Številka 75
TRST. v soboto 16. marca 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki dan rudi ob nedeljah in praznikih ob 5„ ob edetjkih ob 9. zjutraj Posamične Storilke se prodajajo po 3 avč. (6 Btoiink) » mnogih tobakaruah v fretu in okolici, Ljubljani. Gorici, £>«iiju, Peru, Sežani, N» breiini, Sv. Luciji, Tolminu.
Ajdovščini, Postojni, Dorebergu, Solkanu itd. rXUE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke mm( ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 atotink ; ra ofimrtn ce, zahvale, poslanice, oglase deuamih zavodov »o 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsaka na-<uljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beneda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejenoa lnseratni oddelek uprave Sdtnosti**. — Piačuie se izključno le upravi ..Edinosti''.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinost t je moč
N&ro&nlua znaia
za vse leto 24 K, pol [eta 12 K, 3 mesece 6 K —, aa
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne osim. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefrankovaaa
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo tista.
UREDNIŠTVO: nI. Glorjrlo Oalattl 18. (Narodni đom)
Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij list« „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorclja
lista „Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti It. 18. issssssi PoSIno-hranilnfčnl račun St. 841*652.
— TELEFON itov. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
BRZOJAVNE VESTI.
Govor ministra Košuta o nagodbenih pogajanjih.
BUDIMPEŠTA 15. Minister za trgovino •vošut je imel danes o priliki naučnega slavja v Szegledu govor, na katerem je med Irugim rekel :
Naša naloga je težavna, ker se zamore v pogajanjih težiti le za uresničenje nekaterih ačel neodvisnosti. To pa ne pomenja, da se načela opušča. Prav sedaj nas stiska težavna naloga: boriti se moramo za naravno ureditev gmotnih razmer z Avstrijo, ki so vzbudile proti nam razpore sovražnih čutstev, ker so nastale iz protunaravnih razmer. (Klici: Tako je 1) Rešitev naše naloge je tudi zato težavna, ker smo našli položaj, katerega ni smeti omajati do leta 1915 oziroma 1917, ne da bi se pri tem za pleli z vso Evropo v v carinsko vojno, z drugimi besedami, dokler bo stanje skupne carinske pogodbe oviralo u&.anovitev samostojnega carinskega ozemlja brez dovoljenja pogajajočih se držav. To dovoljenje pa ne !moremo zadobiti. Izključeno e tudi. da bi bila taka pogodba, kakor je sklenjena danes, sklenjena za dlje časa, nego do leta 1917. Preko te dobe zamoremo kieniti pogodbo le na podlagi faktične vsta-novitve carir.skih mej — že sedaj za oni čas, a ne prepustimo bodočnosti nikaki negotovosti, ali pa še le leia 1915 oziroma 1917. •>e verjamem, da bi bilo že sedaj na podlagi faktične ustanovitve carinskih mej možno skleniti kako pogodbo. Za čas po letu 1917 iw> pa dežela na podlagi samostojnega carinskega ozemlja in taktične ustanovitve carinskih mej zamogla skleniti pogodbo, kajti dru-drugače ni niti misliti sklepa pogodbe. (Dolgotrajni navdušeni eljen-klici in aplavz.) .Samostojna narodna banka je 6pojena z gospodarsko samostojnostjo in glede tega vprašanja je dežela vezana do leta 1910. Po ranenju naroda ne napravi pa rešitev gospodarnega vprašanja brez rešitve vojaškega vprašanja nikakega trajnega, miru ; vendar pa obstoja dejstvo, da ni med temi dvemi vprašanji nič skupnega, in da se ju zamore združiti le tedaj, ako se bo rešitev teh dveh vprašanj s tem medsebojno povspeševalo. Vremenska napoved za Primorsko in Kranjsko.
DUNAJ 15. Večinoma jasno, slabi ve-t! jvi, milo, enakomerno stanovitno.
Štrajk pekov na Dtm&ju.
DUNAJ 15. Danes je pričel štrajk pekov. Mnogo pekov je brzojavnim potom naročilo kruh v deželi. 99 odstotkov lastnikov pekarn se je s častno besedo zavezalo, da ne ugode zahtevam pekov.
Gcrnje-avstrijski deželni zbor.
LINC 15. Zbornica je razpravljala zakonski načrt glede uvedbe volilne dolžnosti •a državnozborske volitve na Gornjeavstrij-fcem. Na tozadevno poročilo občinskega in ustavnega odseka se je uvela prav živahna debata. Zakonski načrt je bil z malo spremembo vsprejet z veiiko večino.
Snežni metež na Tirolskem.
INOMOST 15 Že 24 ur traja vnovič »nežni metež, vsled česar znatno trpi promet, ^si železniški vlaki imajo zamude. Na Arl-bergu tudi moćno sneži. Včeraj sta na postaji Pettren Arlberške železnice trčila skupoj osebni in tovorni vlak. Poškodovani sta bili obe lokomotivi in več vozov. En potnik je bil ranjen.
Pogreb Petkova.
SOFIJA 15. Danes popoluJne se je ob vtihki udeležbi prebivalstva vrfcil pogreb mini-
PODLISTEK.
VOHUN
14
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
V teh očeh ni kraljeval več njim lastni •uir — nekako navdušenje je svetlikalo iz ujih in rahla rdečica je bila dahnjena preko Harperjevih lic.
„Od takega človeka se nam ni bati ni-<esar!" sije mislila Fanika. „Taki občutki ive samo v srcu krepostnega."
Naenkrat se je pojavil na trati krošnjar, ki je bil porabil prvi solnem žarek, da je obiskal Hvartonove.
„Lep večer!" je rekel Harvi. „Za ta tni čas jako gorak in prijeten."
Gospod Hvarton je povprašal sočutno, kako je kaj s starim gospodom Brezo.
Harvi je odgovoril z rahlim drhtenjem v
„Hitro gine . . . Starost in težave so kmalu dokončale svoje delo."
S temi besedami je obrnil krošnjar obraz v utran; Fanika pa je bila zapazila mokro oko, drhteče ustnice, in zopet je zra&el Harvi v njenih očeh.
sterskega predsednika Petkova. V mestu vlada mir. Knez Ferdinand se ni še povrnil.
Vodja Čet Hristov a strel en
SOFIJA 15. V minoli noči je bil ma-cedonski vodja čet Hristov blizo tukajšnjega kolodovra ustreljen v hrbet. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
BELIGRAD 15. Vlada je izročila av-stroogrskem poslaniku baronu Czikannu odgovor na zadnjo noto avstro-ogrske vlade. Odgovor pravi, da je vlada z zadoveljstom vzela na znanje noto avstro-ogrske vlade ter da se nadeja, da se pogajanja v interesu obeh držav kmalo prično. Katastrofa na francoski vojni ladi i „Jena".
TOULON 15. Do 10. ure predpoludne so od 107 najdenih trupel pripoznali 58.
PARIZ 15. Iz Toulona poročajo: Komisija, ki ima preiskati vzrok katastrofe na „Jeni", je konstatovala, da je vladala v mu* nicijski skrarabi krogelj temperatura 50 do 56 stopinj, čeravno znaša normalna temperatura največ 35 stopinj. Ventilatorji, ki služijo v ohlajenje temperature, so bili poškodovani ter niso poslovali. Nadalje se je zanemarilo zamenjati z novimi ohiajevalne naprave v ventilacijskih shrambah, ki niso več izpolnjevale svojega namena in se jih je pred nekoliko tedni odstranilo. Neki častnik „Jene" je poročevalcu nekega lista izjavil, da-so katastrofo zakrivili inženirji, ki so gradili muni-cijske shrambe, ter artilerijska uprava, ki bi bila morala za trajanje uporabe nekih vrst smodnika določiti maksimalni rok.
PARIZ 15. Pariški častniki so pričeli zbirati denarne zneske za preostale žrtev o priliki katastrofe na „Jeni". Prva zbirka, na čelu predsednik Fallieres z 20.000 franki, znaša 68.000 frankov.
Ciklon na Madagaskarju.
PARIZ 15. Minister za kolonije je prejel vest, da je ciklon provzročil v nekaterih krajih na Madagaskarju veliko škode.
Osepnice
PARIZ 15. Ker je v raznih mestih, med temi tudi v Parizu, obolelo več oseb za osep-nicami, je vojni minister odredil, da se imajo cepiti vojaki v vseh posadkah.
Torpedo poškodoval ladijo.
BREST 15. Pri nekem vežbanm s torpedi je en torpedo zadel v obrežni parnik „Fulminante" ter napravil razpoko, ki so jo pa kmalo zamašili.
Poplave v Ameriki.
PITTSBURG 15. Radi velikih poplav ie ovirana vsa trgovina. V vseh velikih tovarnah ob obrežju Alleghany-ja počiva delo. Vsled tega je okolu 100.0U0 delavcev brez dela. Tudi na lokalnih železnican počiva popolnoma vsak promet.
PITTSBURG 15. Škodo, ki jo je prov-zročila poplava, ceniio na deset milijonov dolarjev. 14 oseb je utonilo. V tovarnah počiva skoraj ves obrat. Vsa javna dela morajo izostati. Okolu 30 000 oseb je brez strehe. Več sto hiš je izpodmletih in se je bati, da se zrušijo.
Nori spospadi v Lodzu
BEROLIN 15. „Wolffov biro" poroča iz Lodza od 14. t. m.: Tovarnarja Stillper-ja so danes neznane osebe težko ranile s streli iz revolverja. Neki redar in vojaki so na bežeče zločince streljali. Vojaški poveljnik je odredil, da morajo pasanti. ko srečajo patrulje, staviti roke iz žepa. V neki ulici je prišlo do spopada med delavskimi skupinami, vsled česar je bilo ranjeno nekoliko oseb. Vojaki so delavce razgnali.
Dolina, v kateri se je dvigal dvorec gospoda Hvartona, se je raztegala od severozahoda na jugozapad in hiša je ležala na njenem gornjem koncu.
Majhna vrzel med nasprotnimi hribi in nizka obal je dovoljevala pogled na morje.
Vodovje, ki je še pred kratkim togotno butalo ob breg, se je polegalo zdaj v dolge, enakomerne valove, ki slede viharju. Nekaj črnih pik je bilo razločiti tam, zdaj vidnih, zdaj zopet izginulih za valovi.
Nihče jih ni zapazil razun krošnjarja, ki je zdajci skočil na noge in kakor pribit upiral pogled na vodo. Siednjič je stopil k družbi, vrgel nemiren pogled na Harpcrja in rekel nato z resnim povdarkom :
„Kraljeve čete so morale odriniti!"
„Zakaj mislite to ?" je naglo vprašal stotnik Hvarton. „Dal Bog, da je res... potrebujem njih eskorto, da me spremi nazaj."
„Teh deset ribiških čolnov ne bi plavalo tako urno, da nimajo več veslače v nego po navadi.**"
„Morda —w je vskliknil gospod Hvarton vznemirjen, ».morda pa so to Amerikanci, ki se vračajo z otoka."
„Izgledajo kakor kraljevi," je rekel krošnjar pomenljivo.
Nemiki državni zbor.
BEROLIN 15. Na dnevnem redu je bila interpelacija glede uplivanja na volitve od strani uradnikov. Državni tajnik grof Posa-dowsky je izjavil, da državni tajnik ne namerava odgovoriti na interpelacije. Državni tajnik se sklicuje na svoje izjave od 25. in 26. febr. Ako se pri razpravah o volitvah pokaže, da so posamični podrejeni uradniki kaj zakrivili, tedaj izda državni kancelar gotovo primerna navodila. (Gibanje). Državni tajnik in drugi členi zveznega sveta na to zapustili dvorano.
Z ozirom na interpelacijo je izjavil posl. Fischer (socijalni demokrat), so bili v službi volilne agitaciie ves uraduiški aparat, mornariško društvo in poveljstvo varstvenih čet. V Silvestrovem pismu je državni kancelar pozival, naj se glasuje proti sociialmm demokratom, centrumu, Velfom in Poljakom. To je bilo najsilneje uplivanje na volitve. Nadalje so bili pri volitvah uporabljeni tudi uradni denarji. (Živahen prigovor). V državni pisarni je bilo ustanovljeno posebno mesto za letake, na čelu katere je stari praktik v volilnem pačenju. (Predsednik je pozval govornika na red). Posl. Fischer: Nezaupanje nasproti g. Lieberthu je povsem utemelieno! Lieberth sam je udeležen pri neki družbi ter je pri tem delal za lastni žep. (Velik nemir in klici : fuj!) Lieberth: Nesramno! Posl. Fischer (obrnjen k Lieberthu): Nesramen ste vedno vi ! (Velik nemir). Predsednik je zopet pozval govornika na red, istotako posl. Liebertha. Posl. Lieberth je neprestano klical: Vsi državni uradi so bili v službi, da so uplivali na volitve, Posl. Schžtdler (centrum) : Ne more se tajiti, da se jo poslovodstvo v različnih uradih zavzelo za volitve na način, ki morajo izzvati najodločneji protest. (Klici: Prav rea I) Zato je odgovoren državni kancelar!
Rusija. Avdijenca pri carja.
PETROGRAD 15. Danes opoludne je car vsprejel v Carskem Selu v avdijenci av-stro-ogrskega poslanika grofa Berchtolda. Poslanik je izročil carju osebne pozdrave avstrijskega cesarja.
Strop državne dume se je udri
PETROGRAD 15. Okolu 5 in tričeirt ure zjutraj se je udri strop dvorane državne dume. Kakor vzrok katastrofe navajajo starost dvorane.
PETROGRAD 15. Dvorana dume je podobna razvalini. Vse klopi so zasute, le luže so ostale netaknjene Ako bi se bil strop udri med sejo, bilo bi gotovo več žrtev. Vzroka nesreči je iskati v slabem stanju stropa. Zloben namen je izključen.
PETROGRAD 15. (Petr. brz. ag.). Nad dvorano dume se je nahajala velika ventilacijska naprava z velikimi pihalniki, ki so bili silno težki.
Zdi se, da so nesrečo provzročili ti aparati in pa trohlost stropa. Tristo sedežev sred' dvorane je pokritih s padlo malto in stukaturo. Dragocen lestenec je uničen.
Trebalo bo par tednov, da se strop popravi. Seja dume se bo vršila danes v Katarini) e vi dvorani Tavriške palače. Na željo poslancev se bo pred sejo vršila služba bož|a.
PETROGRAD 15. (Petr. brz. ag.) Seja dume je bila ob 11 in pol uri otvorjena v dvorani s kupolo Tavriške palače. Veliko število poslancev ni moglo slišati predsednika. V dvorani je nastal velik nemir. Predsednik ■ je zamogel le z velikim naporom udušiti viharne protestne klice. Kade*na stranka je predlagala, naj se seja zaključi, ker ni ob j vladajočih okoliščinah možno delovati. (Poh-
„Ne vidim drugega nego temne lise," je opomnil stotnik.
Harvi se za te besede ni zmenil.
„Odrinili so pred .nevihto — taborili ta dva dneva na otoku — konjenica je na poti — kmalu bomo imeli v bližini bitko."
Med tem ko je govoril to, je pogledaval krošnjar večkrat skrivaj in plaho na Harperja, ki pa ni kazal ni najmanjšega zanimanja za to, kaj se godi. Stal je sam, tiho ogledavajoč pokrajino.
Ko pa je krošnjar umolknil, se je Harper okrenil k staremu Hvartonu, češ, da mu opravki ne dopuščajo ostati tu se dalje časa; da hoče porabiti torej lepi večer in potovati naprej.
Krošnjarjev nemir je naraščal čudno, nerazumljivo. Njegovi pogledi so letali venomer na drugi konec doline, kakor da pričakuje od one strani kakega dogodka ...
Zdaj je pripeljal Cezar popotnikovega konja; krošnjar je uslužno uredil sedlo. Ko je bilo VBe pripravljeno, se je Harper jel poslavljati. Pri Sari in njeni teti je napravil to z vljudnostjo fiuovzgojenega človeka ; ko pa je prišla vrsta na Faniko, je obstal za hip in toplejši, pri8rčnejši nego po navadi je bil njegov obraz. Njegove oči so nemo ponavljale
vala). Tudi drugi poslanci so ta predlog podpirali. Posl. Aleksinkin (socijalni demokrat; je lobdolžil člene desnice zarote. (Pohvala na evici). Predsednik je pozval govornika na red.
Več govornikov je zahtevalo, naj se seje odložijo, dokler se najde novo dvorano. Sred; ropota je dal predsednik na glasovanje predlog, da se seje odložijo in da se predsedniku naloži, naj se sporazume z vlado, da prepusti za nadaljevanje sej dume drugi lokal. Ta predlog je bil skoraj soglasno vsprejet in seja ob 12. in četrt uri zaključena. Na se^i je bil tudi ministerski predsednik Stolipin z več mi-
nistri.
PETROGRAD 15. Po zaključku sejt državne dume je ministerski predsednik Sto lipin povabil predsednika Golovina v mini* sterski paviljon, kjer je bilo še več drugih ministrov. Po kratkem posvetovanj so sklenili, da se nepoškodovani del stropa odstrani in začasno napravi e»trop iz jadrovine (platna za jadra), da bo možno dne 20. t. m. otvoriti zopet sejo. ______
V. Sela deželnem zbora tržaSkeja.
PosLIVAN GORIUP je prečital Izjavo v slovenskem jeziku.
Deželni glavar Dr. Sandrinolli otvoril je sejo ob 6.25. Prisotnih je bilo 40 poslancev. Opravičili so svojo odsotnost trije poslanci. Vlado je zastopal namestni-štveni svetnik Lasciac.
Tajnik Jellersitz je prečital jako dolg, zapisnik o IV. aeji. Oglasil se je za besede posl. Dr. S 1 a v i k ter predlagal, naj se za pisnik rektil\cira oziroma spopolni glede nekaterih okoh.vosti in sicer tako-le :
„1. Poteun ko je predlagal glasovanje po imenih nadaljitje posl. Dr. Rybar govoriti slovenski in med njegovim govtirom vidi se, da se med ropotoi ** člani večine* vzdigaio in zopet posedajo, i i ko je poslanec Dr. Rybai končal govoriti, izjavlja deželni glavar, da se je dospelo z g. ^asovaojem do § 9. Posl. Goriup Iv. protesi proti tfiikemu postopanju« izjavlja, da je glas •vanije od § 4—9 nezakonito, in zahteva, na0» se razpravlja o predlogu za glasovanje po inu eaih.
2.	Ko javi g. dt tželni glisvar, da se preide k tretjemu čitanjt V prosi za besedo poaJ. A. Goriup, ki govori iiiov«nski. Med tem, ko on govori in ropota g »Jeraja, ne da bi sledilo tretje čitanje, člai w večine vzdigajo se kakor da bi glasovali. D *čim vlada še vedno hrup v zbornici in na galeriji in še govora posl. Goriup, sede k poročevalčevi mi/ri posl. Depiera in začenja či. ^anje poedinih članov štatuta. Ker ropot nad. %0uje, pokrije se dež. glavar in vzame besedo posl. Goriupi^ med tem pa nadaljuje čitanje in glasovanje od strani članov večine. Posl. i^oriup nadaljuje svoj govor. Ta se izprazni tTalerijo.
3.	K § 16. dobi besedo po8"i. Gerdol, ki govori slovenski. Drž. glavar rau vzame besedo. Med govorom nadaljuje glasovanje. Isto tako, ko se oglasi poslanec Sancin k § 20\
Spreminjevalni predlog posl. Dr. Siarik* js padel proti glasom manjšine.
Predno je zbornica prešla k drugi točki dnevnega reda, se je oglasil za besedo posl. Ivan Goriup, ki je med mejklici večine prečital v italijanskem jeziku sledečo izjavo :
Presvitli gospod deželni glavar !
V seji od 4. t. m. zakrivile so se v našo škodo nepravilnosti in nezakonitosti, katere moramo javno pribiti in proti katerim moramo odločno protestirati.
Proti vsakemu zakonu, proti opravilniku in proti pravičnosti nam se je zabranilo po-
blagoslov, ki so ga izrekla davi njegova usta. in dekletova lica so žarela v globokejši rdečici, njeno srce je vtripalo hitreje, ko se je poslavljal od nje.
Gazdar in gost sta se ločila med običajnimi ljubeznivostmi. Ko pa je Harper stotniku Hvartonu podal roko, je opomnil /. globoko resnobo :
„Korak, ki ste ga tvegali Vi, je sila nevaren in lahko Vam nakop'je najneprijetnejšib posledic. Ako se ima zgoditi to, tedaj utegne biti morda v moji moči, da dam hvaležnosti, ki sem jo dolžan Vaši rodbini, dejanskega izraza.
„Prepričan sem. gospod," mu je segel tu stari Hvarton v besedo, „da bodete čuvali to, kar se Vam je razodelo pri slučajnem bivanju v moji hiši..
Harper se je obrnil naglo k njemu in odgovoril z veliko nežnostjo:
„Jaz nisem zvedel ničesar v Vaši rodbini, gospod, kar bi mi ne bilo znano že poprej e. A Vaš sin se lahko čuti zdaj bolj varnega nego doslej, ko vem jaz za njegovo nazočnoBt."
Se enkrat se je priklonil celi družbi, zasedel konja, ne rekši krošnjarju več nego na kratko ..Hvala!", in izginil kmalu za bližnjim gričem.	(Pride ie.)
Stran II
»EDINOST« štev. 75.
Razkolni škof Villatte izobčen. Iz Rima poročajo : Neki dekret inkvizicije od 6- t. m., razglašen dne 14. t. m., obnavlja izobčenje, ki ie bilo že dne 13. junija 1906 izrečeno nad razkolnim Škofom v Parizu, Villattom.
Novi škof v B u d j e j e v i c a h. Iz Prage poročajo, da postane Škof v Budjejevicah profesor bogoslovja v Pragi dr. J o-s i p Turapach.
Madjarski častniki proti n a-rodnostim. Romunski poslanec Pap pritožil se je pri ogrskem ministru za domobranstvo radi grdega postopanja huzarskih častnikov v Aradu nasproti vojakom romunske narodnosti. Najblaže besede, ki jih čujejo vojaki od predpostavljenih Madjarov, sta besedi; „vlaški pes«. Minister ie odredil strogo preiskavo ter je bil častnik Vadas obsojen v 14 dneven zapor. _
valeč ali posamezni členi večine, ne da bi države ali od privatnih službodajalcev, potem! 1JI1CVD6 V©Stl« kedo — in niti g. zastopnik vlade, ki ima je prava utopija vsaki račun o uradniškem j Sestanek VOlllCGV Okraja SV. svoj sedež v naiveči bližini poročevalca blagostanju, ali morda o uradniškem varče- j Jakoba, Staro meS '0 in Carb lla zgornja — mogel razumeti o čem 6e razpravlja. vanju. Viša vzgoja še poojstruje na ta način
Poročevalec, kojega ni nikdo razumel, je tužno stanje uradniških slojev, čital in členi \ečine so vstajali, kakor da	veliki denarni zavodi v Trstu in na
služevati se ob razpravljanju svojega materi-	Z moralnega gled.šča narodno gospoda jezika ki je jezik pretežne večine oko-	darstvo ni pretrpelo absolutnih nepravilnosti, lice ki nas' je izvolila, katerega govori	Kriminalistična poneverjenja prevare, polomi, skoro tretpna prebivalca tržaškega in ki	razpadi sov precej ozkem obsegu. Vpliv je priznan deželnim jezikom od najvišjih pri-	takih gospodarsko socijalnih izgredov ni mogel stolnih oblasti — in to vkliub temu, da	izvrševati na splošno narodno gospodarstvo mastni statut ne določa nobenega razprav-	mkakih ubijalnih posledic, neea jezika in da član XIX osnovnega za-	Menjične, tfektne, valutne, devizne, par-kona ustanavlja enakoprovnost vseh narod-	celativne in konsoroijalne zaloge denarnih posti naše države. — Proti vsakemu določilu	zavodov na slovanskem jugu so pokazale v opravilmka je bila našim govornikom od-	minolem letu 1906 povoljno in napredno vzeta beseda samo, ker so se posluževali	stanje. V bodoče bo po svoji priliki se bolje, svoje pravice, zajamčene po zakonih. Dočim	0 splošnem materialnem stanju in po-so naši govorniki, ki niso hoteli in niso	ložaju toliko državnih, kolikor privatnih urad-mogli pokoriti se taki povsem neopravičeni	nikov se. žalibog. ne more izreči ugodne odredbi, nadaljevali v svojem govoru mej	sodbe. Drago življenje in nenavadno velike hrupom in ogorčenimi vskliki proti krivici, ki	potrebe modernih naših časov ne stoje v niso nam jo je hotelo storiti,— je večina delala	kakem razmerju z današnjimi plačami in kakor bi glasovala o točkah načrtov stavlje-	njihovimi dohodki. — Pak, ko je uradnik nih na dnevni red, vstajajoča na znamenje, ki	prisiljen po volji obstoječih okolnosti izdavati so jim dajali ali deželni glavar, ali poroče-	jn trošiti več. nego prejemlje in dobiva od členi večine, ne da bi	države ali od privatnih službodajalcev, potem
...	Veliki denarni zavodi v Trstu
bi glasovali, celo mej govorom g. Alojzija	^i delujejo že dolgo vrsto let, in kate
Goriupa, prej ko mu je bila odvzeta beseda rim 'stoje 7ti njjhova industrijalna, pomorska in celo mej tem, ko je g. deželni glavar stal in tr^r>vinska podjetja na razpolago ne samo s pokrito glavo hoteč prekiniti sejo. ne da bi razni jzcjatni osebni vplivi pojedinčev, ampak vodil razpravo.	... .	| tudi močno politično zaledie močnih stran
I>totako se moramo pritožiti proti temu,	skUpin, lahki pristop in posredovalni
da se ni glasovalo po imenih, daai je šest	y vjadnih krogih, ti zavodi lahko močno
nas to zahtevalo ustnieno in pismeno v !	nianiim denarnim zavodom niihovo
smislu § 26 opravilnika, ki v tem pogledu delovanje, njihove kupčijske težnje, njihov nikakor ni anremenu-n D" § 53.	iim nnvKpm lojeno zmani
nikakor ni spremenjen p > §
Vse sklepe, storjene na podlagi teh nezakonitosti in nasilstev smatramo nezakonitim
podjetni duh, ter jim povsem logično zmanj šujejo tudi vsaki veči zaslužek. Potencijalna nadmoć teh velikih neslovanskih zavodov je
in neveljavnim ter odločno protestiramo proti Ra Ogromno gkodo tudi veči podjetnosti v>eh nezakonitostim zagreženim proti nam, našim pravicam in našemu *,eziku.
jugoslovanskih denarnih zavodov v obče. Umna. spretna, močna in strokovna organi
Nikoli ne dopustimo, da bi se nam kra-! zacjja" VSeh hrvatskih, slovenskih in srbskih tila pravica posluževati se tu našega jezika denarnih zavodih, združena z velikimi če-
ter jo bodemo branili z vsemi svojimi močmi.
Prečitavši to-le izjavo v italijanskem je-^iku, izjavil je posl. Iv. Goriup, da si dovoli prečitati isto tudi v slovenskem jeziku. Komaj je izgovoril prve besede, je italijanska večina in verna galerija zagnala uprav huronski krik, ki pa — moramo takoj konstatirati — ni imel v sebi nič onega „svetega" ogorčenja a la „Piccolo", in je bil ob svoji teatraličnosti malone komičen. Deželni glavar je pozvonil ter je med silnim ropotom izpregovoril nekoliko besed. Vzel je seveda besedo posl. Ivanu Goriupu, a nihče ga ni mogel sliš ti. Tu je s svoie stolice planil tajnik Jellersitz ter (naši Lahi niso pač slabi režiserji)	~
k drugi točki dnevnega na galeriji se je kakor na komando napravil mir in slišal se je samo glas posl. Ivana Goriupa, ki je mirno naorej čital slovensko izjavo, ter glas tajnika Jellersitz a, ki je zastonj skušal preglasiti posl. Ivana Goriupa. Med splošnim mirom je prečital posl. Ivan Goriup svojo izjavo do konca, dočim je tajnik Jellersitz nadaljeval čitanje poročila.
II, točka dnevnega reda, t. j. predlog, naj se deželui odbor pooblasti, da v soglasju g c. k. vlado spremeni člen 7 zakona o uve-denju občinske doklade k prenosnin za nepremičnine glede pogodeb med živimi, sprejetega v deželnozbornem zasedanju meseca decembra m. 1,, bil je vspre]et jednoglasno brez debate. K tretji točki dnevnega reda, t j. k predlogu zakona glede poselskega reda
škimi zavodi, preobrazila bi vse dosedanje delovanje jugoslovanskih denarnih zavodov, v obče in posamično.
Državno gospodarstvo je v minolem letu 1906 izvrševalo jako slaboten vpliv na gospodarske odnošaje in zboljšanja na slovanskem jugu. Abnormalno stanje avstrijskega državnega zbora, morbozni poli tični stresi i aj i na Ogrskem in Hrvatskem, politično gospodarska napetost med Avstriio in Ogrsko, nebrižnost vladnih krogov na Dunaju za Dalmacijo, neprilične in neurejene prilične in verske razmere v Bosni in H^rce govini, politična nervoznost v strankarskem življenju kraljevine Hrvatske — vse to je
pab slabi rež,serJ1)	»ta* poreko	"S
ifti totki dnevnega reda. V zbornic, m P^.	to,)ko tu<J. n& 9vohodni> zdrati
in vspešni razvoj narodnega gospodarstva na slovanskem jugu posebej. Politično-gospodar ski spor med Avstro Ogrsko in Srbijo pripomogel je tudi občutno k slabim odnošajem splošnega državnega gospodarstva.
Adriaticus.
Madjarizacija ljudskega šolstva na Ogrskem.
Sedaj se vrši v ogrski zbornici razprava o zboljšanju plač ogrskih državnih učiteljev. Tej razpravi bo sledila ona o plačah učiteljev na konfesijonainih šolah. Tozadevni načrt naučnega ministra Apponyi-ia je pri kroien v prvi vrsti za širjenje madjarizaciie v nemadjarskih šotah. Glavna naloga učitelju - ,	.... ,na teh šolali ima biti, da otrokom ubija v
izjavil je deželni glavar, da se po želji vlad- j g,avQ madjaraki jez,k. To kriči seveda proti nega zastopnika, ki ni še dobil od centralne j vsaki pe(|agngiki< Ka)ti, če bo hotel učitelj *!hCJ! _za^ljenij JDt'ormac,j> stavl ta Predl°g|le količkaj ustreči intenciiam novega zakona,
bo moral zanemarjati ves drugi, za življenie neizogibno potrebni pauk. S tem bo ljudska šcla od .njen-jmojemu vzvišenemu narne i in !io sta . --ia * lžbo nasilne politike. Sara*no
iz dnevnega reda.
Na četrti točki dnevnega reda stal je nredlo? zakon?*	^v^o z	i rr'rod-
E;rni kanali. Po dini tsletja zakona so
bih sprejeti 2 ne kate.um malimi besednimi jje toreJ da se hijAeJO ZjtHtopniki narodnosti sp'.cJiem^^.	• Cuai je rekni, da bi	.,e upr, ti s*»lski politiki grofa Ap po
ae moralo pos' p.	m bi hi:.- prebito ^ y _0 pb ^ Jjubezeu do svojega ljud-,
stva, jih silijo	vzroki politične ampak
S3 bo vrši danes v soboto, 16. t. m. ob 8. in pol uri zvečer v prostorih „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu. P. n. gg volilci se uljudno vabijo, da sa udeleže tega sestanka, ker bo na dnevnem redu sestava vodnega odbora in razgovor o priprava* za volitve.
Politično društvo „Edinost" priredi jutri v nedeljo, dne 17. t. m. volilni shod v Bazovici v gostilni „Pri lipi" ob 4. uri popoludne.
Volilcem III. državnozborskega volilnega okraja: Barriera vecchia — Chiadino, na znanje :
Podpisani vabi volilce imenovanega okraja na skupno posvetovanje v nedeljo popoludne ob I1/* uri v zgornji prostor restavracije „Balkan" (Narodni dom) radi sklepa, storjenega na volilnem shodu minolega ponedeljka, da se namreč volilni odbor kostituira, ter o tem polit, društ. „Edinost"* obvesti.
Ker se predvidja v tem okraju bud boj,f in obeta eventuelen vspeh mnogo koristi za na steptani narod, pričakuje se mnogo-1 brojne udeležbe volilcev imenovanega okraja.
Sklicatelj : Slavoj Škerl Slovenski socijalisti in volilna reforma. Iz izvadknv, ki smo jih priobčili včeraj iz članka „Rdečega praporia* o volilni reformi in o dogodkih v deželnem zboru, j so se uverili čitatelji, da je stališče sloven-' skih socijalistov ob vprašanju volilne reforme, in nasproti taktiki naših poslancev ne le ob-jektivneje in logičneje, ampak tudi dostojan-tstveneje, nego li je ono v glasilu italijanske socijalne demokracije. Dočim ima na-topanie „Lavoratora" na Čelu vse znake strasti in: sovražtva nasproti Slovencem, pa kaže članek .R'1^«111 praporju**, da ta list presoja stvari
materijalno breme zgraditi naprave za odvajanja odpadkov, oprostiti te dolžnosti.
Posl. Venezian je pobijal izvajanja posl. Cuzzija, češ, da taka izjema od splošne dolžnosti bi dovedla zakon ad absurdum.
Nato je posl. S 1 a v i k rekel, naj bi se napravilo kako izjemo le za slučaj nepre-ma^ljive ovire.
Potem je posl. R v b a r izjavil, naj posl. t'nzzi konktretira svo] preulog. radi česar je deželni glavar na predlog posl. Veneziana prekinil sejo za 5 minut. — Predlog posl. €uzzi-ja je padel, nakar je bil zakon sprejet ^»di v tretjem čitanju.
Deželni glavar je zaključil sejo ob 7"25.
Politične gospU pogled na leto 1936 m limnlm jup.
n.
Socijalni odnošaji na slovanskem jugu postajajo fineji, uglajeneji, dovršeneji. Ali ▼sporedno s tem dejstvom navstajajo nove aocijalne potrebe v načinu življenja, obleke in individuvalnih težnjah. Taka dejstva zahtevajo imperativno veče denarne izdatke, večo potrebo denarja, boljega zaslužka, večega napora na fizičnem iu umnem delu in na podjetjih. To seveda gre zopet v prilog obrti, mdustrgi in trgovini. Kajti troši se toliko več, kolikor je več zaslužka. Ali se tudi »arči. Nesolidni elementi, ki delajo, a ne warčyo, propadajo in izginevajo iz nas južnih Slovanov. To matematično pravilo velja za ves evet brez razlike.
tudi kulturelne naravi. Po Apponyi-jevem načrtu bi bile zadete sosebno tiste šole, ki ne morejo same plačevati učiteljev in potrebujejo državne podpore. Ogorčenje med narodnostmi vsled teh naklepov vlade je toliko, da tudi najzmerneji med njimi najodločneje odklanjajo Appouy-iev načrt, ki hoče ubiti vsako Šolsko svobodo in avtonomijo in daja vladi pravico, da more zapreti vsako konfe-sijonelno šolo, ako le hoče. Seveda ne bo koristil ves odpor : šovinistična večina gotovo vsprejme načrt kakoršen ]e. Nu, tudi ma-djarskih aziiatov nasilje ne bo moglo delati čudeže proti živim narodnim organizmom, ki se od dne do d e bolj zavedajo svoje narodne individuvalnosti. Kar se noče posrečiti mogočni Prusiji proti razmerno maloštevilnim Poljakom, se tudi brezkulturnim Madjarom ne posreči proti nad polovici prebivalstva na Ogrskem.	_
Drobne politične vesti.
Cerkveni boj na k e m. Iz Pariza poročajo : V Mezin, rojstnem kraju predsednika Fallierres, se je župnik branil zapustiti hišo, v kateri je doslej bival. Zabankadiral se je v njej, izjavivši, da se ne makne. Bilo je pozvano orožni štvo.
Kazenska pravda p r otimalo-
ohjektivneje in da ima ja^neji pogled na tu kajšnjo politično situvacijo da bistreje sodi o vsebini- po deželnem odboru sestavljenega volilnega načrta ter da izreka vzlasti sodbo, ki ni le pravičneja nasproti taktiki slovenske manjšine ampak ki odgovarja tudi interesom splošnosti in iste socijalne demokracije same. Dočim je imel „Lavora-tore" za borbo naaih zastopnikov proti vne-, bovpijoči krivici, ki jo nameruje večina se svojim volilnim načrtom, le zasmehovanje in grožnje je pa „Rdeči prapor* toliko pravičen in (>e stališča koristi lastne stranke) pameten da priznava, da je bila o b s t u k c ij a v tem slučaju upravičena. „ 3«ieči prapor44 j koastatuie, da je deželni zbor 3 t°rr. naC» touj igral veliko komedijo, da je ta načrt zma-žiio naj ordi narnej e vrste, ki mu je edini namen: zagotoviti italijanski liberalni kliki vlado za nedogledne čase. „Rdeči pra-«>or** želi sicer tudi, da bi se ne volilo več na podlagi starega volilnega reda, vendar je toliko lojalen, objektiven in razsoden, da priznava (v nasprotju z italijanskimi sodrugi), da je nameravana reforma tako krivična za slovenski narod in za delavstvo, ^da so opravičena vsa sredstva s katerimi se more" doseči kako zooljšanje. MOb>trukcija bi bila — pravi „Rdeči prapor" dalje — vredna najstrožje obsodbe, ako bi jej bil namen za vsako ceno preprečiti reformo. Opravičena je vseskozi, ako 10 znajo narodnjački poslanci porabiti za izboljšanje reforme. Da t,o narodnjaki začeli obstruirati, je bilo prav, vprašanje je, kako bodo „znali ravnati dalje".
r Rdeči prapor*' priznava torej tu opravičenost obstrukcije proti volilni reformi, če tudi pridodaje klavzulo in je njegovo priznanje pogojno. Nu, pogoj, ki ga stavlja, je dan na naši strani. Kdor je sledil dogodkom, ta je čul, kako ee je z naše strani vedno in vedno naglašalo, da ne mislimo na to, da bi preprečili volilno reformo, ampak da hočemo le, da se ista zboljša in da se odpra-F r a n c o s- vi)o vnebovpijoče krivice. Potreba reforme je Villeneuve de! tako kričeča, da bi mi ne bili le krivični nasproti javnosti, ampak tudi ulepi v ozirom na korist lastne stranke, ako bi hoteli reformo preprečiti.
Menimo torej, da je naše stališče v soglasju z onim „Rdečega praporjau. Zato pa tudi ne moremo umeti čemu se je „Rdeči
ruskim dijakom. „Slovo Polskie* po-	pripor* končno vendar porogljivo obregnil ob
roča. da si malorusi prizadevajo, da bi za	„radikalizem slovenskih narodnjakov". To je
razpravo proti malormkim dijakom dosegli	padlo kakor trda pest na nežno oko. „Rdeči
delegacijo praškega sodišča.	prapor" priznava, da je delo deželnega od-
V Trstu, dne 16. marca 1907
bora krivica za slovenski narod in za delavstvo. pravi tudi, da so proti tej krivici opravičena vsa sredstva; potemtakem je bil opravičen tudi skrajni boj naših.
Ne umejemo torej, kakor je mogel „Rdeči praoor" svoj pametni članek zaključiti k sumničenjem „radikalizma" naših poslance?, čes, da se isti pojavlja „za čudo" vselej, kadar stoje ravno pred volitvami.
Če kedaj, je bilo to natolcevanje ravno v tem slučaju povsem deplacirano in krivične Naš radikalizem je tak, da nastopa tedaj, kadar zahteva to važnost momenta. Tak moment je prišel z vprašnnjem volilne reforme. A tega pa menda vendar ne bo hotel trditi „Rdeči prapor", da je bilo od naših odvisno, da je bil ravno sedaj, pred volitvami, sklican deželni zbor, ali pa da je morda celo gospod Venezian postavil na dnevni red načrt volilne reforme zato, da napravi našim uslugo in jia da priliko, da morejo pokazati svoj radikalizem !
Obžaljujemo v resnici, da je „Rdeča prapor" svoja skladna raz motri vanja zaključil s tako — distonacijo!!!
Slovenci, postavimo Janu Legu nagrobni spomenik! — Slovenci, bliža se čas, ko pohite ćete slovanskih Sokolov v slovansko Prago na V. sokolski zlet in mord* zanese marsikaterega izmed nas pot na praško pokopališče (Oišane), da vidimo kraj, kjer spć veliki možje češkega naroda: Tyrš, Fugner Ed. Gregr in nešteti drugi. In r.a'istem pokopališču imamo tudi Slovenci svoj groh, grob brez nagrobnega spomenika — Jana Lega.
Odveč bi bilo pisati, kdo je bil Jan Lego in kaj je bil nam Slovencem. V-»ak pozn* ime „slovenskega konzula'", ki je s slovnnskd gostoljubnostjo sprejemal vsakega Slovenca, prišedšega v Prago in zbiral vinar za vinarjem, da je mogel podpirati slovensko m!a dino Ni bil to bogataš ; kar je imel, je dal, dal za nas Slovence. Naša narodna dolžnost je, da pokažemo svojo hvaležnost, da dokažemo. da se zavedamo, kaj nain je bil Jaa Lego. Skoraj poteče leto. kar ga krije lahka zemlja in njegov grob je brez spomenika, ker ga nima kdo postaviti. V češki javnosti ni bil znan, vdova pa je dobila le malo penzijt. Odveč bi bilo dokazovati, da je naša narodna dolžnost, da s spomenikom zaznamujemo groV moža, ki je toliko časa, s tako vnemo živel za Slovence in res edino za nje. Tako. da niti za spomenik ni zapustil. Spomenik nt njegovem grobu, postavljen od nas, naj Im Cehom dokaz, da znamo ceniti bratsko požrtvovalno ljubezen, s katero se zanimajo za nas.
Jan Lego ima mnogo znancev po Slovenskem, je časten člen več društev, časten meščan naših mest ; naj se odzovejo vsi či«* nai preje povabilu, da do sokolskega zlela (28. jun.) postavimo spomenik na njegove« grobu ! Podpisani odbor se obrača tem potoa do slovenske javnosti za prispevke ; ime»* darovalcev se objaviio v listih.
Doneski naj se blagovolijo pošiljati n« naslov : Lenart Lotrič, pravnik. Praga II. V Tunich 13/1.
„Odbor za Legov spomenik.''
Še o plesu „Lege Nazionale" v Skednju. Nad vhodom v pripravljeni prostor kjer se je vršil pl^s, je bil napravljen tran»-parent v italijanskih barvah in med drugim je bil napis: „Ricordaievi ! che la morte deli« lingna, e la morte d» lla nazione". In g'ejtc, ljudje božji ! Ali ne krvavi srce vsakemu po štenemu Slovencu, ko vidi svoje brate, ki ar postavljajo kakor stebri, podpirajoči i talij an eko društvo kakoršno je „Lega nazionale'' liruštvo katerega namen je p o i t a t i j a u Čevanje našega naroda, društvo, ki luje na to, da bi slovenskega otroka od-t ?alo od prs naših slovenskih mater — d» l i>ti zavrgel svoj svoj mili slovenski jezik, i^- da bi mu vlili v njegovo nedolžno sref strup sovraštva proti svojemu lastnemu rodu. proti nesrečni materi in očetu !
A tako nesrečen otrok postaja janiča: svojega naroda in svoje domovine, podpira telj in steber tuiinstva ! ! Nesrečne one matere. ki pošiljajo svojega otročiča v šolo klavnico „Lege nazionale". Zato je new slišano, ako kak Slovenec ali Slovenk obiskuje prireditve tega društva in s tem podpira nje ,ove peklenske namene ! Sramot« pa, ki nam jo delajo v našem Skednju si« venci priselienci, presega že vse nuje. T našem slovenskem otroškem vrtu ni nobenega italijanskega otroka, pač pa v italijanska otri-iikem vrtu je večina slovenskih ! To bodi povedano „Piccolu-4, ki hoč- branit itali an-ščino v našem slovenskem Skednju. Med branitelji tega italjanstva v Skednju, je nekdo, ki se zove Ivan Bradač !
Njegov pokojni oče je bil dolgo dob« 50 let slovenski naroden pevec, sin mu fm hrani spomin spakedraniin imenom BradachLi in je odbornik za prireditev Leginih zabav. Tužna Ti maika !	_
Tudi trgovec Zigar. ki je poročil Ške-denjko in živi od našega ljudstva, nereda rw smel manjkati. Da pomnoži število dei nortn borghigiani. glej ga Gregoriča lekarnama z Grete ! No, naše mirno ljudstvo si že m pomni te gospode „legaše". Gospićana Marij: Sancin p. d. Batanka, Zofki in Zorki Sancin p. d. Kotali naše sožalie. Slednjič priporoča« onemu „regnicolu" da naj se dostojno i« mirno vede po javnih lokalih.
Še nekaj. Neki Hrvat je hotel pogleda* pri vratih v dvorano, da-li ni notri neki njegov prijatelj, in glej : redar ga jc hitro m
V Trstn dne Iti. marca 1907
»EDINOST« št. 75
Stran III
jpusmiljeno aretiral. Seveda so ga morali	vedala, da sta : 18-letni Josip A., stanujoči
takoj izpustiti, ker ni nič slabega storil. G.	v ulici deli' Ospedale, in 18-letni Albin M.?
edar se je menda bal, da ne bi Hrvat	stanujoči v zagati Gusion. Tajila sta najod
\krunil plesa Legašcv — Slovencev.	ločneje. da bi bila ona dva okradla gospo
Skedenj c.	Alice Battilana. No, na policiji so ju vzeli
Iz finančne službe. Provizorični tainik	na zapisnik in ju potem izpustili,
inančne prokurature dr. Albert Moscheni je	Smeftn&ca. Pijančevo opravičevanje: „Pravijo,
imenovan provizoričnim tajnikom finančne	da ■ bii J,. ljubil,
prokurature pri finančni prokuratun v Trstu.	Zamenjav* .oglasnika.
Hranilne skrinjice. Naša „Trgovsko	S t ga najdeš v koledaiju,
obrtna zadruga", ki ima svoj sedež v ul. S.	s 6 pa na oltarju.
Francesco štev. 2, si je nabavila male je-	(Rešitev prejšnje: SLOMŠEK—ŠOLSKEM)
»lene hranilne skrinjice, kijih že oddaja	Koledar in vreme. — Danes: Cirjak, muče-
,r ran kam. Tako skrinjico si more najeti	nec; Žarilo; Ljubislava - Jutri: Jedert, devica;
• , .. , .. ' • m	Budimir; Obrenna. — Temperatura včeraj: ob 2.
sleherna družina in tudi posamezniki. 1 a naj-	un popoludne + b-5o Celzius. — Vreme včeraj:
modernejši način varčevanja je kaj primeren	ta pa tam oblačno.
>a otroke, za gospodinje, služkinje in sploh	-——;
.h vse stanove. Skrinjice so lične in se jih	DrilStVene VeStl lil 2aDĆLV6.
ahko drži v stanovanjih kakor okrasek. Na-	„Čarovnica pri jezeru". Dramatično
6 jmo se, da se naše ljudstvo v mestu m	društvo v Trstu priredi v nedeljo 17. t. m. v
j., okolici poprime te^a načina varčevanja m	dvorani „Narodnega doma" v Trstu noviteto:
aIa opusti razne zavode, ki po mnogoletnem	Bčarovn,ca pri Jezer u", igrokaz v
tedenskem ali mesečnem vplačevanju — ne	petih deiani h. Spisal Fr. Nissel. poslov. A.
Z vsemi udobnostmi opremljena
Stanovanja
daje v najem s 24. avgustom
načrt sploh proučili, tem manj pa, da bi se | »Tržaška posojilnica in hranilnica«. Pobila informirala javnost, kaj se kuie od ita- jasnila pri upravitelju hiše, Piazza Ca-
kako se je to zgodilo, je tak, da mora človeka' osupniti. Tako važna stvar, kakor sprememba volilnega reda, zgodila se je brez vseh priprav, j brez diskusije, brez boja, brez ra7pravlianja | in polemike v časopisih. Dejstvo je, da dan prej ni še nihče vedel, kaj se namerava ! Dejstvo je, da se je naš volilni red temeljito spremenil, a da se kljub temu ni dalo dovolj { časa na razpolago, da bi bili poslanci volilni
lijanske strani ! In dejstvo je, da se je tak germa st. važen zakon sprejel v dobri četrt ure ! Italijanska večina podpirana od klerikalne stranke,! napravila ie kratek proces! Zakonski načrt se ni morda odkazal odseku, ampak otvorila se ie brez daljnega generalna debata, koje prav za prav niti ni bilo, sprejel se je zakon v drugem in tretjem Čitanju. Robatum est! — Stvar bi bila smešna, ako bi ne bila žalostna, kajti nov volilni red jeza!
2 od 9.—12. ter od 3 —5. izvzemsi nedelj in praznikov.
Slovenci! Podpirajmo
Dijaško podporno društvo" v Trstu
»»
rračajo niti vplačanega zneska !
S hranilnimi skrinjicami ste mnogo na	ob 8 uri ZVeCer> Cene so razvidne iz pla
boljšem. Na ta način se vam povrnejo vložene	j£atov
svote in pa še 4 V/o obresti. Sirite ta način	Zaključek računa „Plesa tržaških
branjenja in opustite tuje manj priporočljive	g0spa« se n:lin je danes doposlal. Ker seje
zavode 1	pričakovalo še nekaj prispevkov od naših na-
Kakor pušice, tako je priporočljiv tudi	rojnih rodbin, moralo se je z zaključkom še
irugi, po „Trgovsko-obrtni zadrugi" uvedeni	nekoliko počakati. Uspeh plesa v gmotnem
fla'in hranjenja — namreč tedenske vloge.	Qzira -e prav ^.ber : Dohodki: 726 K 40 st.
iedor plačuje 260 tednov po eno krono dobi	stroški: 501 K — st. Čisti dobiček : 225 K
•epo svotico 300 kron ! Svoji k svojim !	4Q gtot Tjl se je izro6i| podružnici.
Statistika vnanje trgovine. C. k.	Oddelek „Slovanskega pevskega
postno m brzojavno ravnateljstvo nam javlja:	društva-* priredi jutri izlet v Rihemberk.
S 1 marcem t. 1. so stopila v veljavo nova	Shaiališče je kolodvor državne železnice,
r »ločila odredbe trgovinskega, finančnega in	Odhod ob 12"50 uri pop. — Prijatelji društva
železniškega ministerst^a z dne 10. febru-	dobrodošli !
farja 1907 (drž. zakonika št. 25 ex 1907)	Odbor Slovanske Čitalnice naznanja,
zlcde statistike vname trgovine.	da bo danes teden, dne 23. t. m. koncert.
Povodom tega se objavlja z ozirom na	„Delavsko podp. društvo*' v Trstu
«ikaz trg. minist. z dne 23. februvarja t. 1.	vabi na posvetovanje radi sestave novega
H. 41.888, da se tudi d< »sedaj, kot poštne	odbora, ki se vrši danes zvečer ob 7. in pol
vrednotnice izdani (sivi) vzorci za carinsko	uri v „Narodni čitalnici4* pri sv. Jakobu,
sapo ved, rabijo tudi lahko vnaprej, ne glede i	Iv. H v a s t j a. sklicatelj,
a to, da ho izdajala poštna ekonomijska |	Akad. fer. društvo Balkan priredi v
iiprava od zdaj naprej nove vzorce za carin-	nedeljo 17. t. m. izlet na Konkonel k Ferlu-
Vo napoved kakor statistične vrednostnice.	gom. Odhod iz Trsta izpred „Nar. doma* ob
Zamenjava starih vzorcev proti novim ni	g in pol popoludne. Gostje dobro došli!
dopustna.	Darovi.
, ^ir^^t^o 'o	Ntrajda bviTtrr jedtekom
parov. Rodilo se je 138 otrok, to je 63	?e*ec% sveča"a ^ J' .dobl* te ,e ^dP°/e:
moških in 75 ženskih (od teh 27 nezakon-	£ £ ferovac Erjavec P zup.
Aih). Uatrlo je 121 oseb in sicer 55 moških	Š r 66 ženskih (od teh 24 izpou enega leta).
Z3.ŽA&KA MALA K^OPtflKA
varen ter vsled tega naravnost nespremenljiv. Po novem volilnem redu Trstenjak. Režiser Jaka Stoka. Začetek točno imela bi zbornica 30 poslancev: 1 virilista
(nadškofa), 6 poslancev v veleposestvu, 7 poslancev mest, industrijalnih krajev in trgovsko-obrtne zbornice, 10 poslancev kmečkih občin in 6 v splošni kuriji. Od teh bi prišlo Slovencem troje mandatov v vtleposestvu, 1 v skupini mest, 7 v skupini kmečkih občin in troje v splošni kuriji, skupaj tedai 14. Italijanske in slovenske skupine tvori(o ob iednem tudi volilne skupine, ki ne volijo po volilnih i okrajih, ampak skupno potrebno število poslancev. V splošni kuriji odkazano je, kot že rečeno tako Slovencem kot Italijanom po troje poslancev. Ta zadnja določba, ki se naslanja na državnozborski volilni red je prav posebno še nevsprejemljiva. Ako se je storila goriškim
		
		
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
zdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. ]. Čermak»g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst
(Dalje na 4. strani).
1-IE
J L
JL
JL
""-"-»
č. g. Hojnik J. žup. Koprivnica K 2 50 č. g. Mračinko žup. na Vranji, Pavletič G. dek. Sv. Peter pri Gorici, Sedmak J. žup.
Nevaren delavec Mizarski mojster PivRČa- M,Ioš Sket ŽUP- Loka' ^avli kaPl-. ,	.. , .	' i i •	Žuženberg pri Velenji. Cizelj F. žup. Šmartno,
Armando Pivett* ki ima svojo delavnico v	Ivh |abadin učit Sv. Ivan, gospa Bitenec
fcl G*ttfl f P1?^ , da	Marija Sv. Ivan.	g. Peciga J. župkn Dekani. Ht& mu bih dne 6. t. m. v delavnici ukradeni Ptu], g.ca Kenda Marija
a^ta ura in zlata veri/.iea, v skupili vrednosti	T P _	r'n u i. t o t> *	j
360 kron, a pred osmimi dnevi da mu je	Loka' č' *	bombah VS\ PetVr
biJa ukradena zlata kravatua i4la, kateri ne	porann V8J P° ^ ' ^ozak C\	V0J/
ve vrednosti. Dejal je dalje, da je teh dni Klagenfurt, Ples«,čar A. Lokva pn	Gorici,
vedel, da je te tatvine izvršil njegov 29-letni	^spann Kati, Maslo A. Kicmanje,	vognn ieavec Edvard Franco, ki prenočuje na
tjudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. •franco je bil aretovan. Na policiji so ga za ^ali in ga potem pridržali v zaporu.
Tatvine na škodo uprave javne *aage. Uprava javne snage je bila dala pri-aviti p<»liciji, da so neznani uzmoviči iz ne- a,. % k<"ga zaboja na trgu za seno ukradli več 1 m
k. sv. Peter p. Podtiani, po 1 krono.
Pevskemu društvu „Kolo" je daroval g. Anton Babnik, gostilničar v ulici Giotto št. 11. K 5.—.
Hraiiiinicvi in pos<»jllniea v r<»uiaju
rcgistrovana zadruga z ■eomajenim poroštvom vabi na
IX. redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo 7. aprila 1907 ob 4-. uri pop.
v proatorth „Vinarskega društva4'.
DNEVNI BED:
1.	Po očilo načp'utva
2.	Por« Čilo nrdzor-tvii.
3.	Potrjenjo rnčuivk ga zaključka za leto 1906.
4.	Vol tev načelftCva. o. Volitev oadzor-tva.
6.	Por«»čilo o izvrženi reviziji.
7.	Slu aj 11 osti.
V TOMAJU, dne 14. marca 1907.
Načelstvo.
fllbert Faber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganju
hrastovih in bukovih drv
prirejenih za oe5
angležkega in inozemskega svetlega predora — brezplinovih brikftov iz drvnpga oglja : „BOULES' (v veliki jHjčji obliki) za v<jako kur a o — Ž«reči komadi (v mali jnjčji obliki) za odprto ogoji&Če in ikanje. NaroČbe, kt ae lzv ie toino, ie nasloviti na tovarniško pisarno :
Crsl — Dia della tesa $1. 22
ali na naroCilno pisarno v Trata pri tvrdki OIOV. ANGELI, ul vilic Bell i ni 11
(nasproti cerkvi novega Sv. Aniona)
J L
JL
JL
Vesti iz Goriške.
C. k. davkarija v Sežani. Prejeli smo : „Edinosti** o škandalu. Opozoriti vas
komadov orodja v skupni vrednosti preko	da im,a ižanska davkarija (rubežni
400 kron. Kakor krivca teh tatvin sta bila °,ddeiek> Pecat, Kamo v "e^kejn in itahjan-
aretovana 14 -letni Ivan B., stanu,oči v ulici	^em jezika, kar se mi vidi se n e s r «.m-
... - • . r, . X- *«. m	neiši škandal- S tem pečatom rubijo Ko-setti, m AIoi/ii F., stanujoči istotam. l a , J , ,	v m , , , .
, , .	i.,-	slovenskega kmeta po krasu, lak pecat sem
fro ledni i ie v službi uprave lavne snugt ... , "	r . . .. . ..r m
*Vu ijl ip(J7hlllSj[I|| JlJi spiTllR l|i ^Jlhljt !n razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via d e 11' A c q u e Siv. 6. (MSiMl Kale CeitralB).
Vf lik izbor francoskega Sampan ca, penečih dezertnil talijnnskib in avsiro-o^rskih vin. Bordeaux, But juiider renskih vin, Mosella in Chianti. — Liuc , tf i jak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, đlivikvec- in t>riaie^ec - Izdelki I. vrste, došli i* dotičnih krajev. Vsaka naroć;>a e takoj izvrši. Razpošilja ae po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko — Razprodaja od pol li ra naprej.
Tovarna pohištva
ulica della Cesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
lednji je v služln uprave javne sn?ig kakor kovaški vajenec. Na policiji je F. tajil, bi kaj vrdel o t^h tatvinah, a Ivan B. je "-«vedal, da je F. resnično ukral ono orodje, t. njemu da je dal nekaj denarja zato, da ga »t ovadi. Pridržali so oba v zaporu.
Za par kilogramov kave Italijanski	q nnvn ^	ki je b,l» krito
*rn,k „Roma- j« v,,dnm v .vobodm luk., | et(|rnitom šk„da je precejšn.a. - Zima
je bila letos pri nas huda, takega mraza ne stari liudie, imeli smo do 20
videl slučajno v neki kleti občine Tomaj, kjer je bilo vino znruhlieno.
h Iz Kobarida. Vihar. Dne 12. t. m. je bil v tukajšnjem okraju hud vihar, ki je napravil tu in tam na strehah preceišnje škodo. V Borjani je razkril leta 1906 do-
pred skladiščem Št. 22. Neki redar, ki je predvčerajšnjim popoludne služboval na tem
rniku, je videl okolu 5. ure priti iz skladišča	Sta"
hribih prav na debelo, le tu in tam ie
ptrniKU, je vrne, um.iu o. u«-« F..u «	Ce|zija đ ^	,eži ^ ge(j j
^-letnega težaka Josipa B., ki je nekaj 1	J / ^
vrival pod suknjo. Redar je pazil za ^ njim ^ dolmi k ^ y četrtek zlutraj je » videl je, da je skril nekaj pod neki kup ^ , ^plomer 50 £ pod ničlo. _VniaSki tramov tam blizu. Kake ure pozneje je pa >>ip prišel nazaj in potegnil izpod tramov
po
toplomer 5° C pod
nabor. Dne 13. t. m.	je bil v Kobaridu
. t . .	... • 1 -1 t> 1	1 -11 voiaški nabor. Potrjenih	je bilo 37 od 150
■rezern, ki ea je bil piei skril. Rfdar ie bil •	, , .. J	JT „ 1	„
• \ i* •	•	x 1 pozvanih mladeničev. —	Izseljevani e.
a. v istem hipu pri niem in ga ie aretoval : v 1 ,	1
v larem mpu pri njem m ga je » svežnju jo imel Josip B. par kilogramov
rt; Na politiji je dejal, da je oni^ sneženj	gvo sre^0.	V minolem letu je odšlo iz občin
pod onimi trann, a ni hotel nic vedeti	__;J	____ t	t._____ _i__i:
Iz tukajšnjega okraja so se začeli delavci seliti v Severno Ameriko, da poskusijo tamkaj
Podjetje Gasspar po zistemu Wouwerma |'j
halbmayr & Ca
* tem, da ga je bil on skril tja. — Djali so pod ključ
Finančni stražniki so pa na izhodu
Kobarid, Drešence, Libušnje in Trnovo okoli 80 mož, v tem letu so odšli že dvakrat in zopet nameravajo odriniti po Veliki noči.
Izkijačnl zastopnik z zalogo za Trfrt:
B. BUDAN, Via Oolsi št. 3 — Telfif. 188^
. . A ... . • 1 r o- 1 i „ Drugi odhaiajo na Nemško in v razne kraie « proste luke vstavil, m preiskali 2o letnega, v ^vstriji/ kakor kaže> bo primanikovalo
doma potrebnih delavcev. — C. kr. finančna straža v Kobaridu je ustavila 77
»eznika Vrabrija C., ki stanuje v ulici della ladustria. Našli so pri njem 4 kilograme kave, o kateri je on trdil, da jo je vkupil za * krone. Izročili so ga poiiciji, ki je djala Ircdi njega pod ki uč.
Sumljiva ptička. Gospej Alice Batti-.-ma, ki stanuje v ulici Vettor Carpaccio št. 13, so pred nekaj dnevi neznani tatovi okradli dve posteljni odeji, v skupni vred-vssti 16 kron. Predvčerajšnjim predpoludne atolu 10. ure je neka ženska, idoča po re-fcani ulici, srečala dva mladeniča, ki sta, videča od daleč gospo Alice Battilana, rekla "ien drugemu: „Glej babo od odeje !" Ko ona ženska za tem srečala nekega redarja, »a je povedala, da na podlagi tega kar je ihiala, sumi, da sta ona dva okradla gospo Alice Battilana. Redar je ona dva mladeniča iratorai in ju tiral na policijo, kjer sta po-
kg tobaka, ki je pnšel iz Tirolskega in je bil namenjen v Italijo.
d Nov volilni red za Goriško-Gra-dišČansko. V četrtek sprejel se ie v goriški deželni zbornici nov volilni red. Že način.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5.
KATALOGI BREZPLAČNO,
DOBIVA SE V --
VSEH LEKARNAH.
Najvepetneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
revmatizmu in protinu
prirejena v Trstn Rafaela godina, lekarna „JlHa Jtadonaa della Salate*4 pri od lekarnarjev : st» Jakoba in Josipa Godina, lekarna 9flV lgea', farnrto K. j
Steklenic« ium K t-40 li Tr«u * ne odroMj« maoje od 4 steklenic proti polt povaetju ali proti »otkapatai poiiljmt^ cuesto 7 K frmnko| poUnine »a
«• TEKOČINA G0D1NJT
IV
>EDINOST * štev. 75
V Trstu, dne Iti. marca P-<7
SI .vencem krivica pri državnozborski volilni relormi, ne gre vendar, da bi sedaj deželni zbor to krivico sankcijoniral ter tako ustvaril prejudic za vso bodoče čase * Trdno upamo, da se narod na Goriškem s tem novim krivičnim načrtom ne bo zadovoljil, ampak ga •dklonil z vso odločnostjo, tem bolj, ker ima ie precej drugih nedostatke v. O teh bodemo he govorili !
d. Državnozborski kandidat Al. Strekelj ima v torek dne 19. t. m. volilni shod v Komnu.
b Kandidature v Furlaniji. V kor-itiiufiko gradiščanskem okraju bo na prihodnub državnozborskih volitvah kandidiral goriški prošt dr. Faidutti. Pro i Faidutti-ju namerava i zstopiti kakor kandidat dr. Marchesiui, zdravnik v Komunu. Govorilo se je tudi o kandidaturi korminskega župana barona Locatelii-ja, ki je pa izjavil, da ne vsprejme kandidature. Socijalisti postavijo kandidatom sodruga Pit-tonija.
V červinjansko-tržiškem okraju nastopi baje kot kandidat od klerikalne strani seme-aiški profesor Dr. Farlao iz Gorice, od liberalne strani pa bivši drž. poslanec Antonelli.
Shod pri Rebku. Z Vipavskega : Na nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne .sklicuje g. dež. poslanec A. Strekelj vo-' hlni shod k Rebku. Gostilna pri Rebku je nekako središče shodov lepe Vipavske doline. Jn da bi mogla dvorana za shode pri Rebku govoriti ali pisati, napisala bi lahko veliko knjigo, ki bi pričala o zavednosti Vipavcev.
Torej v nedeljo bo shod. Dolžnost vsa-rega zavednega volilca iz sodnega okraja ajdovskega je, da se vdeleži shoda, da slišimo iz ust novega kandidata program, ki ga bo menda tam razkladal.
G. A. Strekelj je kmetski sin, peča se s kmetijsko panogo, za katero ga je država najela, a ni njen c. k. uradnik, ki ima vezane roke, kakor nasprotni kandidat, ki je političen uradnik. — A pri nas smo le kmetje, a kmeta mora zastopati le mož, ki je sam omikan in inteligenten agrarec in nikdo drugi, ker le tak mož ve, kje čevelj kmeta y.uli. C. k. uradniki pa tega nočejo vedeti ali ne vedo. In naj „Gorica* še tako kriči in meče z osebno>timi okoli sebe, nas ne prepriča, da bi bil dr. Labarnar bolji. Proti njegovi osebi kakor taki nimamo ničesar. Naša parola je le, da on nas ne more koristno zastopati in to, ker ne sme, ker jo omejen po vladi v svojem delovanju.
Grmelo bo in treskalo iz predalov „Gorice" in „Prim. Lista," strašili bodo gospoda z vsemi možnimi sredstvi, ali mi moramo biti kakor en mož, kakor skala, kadar je treba truniti prava svoja.
Zatorej vsi v nedeljo k Rebku, da pokažemo. da smo zreli možje, ki imajo lastno voljo in si ne puščajo ukazovati, ne od zdolaj in tudi ne od zgoraj. Vsi na krov vsi ▼ ogenj !__
Vesti iz Istre.
Občinske volitve v Pazinu. V sredo £« se začele občinske volitve v Pazinu z vo-Mvijo v III. razredu. O izidu smo prejeli nastopno brzojavko : Danes je bila zaključena volitev za III. razred. Oddanih je bilo 1047 glasov za hrvatsko stranko in — 9 za italijansko.
Z; veli zavedni volilci! Živel hrvatski Pazin !
Osar tutto! Občina poreška je odklonila pravodobno poslano jtj nakazn co, s katero se je poslala približno polovica troška za zahtevani pravočasni prepis listin. To je po starem italijanskem geslu : Osar tutto. Dotičmk interesiranec se je obrnil na c. kr. •krajno glavarstvo.
Električna železnica Opatija-Lovran.
Uradna „Wiener Z uuug* je priobčila mim-silersko naredbo o delni spreuiembi dovolienja, danega za gradnjo električne železnice Opatija-VeloakeL vran.
Razpisano je do 31. t. m. mesto občinskega zdravnika v Kanfanaru z letno plačo 2400 K.
Knez Bulow kupil vilo v Rima
Iz Berolina poročajo, da je nemški kancelar knez Biilow kupil v Rimu na Monte Pincio vilo Malta za 2 milijona mark. Vila je bila doslej lastnina ruskega grofa Bobrinskega.
Zaklad dragotin perzijskega šaha
Pokojni perzijski šali Muzafer Edin je zapustil raznih dragotin v znesku 240 milijonov.
Katoliška cerkev na Japonskem.
Pariški list „La Croix" poroča, da je pravkar Mikado dovolil, da po v središču japonske prestolnice Tokio zgradi katoliška cerkev in da se tamkaj ustanovi katoliško vseučilišče. Vseučilišče, kateremu podeli Mikado baje obširne nkademične privilegije, bodo vodili jezuitje. Jezuitje, ki delujejo na Japonskem, so večinoma iz Angležke, Trske in Severno Amerike.
Nečloveški oče Kmet Horvat iz Kabja na Ogrskem se jc peljal na saneh domov s svojim osemletnim sinom. Kar je opazil za seboj tolpo volkov, ki so prihajali vedno bližje. Da-si je gonil konje na vso moč, ni mogel uiti. Da reši sebe, sklenil je žrtvovati svojega sina in ga je pahnil z voza. Seveda so ga zveri takoj razmesarile, dočim je sam popolnoma iz sebe srečno došel v vas. Ko so vaščanje izvedeli to strašno vest, se jih je polastilo neopisno razburjenje.
Prnrlo CP "^vbeno zemljišče na Greti poleg rrUUd Ot5 glavne ceste. Več pove „Inserntni oddelek Edinosti".	2«»S
Clnupnoo t^govsVepa stanu. 23 let star. Čedne OIUVCIIBU postave, prikupljive zunanjosti, z nekaj premoženja. i$če manstva z lepo, m!*do. slovet sko deklico, tudi revnega stanu, brez premoŽenja, kntera bi bj'a zadovoljna se pozneje poročiti in n« strani dobrosrčnega iu poŠt« neen mladeniča živeti. } ogoji : Čedna zuuanjost, po5terrh s'ovenskih stariv, domač* tzgijena" Le resne ponudbe, ako mog'če * sliko, katera se tajno častno vrne, do 20. t mesena pod naslovom Janko 126- nu Agencijo Hirsch feld, via del Teatro 4 Trst.
Soba
z dobro po8tr> žbo odda se v najem ed 15. marca. Ulica Solitario '5. II. n. 294
Iščem
. Ics--ratni
inteligentno češko gospico v svrho konverzacije. Dogovor ustmeno. Naslov pove oddelek Edinosti".	2o9
¥ ROj
pod »Tri osebe" na
9 lili	P0^*"1311 slovenska družina
CtllU malo stanovanje z vrtom. Ponudbe
InBeratm oddelek Edinosti".
1817
naravni bri sevec IVio
Pravi
pripori ča Lnvro Se enik, &iška pii Ljubljani. 2^0

MALI OGLASE.


>3ali uglasi računajo se po 3 stot. besedo; mnstnotiskaus besede se računajo enkrat več. Naiinanjta pristojbina	etntink ■
- : - .t-"Plača se takoj. ===== k
Via San Nicoid št. 29
Samo za malo dni! prilika!
Ker smo kupili veliko partijo mani-fakturnega blaga in drob? arije, prodamo vse to blago z odbitkom po
Ženitna ponudba.
50'
Via San Nicoid št. 29
Gospod Brednje starosti, udovec brez oirok e 4CHH 0 kron premoženja, se želi seznaniti z gospod čno ali udov.. b taro do bO let z 20.4XK) kron pr»m ženja. Ponudb* ako mogoče se Bliko do 30. aprila pod fiifro „M a r i a", Po*te restante, Trst, glavna pošt*.	305
Štiriindvajsetletni uradnik
%en5čine, laš<i e in nem4čine in knjigovodrt a, išče službo tu ali zunaj. Ponudte pod „Viekoslav" na nI(ii>eratni oddelek Edinosti*.	3' 2
priporoča b1 občinstvu za
Veliko noč svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši dunajski vzorci. Nizke cene, solidno delo. fcvoji k svojim ! Piazza Barrtera 3, I.	204
vešč slo-
Slavoj S*erlj, krojač
No Ifoiinori 5tev- 70> v	kjer je bila
na INdlllldll dO sedaj c. k. pošta, jeza
oddati stanovanje, kuhinja z dvema sobama vnujem.
303
Zaloga gramofonov
znamenitih in navadnih
s SPECIJALITETO plošč in drugimi potrebnimi predmeti.
Plošče COLUMBfA FAVOR?TE GRAMOFON ODEON FONOTIFIA > po konkurenčnih cenah
C. PUPIS, Trst
ulica San Spind one štev. 4
F opravlja po najnižjih cenah.
Fder i3če službo ail kahorSno-koII / ijic-«!enje ; kdor ?£če nradnlko uli službenu o- Ve kdor Ima za oddati sobe, stanorunja, dvor.-'«, kdor ima za prodati MS*, rolja. dvoree ; k lor želi po-ojlla, vknjižbe Itd., prodati aH kunit* premičnine ali spJoh ruMjenc predmete Itd. itd »aj se posluži 2SALIH OGLASOV V ..Edinost i4*, bi so najeenojl, največ čitaai i n najbolj pripravni v dosego namena. -^ar.
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg S. Francsco d' Rssisi Stv. 7
_i
Prodaja moko I. vrste, slaščice in biške« najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh, Zalogra pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vir
= Pivo v steklenicah. =====
Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom
ZALOGA PIVA
STEINFEL
iz tovarne
Bratov Eeiamgkaus
— v Gradcu -—
ia iz meščanske tovarne
„Pilsner UrqueliC£
== v Plznu ==
v sodčeklh kakor tudi v buteljkah,
ZALOGA
HllGiesshabler
vedno svežo kisle vode pri
ANTONIO DEJAK junior
Trst, via degli Artisti Št. 9 in IG
T2LEFOK it. 505.
Svoji k svojim !
Svoji k svojim! ^
M. Stoppar v Trstu g
TEST, ulica S. Giacoino 111 (Coiso) FILIJALKA: ulica Gmseppe Capii št. 9 |
priporoCa svojo novo
preurejeno pekarno in sladčičarno
Prodaja vsakovrstne sladeiee,
konfekture, kolače itd. itd. Tu- in inozemski vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom.
Restavracija Finding
ulica Cologna štev. 9-13
Dreherjevo in Flzensko pivo Kazna \iiia, izborna \iua. 353f* Lepo kegljišče, i^s Plesna dvorana, biljard, igralna sobu
Vsako ne Seljo in praznik
ples z orkestralno godbo.
Vesti iz Koroške.
Borovlje. Tukaj se nahaja nemčurska branilnica in posojilnica. Iz poročila na ob-teem zborovanju je posneti, da ie razdelil ta »**od Čistega dobička 2080*— K, in sicer v svojem okraju različnim društvom, nekaj tudi za uboge. Kako naj bi bilo možno tekmovati 7. nasprotnikom, ki razpulaga povsod z denarjem ? Vse slovenske hranilnice na Koroškem ne dajejo v narodne namene take svote, pač pa se polnijo rezervni zakladi. Gotovo je tudi tega potreba, vendar ni prav, da se vsako leto skoraj ves čisti doLiček obrača na to stran.
Svobodna šola. V slovenskem, vendar precej neinčurskem kraju, v Prevaljah, se je osnovala podružnica „svobodne šole" za okraj Pliberk. Strokovni učitelj Hornbogner i« Velikovca je imel veliko besedo. Skoraj vsi navzoči so pristopili društvu. Torej ne vsi. Čudno, ko so vendar drugače vsi enega mišljenja ! Oj ti uboga Koroška, ki imaš v nasprotnem taboru toliko posvetnih delavcev, v »vojem pa — nič !
Razne vesti.
Dunajski brivci zvišajo cene za svoje 4elo od 16. t. m. naprej. Na zborovanju so tadi sklenili odločno delovati na to, da se brivska obrt koncesij on ira.
Ve žile o posodilo 12 milij. kron je najel ogrski knez Nikolaj E*zterha7.y pri „Ogrski zemljiški bankiu proti 4*7°/0. Povrne jf« t 50 letih.
(lajboljše stiskalnice za grozdje in oljke
sonaše stiskalnice ,,ERGOLE'"
najnovejšega in najboIjScgasestava z dvoj »o is nepretrgano fipritistalno nioćjo ; zajam Se no najboljše delovanje, ki prekaša vsa drntre stiskalnice. IIIDRATLIČNA STISKALNICA.
tii- - " ■ C'.^p^
ALvr -jJ »-K-.:
Kajbojjio auiouiHtićco pat«nu>v»ue uto« briz^ulaice, ki delujejo bame od ptbe, ne da bi jih bilo troba gouiti.
,Syphoni&'' plugi stroji, za gro'.dje, sadje in oljke, mlin zn miti g ozdje. Plug« m vinograde. Stroji za sušenje s^dju in drugih vegetaln b, življen^kili in mi-ralnih ]»ridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilniee za žita, čistilnice r» šctalnioe. — Shimoreznica v raznih velikostih in vsi drHgri
AHtoiaatičEa brizialiuca.
ročni mlin za žito
siroji za poljedelstvo.
Izdelujejo in pošiljajo ca jaajstvo kot pcseb.io najnovejžegs iztornega ureaničenega, najbolj pripoicacega in odlik. 9estava.
PH. M A Y F A R T H & Co.
Tovarna za poljedelske in vinske stroje. DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah Bveta z nad &30 zlatimi, Brebrnimi in častnimi kolajnami Ceniki z mi:Ogt*>ttviliiimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Raznrodajalci in ^astooniki se iščeio novsodi kj^r nismo zastopani
Via Farneto štev. 3
V novi prodajalnici igrač fn drobnarij
s« nahaja vedno BC VELIKA IZBERA glavnikov, to b c, rodnili torbic, raznlA Ušpov predmetov za darove, fluih dišav po nizki oeDl, ter pisarniških predmetov in izbrana zaloga krasnih razgledale - božič in novo leto. i ■
Via Farneto štev. 3
~~R. OSMO
izdeluje kape vsake ^rsto in oblike, nadalje higijc nične klobn ze iz platna ki se jih more pra'i Prodaja klobuke — iz klobučevine in slame —
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. TOVARNA ulica Malcanton Št. 7, I. nad ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST 2=cc-^ccc Telefon 615
Važen razglas za vso okolico!
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega Jalovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
v zalogi
Josip Visnc^itk
NaproSeni ste, da obižčite dobro znano in veliko
zaloga narejene obleke
Trst, ulica Arcata štev. i
Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VRSNIKOV in bUga za obleke. Uzorci zastonj.
VITTORIO PIŠKUR.
TRST, ulica Dante Alighieri št. 3
Razpošilja se tudi uu deželo.
ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2,
Torama za cementne plotfe raznih mer, ti Jih starija M t delo, ssr za Kar jamči Izdeluje tudi terase in prešane cevi iz cementa.
I Umetni
fotograf ični atelje
pri sv. Jakobu
ulica Rivo št. 42 (pritličje) T E 8 T.
Izvršuje vsako fotografićoo delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost jlokalov,porcelanaste,ploSče za spomenike, itd. itd.
Povečanje vsatatere8 fotografije.
Radi udobnosti P. N. narednikov sprejema oaročbe ia jib Izvriuje M do m «11 zunaj mesta.
1