razvoja slovenskega plan.nstva kot si ga je zamislila in načrtovala avtorica. Ostali so posamezni izseki, ki so švicarski javnosn kljub vsemu nakazali ñek'ij značilnosti slovenske planinske zgodovine. Arhivske dokumente so popestrili prizori iz gorskega življenje1 Kcšnja z "basengo" - Bohinjske plan ic, Pasti pri medenju masla v pinji - Veliki Planina. V senožetih (Trenta), Vožnja s samotežnimi sanmi -Lom nad Trži čem, HOja s krpljami. Na štirih panojih sc bili predstavljeni motivi iz Triglavskega narodnega parka.
Razstavo so dopolnjevali akvareli mariborskega slikarja Nika Rihiča, obiskovalci pa so imeli prek diapozitivov ves čas možnost spoznavati slovensko pokrajine, njene ob:éajc, lloro >n favno. Žal nam je, da vodstvo Švicar,;kega mazeja, ni melo ogleda video kaset. Predstavnikom Švicarskega alpskega muzeja, direktorju dr. Georgu B-idmigcrju in dr. Ursu Kneu-biihlu, j< treha priznati, da so na li kovni konferenc dan pred otvoritvijo razstave pokazal1 prescnctlj vo znanje v poznavanju slovenskega planinstva, njihov pogled na Slovenijo pa jc pred zbranim a\ ditoriicm novinarjev dopolnila Slavica Tovšak, ko jc Švicarj :m spregovorila o slovenski'planinski organizaciji v da-nsSnjem trenutku, njeni organiziranosti in problemih, s katerimi sc spopada (po 1.2, koče, zavetišča, bivaki, lastninjenje, skrb za čišio okolje, dc nacionalizacijska postopki, vključevanje planinske organizacije v med-
ARHIVI XVIII b'95_Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
185
narodn i tokove itd.).
Otvoritev je potekala 7 decembra pod okriljem slovenskega vulepc shništva v Švici (u\ odne hesedc je spregovoril odpravnik poslov Republike Slovenije g Zeljko Jeglič), prisoten je bi! tudi pc dpredsednik Pla ninske zveze Slovenije g Janke Mimik K promociji Slovenije v Bernu, gledan» z vidika celotna razstave, pa je veliko prispeval g. I van Mrrtclanc. Razstava je bila odprta do konca februarja in je je dopolnjevala vrsta spremljevalnih prireditev.
IV. Slovonijr alp:;kn dežela Munchen
Otvoritvene slovesnosti so potekale 9. oktobra 1995 v prostorih Nemškega planinskega društva, sekcija Oberijnd in jo je pod naslovom Slovenija- alpska dežela odprl generalni konzul za Slovenijo, Andrej Grassclli Pc vsebini je bua razstava zopet samo planinska'in tokrai nekoliko bolj, na izrteno zeljo gostiteljev, naravnana na informativno plat in prikaz možnosti, ki jih nudi slovenski alpski svet tujemu planincu.'
Signalizacijske table Kanniškib in julijskih Aip so obiskovalcu nudile podob„ o mreži planinskilj postojank. Njihovo dopolnilo so bile lično izdelane knjižice informatorji dobrodošli za. vsakogar, ki se odloči spoznati Slovenije na takšen ali drugačen način. Bavarske Alpe ki se raztezajo med rekama )nn in Lceh. in njihove nadaljevanje, Lchlaiskc Alpe, ler raz '.'ito planinstvo je na tiskovni konfercna sprožile vrsto zanimivih vprašani o našem gorskem turizmu in iskanju podrobnosti in razlik v iben deželah Tisti dan, ko «mo Bavarcem in Slovencem, ki žive v tujini, pokazali slovenski alpski prostor in njegov razvoj skozi zgodovino; je bilo v Mtinchnu ustanovljeno Bavar-sko-slovcnsko dnštvo, nestrankarsko in versko neopredeljeno. Vsebina delovanja društva je poglab Ijanje in negovanje prijateljstva, ku V.urnih in gospodarskih stikov med ljudmi Jn ustanovami v Sloveniji in na Bavankenr V svojem programu so Tapi-ali. da je lahko član vsakdo ki je voljan dati "voj prispevek k nadaljnjemu zbliževanju dveh narodov, ki imata tesne stike že stoletja. Našo razstave Slovenija alpika dežela so razumeli kol uvod v takšno ¿odelovanje in kot dober začetek njihovega dela.
Zaključim lahke z mislijo, da so bdprjjn razstav v tujin' pokai.ala, da Slovenci živijc po\sod po svetu, več ali manj so dobro organizirani in vsak stik z ms tično domovino predstavlja zanje posebno vrednoto. Tujcem pa tovrstni siik> odkrivajo svet, k. ga morda doslej niso po-nali, in v?buja pri niih željo, da odkrijejo deželo, kije v marsičem še neokrnjena, pristna, slovenska. S tem pa jc razstava, k. si je pridobila vzdevek "potujoča",'gotovo dosegla svoj namen.
Slavi ca Tov.Uik
Mariborski notarji in. razvojna pot notariata kot institucije na Slovenskem
Pokrajinski arhiv Maribor seje v sklopu programa dejavnosti za leto 1995 ob upoštevanju dejstva, daje bil 1994 leta sprejet Zakon o notariatu, in dejstvu, da institucija hrani arhivsko gradivo 69 notarjev iz območja njene pristojnosti, odločil; da pripravi razstavo in širši javnosti predstavi "Mariborske notarje."
Medtem ko je mag. Borut Holcman pripravil celoten scenarij in se ob arhivskem gradivu poclobil v študij določenih igodovinskih okoliščin v razvoju no tariata je zunanja sodelavka Pravna fakultete v Mariboru. mag Vesna Rijavec, prispevala misli in sooblikovala vsebino k razvoju notariata kol institucije i
Žr površni pregled razstavnega in skrbno izbranega gradiva je dal slutiti, aa bodo obiskovalci lahko spoznali notarja (beležnikal kot osebo, k: v kontekstu prazne zaKonodaje uživa javno zaupanje in za posameznike, ki jim svetuje, opravlja funkcijo sklepanj.i pogodb (od ženilne do Kupoprodajne), oporok, izjav, in notariat kot institucijo oziromp, usianovo evropske ga prava, aplicirancga na slovenski kulturni prostor.
Avtorja sta obiskovalce na prvih panojih ir vitrinah opozorila na zakone, ki sc tej institutiii dali pravno veljavo in so s svojim obstojem, delovanjem in razvojem posredno vplivali tudi na delo mariborskih notarjev.
Tako je bil v času Makiimiljana 1 leta .1512 spre jet notarski red, k. je veljal za celotno nemško ce sarsivo Čeprav ne vemo, v kolikšni meri je njegovo izvajanje vplivalo na slovenske dežele, je bil prLotcn in z nekaterimi spremembami in dopolnitvami ter vzponi in padci preživel Jožefa 11. in maično revolucijo. Časovna.preglednica je opozorila na vse mejnike, ki so lako ali drugače spreminjali zasnovo, vsebino in cilje notariata ter m j v določenem družbenem okolju namenili vidnejšo ali manj pomembno vlogo. Ob icmjc bil posebej izpjstavljen notarski red iz leta 1871, ki je s svojo vsebino, institucijo notariata v celoti približal zahodnim standardom, zakon o javnih beležnikib iz leta ^O in seveda slovenski zakon o notariatu iz leta l9y4, ki gaje predvidela že leta 1991 sprejela ustava republike Slovenije
Gradivo iz različnih fondov o mariborskih notarjih in drugi materiali so tudi naključnemu obiskevalcu ob izbranih eksponatih nudili dovolj možnosti, dn je lah •ko spoinal bistvo notarjevega dela v različnih obdobjih samostojnega delovanja, npr, zapis poslednje volje ■ oporoke iz obdobja eesaria Jusiinijana, notarski zapis o izročitvi v hrambo notarski akt o priklicu dedne in darilne pogodbe / primeru smrii, legal baoijski zapisnik, kupna in darilna pogodba noiarski akt c pora v navi, notarsko pismo o jamstveni pogodbi, notarsko pismo o ženitni pogodbi, obči poslovni register, uradni pečat notarja.
Pcscbci zanimiv in nadvse aklualen za prisotne notarje je bi) s'ikovni prikaz notprja Wanda1ganusa iz