268. številka. Ljubljana, petek 23. novembra. X. leto, 1877.
Ixhs)a vsak dan, izvzeroši ponedeljke in dneve po prasnioih, ter velja po polti prejeman ta a v s tr o-oge rsk e delelo xa celo leto 16 gld., za pol leta 8 ikL M Četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brea pošiljanja na dom za oelo leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. aa Četrt leta. — Za tuje deiele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih aolah in za dijake volja znižana ceua in sicer; Za Ljnbljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., 6e so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., co se dvakrat in 4 kr. če »e tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se irvoie traukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniltvo je v Ljubljani v Franc KolmanoveJ bili r*. 3 „gledaliSku stolba". Opravniltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osamila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Koliuanovej biai.
Telegrami.
Bukarešt 21. novembra. Rumuni so denes po tridnevnem boji s šturmom vzeli mesto Rahovo. Turki so bežali proti Vidina. Naše izgube so še neznane.
Bllkarešt 21. novembra. Včeraj je romunska baterija nad Kalafatom obstre-lila turšk parobrod tako, da je utonil.
Peterburg 21. novembra. Ofieijalno iz Bogota javljajo, da je bil turški napad na Pirgos odbit. Turki so bili za reko Lom nazaj vrženi.
Carigrad 21. novembra. Turški re-kognoscirujoči oddel je Ruse pri Pirgosu prijel in z velikimi izgubami zapodil (?).
Poradim 20. novembra. Vest, da so Busi Kars vzeli, bila je pred P le v no z navdušenjem sprejeta. Ob enej uri popoludne je 500 ruskih kanonov na slavo te zmage po trikrat strelilo v Plevno. Turki so začeli odgovarjati in razvilo se je tako bombardiranje, ki je do večera trajalo.
London 20. novembra. Iz Dolnjega Dub-ujaka se telegrafira v „Dai)y Newsw 16. t. m. Uskoki iz Plevne poročajo, da turški vojaki dobivajo le po tri četrti funta kruha na dan in le dvakrat na teden slabega mesa. Sodi se, da 1>ode (teman še do srede decembra vzdržal se. 2dravje v ruskej vojski je izvrstno.
London 20. novembra. Iz Cetinja se poroča v Times: Črnogorci so s 6 tur mom vzeli utrjeno citadelo v Spici. S tem imajo pomorsko obalo od avstrijske meje do ustja reke Bojane popolnem v svojih rokah. Turki branijo le Se citadelo v Baru.
Budva 21. novembra. Glavni stan črno-
Sladek spomin.
(Slika iz mestnega življenja. Spisat Josip M . . . e) Za časa svojega bivanja t enem večjih nemško avstrijskih mest, v katerem je mnogo slovanskega življa, pridobil sem si izmej tega kmalu prijateljev. Dokler smo mej domačimi n čujemo vsak dun doneče zvoke domačega jezika, ne brigamo se drug za druzega; — drugače je na tujem! Kako se ti razveseli srce, ko nenadoma na tujih tleh začuješ materino besedo; za trenotek si prestavljen v domišljiji v ljube domače kraje. S človekom, katerega poprej v življenji nijsi nikoli videl, se seznaniš, — poprijateljiš. Kuako vsaj je bilo z menoj.
Jeden najljubših mojih prijateljev bil je profesor Mirko Muren. Bil je vrl značaj, moji nazori so se popolnem ujemali z njegovimi, — in, kar sem najbolj čislal, — bil je iskren Slovan.   Mirko Muren bil je nekaj let Bem
gorskega kneza je na Jiivi Selim bejev se-rail. Vse je v črnogorskih rokah ; en fort v citadeli se še brani, a je uže močno podrt in se ne bo držal. En del črnogorske vojske je marširal iz Bara ob morji, 7 ur daleč. Forti v Spici in Spica sama so v rokah Črnogorcev, ki so gospodarji cele obale.
Vojska.
Imenitna novica denašnjega dne je bu-kareštska: da so U u muni 21. t. m. se šturmom, torej v najhrabrejšem boji, vzeli Turkom mesto Rahovo, ki leži na cesti iz Plevne v Vidin, gou blizu Dunava. S tem važnim vzetjem je Osmauu pot v Vidin nazaj popolnem zaprt, tudi ko bi se mu posrečilo na to cesto prebiti se. In R u m u n i so oni hrabri možje, ki so to veliko delo zvršili! Predno se je vojska začela, nijso mogli naši Nemci in nemškutarji v svojih listih najti dovolj zabavljanj, psovanj, norčevanj in hudobnih opazk o bojazljivosti in vojnej ničvrednosti rumunskih vojakov „dorobancev,u ki bodo pred prvim turškim strelom bežali kakor zajci. A glejte, kako se Rumuni čvrsto drže!
Velike važnosti so nove zmage črnogorske. O njih poroča spredaj ponatis nun telegram, natančneje pa naš denašnji, tu sledeči dopis sloveuskega rojaka, doli v sosLdstvu teh junakov živečega.
Dela junakov Črnogorcev.
Od črnogorske meje 12. nov, |Izv. dop.] Po padcu Nikšičevem bilo je v našej soseščini malo burno.  Črnogorci so pač osvoje -vali si male tvrdnjavice na izhodu blizu Ko lačina, ali to je bilo predaleč, in nas nij vzne-
ožeujen, in dobil je v zakon ljubeznjivo ženico, rodom Čehinjo. Načm, po katerem je snubil za njeno roko, ima v zgodovini zaročencev malo podobnih. Jaz ga bodem za-bilježil, kakor sem ga čul in njegovih ust.
Bil je zadnji dan leta. Od prijatelja Murna povabljen sem bil na večer za gosta. Sprejel sem s hvalo njegovo povabilo. — Ko dojdem o določenej uri v njegov stan, najdem uže družbico, katera je obstajala iz četirih osob, in sicer: profesor Muren in njegova soproga, ter še dva druga njegova prijatelja, s katerima sem se bil seznuuil po njem. Bil sem z navdušenjem sprejet in srčni „dobro došel" so mi leteli na ušesi. — Zabavali smo se dobro, govorili muogo o tem iu onem, ter pričeli nazadnje, — kakor je uže navada veselega Slovana, — popevati domače pesni. Da je bilo veselje popolno, sede jeden izmej povabljenih gostov za klavir in ubere glasove kompozicije „polka francaise". Profesor Muren začuvši te glasove skoči s sedeža po konci, prime svojo ženico pod pazduho, ter se zavrti
mirilo. Zanimalo nas je le ovo dovažanje vojnega blaga in štirih oblegovalnih kanonov, katere je izkrcal grški brod v Bul-garici, zadnjem zatoku avstiijskera, in o kojem ste bili v »Slovenskem Narodu" govorili. Lepo mi je bilo videti ta strpni narod. Došlo je bilo tisoč ljudij pod poveljem Maše Vrbice, moški in ženske. V največjem redu so prevzeli Bvoj posel. Skrinjice s rišeki (patroni) vzdignili so si na rame ali jih navezali na mezge; drugi so nosili, gazeči do srede života morje, tovore H bark na peščeni breg ; drugi so valili velik kanon na kolih naprej po skalnatih potih, na katerih je bilo teško v tej malo od lune razsvitljenej noči celo poznatelju onih bregov in gor napredovati. Id, kadar se je pot stesnila do komaj pol metra široke prepadne steze, navezali so ti neutrudljivi junaki z verigami in ti vrni veliki kanon na čudovito iznajdljivi način in z neumljivo hitrostjo sebi na rame. Nij jih bilo treba priganjati. Vršilo se je vse tiho. Kakor duhovi zbeževale so njihove bele postave v temini. In v petih urah bila je cela ekspedicija s kanoni, o katerih bi bilo omeniti, da so bile lafete črno-bele, na vrbu 2500' visokih gor.
Pričetkom tega meseca je zopet brod pripeljal v isti za tok, tik turške meje, municije za Črnogorce, katero so Črnogorci enako na tihem odnesli na svoje gore, pa zdaj nij bilo kanonov, katerih itak Črnogorci dosti imajo. Ta municija se ima baš prav blizu trositi. Namenili so namreč naši gorski sosedje tudi na južnej strani na Turško udariti iu sicer v prvo na Bar. Skupili so zadnje dni v Crnicah dvajset bataljonov; pri tej malej vojski imajo one štiri oblegovalne topove in
po taktih v krogu, — kakor da bi ga veter nosil. — Dolgo so uže pojenjali glasovi klavirja, — a on se le še vrti po sobi, da se nm pričnemo smijati, — in ga soproga s silo ustavi. Sede torej na svoj sedež nazaj, ter prijateljski pokaravši igralca, zakaj nij daljo igral, s smehljajočim obrazom proti nam obrnen reče: „Kadar slišim zvoke te kompozicije, plesal bi noč in dan in še bi se ne naveličal, kajti spominjajo me na srečen trenotek mojega življenja, — vzbujajo v meni sladek spomin."
„A kako to, prijatelj, da si ga nam prikrival, in ne razodel, ki nemamo sicer nobene skrivnosti mej soboj," — odvrnem mu jaz, in moja desnica stisne njegovo.
„I)a, tega vam še nijsem pravil, in ker smo denes uže tako vesele volje, — kaj bi jo vam kratil." Pri tem ljubeznjivo pogleda svojo soprogo, kakor bi jo htel vprašati za dovoljenje.
Ona se ga oklene okolo vratu — in ga
nekaj stotinj jedečih vojnikov, — na čelu jim je knez sam. Mejne črnogorske vasi so na tej strani Gluhidol, Limani, Bo ljevice in ob bregu skadarskoga jezera bivajo prejšnji turški podložnik! Šestani, kateri so zdaj tudi svoj bataljon sestavili in so neki prav hrabri vojniki. Od te meje do Bara je le pet ur peš pota, in tukaj stražite tvrdnja-vici Sutorman in Mokra ploča, vsaka z dvema topovoma, turško, bolj oddaljeno, pri morji stoječo Haj nehaj. Kolobrdo in kula Čaj in pač ne zabranjujete Črnogorcem pota do Bara in jih ne zadržujete v njihovih operacijah, akoravno ima II ajnehaj izvrstno naravno lego na strmem posameznem skalnatem griču, štiri topove in sedemdeset mož posadke, ki se more prav velikej vojski braniti, ali v tej tako zavarovanej tvrdnjavi ni ene cisterne nemajo, torej tudi njena pridobitev nij nemogoča.
V Baru je blizu tisoč mož turške posadke. Odkar je Sulejman paša svojo dobro vojsko so-boj odpeljal na vzhod, bo tukaj večjidel ostali le baši-bozuki in nekoliko Arabov. Na griču stoječa tvrdnjava je se starinskim zidom obdana in nij misliti, da bi ta na pol razvalina mogla Be dobro braniti umnemu oblegovanju — in da to Črnogorcem tako nij popolnem tuje, pokazali bo pri Nikšiču. Topovi tudi nijso mnogo prida. Mnogo hiš je izven obzidja v dolini, ali na nasprotnem griču, kjer je za oblegovalne topove jako ugoden kraj, ker je skoraj v iste j visočini in komaj tisoč korakov oddaljen in mogel bi se za mej obzidjem stoječe hiše in kasarne razruševalen ogenj vzdr-žavati. Tedaj predolgo se Bar ne bo mogel crnogorskoj presili braniti, in naznanjeni Me-hemet-Ali bode pač prepozno prišel, vsaj do-zdaj še nikjer nij sluha njegovega. (Je mej tem prišel daleč na drugo stran v Sofijo. Ur.)
Včeraj po polu dne pričeli bo Črnogorci pod kneževim poveljem svoje napredovanje; posadke omenjenih dveh tvrdnjavic (Sutorman in Mokre ploče), zapustile ste brez boja svoje mesto in se umaknile, nekoji bo šli v Bar, drugi v Hajnehaj. Katoliški prebivalci v Zub-cih in Tudžimili so z veseljem sprejeli Črnogorce in jih nijso nikakor zavirali.
Denes Be čuje ves dan streljanje iz topov, barska citadela je le slabo odgovarjala na sovražni napad v zavesti svoje nemoči. Luka pomorska stoji zatvorjena; brodom, ki
strastno poljubi. Več nij potreboval, in pričel je:
„Bilo je zadnje leto mojih vseučiliščnih študij. Kakor večina slovenskih dijakov, moral sem si tudi jaz prislužiti potrebnih novcev s podučevanjem. Sreča mi je bila mila, — prišel sem za domačega učitelja pri baronu Jelineku. Teklo mi je leto za letom v mirnej zadovolj-nosti, kajti gospod baron je bil zadovoljen z menoj — in jaz ž njim, — in zahvaliti se mu imam mnogo, posebno kar se tiče družbinske olike.
„Praznovali smo, — kakor mi denes, — Silvestrov večer, se ve da v veliko večjej meri. Baron Jelinek je napravil veselico, h katerej je bila povabljena elita glavnega mesta Češke. Jaz se ve, kot ud domaČe hiše, tudi nijsem smel manjkati. Dasiravno sem bil ▼ vednej dotiki z olikanimi krogi, vendar se nijsem mogel popolnem znebiti tiste okornosti, katera tako kazi sicer nadepolne mladeniče slovenskih kmetskih starišev; zaradi tega me je tudi skrbelo prikazati se v tako izvoljenem
so se hoteli proti slabemu vremenu tukaj zavarovati, nij bilo to dopuščeno. Črnogorci so Be polastili uže celo na jugu Bara sela Mirko viče, da ne pustijo posadki odmakniti se proti Skadarju. Avstrijski konzul je odšel v Špico, saj ob takej priliki nikaki kristijan v turškem mestu nij svojega življenja gotov. Uže preteklo leto, pričetkorn črnogorske vojne, so v Baru nekoliko kristijanov umorili, brez tega tudi leto3 ne bode.
Ker je okolo Bura nekoliko ravnine, napravili so si Črnogorci nekaj jahajoče vojske za občevanje z oddelkom, ki hoče proti Spici operirati in tako posadke primorskih tvrdnjav osamiti in se napada od zadaj oteti, ali jih pa celo prisiliti predati se. Da ima ta napad črnogorski namen, uže davno storjeno zahte-vanje Spice ali morske luke, malo krep-keje povdariti, ne bode nikdo dvomil, in da se jim bo ta želja po dobrem vspehu ruskega orožja izpolnila, tudi ne. Zaslužili bo jo.
Po polu dno vihrala je uže črnogorska zastava na barski dogani pri morju, tudi so se uže polastili citadele nasprotnega griča, kjer stoji katoliški škof, bombardiranje je bilo neprestano, in ravno ko to pišem, prestalo je popolnem — gotovo me hoče novica vzetja tvrdnjave prehiteti. (Nij še prišla Ur.) Zopet bodo imeli hrabri Črnogorci važni čin svojega letošnjega vojevanja zaznamovati, ker je Bar, akoravno ne jaka tvrdnjava, važnejše mesto Albanije, padel, in mogli ga bodo tudi novej turškej voJRki braniti, saj take silovitosti, kakor Sulejmanove, baje nij kmalu pričakovati. Črez kratko Be bodo polastili gotovo Še ostalih, zdaj osamelih tvrdnjavic, in barski okraj s Spico bode v njihovej oblasti.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 21. nov. [Izv. dop.] Slovenski poslanec Nabergoj je v tržaškem liBtu „Cittadino" objavil neko „Poslano" proti učitelju Mastenu v Proseki, ki Be je baje surovo obnašal proti učencem. Masten je vsled tega tožil Nabergoja zarad razžaljene časti. Sodnija tržaška je vprašala državni zbor, ali sme sodnijsko postopati proti državnemu poslancu Nabergoju, ki je kot poslanec nedotakljiv. Državni zbor je celo stvar izročil posebnemu odseku, kateri je v poslednjej seji poročal in z ozirom, da je stvar jako malenkostna, po priloženih spričevalih pa vendar
krogu, — kajti na kakov način in 8 kom sem se hotel zabavati, — ker nijsem bil z nikomur znan. Ko bi bil izboren plesalec, pregnal bi si čas s plesom, — a tega nijsem bil! Bil sem sicer v igranji na klavir vrlo izurjen, — a prilike nijsem porabil, da bi svojo teoretično znanost izvrševal tudi praktično, kajti bil sem prt boječ, da bi pri kakej takej priliki, kakor-šnih sem imel pri baronu vsako leto dovelj — poprosil dame za ples. Za časa svojih otročjih let, ko sem še po paši za kravami tekal, sem enkrat poskusil z domačo deklo — in sicer na pustni večer, pa ne iz nagnenja, nego ker so mi oče veleli, rekoč: „Mirče, za-plešita no malo z Mino, da bodo dobro konoplje rasle." — Ta praksa bila je preplitva, da bi mogel nastopiti v Balonu. Skušal sem, ne vem uže pod katerim izgovorom, odtegniti se.
Poiskal sem si prijateljev in se trudil ž njimi namestiti si domačo veselico. Pil sem nekoliko več, nego je bila sicer moja navada, ter prišel uže kasno, prav dobro razpoložen, domov.   Menil sem, da se bodo mej tem po-
dokazano, da je resnično, kar je Nabergoj proti učitelju trdil, prišel do sklepa, da državni zbor ne daje dovoljenja k sodnij-skemu postopanju proti g. Nabergoju. Sklep je bil brez vsake debate jednoglasno sprejet.
Potem se je nadaljevala generalna debata o bankinem statutu. Govorila sta Skene proti, ki je po svojej navadi ministrom prav debele povedal in Ungerjev govor zaznamoval kot poskus, ministersko umazano perilo oprati, ostale pa so še prav grde pege — in za njim stari lesjak Ilerbst za predlog.
Osoda bankinega statuta pa je tudi brez vseh teh dolgih govorov uže odločena; sprejet bode z večino GO do 70 glasov in na to večino sme vlada pri vseh nagodbenih predlogih računati.
Politični razgled.
V Ljubljani 22. novembra.
B*»'žrr*vni zh»*' je po imenskem glasovanji sklenil preiti v specijalno debato o banknem statutu s 1G9 proti 103 glasovom.
Čeiki „Pokrok" vidi v odbitji Praža-kovega predloga in češkega pisma do državnega zbora, da b tem rainiaterstvom, s to vladajočo stranko nij in ne bode pomirjenja. Ali osoda češkega naroda je varna in gotova, dokler aam sebe ne zapusti, dokler se ne izneveri svojemu programu, svojej narodnosti.
Iz Pešte se telegrafično javlja: Zbor je predloge o krajiškej železnici nespremenjeno sprejel. — Torej Hrvatje so s6 svojimi terjatvami padli? Da čakamo obširnejega poročila iz novin.
&Mayl<wr*ki državni pravdnik je opustil tožbo proti magjarskemu listu „NemzeCi llirlap", ki je bil cesarsko ime zlorabil. Makarska justicija pravi, da je urednik dovolj pojasnil stvar. Vse lepo in pravo, ko bi le tudi srbske žurnaliste isti drž. pravdniki tako vsled kacega „pojasnila" izpuščali, ali tam imajo drugo mero.
Omenjeno je uže bilo, da Hu*ifa. vzame 150 milijonov gold. v vnanjih deželah na posodilo. Posredovala bode bankirska hiša Lip-man, Rosenthal in dr. v Amsterdamu. Posojilo se bode v 37. letih nazaj plačalo. Ko bi bila Rusija vedela, da pride do te vojne, bila bi prej za 10% cenejše dobila denar.
Vš'nncuski uradni list bode, obeta se, kakor denes prinesel imena novih ministrov. Pravijo, da bode večinom iz bonapartistov sestavljeno. Brezobzirnost Mac-Mahonova je res velikanska. „Itepublique Franeaise" pravi, da
vabljeni gostje razšli, — a motil sem Be. Bilo je še vse zelo živo, in hišnik, zapazivši me, mi je takoj povedel, da je dal baron uže vprašati po meni. To mi je bilo zelo neljubo. Ako ne grem, mislil sem si, tedaj si nako-pljem baronovo nevoljo, — in ako grem, — s kom naj se zabavam, da si preženem dolg čas. Bil sem kakor Heraklej na razpotji; — nazadnje sem se le odločil, da Bem šel. Nij mi bilo do sedaj zaradi tega nikoli žal, dasiravno se mi veselica nij povoljno končala. Urno sem d jal na-se črno salon-obleko, in dirjal sem v dvorano, kjer je bila aranžirana svečanost.
Ko sera vstopil, me je baron takoj zagledal, dasiravno je bil v živahnem razgovoru z več druzimi gospodi. Da si se mu je videlo, da je bil malo nevoljen nad mano, vendar je z navadno ljuheznjivostjo pristopil k meni, mi podal roko, ter me nekojim gospodom predstavil. Molče sem se priklanjal na vse strani. Mej tem se je pričela priprava k plesu in gospodje in dame bo se uže postavljali v vr-
se stroški ne pomnože, ostalo bode 70 gold. 60 kr.
Dr. Ahac i Ć predlaga, naj bi se v prihodnje račun sestavil bolj razločno, da ga bode rsak ud lehko razumel, sedanji račun je po starem kopitu. O tem predlogu se vname obširna debata, katere se udeleže dr. Blei-vveis, Brus, dr. Poklukar, vitez Kaltenegger, Ogulin in prvosednik. Končno se glavnemu odboru družbe naroči, da se proračun in računski sklep v prihodnje bolj razumljivo sestavi. Proračun se potem odobri.
Mej predlogi podružnice omenimo predlog g. Ogulina iz Novegamesta, nuj družba daje vsako leto okraju Novomeškemu, Metliškemu in Krškemu po tri srebrne medalje za razstave in častne diplome.
Dr. Bleiweis razloži, da bi priprava za narejanje medalij stala družbo nad 300 gld. kar družba sedaj teško odda. Sprejme se potem predlog, da se bodo delili le društveni diplomi.
G Ogulin predlaga v imenu novomeške podružnice, naj se centralni odbor obrne na deželui zbor, da dovoli potrebni denar za nakup pospeševalnega vinograda.
Razgovora se udeleže vitez Kaltenegger, dr. Bleivveis, dr. Poklukar, ki vsi naglašajo, da deželni zbor, ki je hotel napraviti kmetijsko šolo, pa je ustanovitev iste opustil, ker nij dobil državne podpore, ne bode hotel dovoliti nakupa poskuševalnega vinograda, ki obeta le malo koristi, še manj pa bode hot'il opravitelja vzdržavati. Predlog se potem zavrže in sklene prositi pri kmetijskem minister stvu podpore za povzdigo vinoreje.
Predlog g. Ogulina, naj bi regijonalne razstave trajale dva ali tri dni, zavrže se kot nepraktičen. Predlog g. O g ul i n a, da se vlada naprosi, naj nastavi v Novem mestu okrajnega živinskega zdravnika, sprejme se, isto tako nasvet župnika Šulerja, naj se število živinozdravnikov v obče pomnoži. Nadalje se odobri predlog dr. Bleivveisa, naj se deželni zbor naprosi, da ustanovi več štipendij za kmetske sinove, da se bodo mogli učiti priti v živinozdravniško šolo v Ljubljani.
Na predlog g. Ogulina se izreče priznanje družbe izvrstnim kmetovalcem gg. J. Engeltbalerju in J. Mehori.
(Koneo prihodnjič.)
Domače stvari.
— (Zabavljanje uradne „Laiba-cher Zeitung.") Ljubljanski nemški uradni list, ki brez štemplja izhaja in cesarski orel nosi na čelu, včeraj zopet naše slovensko ljudstvo sploh črni in obira. Pripoveduje namreč, da so se v Predaslih na Gorenjskem na ne-kej svatovščini ljudje stepli in enega ubili. Tako dejanje mora res vsak omikan človek obžalovati in obžalujemo ga tudi mi. Vendar se moramo slovenski Kranjci .slovesno zavarovati, če breztaktna nemškutarska „Laib. Ztg.a zmerja zavoljo tega posameznega, ali zavoljo nekoliko posameznih slučajev celo slovensko kranjsko ljudstvo, češ, da je to „IUustration zu der beispiellosen R o h h e i t unter der bauerlichen Jugend unse-res Heimatlandes". Če mi grajamo take ekscese, grajamo jih, da bi jih odpravili. Tem nemškutarjem v „Laib. Ztg." in „Tagbl." pa se prav vidi, da le z nekim renegatskim fanatizmom v tujem jeziku grde in črnijo naše ljudstvo. Mi pa pravimo: laž je, da je taka surovost „beiapiellos14. Taki surovi tepeži se gode povsod, ne le prt nas; mej Nemci, Italijani itd., ravno tako, po necih krajih še bolj pogosto, kakor pri nas. Čemu torej z neumnimi in zlobnimi nemčurskimi očitanji o „beispielloBe Robheit" na Kranjce psovati? Berite vi klasične scene Jeremija Gott-helfa iz kmetskega življenja nemškega, avtorja prehvaljevanega od samega velicega Grimma, in videli boste kako in koliko ve on povedati o „vaterliindiache Priigeleien" mej pravimi nemškimi kmeti.
— (Deželni načelnik) g. AVidman je šel včeraj na Dunaj.
— (K a n d i d a t i) Iz Carja poroča nekdo telegrafijo v „Vaterland," da Slovenci v celjskoj okolici kamlilitajo dr. Dom in kuša in dekana braslovškega g. Bohinca. G. dr. Do-minkuš je uže dozdaj ta. okraj zastopal, g. Rohinec pa bi vstopil namesto dr. Vošnjaka, ki bode zdaj v kranjskem zboru sedel. — Iz Slovenjgradca se istemu listu poroča, da so tam postavili župnika dr. S u c a za kandidata.
— (V Celovcu) se je ove dni nova, z vsemi potrebami oskrbljena, deželna no misni ca slovesno odprla ter se je vodstvo izročilo vodji dr. Karlu Birnbacherju; 19. t. m.
naj zbornica tako dolgo budgeta ne privoli, da bode ministerstvo iz večine vzeto. Torej novi razpori!
11<tl*j<tns*;i učenjak Bonghi je izdal knjicro o prihodnjej papeževej volitvi. On pravi, da dan denes nij nobene nevarnosti več, da bi posvetne oblasti v volitev vplivale. Kardinali bodo svobodno volili. Bonghi misli za gotovo, da bode tudi prihodnji papež italijanske narodnosti.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske.
V sredo ob 9. zjutraj se je zbralo kacih 30 udov kranjske kmetijske družbe v mestnej dvorani. Predsedoval je predsednik g. baron Wurzbach. Vlado je zastopal vladni svetovalec pl. Fladung. Navzočen je bil tudi deželni glavar vitez Kaltenegger. Ko je predsednik zbor pozdravil v nemškem in slovenskem govoru, začne ae vrsta razgovorov.
Predlog dr. Poklukarja, naj se kmetsko ljudstvo uže zdaj podučuje o koristi postave o zložbi zemljišč, in izpeljava poduka naroči glavnemu odboru družbe, se sprejme, ko je predlog podpiral vitez Kaltenegger.
Župnik Šuler predlaga, naj se ob enem, ko izide postava o zložbi zemljišč, prepove po •drugej postavi razkosavanje posestev. Ta predlog se ne Bprejme. Ravno tako se zavrže predlog g. Ogulina, predsednika podružnice Novomeške, naj bi se kmet tudi podučeval, kje bode dobiti za zložbo potrebnih novcev, in koliko bode zadelo njega stroškov.
Predsednik baron Wurzbach nasvetuje, naj se vlada naprosi, da nove katastralne mape, katerih kmetje ne poznajo, in katere so baje poslane v nek vojašk zavod na Dunaj, kmalu skusi nazaj dobiti, da bodo kmetje dobili kopije novih map, kar je zdaj, ko se delajo nove zemljiške knjige, jako potrebno. Predlog se sprejme.
Račun za leto 1870 kaže 9017 gold. 54 kr. dohodkov, 7904 gold. 79 kr. stroškov, tedaj ostane v blagajnici znesek 1022 gold. 74 kr. Aktivno premoženje društva znaša koncem leta 187G 35.302 gold. 14Va kr., premoženje društva se je tedaj v primeri z lanskim družbenim premoženjem 34 982 gold. 49 kr., za 319 gold. 65Vi kr. pomnožilo.
Proračun družbe za leto 1878 kaže 4185 gold. dohodkov ia 4114 gold. stroškov. Ako
ste po plesnem redu. Jaz sem ostal na sredi sobe sam. Oziral sem se okolo in iskal si družice, da bi se rešil zadrege. Zapazil sem pri jedrn j oddal jenej mizi postarnega dobro-voljnega gospoda, ki se je zabaval z mlado krasno devojko. Dozdevalo se mi je, da sem to devo uže nekje videl, in ko sem pristopil bližej, Bpoznal sem gospico, na katero sem imel uže dalje časa oko, kajti večkrat sem delal uže pod njenim oknom promenade, a prilike ž njo govoriti do sedaj nijsem imel. Ta trenotek se mi je zdel ugoden, da jej ra-zodenem svojo srčno bolest, — in ples nam je v to svrho. Godba je pričela svirati, preduo sem jej mogel izreči svojo prošnjo. Vkljub temu, — kar je bilo malo negalantno — vzdignil sem jo s sedeža, in zavrtil sem se v plesalnej dvorani. — Posebno izvrstno, mislim, da nijsem plesal, kajti jaz in moja vrla družica bila sva silno utrujena. A jaz sem si laskal, kakor da bi, Bog 8i ga vedi kako dobro, se obnašal. Po končanem plesu peljal sem jo na njeno mesto nazaj, — ter sem se opravičeval,  da mi oprosti mojo vedenje, —
in hotel sem se jej priporočiti še za jeden ples, a začutil sem, da me je nekdo rahlo potrkal na ramo. Ozrl sem se, — videl pred soboj kavalerijskega oficirja. Mignil mi je z roko, da naj grem ž njim. — „Gospod," — pričel je, ko je videl, da sva sama, — „vi ste me denes močno razžalili, kakor tudi gospodično, s katero ste plesali, — ki je moja zaročenka. Način, po katerem ste se vi vedli, ne pristuje omikanim ljudem. Vi ste se silo damo vlekli na ples, ste se tam tako netaktno in zoper vsa pravila obnašali, kar meni nikakor ne more enako biti. V svojem imenu, kakor tudi da rešim čast svoje zaročenke, tirjam od vas zadostenja. Po sekun-dantih mi izvolite naznaniti kraj in orožje, s katerim se imava biti. Tu je moja karta, — prosim le še va5e ime." — O.supnen in preplašen sem bil toliko, — da sem komaj spravil nekaj besedij iz ust, ter da sem mu povedal svoje ime, tacega nastopa nijsem pričakoval. Oh'cir se je hotel ravno posloviti — a mej naju je, kakor bi iz tal izrasel, stopil oni gospod, ki je bil takrat,  s tisto gospico
v razgovoru, s katero sera plesal. „Ne zamerite, pričel je se smehljajočim obrazom proti meni obrnen, zapazivši mojo zadrego, da som bil zoper vašo in svojo voljo priča dogodljaju, ki se je tu mej vami in gospođom grofom vršil. Skoro v istem trenotku, ko vidva, sem tu vstopil, a ni jeden ni drugi me nij zapazil. A motiti vaju nijsem smel, in moral sem počakati, da pride na rac vrsta. Kar se vas tiče, bodite pomirjeni. Amali;a, katere oče se vam ob enem predstaviti dovoljujem, ne čuti se niti najmanje razžaljene, in prosi vas oproščenja. I vi, gospod grof, mislim, da ne bodete piistali na dvoboj." To temu nij bilo po volji, — toliko bolj pa meni, — ki sem vsled tega zopet k sebi prišel. Nazadnje se je vendar toliko pogodil, da je Amalijinemu očetu prepustil, da določi on, kakovo zado-stenje imam dati. Segel sem vesel v roke, ter obljubil na častno besedo, kakoršno li zn-dostenje zahteva, ga mu dati, da le od boja odstopi, — kajti orožja se nijsem toliko bal, kakor posledice dvoboja, bodi-ši, da bi se dobro za me končal. (Dalje prih.)
80 se ubogi blazni iz starega poslopja v novo preselili. Krasno poslopje, ki obsega tri glavne stane in mnogo zemljišča, je pravi k inč in gotovo nemarno v vsej Avstriji mnogo tacili in tako humanitarno ured jenih blaznic. — Čitalnica naša se je na novo preselila v gostilna k jelenu: a bati se je, da vkliub ng-ndnim okoliščinam vendar ne bode zamogla t iko cvetcti, ker je letargija prevelika in jtdou stan Še neče razumeti pojma o prave j slogi in jedinosti! Vsaeemu svoje!
— (V Kopru) na zjedinjenein učiteljišči za Primorsko je veliko število gojencev, kar nam kaže, da v bližnjej bodočnosti ne bodemo baš pomanjkanja učiteljskih moči j imeli. V 1. letniku je 35 kandidatov, v 2. — 47, v 3. — 36 in v 4. — 21. Večina jih je Slovencev, potem Italijani in Hrvati. Pripravljevalnega in enoletnega kurza nij. Na ljubljanskem učiteljišči za učitelje je v 1. letniku 39 kand., ▼ 2. — 29, v 3. — 24 in v 4. — 15 kand. V pripravljevalnem razredu je 34 dijakov. Na iensktni zavodu pa je 129 kandidatinj.
— (Streljanje na tarčo) v čitaluičnej restavraciji se je v ponedeljek začelo ; udeležilo se je nad 20 strelcev, kateri so sklenili, da se streljanje nadaljuje vsak ponedeljek in petek ves zimski čas.
— (Znani kranjski zgodovinar) g. P. pl. Radič, ki je tudi za prihodnji Matični „Letophv' spisal daljši spis o ,,Valvazorju in Slovanih," priobčil je v .,Agramer Presae" feuilleton: ,,Kin Leitartikel itber die Tiirken 1593/' ki je prav zanimljiv za upoznanje tedanjih davno minolih dnij.
— (Razs tava fotografij na steklo) v Mahrovej hiši, na cesarja Jožefa trgu št. 12, je z včerajšnjim dnem počenši odprla 9. serijo, \ katerej se vidijo prizori iz dunajske svetovne razstave 1. 1873. Ker so posamezne slike prav plastično izvedene, opozorujemo naše čitatelje, da si jih gredo pogledat, kajti tistim, ki so videli razstavo, ponovile bode te slike vse prijetne nekdanje vtise v spominu, onim pa, ki je nijso videli, bodo predstavile vso nje veličanstvo. Videti se mogo te slike od 10. ure do polu dne do 8. ure zvečer. Vstopnina je 20 kr.
— (Rojanska čitalnica) ima 25. novembra v prid dramatičnim potrebam besedo, katere spored je: Nagovor predsednikov. „Brzo junaci," poje sv. Ivanski zbor. „Pesen srbskega slepca," deklam uje gospica I. Hakelnova. „Molitev," poje sv. Ivanski zbor. „Proklete grablje," deklamuje I. Lulekov. „V boj poje sv. Ivanski zbor. »Vrli Slovenec," deklamuje okoliška deklica M. Articeva. Dve igri: „Domači prepir" in „13og vas sprimi! kedaj poj dete domov?" Vstopnina za ude 20 kr., za neude samo 30 kr., z družino 40 kr. Ra-dodarnosti nijso meje stavljene. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Odbor.
— („ J ugoslo vanski Stenograf"') prinaša v zadnjej 10. številki članek o stenografiji pri Slovanih, potem M. Vambergera spis: „Stenografija in mišljenje' ter češko pravljico „Delibor". Razen tega Se mnogo druzega gradiva, ki so tiče te stroko. Prijateljem stenografije ta list najtoplejše pripo< ročamo.
Ra/.ne vesti.
* (Generalska plača.) Iz nekega pisma Plavija Vopiskusa cesarju Valerijam se vidi, kako plačo je dobival ta čas rimski
general (tribunus militum), načelnik legiona, namreč: vsako leto je prejel v denarju: 100 zlatih Antonijev, 1000 srebrnih Avrehanov in 10 000 mednih dinarjev, vsega skupaj v našem deuarji blizu SUUO gld., a v primeri z našim časom znese to nad 100.000 gld. Razni tega se mu je dajalo: po dve krasni suknji, po dva pražnja plašča, po dva para platnene spodnje obleke l vftltki iz zlatih nitij in precej veliko srebrno skledo, z okusno iz delanim pokrivalom, ki je tehtala 10 hber. Iz provijanta jo bilo za generala odločeno: vsak dan l funt govedine, ti funtov svinjskega in 10 funtov drobniškega mesa, polovico petelina, -/,; vrča provanskega olja in okolo 8 vrčev starega vina. Špeha, soli, sadja in drv je vzel toliko, kar je potreboval. Stanovanje je bilo tudi prilično, dostojno generalske časti.
* (Koze) razsajajo na Češkem strašno in v Meuihovem Gradišči je baje nij hiše, v katerej ne bi bil kdo obolel na tej bolezni.
* (Jelen je napadel) oskrbnika tovarne za slivovec na Češkem, ko se je 12. t. m. z večera okolo devete ure vračal domov. Podrl ga je na tla in borila sta se celi dve uri, dokler naposled nijsta prišla dva delavca, slišavša njega klic, na pomoč oskrbniku. Jelen je bil ušel iz vrta grofa Kinskega ter je tudi pred 14. dnevi napadel in poškodoval nekega delavca.
* (Iglo je požrl) oskrbnik nekej hiši v Pragi; ko je na kolenu zibal svoje dete, a se je to sklonilo, kakor da hoče pasti na tla, se je oča tako ustrašil, da je, planeč za otrokom, iglo, ki jo je imel v ustih, požrl. Osem dnij so poskušali zdravniki spraviti iz telesa nevarno iglo, a naposled se Je vendar raznim dristilom posrečilo, odstraniti vso skrb neprevidnemu očetu.
Peaiuuo.
(Svarjenje.) Nek fotograf K. P—r je tod okrog mnoge osobe z vodil za nos; dal si je plačati naprej, a naredil nij nič, — in izginil je kar nagloma. Da ne bi kdo še kje drugod tako naletel, svetujemo vsakateremu, naj bo previden in naj se ne da prevariti od Človeka, ki je po vsem svetu doma, pa še nemčur povrhu, saj imamo dovelj izvrstnih fotografov s stalnim sedežem v domačej deželi.
L a ščan.
Dunajska borza 22. novembra.
(Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drž. tlu Ig v bankovcih   .    ti 3 gld. 30 kt. Enotni drž. dolg v srebru    .   .     6G    „   1b „
Zlata renta........ 74 — w.
1860 dri. posojilo..... 112 m 20 B
Akcijo narodne bank« .... Mil „ — m
Kreditne akcije...... 207 „ —
London......... 118 „ 70 „
Napol.......... 9 „ 52 „
C. kr. cekini....... 5 »05*/,,
Srebro ......... 106 „ 75 ,
Državno marke...... 58 w 75 „
Odpravnik pošti,
ki je nže prisegel, dobndo takoj službo pri majhenej posti iiii Kranjskem. Oni, ki umejo trgovsko posle, imajo prednost. Ponudbe naj so pošiljajo c. kr. poštnemu uradu v No%rj Vutti poleg Rakeka na Kranjskem. (353—3)
Iščejo se agenti
za prodajanje semenja na malo in veliko za dobro plačo; natančneje se izve pri gosp.
Poppoviću,
trgovat semenja in izdelateljn oljnatih barv <v Zagrebu. (347—2)
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšle in su morejo dobiti sledeče slovenske knjigo:
Bomani in. po-vesti:
1. Erazeui Tuteabah. Izvirna povest, spisat1 J. Jurčič, velja......50 kr.
2. JI«'tu HoI«leni». Roman, francoski spisal-Viktor Oterbuliez, poslovenil Davorin Hostnik   50 kr.
3. Kautorciea. Roman s pogorskega zakotja, Češki »pisala Karlina Svdtla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalee. — >» «rni zemlji. Novela, spis. J. Skalee, velja 25 kr.
6. Haieu. Novela, francoski spisal H. Riviere, poslovenil Davorin lloatnik. — Cerltev iu država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik, velja SJ5 kr.
-B. Xjlstl£i v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribić,
— Zivotopittje, sp. Rajč Boi. — Presern, 1'reseriu ali Presneli, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novelu, sp. J. Jurčič. — N. Jlaeliiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — TrštVO t grozdjem na Krnskem, sp. dr. J. Voćnjak. — Ćsgava bode ? Novelicar sp. J. Oyrhiec.  Ve\ja        ....      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulu«.
— Plasc. Novela. Ruski spisal JV. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narednih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni- in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za zmžauo ceno 2 gold.
H g-S
iS »3. m ■ 3 _. ?> 3.
I o I S
spISI
Sigu BL P*
," K" g 1 — 00 S
i o 5.?g. «•0-5 ^
siga.
P I f
is °—•
»: 1
I K'$
<L 2. H
5'3 H —. —»
Fer J?
. d
£. I
r t?
11 s"
2. CD g
o S "
C e< p
1 i
o od
- = w fi
S
a
r.
~- I
• 5' f5" j
*— -1
CD
I O?
llj
»1 ?" O
B c
o"1 n
2 5' s.
cr -
•~" C/3
t- j B
Nij brez vse vrednosti,
nego praktično in solidno
božično dazllo
dečakom in dekletcem primerno, obsegajoče mnogo zanimljivih
stvarij,
vse to za malo      *~ t*   s *       V zbirki najdeg
te-le komaclo 1
1 urejen bafcar.
i nož, vilice in žlica od kovino, ki ostanu vodno svetla.
1 žele/.iiičuii vlak od kovino, ki gro i 11 žvižga.
1 mehaničen izurjen konj (a la Ren/. ki se na zapovod promiče, za otroke  vrlo zanimljiv.
1 Domino-igra, velika in lepa.
1 velika knjiga s podobami ter navodi za pisanje, čitaujo in računanje, su zagonetkami. izreki iu krasnimi baivanimi slikami.
1 majhena čudežna ploča ali žive podobo, vrlo zabavno.
1 klavir s tipkami od ponarejeno slonove kosti in z navodom ter notami.
1 bojišče, Rusi in Turki s premičnimi topovi, vse od kovi in fino pobarvano.
1 velika punica, opravljena po nnjnovejšej šegi, s klobukom in zavojem.
15 svečnikov za božično drevesce
od niklja. 15 svečic, za-nje primernih.
3 japonsko svetilko.
4 lične škatuljico so slaščicami. 50 briljantnih zaklopok, na katero
so mogo po drevescu razobesiti
razno stvari. 12 okroglih relloktorov, barvanih, 12 komadu v fantastičnega ovočja.
(354—1)
ESff10 angel za božično drevesce fv&S.
N -"icSni/ ■   8p«***4tta'tea« ili a g a % i n,
liaolUV.        n //.;s, K8rntner8tra886 Nr. 59,
Pošiljamo /.a gotov denar aii b povzetjem.
Lastnina in tisk »INarodne tiskarne".
»/djiLuij m urvdmk Josip Jurčič.