529 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) obema svetovnima vojnama. Ob zaklju~ku prvega dne konference je Nicholas Miller z Boise State University predstavil {e vlogo intelektualcev pri razvoju posameznih nacionalizmov v Titovi Jugosla- viji, Predrag Markovi} z Instituta za suvremenu historiju v Beogradu pa boj za skupna {olska jedra v osemdesetih letih 20. stoletja. Drugi dan konference je Audrey Helfant Budding s harvardske univerze predstavila samoodlo~bo narodov, ljudstev in republik v okviru socialisti~ne Jugoslavije, Jill Irvine z Univerze v Oklahomi pa prispevek z naslovom »Ponovno odprtje nacionalnega vpra{anja v Jugoslaviji v {estdesetih letih 20. stoletja«, katerega soavtor je bil pokojni Dennison Rusinow. Zelo zanimivo je bilo predavanje Michaela Palaireta z Univerze v Edinburghu, v katerem je predstavil boj za denarna sredstva iz zvezne blagajne med posameznimi jugoslovanskimi regijami v osemdesetih letih in razpad Jugoslavije. Eric Gordy z Univerze Clark je nato odprl dilemo, ali je bil razpad jugoslovanske federacije na~rten ali rezultat »taktike«. Podobno vpra{anje si je ob orisu slovenskega in hrva{kega predloga za konfederalno uredi- tev Jugoslavije zastavil Dejan Jovi} z Univerze Stirling. V nadaljevanju konference se je Florian Biber z Evropskega centra za manj{inska vpra{anja v Beogradu v svojem prispevku ukvarjal z vlogo Jugoslo- vanske ljudske armade v procesu razpadanje nekdanje Jugoslavije, avtor teh vrstic pa z vlogo izseljen- skih skupnosti z obmo~ja nekdanje Jugoslavije. Ob zaklju~ku je Paul Shoup z Univerze v Virginiji orisal vlogo Zahoda pri razpadanju Jugoslavije, pri ~emer se je opiral zlasti na poro~ila CIA-e o nevar- nosti procesa razpadanja Jugoslavije, ki so datirana v mesec oktober 1990. Referati s simpozija bodo objavljeni v posebni knjigi, ki jo bo izdala Purdue University Press iz West Lafayette, Indiana. Matja‘ Klemen~i~ 34. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci Nagyatád, 29. junija – 2. julija 2004. Leto{nji, ‘e 34. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf je v organizacijskem smis- lu imel dve pomembni novosti. Prva je ta, da so se udele‘enci zbrali v zdravili{kem kraju Nagyatád v ‘upaniji Somogy, to pa je pomenilo, da je med organizatorje pristopila {e tretja mad‘arska ‘upanija Somogy, poleg dosedanjih Vasa in Zale. K ‘upaniji Somogy spada univerza v Pécsu. Druga novost je bila ta, da se je prvi~ zgodilo, da na simpoziju ni sodelovala slovenska stran, za katero v organiza- cijskem smislu skrbi mariborska univerza. Na uradnih vabilih sta bili sicer natisnjeni imeni dveh refe- rentov dr. Olge Jan{a-Zorn in dr. Andreja Studna, ker pa mariborska univerza kot organizatorka sloven- ske strani, ni hotela pla~ati prevodov referatov, kar bi sicer po sklenjenem mednarodnem dogovoru morala, referentov pa~ ni bilo. Bilo ni tudi nobenih slovenskih udele‘encev, navzo~a sva bila le ~lana mednarodnega organizacijskega komiteja, od katerih je eni stro{ke pla~ala mariborska univerzitetna knji‘nica, drugi pa je {el na lastne stro{ke. Presene~enje med ostalimi delegacijami in udele‘enci je bilo kar precej{nje, mene, ki ‘e 18 let vodim slovensko delegacijo pa je bilo tudi sram, ker se je vodstvo mariborske univerze tako mirno odlo~ilo, da s tem simpozijem no~e imeti ni~ ve~, ~eprav je bila prav predhodnica mariborske univerze ustanovna ~lanica te ve~desetletne znanstvene konference in je bilo to tedaj eno prvih, ~e ne sploh prvo mednarodno sodelovanje porajajo~e se univerze v Mariboru. Stro- kovna revija pa~ ni mesto, kjer bi razpravljali o tem, zakaj je do tega pri{lo, vseeno pa je prav, ~e povemo, da si je univerza s to potezo napravila {kodo, kajti tu ne gre samo za neko konferenco, pa~ pa tudi za sodelovanje univerz v Gradcu, Salzburgu, Dunaju, Budimpe{ti, Pécsu in Zagrebu. Odlo~itev mariborske univerze je pri{la prav v ~asu, ko naj bi univerze ~imbolj sodelovale med seboj, izmenjevale {tudente in profesorje ter se spoznavale. Zato je odlo~itev rektorja mariborske univerze milo re~eno nenavadna in te‘ko razumljiva. Omalo- va‘evanje tega simpozija se je za~elo ~utiti ‘e pred nekaj leti, trend se je vsako leto stopnjeval in letos 530 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) do‘ivel svoj vrhunec. Da se bli‘a huda ura, je bilo opaziti ‘e lani, ko kot prirediteljica simpozija v Murski Soboti univerza ni pla~ala referentom stro{kov in tega ni storila {e do danes. Leto{nji prireditelji so se v organizacijskem pogledu zelo potrudili in nam pripravili prijetno bi- vanje in zanimivo ekskurzijo v okoli{ke kraje. Omenim naj, da se je simpozija udele‘il tudi predstavnik Vojvodine, ki bi se tudi rada vklju~ila med prireditelje simpozija in vse ka‘e, da se bo to verjetno zelo kmalu uresni~ilo. [e pred Vojvodino naj bi bila sprejeta ju‘na Slova{ka, ki se za ~lanstvo poteguje ‘e nekaj let. Tema leto{njega simpozija je bilo nadaljevanje lanskoletnega, in sicer obravnavanje potovalne kul- ture od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne. Doma~ine sta z referati zastopala dva profesorja univerze v Pécsu, in sicer je Zoltán Kaposi imel referat o spremembah v ogrskih de‘elah in procesu pome{~anjenja od 1867 do 1939 in pa János Majdán, ki je referiral o spremembah panonskega prosto- ra, ki so se zgodile z izgradnjo ‘elezni{kega in cestnega omre‘ja. Tretji referent iz gostiteljske ‘upanije je bil direktor arhiva v Kaposváru Sándor BQsze, ki je bil tudi najbolj zaslu‘en za dobro organizacijo simpozija, in je pripravil referat o dru‘benem pomenu me{~anskih dru{tev na Ogrskem in to na primeru kopali{kega dru{tva na Blatnem jezeru. Gradi{~anska referenta sta bila Jakob Michael Perschy iz Eisenstadta, ki je obravnaval razglednice kot posrednice med kli{eji in resni~nostjo na primeru Gradi{~anske. Druga je bila Ute Braun iz Schattendorfa, ki je govorila o ustanovitvi de‘elne turisti~ne zveze na Gradi{~anskem leta 1925 in o za~etkih mno‘i~nega turizma do druge svetovne vojne. [tajer- ska referenta sta bila oba iz Gradca, in sicer je Nikolaus Reisinger govoril spremembah v kulturi poto- vanja, ki jih je povzro~ila ‘eleznica in pa Gerhard Dienes, ki je obravnaval odmev Ju‘ne ‘eleznice v literaturi (v nem{kem jeziku). Imre Halász iz Zalaegerszega je pripravil referat o smereh razvoja turiz- ma v ju‘nopanonskem prostoru do druge svetovne vojne, Márta Jusztin iz Budimpe{te pa referat o turizmu in propagandi na Mad‘arskem med obema vojnama. Vlasta [voger iz Zagreba je predstavila pomen potovanj v javnem in privatnem ‘ivljenju na Hrva{kem sredi 19. stoletja, Silvija Pisk iz Zagreba pa je opisala potovanje po Moslavini na za~etku 20. stoletja. Kljub temu, da slovenskih referentov ni bilo, je bil sklep simpozija, da naj bi bila objavljena v zborniku referatov. To bosta prispevka Olge Jan{a-Zorn o zgodovini turizma v vzhodni Sloveniji do druge svetovne vojne in pa Andreja Studna o vplivu ‘eleznice na potovalno kulturo in na razvoj turizma v Sloveniji. Na leto{njem simpoziju je bilo opazno manj udele‘encev, deloma zato, ker slovenske delegacije sploh ni bilo, deloma pa zato, ker so manjkali {tevilni predstavniki [tajerske in Gradi{~anske, ker je v teh dveh avstrijskih zveznih de‘elah pouk na {olah {e trajal do 1. julija, profesorji na gra{ki in dunajski univerzi pa so imeli izpite. Tudi zato bo naslednji simpozij nekaj kasneje, in sicer od 5. do 9. julija 2005 in to v Bad Radkersburgu s temo Politi~ne, socialne, gospodarske, kulturne elite od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne. Upajmo, da bodo slovenski udele‘enci spet poleg. Franc Rozman