Iz celega sveta. Proti pijančevanju v nemžki armadi. 'Med celim nemSkim vojaštvom je pitje opoinih pija6 že zelo ponehalo vsled uvedbe raznib zmernostnih naprav in odlo6b. Letos je nemško vojno mini^trstVo za vsakega služe6ega vojaka naro6ilo brezpla6no protialkoholne liste, v katerih se z raznimi yzgledi in podobami popisujejo slabe posledice pijan6e!vania.. Od jeseni naprej bo dobil vsak nemški rekrut j>ri vstopu v vojašnico tak list v roke. 6001etnlca strelnega orožja. Letos je ravno €00 let, odkar se je izdelala prva ,,puška" v Liittichu, ki je obstojala iz železne cevi in s katero so streljali s pomo6jo zažigalnice. Pozneje so orožje nekoliko izboljšali in ga rabili do 17. stoletja. Odslej so rabili mesto zažigalnice kresilni kamen, s katerim se je s pomo6jo pritrjenega jekla užgala goba, ki je vnela smodnik. Ker je bila cev zgoraj odprta, se je moglo streljati le ob lepem vremenu. Od 1. 1818 naprej pa se strelno orožje vedno bolj izpopolnjuje. Kako je zdaj na Bolgarskem. Po zadnjih poro6ilih iz Bolgarije je tam velika draginja. U6enih ljudi je zadosti, delavske razmere so pa za tuje ms6i trde: dela mnogo, pa malo zaslužka. Obilo je rodovitnega, neobdelanega polja, ki je po ceni na prodaj, a saino doma6inora. Tujec ne dobi niti pedi zemlje. Pa6 pa bi si utegnili naši trgovci in obrtniki v Bolgariji dobiti denar. Svarllo pred lažn.iviml oglasi. Trgovska in obrtniška zbornica v Gradcu svari nred lažnjivimi oglasi v nemških listih, kjer se ponujajo bogati zaslužki brez vsakega truda in nevarnosti. Tako oglasi so navadne goljufije, s katerimi izvabljajo židovski odemhi denar od lahkovernih Ijudi, ne da bi jim preskrbeli obljubljene službe. Nova Iznajdba. Francoski profesor Arsoval v Parizu je iznašel neko novo razstrelivno snov, katera ima baje lOkrat ve6jo silo v sebi kot dinamit. Ta razstrelivna snov je sestavljena iz saj in teko6ih plinov. Prepovedane godbene prlprave (avtomati). Kakor znano, je finan6no ministrstvo pred kratkim prepovedalo vsem gostilničarjem in kavarnarjem, imeti v svojib prostorih godbene avtomate, ki igrajo za denar. Ta prepoved pa se premalo uvažuje. V Gradcu so obsodili že' par gostilni6arjev iz mesta in okolice, ki se niso ravnali po tem ukazu. Tudi pri nas se slišijo še vedno iz marsikatere gostilne glasovi godbenih avtomatov. Gostilni6arji, pozor! Iz življenja Oskarja I., kralja Svedov. Ta, 1. 1859. umrli, zelo priljublieni kralj, ,je posebno rad hodil nepoznan, oble6en v priprosto obleko, po svojem glavnein mestu Stokholmu. Nekega dne je šel na izprehod v sivi, debeli suknji, z mogo6nim, širokim klobukom na glavi. Iznenada zapazi neko gospo, ki je šla protipostavno onostran tlaka tudi navzgor. Hitro pokli6e stražnika, ki pa kralja ne spozna in mu re6e: ,,Cuj, ali niso vsi pešci, ki gredo po ulici navzgor, dolžni iti po tej strani?" — ,,Da, gospod." — ,,No, potem reci oni-le gospej, da naj se takoj potrudi na to stran." — ,,Ali, gospod, to je vendar kraljica." — ,,In ravno zaradi tega. Ta mora vendar spoštovati pred vsemi drugimi postave! Ce se pa ti bojiš, prevzamem jaz tvojo službeno dolžnost." — In kralj je zaklical cospej, da naj takoj pride na pravo stran. Kraljica, 6uvši znani ji glas, se obrne, osupne, pride 6ez ulico in dene roko — pod pazduho hudodelca, katerega je v duliu videl do smrti prestrašeni stražnik že na vislicah. — ,,No, vidiš", pravi kralj popolnoma trdemu stražniku, ,,da kraljica spoštuje postave, samo ti nisi izpolnil svoje dolžnosti!" — Isti kralj je nekdaj sprejel nekai poslancev iz pokrajine Delekarlien k posebnemu dogovoru. Imel je veliko veseljo, poslušati priproste kmete. — ,,Slišal sem", pravi kralj enemu izraed njih, ,,da tikate vse ljudi brez ra«clike". — ,,Tako je, Veli6anstvo", odgovori kmet-poslanec, ,,mi tikamo vse ljudi, le t e b e ne." Esad-paša. Esad-paša, o katerera se je zadnje 6ase toliko pisalo, ima sedaj 50 let. Njegova preteklost je pisana in polna čudnih dogodkov. On je poglavar močne albanske rodbine, ki se je proslavil že v svoji mladosti v ,,krvni osveti". Pet Albancev, ki se niso plašili nikakega truda, mu je bilo vedno na razDola^o. Esad je bil njihov glavar, poveljnik razbojni- ške družine ia nekake vrste gosnodar z železno pestjo. Njegov brat Sami-beg Toptani je s pomo6jo zvijač postal zaupnik sultana Abdul Hainida, potem celo sultanov pribočnik, in kot tak je otvoril pot na sultanov dvor tudi svojemu bratu Esadu. Sultan je bil dosleden Dolitik svojili prednikov, ki so postavljali razbojnike za policiste, in tako je postavil Esada za poveljnika janinske nosadke in mu na ta na6in otvoril pot za lepo prihodnjost. Ko je Esadov brat umrl kot žrtev krvavili zvija6 v Carigradu, je izvršil Esad na morilca svojega brata krvno osveto in z enim delom svojili vojakov pobegnil v gore. iOd tam je dal po svojih banditih (roparjib) ubiti tatara Osmana, janinskega upravitelja. Leta 1908. je stopil v vrste mladoturkov proti svojemu dobrotniku Abdul Hamidu. Postal je poslanec Dra6a v turškem državnem zboru. Ko je videl, da mladoturki ne gredo nredobro, jim je obrnil hrbet in pravijo. da je on poskušal ubiti predsednika mladoturškega državnega zbora. T,udi v Skadru je bil Esad nasilnik. Hasana Riza je dal ubiti in on je nostal poveljnik trdnjave. Esad je tip lahkoživca, kakoršni so na vzhodu osnovali države, in to bi mo storiti tudi Esad-paša, ali menda je izprevidel, da s proglašenjem za kralja Albanije ne bi uspel prav po svoji volji, zato je odnehal. Ali najbrže bo Imela Evropa še opravila ž njim, kajti on gotovo ne bo miroval, marve6 ostane zvest svojim tradicijam, svoji razbojniški preteklosti, in kot tak gotovo ne bo za mir in red v novi državi Albaniji. Esad-paša utegne veljati še lepe uovce ovropske velevlasti. Strah pred avtomobilom. Ob priliki poroke nemške princezinje z Ernestom Avg. Kumberlandskim je botel podariti angleški kralj poro6encu lep samodrč. Ko je pa izvedel, da se je v kumberlandski rodbini pripetilo že ve6 nesre6 z avtomobilom, je zapovedal, na.j zadržijo naro6eni samodr6 na potu. Lansko leto se je namre6 poro6encev brat pri taki vožnji smrtno ponesre6il in umrl. Prinoev o6e pa ie pred kratkim povozil nekega de6ka; isto se je zgodilo tudi poro6encu, ki je ob priliki svojega obiska v Karlsruhe povozil nekega de6ka, ki je nato umrl. — Mesto nameravanega avtomobila je podelil angleški kralj poro6encema dragoceno darilo iz žlahtnib kamenov.