" Pouk in zabava Modrost v pregovorih čtivu: »Da' včfs.ih Je bil svet ?ač za" i mmx:i. v~ f.,::i, mmiv, ker je bilo na njem polno ne- domacih III tujlh. znanega; danes je že vsaka ped zemlje preiskana in postalo je dolgčas.« Ta Oko. tožba je pa samo deloma upravičena, (Koncc.) jjgj. tako zelo dodobra naši materi le Kdor ima le eno oko, ga rad briše. §e nismo prešteli reber in las. Boljše oko zgubiti ko dobro ime. Površno je znana pač do malega Boljše je verjeti očem ko ušesom. vsa površina zemlje, toda le tako od Oči verjamejo sebi, ušesa drugim. daleč; natančneje preiskanih pa ni še Kdor gleda s tujimi očmi, se mu hudo nmogo obširnih predelov in dežela. Tu godi. bi bilo omeniti predvsem predele na Kdor nima oči odprtih, mora imeti žep. severnem in južnem tečaju in pa Zapita usta in odprte oči, tako se v Mount Everestu, za katerega se svet miru zivi. v zadnjih dobah najbolj zanima. Mno- Z očesom, zaupanjem in častjo se ni gi s0 pa mnenja, da kakih posebnih šaliti. novih odkritij tu ni več pričakovati. Iz oči, iz srca. Toda to je zmota. Marsikaj, kar uide Oko za oko, zob za zob. prvim turistom ali sportnikom, se od- Če oko trpi, mu roka pomaga. krije potem potrpežljivim raziskoval- Če joka oko, joka tudi nos. cem. Tako so našli n. pr. v pokrajinah, Bolno oko in slaba vest luči ne prenese. ki so danes popolnoma neobljudene,. Dvoje oči, dvoje ušes pa en sam jezik. ostanke, ki pričajo, da je v predzgo- dovinski dobi prebival tamkaj človek. R e k i : Vrste se vedno nova odkritja, ki ka- JNa oči. ^ žejo kot zmotna naša dosedanja zgo- Kakor oči kažejo. dovinska poznanja. Na oko vzeti koga. Na Gronlandiji so pred kratkim Na ocesu imeti koga. našU ostanke skandinaYskih naselbin Fod oci dobiti koga. iz predzgodovinske dobe. V Ameriki Oko se je pnjelo česa.' so odkrili sledove, ki kažejo, da so Oči imeti na kaj. bili tamkaj Evropci že davno pred Povsod oči lmeti. Krištofom Kolumbom. Vse to so od- ~ci pasti. ^ kritja zadnjega časa. Oči kam vreci. -n , . , -.. , j. v , ¦ir v. i ... , roiarni predeli so tudi se zelo ne- V oci biti. . , . ,, ,., . i ,. i , .i ¦vr ^ , , ... raziskani. Vehki deh Afnke so zna-JNa oceh biti. ,. ^ , i, ... T ^. ^. nosti se popoma neodkrm, saj so Jz oci v oci. ji- j i c i. i t>. i j n. pr. prodrh v razne predele banarske Dokoder oci neso. »v j v - ^ j puscave samo se domacmi. Morda čaka ta prostrana puščava le drzne- Drobiž. ga> s sme^° domišljijo obdarjenega moža, ki bo našel ključ, kako izpre- Ali je mogoče na zemlji še kaj meniti te brezkončne peščene poljane novega odkriti ? v plodno polje. — Gorovja v Liberiji Bolj nego kdaj prej so ljudje in drugih delih Afrike so sicer za silo danes željni novih doživljajev, zlasti znana, toda živalstvo in rastlinstvo aovili odkritij neznanih dežela in ^e ni nič preiskano. Tudi mnogi pre- Ijudstev. Vsi potopisi in povesti o blo- deli Južne Amerike in Avstralije so dečih momarjih in potnikih, ki so bili še tak<> malo znani kakor tedaj, ko že dolgo pozabljeni, prihajajo spet na so stopili na tla prvi Evropci. dan in imajo mnogoštevilne Tnete Kakšne možnosti za odkritja se še bralce. Marsikdo si misli ob takem nudijo. naj pokaže naslednji zgled: V 79 ___________________________VRTEC _________'.__________________ Indijskein oceanu med Avstralijo in 3. Sprememba. južninii tečajnimi ozemlji leže Ker- —^_—_____,^___ gnelenski otoki. To je skupina otokov. _________|__J_______L_ katerih največjega je 1. 1772. odkril __| | III f rancoski pomorščak Kerguelen - Tre- I I I I I I marec. Otok je veljal kot pust in za i i i i i i prebivanje kvaren; Cook, ki ga je ¦¦ obiskal štiri leta kasneje, ga je ime- Tale pravokotnik ima 36 kvadratov noval kot Deželo brezupnosti. V letih (,4X9)- Napravite iz njega kvadvat s tem, 4cu\4 ¦ 4n<\r> ¦ vV , ,. .. 23- bo1- I i r* 'nks=m^////^^=~^ -P 24." osa! 26.' slana. E m ^Hj)^ x mh ^==^ ^ -• Premikalnica. T B^r //JZ&sd^ X ' G S i c i I fj a 0 Tf^Ž^ ^hh^SšS L ^ P o l I k r a t kc v^^ -------—=^= g jaspis *ifv I P I n I P I C I 1 I V I I H!f Nikolaj - parkelj. - ^ 3. Črkovnica. Lepenka 2. Računska naloga. stopalo ° donesek Nekdo je dejal, da prišteva Poiidof8 3/4 svojega življenja k otroški do- pfenice bi, Vs je preživel kot mladenič, kazalec Vs kot mož; 13 let se pa prišteva Ajdovec že med starčke. Koliko je star? Leto ne pride nazaj. 80