ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen cinevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O., PETEK (F R1DAY) JULY 6th, 1923. ST. (NO.) 157 Single Copy 3e. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland> O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna številka 3c. NEMŠKA VLADA JE PROTI NASILJU IN SABOTAŽI ta korak nemške vlade je rezultat papeževega apela. pričakuje se, da bo berlinska vlada nemudoma nastopila proti nasilju v ruhru. Harding o naselje-niškem vprašanju. PREDSEDNIK PRAVI, DA JE PREDVSEM GLEDATI NA KAKOVOST NOVIH NASELJENCEV. Ruska ustava izdelana po ameriškem vzorcu. Berlin, 5. julija. — Kot rezultata dva dni trajajočih razgovorov med nemškim kancelarjem Cuno-em in papeževim diplomatskim zastopnikom v Monakovem, monsi-gnorjem Paccellijem, bo berlinska vlada nemudoma ostro nastopila proti nasilju in sabotaži ruhrskega prebivalstva. Kot se zagotavlja iz zanesljivih virov, bo kancelar Cuino °d'loeno posvaril ekstremne nacijcnaliste v Ruhru proti sabotažnim dejanjem v bodočnosti. Papežev diplomatski zastopnik v Monakovem je dospel v Berlin v svrho pogajanj s kancelarjem takoj po bombni eksploziji na vlaku s katerim so se peljali belgijski vojaki na odpust, ob kateri priliki je bilo osem Belgijcev ubitih, veliko število pa ranjenih. Eksplozija se je pri-Petla na nekem mostu in sodi se, da je bila bomba položena na vlak pred odhodom iz mesta Duisburg. Papež pij XI je takoj nato apeliral na nemško vlado, da pod-vzame korake za prenehanje nasilnih dejanj v Ruhru. Kancelar Cuno se je že v svo- Jeni javnem govoru izjavil proti taktiki ' 'dinamita in revolverjev" v Ruhru in ima v tem za seboj Veliko večino nemškega naroda. P ^Unov argument je, da nasilje s'vari Nemčije samo škoduje in |Ucli zavira pasivno rezistenco, Katero nemška vlada še vedno o-^obrava, to se pravi, da pripona prebivalcem zasedenega oze-S^ia, da odklanjajo vsako sode->nje pri obratu industrij s falcoskimi in belgijskimi oblastmi. Za "direktno akcijo" v Ruhru S° v Nemčiji edino skrajni reak-ClJonarji, proti-židovslkii propagandist! ultra - nacijonalisti in militaristi, ki se nahaja'0 pod silnim političnim pritis-0rtl socijalistov in klerikalne st-fa«ke. H 2vzemši to konferenco ikan- arja s papeževim zastopnikom sabotaže je Berlin še ved-I10 Popolnoma odrezan od sveta 11 vse očj so obrnjene še vedno le London in Pariz. Tudi Nem-Sami z upanjem pričakujejo polnega razdora med Francijo in ^Slijo, v prepričanju da jim bi * razdor silno koristil. -o- ^Harry Tangier, 5419 Doloff j • bi bil kmalu kaznovan, ker Pomagal policaju loviti neke-Svtomobilista, ki je prevrnil v.^rfield parku več rudečih-lu-' Policaj McManamun mu je ^ ffireč velel naj vozi za njim. je bilo precej pognati in ko f Privotail do Broadway, ga je Union Ave policist Mzik are-vsled prehitre vožnje. Na I petnem sodišču je bil Tang-f obsojen na $10 kazni, kaite-^ je .bila pa odpuščena, ko je • ,Sel policaj McManamun in po-nil stvar. lii^ Schaeffer je prišel sodišče, ker je tituliral za j'Wo? Mrs. Mary Reese, ško se sijala mimo njegove hiše na ^ E. 72 st. Pred sodnikom ni t nič tajil, da ji res ni tako e'> trdil pa je, da je pričela 3 Vanj zijati'. Ženska pa trdi j, Sodnik ga je kaznoval s°dne stroške, t^^koni srede so bili na delu k 1 baditje, ki so se vozili po jflj. u v avtomobilu ter vprizar-j4|. Vsego. 'Skupaj so naro-t^'^'og $100. Avtomobil, v ka-ijg^ so se voaili, je baje ukra-st • so oboroženi in so u-'jali žrtve kar sredi ceste. % Nt — Zadružne prodajalne. Organizirano delavstvo Clevelanda prodira čimdalje bolj tudi na gospodarskem polju z organizova-njem zadružnih prodajaln. Unija železninskih gradbenih delavcev je odprla na 4719 Lorain A-ve. zadružno modno trgovino. Poslovodja Frank C. P. Clark izjavlja, da je trgovina posledica vedno rastoče zahteve po unijs- da Kupujejo delavci čevlje, obleko in drugo izdelano v zaprtih delavnicah, podpirajo sami sebe. Ta korak je sedaj že drugi korak v to smer. Prvo trgovine \e odprla organizacija Brotherhood of Locomotive Engineers. —Žrtve prometnih nezgod se še vedno množijo. V tem letu je bilo ubitih od avtomobilov že 62 oseb. Zadnja žrtev je rojak Mike Drobnik, star 40 let, stanujoč na 65 1 1 Metta Ave. Kot se poroča je stopil pred avtomobil na nekem vogalu. Umrl je v Lakeside 'jolnišnici. Tekom praznika jebilo poškodovanih več oseb, od katerih se jih nahaja osem po bolnišnicah. —Whitfieldov račun- Včeraj je prejel John L. Whitfield od "AJ Chili" Felly, restavraterja v Madison, Wise., kjer ®e je prišlo prvič na sled Whitfield u po njegovem begu ilz Clevelanda, račun za južino, katero sta zavžila on in Marie Price v njegovem re-stavrantu. "Ghili Al" je baje dobil od Whitfielda razglednico, na kateri mu piše, da bo toliko časa na la'kotnem štrajku, da ne dobi dobre pečenke iz njegove kuhinje. V odgovor mu je pa "Chili Al" .poslal račun za $1.65, katerega mu še dolguje. V pismu 4/a tudi opominja, naj opusti la-< kotno stavko. Whitfield mu je na pismo odgovoril, da se bo že enkrat poravnal z njim. Tekom včerajšnjega dne ga ni nihče v zaporu obiskal. —Člane dram. dr. Ivan Cankar se opozarja, da «e mesečna seja ne bo vršila danes zvečer, kot je ibilo poročano včeraj, temveč prihodnji pcndeljek- --O-- PEČLAR JE ŽIVEL 114 LET. Portland, Ore., 5. julija. — Predsednik Harding se je v včerajšnjem svojem govoru dotaknil tudi naseljeniškega vprašanja, iz katerega je razvidno, da stoji .za selektivnim načrtom, za kakršnega se ogrevajo delavski tajnik Davis in razni konzervativci v kongresu. Govoreč o državljanstvu je dejal: "Mi smo dajali privilegije ir prednosti državljanstva, ne da bi obenem zahtevali dolžnosti in obveznosti. Povečali smo se po številu, toda zanemarili smo deklaracijo v američanstvo." Govoreč o potrebi večje delovne sile in o zahtevi Judge Gary-ja po povečanju naseljevanja je predsednik dejal, da nedvomne obstoja zahteva po delavcih nakar je dostavil: "Toda jaz raje vidim, da de lo čaka na delavca, kot pa da bi delavci čakali na delo. In raje tudi vidim, da se pri naseljevanju v bodočnosti gleda na kakovost kot pa na količino. Dad bi pozdra vil dan ,ko ne bo prostora v Ame rilci za one ki izzivajo zakon in o-ne ki iščejo naše gostoljubje da u-ničijo naše institucije, bi se moralo deportirati ali spraviti za varna jetniška ozidja. Velika reč je, ustvariti veliko .republiko, toda še večja reč je, ohraniti jo." Harding je nocoj odpotoval v Tacoma, kjer se bo vkrcal na mornariški transport "Hender^ son", ki bo odplul proti Alaski. -O- ^ndustrijalno stanje v Ohio. . SOVJETSKI VODITELJI PRAVIJO, DA JIM JE ZGODNJA AMERIŠKA ZGODOVINA SLUŽILA ZA INSPIRACIJO. VLADNO POROČILO IZKAZU JE AKTIVNOST V VSEH INDUSTRIJAH. Vigo, Špansko, 4. julija. — Včeraj je tu umrl Jose Varagas, ki je bil doma iz Madrida in ki je dočakal starost 114 let. Zadnjih 70 let je živel v tem mestu. Bil je vse svoje življenje samec, ni nikdar1 niti kadil niti pil, in njegova zadnja bolezen je bila tudi prva. Kot razvidno iz federalnega mesečnega poročila o industrij al-nem stanju posameznih držav, se Ohio nahaja danes v precej dobrem stanju. Produkcija je še vedno v teku preko normalne u-porafoe in v železninski industriji. ki je temelj prospertete, se je prekoračilo celo vojne rekorde. Stavbinska industrija je izred no aktivna, akoravno je cleve-landska trgovska zbornica poskusila povzročiti ponetvanje dela v svrho uvedbe odprte delavnice. Izvežbaniih delavcev primanjkuje, še vedno v vseh industrijah, razen v železninski. Iz Akrona se javlja pomanjkanje delavcev, ki pa ni tako ostro kot pretekli mesec. Stavbin-ska aktivnost je tudi na jako visoki stopnji aktivnosti. Pomanjkanje domačih služabnikov je občutno. V Cincinnati primanjkuje iz-vežbanih in navadnih delavcev. Aktivnost v staVbinski industriji je večja kot pred enim letom. V Columlhuisu obstoja pomanjkanje mehanikov in tudi farmer ji potrebujejo pomoči. Stanovanjske razmere so se izboljšale, toda ne zadosti. Velika je aktivnost v stavbinski industriji. V Toledo manjka zidarjev., tesarjev, barvarjev in strojnikov. Dosti tovaren dela preko ur. Youngstownske industrije o-bratujejo v normalnem obsegu. Jekliarne obratujejo po 24 ur na dan in potrebujejo navadnih delavcev. Moskva, 5- julijj.,.—Nova zvezna ustava sovjetski Rusije, ki je bila soglasno odobrena na včerajšnji seji vseru^kega centralnega komiteja, bo'.gotovo še posebno zanimala Ameri'kance, kajti ustava je izdelana po vzorcu ustave Združenih držav. V ruski ustavi pa se ne omenja svobode govora ali časopisja, ki je predmet prvega dodatka k a-meriški ustavi, toča kot se zatrjuje, se bo tozadevni dodatek sprejelo tudi k ruski ustavi, kakor hitro bodo raz nere dopuščale. ' Trocki in drugi sovjetski voditelji izjavljajo, da so bili vedno močno zainteresirani v zgodnjo ameriško ■zgodovino in da so iz ameriške revolucije-črpali veliko inspiracij. Toda med ameriško in rusko ustavo sta dve važni razliki. Prvič, ruska ustava izključuje vsako možnost odstopa kake državelod ruske federacije, kakršna možnost je bila povod ameriški civilni vojni. V ruski ustavi ge namreč nahaja točka, ki določa, da nobena država ne more odstopiti od unije držav. Drugič, zvezna vlada i-ma vilhovno moč Je na zunaj, medtem 'ko i* v resnici vladna nice v rokah cent farrago ok' tivnega komiteja komunistične stranke. To se sicer ne navaja v ustavi, toda fakt je, da Rusijo danes vlada komunistična stranka in da jo bo kot izgleda vladala še precej časa. Zedinjene države Rusije sestoj ajo iz sledečih držav: prava Rusija, vključivši Sibirijo in ialjno-vzhodno republiko, Ukrajina, Mala Rusija* Georgija, Armenija, Tartarska republika in avtonomni republiki tliva in Bo-hara. Zvezna zakonodaja sestoja iz dveh zbornic, ki tvorijo kot v Ameriki vrhovni zakonodajni kongres- Prva je zvezna zbornica, ki je izvoljena na podlagi prebivalstva in ki šteje 371 čla-, nov, druga pa je zbornica na-| rodnosti, v katero vsaka država izvoli pet članov, vsaka avtonomna republika pa še posebej po enega člana. --O- Stavka angleških pri staniških delavcev. Priznanje Mehike blizu. KONFERENCA SE JE BAJE SPORAZUMELA p LEDE ZAPLENITVE ODREDBE. Washington, 5. julija. — h mehikanskih virov se poroča semkaj danes, da so ameriški in me-hikanski komisaiji, ki se pogajajo v Mexico City glede priznanja mehikanske vlade od strani Amerike, v prineupu prišli do sporazuma glede spora radi zaplenit-ve ameriške oljne lastnine. Glavni nesporazum med A-meriko in Mehiko se je sukal o-koli 27. točke mehikanske ustave ki je bila sprejeta leta 1917 poc* vlado Carranze. Sporazum s"e je baje dosegel s tem, da so mi nezavest trajala tolrko časa, ne da bi nastopila smrt, se ne pomni. -o- —Citatelje našega lista opozarjamo, da pazno prečitajo zanimiv članefk "Slovenci in 4. julij", ki se niaihaja na druigi strani današnjega lista. JULY 6th, 1923. ti n ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buainesa Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mc. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newbursh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear 6 m0- M-« POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. _SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino oirlasov ni odeovorno ne uredništvo, ne upravnižtvo. CLEVELAND, O., PETEK (F RIDAY) JULY 6th, 1923. 104 Randolph 5811 ČIKAŠKA KONFERENCA. V Chicagi je v teku zborovanje, ki ima tvoriti kvas za "tretjo stranko", ki naj bi pri predsedniških volitvah, ki se vršijo prihodnjo jesen, vrgla iz vladnega krmila sedanji koruptni meščanski stranki, demokrate in republikance ter omogočila zmago farmersko-delavskega kandidata. Elementi, ki so se zbrali na čikaškj konferenci, so izredno pestri in živobojni, tendence, ki jih zastopajo, so v resnici v kričečem medsebojnem razmerju. Prišli so zmerni liberalni elementi, takoimenovani progresivci ki so nezadovoljni s starima strankama, strokovni-unioni-sti, farmerska Non-partisan Liga in pa Workers' Party, ki je. naslednica prejšne komunistične stranke. Socialistična stranka mirna na konferenci formalnega zastopstva, pač pa so poslali delegacijo socijalisti iz Minnesote. Iz naštetih grup, ki tvorijo to konferenco, je takoj jasno, da iste ne predstavljajo skupine z enotnim ciljem. Medtem ko je progresivnemu farmerju ali strokovnemu unionistu cilj dosega manjših reform na temelju obstoječega reda, na primer znižanje železniških pristojbin potom zakonodaje, precenitev železniških vrednosti, tako, da bi se napravilo konec neprestanemu odiranju far-merja in konzumenta na podlagi "vodenih" železniških vrednosti, pa predstavlja Workers' Party najbolj radikalni politični element v dežel, iki bi se glasom svojega programa zadovoljil z nič manjšim kot s popolno revolucijo obstoječega gospodarskega reda. Ako bi se torej uspeh 'kon ference sodilo s stališča enotnosti glede ciljev, tedaj bi moralo biti upanje na uspeh jako manjhno, ako ne povsem izključeno. Ampak, ako elementi, ki so se sešli v Chicagi, niso edini v cilju, tedaj je pač treba priznati, da so v splošnem edini v tem, da je vodijo boj proti enemu in istemu sovražniku. Z republikanci in demokrati je enako nezadovoljen farmer iz osrednjega zapada, progresiven stro-kovni-unionist, liberalec intelektualnega tipa >kot radika-lec, ki pripada k Workers' Party. Farmer se hoče izne-biti pijavk, ki mu pod sedanjim sistemom odjedajo pošteno plačilo za#njegovo trdo delo i ndelavec prav tako. Farmer je zainteresiran v prvi vrsti kot producent življenjih potrebščin, delavec pa kot konzument in kot procent industrijalnih predmetov. Toda kot so kmetje vseh dežela v jedru konzervativni, ker posedajo zemljo in hočejo biti na nji absolutni gospodarji, prav tako je z ameriškim farmerjem. On hoče le takih reform, ki naj bi mu omogočilo dostojno življenje z obdelovanjem njegove zemlje, kadar pa je to doseženo, se njegov gospodarski radi'kalizem neha. Do nekako iste meje je radikalen tudi "progresiven" strokovni-unionist, medtem ko leva frakcija delavstva, kot jo predstavlja Workers' Party stremi za popolnim prevratom celotnega gospodarskega reda. Interesantno dejstvo in značilen komentar za različnost skupin, tvorečih čikaško farmersko-delavsko konferenco, je to, da se avtomobilskega magnata Henry Forda prominentno omenja kot možnega predsedniškega kandidata. Posebno za farmerje je Ford precejšnja privlačna si la. ker on obljublja predvsem znižati transportne stroške. kar je v očeh farmerja vprašanje jako vitalnega pomena. Da se o Fordu, ki je v političnem oziru povsem nepoznana kvantiteta, sploh zamore resno govoriti med de- ti skupini besed, n. pr. v besedah mleko, dete itd. Po tem razlikujemo vzhodno ali ekavsko nes romunskem Banatu, v kra-ševskem okrožju. Bržkone so pri šli semkaj iz vzhodne Srbije. Na narečje, ki izgovarja ta glas kot jugovzihodu države imamo Sope, legati konference, je dokaz, da velikih in resnih rezultatov od te kanference ni pričakovati. Ne more pa se zani- ^Krajine ter naposled v jaižni Dal-kati, da to zborovanje izraža nezadovoljstvo velike masejmadJi in 'delu Istre. Ikavce, ki tistega dela ameriškega naroda, ki producira, z demokrati in republikanci, in da se bo to nezadovoljstvo v teku časa izkristiliziralo v močni in definitivni politični akciji. ! .1 imenovane tudi Torlake. So posebna etnografska skupina, ki se razlikuje po narečju, po noši, o-bičajih in tudi po fizionomiji od čistega bolgarskega in enako srbskega prebivalstva, tvorec prehodni pas med obema. Oster razpor je vladal glede narodnosti makedonskih Slovanov. Bolgari so trdili o njih, da so Bolgari, Srbi nasprotno, da so Srbi. Po naziranju Jagiča in večine slavistov tvori narečje Makedoncev prehod iz bolgarskega v srbski jezik in kaže mnogo znakov, ki so podobni bolgarščini, kakor tudi take, ki predstavljajo značilnost srbščine. Poleg teh važnejših in večjih etnografskih skupin imamo v našem narodu mno-ni Hrvatski, zlasti v Liki, v se-1 go manjših skupin, imenovanih e, torej mleko, dete, južno ali i-jekavsko ali jekavsko narečje (mlijeko, pisano včasi tudi: mlje ko ali mieko, dijete) in zapadno ali ikavsko (mliko, dite). Ekavsko govore v Srbiji, v porečju Morave in Vardarj-a, dalje v severnih ravninah Mačvi, Banatu, Sremu in Bački; ekavci pa smo tudi Slovenci. I j ekavci so prebivalci hribovite zapadne Srbije Rudničani in Užicani, dalje Črnogorci, ljudstvo Novega Pa-zarja in večine Bosne in Hercegovine, v Hrvatski in Slavoniji, predvsem v področju nekdanje so najmanj številni, imamo v nekaterih delih Slavonije, v zapad- Jugoslavija ali država S. H. S. (Ker so se nam včeraj v Statistiki o cbširnosti in številu prebivalcev v posameznih delih Jugoslavije ali Kraljevine SH3, Severna Srbija..........48.303 Južna Srbija ..........44-639 Crnagora..............9.840 i Obmejne korekture ob Timoku pri Caribrodu, Bosiljgradu in Strumici ............2.465 Vojvodina, Banat, Bacha, Ba- ranja ................19.233 Bosna in Hercegovina . .51.200 Dalmacija .......... ..12.730 Hrvatska Slavonija.....42.533 Medjimurje .............775 Istra, Kastav in otok Krk. . 484 i Slovenija .............16.200 zmešale številke, danes ponovno objavljamo statistiko v pravilnem redu-) kv. km z okroglo preb. 2,900.000 " " ' " 1,700.000 240.000 80.000 1,400000 2,000.000 622.000 30.000 1,065.000 verozapadni Bosni in Hercegovini ter v Severni in srednji Dalmaciji do Neretve. Ekavščina je vpeljana v književnem jeziku v Srbiji, dočim je ijekavščina obveljala doslej v književni hrvaščini in v oni srbski literaturi, ki izhaja v pokrajinah bivše avstro-ogrske monarhije. Vendar se v poslednjem po večini po manjših geografskih enotah, kjer prebivajo. Tako imamo v Sloveniji Kraševce, Dolenjce, Belokranjce, Prlake. Slično med Hrvati Zagorci itd. Med Srbi imamo Rudničane, U-žičani, Piročanei itd. V Orni gori je še močno ohranjena plemenska razdelitev na stara plemena: Vasojeviče, Kuče, Belopavloviče času tudi v prečanskih pokra j i- itd. Slično imamo v zapadni Ma- Kraljevina SHS .......248.402 kv. km z okrog preb. 12,753.000 (Nadaljevanje.) Narečja.— Narodne skupine. Jugoslovani se delijo v več narečij, ki polagoma prehajajo v drugo v smeri od severozapada do jugovzhoda. Delijo se medsebojno po gotovih jezikovnih svoj stvih, tako .po vprašalnici: 'Kaj" namesto katere rabijo drugod 'što' oziroma 'ča'. Na podlagi tega razlikujemo kajkavsko, što-kavsko in čakavsko narečje. O tem piše prcf. Anton Melik v svoji ''Jug-cslaviji'" sledeče: Kajkavsko narečje se govori v Sloveniji, kier se je razvil poseben književen jezik, -v severo-zapadni Hrvatski med Kolpo in Muro, to je v župani j ah zagrebški, varaždinski in belovarski ter v Medjimurju. Tudi hrvatski kaj kovci go rabili svoje narečje kpt književni jezik do Gajeve ilirske dobe Cakovsko narečje je najmanj razširjeno; govori se v severni in otcčanski Dalmaciji, v hrvatskem Primorju, na Kvarnerskih otokih, v večini Istre in celo v malem obsegu beneških Slovencev. Stokavsko narečje je najbolj razprostranjeno in najimenitnej še, ker se rabi kot knjiženvni jezik hrvatski in srbski, ki se med seboj razlikujeta le po pisavi (cirilica je srbska, latinica hrvatska pisava) sicer pa le še po neznatnih razlikah v rabi gotovih izrazov. Štokavski se govori v celi Srbiji, v Cmigori, Bcsni-Her cegovini, v večini južnovzhodni Hrvatski, Slavoniji in v Vojvodinji. Druiga delitev naših narečij jemlje za podlago različno izgovarjanje glasu "e" v precej veli- Slov nah pojavljajo bodisi v cirilici bodisi v latinici knjige in publikacije, pisane v ekavščini, ki jo mnogi prelagajo kot skupno pisavo vse jugoslovanske književnosti. — Ikavščina se sedaj nikjer ne rabi v knjigi, pač pa rabimo ikavske oblike v nekaterih krajevnih imenih, n. pr. Split, 2,622.000 nam Spljet) Livno jndr. 93.000 Med Jugoslovani imamo narodopisne skupine, ki se odlikujejo po posdbnih značilnostih, po narečju, po noši, ljudskih običajih, duševnih posebnostih. Med njimi štejemo n. pr. Ciče, siromašno prebivalstvo, ki prebiva piostost po Krasu severnovzhodne Istre, odi i kujoč se po mnogih starih o-bičajih ter po svoji noši. Nadalje Bunjevci, ki tvorijo posebno srib-sko-hrv4itsko skupino v Bački* Madžarska statistika je štela tq skupino med Srbe, v poslednji dobi pa jih je navajala posebej kot Bunjevce, kakor se sami ime kedoniji na pr. skupini Nijaci in Brsjaci, ki izvirata bržkone od stare plemenske ureditve. -o- Tenci in 4. julij. Dan proglašenja. neodvisnosti Zedinjenih držav, ki ga praznujemo 4. julija, je največji praznik, je najznamenitejši dogodek v zgodovini ne le tega kontinenta, ampak celega civiliziranega sveta. Sto in sedeminštirideset let nazaj ni bil znan pojm enakost, svoboda. Voditelji in sodniki narodov niso mogli zapo-pasti teh pojmov in jih spraviti v složnos,ti z družabnim življenjem. Tedaj so znali le za besede kralj, gosppdar, gospod ..na eni/ strani in podložnik, hlapec, sluga suženj na drugi strani. Vendar vkliub vsem težkočam se je te- daj zbralo nekaj pogumnih mož, nujejo Sami sebe ne prištevajo j ki so se drznili zapisati in podpi-ne Srbom ne Hrvatom. Bunjevci, ki so se priselili v Bačko okrog 1. 1687 od juga, bržkone iz Bosne i zkcti iz Hercegovine, bivajo v. i neverni in severozapadni Bački, i . krog mest Baja, Sombor in Su-Dalmacije, i "0oti-cs., ki je njih največje mesto. Po Baranji pa tudi po zapadni Bački, zlasti ob Donavi in po Slavoniji bivajo takozvani katoliški Sokci Posebna skupina so še Krašovani v vzhodnem da- sati dokument neodvisnosti, čegar jedro je: DA SMO VSI LJUDE VSTVARJENI ENAKI IN ROJENI SVOBODNI. Ta stavek je bil revolucija vsega tedanjega družabnega življenja. Ta rek pove, da vsa oblast, ki je dana državnim uradnikom izvia iz ljudstva in da ti uradniki imajo le toliko pravice in moči, kolikor jim jo da družba sam?, drugače pa smo prosti, svobodni in enaki našem bitju in žitju. In ko so ljudstva zapopadla ta pojem svobode so se skrčile pravice mogotcev, nova doba je zavladala za narode, krone so padale iz glav kronanih in nevrednih, rodile so se republike in ustavne države. Glas neodvisnosti je segel daleč, daleč širom sveta, narodi so se otresli verig, ko so spoznali, da smo vstvarjeni vsi enaki. Ko je padla Avstrija je Dr. Anton Korošec zaklical: "Verige so strte! in tedaj je vstala Slovenija svobodna, mlada. Kaj pa mi Slovenci v Cleve-landu in širom Amerike. Ali vpo-števamo besede svoboda, prostost, enakost! Mar mi branimo predpravice, ki so zapopadene v teh besedah, ali jih ne raaimo ali celo zametu jemo v našo škodo M korist drugih. Kaj pomenijo besede, svoboden, prost? Odgovor je lahak: biti neodvisen od drugih. In zopet nastane) vprašanje: kako neodvisen od drugih) Odgovor na zadnje'vprašanje je najfbolj pomenljiv, če damo čisto vsakdajen vzgled: Vzemimo nega ali drugega izmed našini ljudi v Ameriki. Vsi smo prišli sem s trebuhom za kruhom-Vsem je bila dana enaka prilik3' vsi so si služili kruh v potu svojega obraza. Kdor je imel na Pra vem koncu glavo, je udobno živel, si od vsake plače dal nekaj dolarjev na stran, jih varnostno posodil ali pa vložil v dobro posojilnico in obresti so nosle obresti leto in dan. V nekaj letih sj je prihranil toliko, da s je kupi svoj dom in ko je bil plačan, Je zopet razumno štedil, da si Je prihranil nekaj za slaba leta. čiovek je svoboden, gospodar svoji hiši, neodvisen od drugi ■ In tudi tebi je dana ista priWf-Tisto prerokovanje o sedmih belilh in sedmih suhih kravah se navadno tudi v Ameriki izPolllJ je vsaka štiri leta. Tam na St. Clair-u na vogdjj 63. ceste stoji' slovenska posoJ1 * niča The International BuiWlD* and Loan Association. Na s ■ vloge plačuje 5 procentne obr sti. Prostori so odprti vsak in zvečer od 6. - 8. ure, raa^n ^ sredah. Ali veste, da ste ne0?V1^0 ni tedaj, ko vam ni treba vec:L. siti pomoči drugih. Z enim do1 ^ jem lahko odprete svojo n vlogo. Mar nisite krivični nap1 1 samim sebi, če ne štedite, ce j vložite svojih prihrankov v ki va 5 rn.iWMit.nV oble:y dobroznani posojilnici, plačuje 5 procentov Mar niste krivični napram ^ mim sebi, če pustite, da vam težko prisiluženi denar nosi 4 procente na vaš krvavo Pr ls (Dalje na 4. str.) VfOBMBininMiuiiainiBnMiiinnn^^ ^HHiiuiHHiuEJiuuwHHDiuimiminiiwumioiiww^ I KARL MAY: H WINNETOU RDEČI GENTLEMAN FnmiunniniiiiiiiiiMitiuyaM^uwui^iiiiniiiniiNiiiuiiiciiiiiiuiiiiniiiiuiiiiiiriiitiiiiiniioiii; "Vodja comanški zopet strelja nanj. To je njegov odgovor," pravi Old Death. "Winnetou ga je videl, da je zopet basal puško in se skril v tem trenutku, ko je pomeril nanj. Zdaj pa — — glejte, glejte!" Z jednako naglico ustane naenkrat izza kamna. Pomeri s puško in sproži. Glasno vpitje comanško sledi strelu . "Vodjo je ustrelil," pojasni Old Death. Zdaj dvigne Winnetou roko tako, da kaže dlan proti dolini. Mi vidimo, kako pomerijo vsi Apachi, kte-ri morejo videti njegovo roko. Precej nad štiristo strelov zagrmi---. "Pojdimo,. Messrs!" pravi stari. "Tega ne glejmo. Prcindijaneko je za moje stare oči, četudi moram reči, da so Corr.anchi zaslužili to. Winnetou je storil vse mogoče, da bi preprečil." Vrnemo se h konjem, kjer jih stari pregleduje. Se jedcnkrat zagrme puške; potem slišimo zmagovalno vpitje apaško. Za malo minut se vrne Winnetou k nam. Njegov obraz je izredno resen, ko pravi: "V comanških taborih bode veliko žalno vpitje, ker se ne vrne nijeden izmed njihovih vojnikov. Veliki duh je hotel, da se maščuje smrt naših ljudjj. Sovražnik ni hotel druzega, zato žc moralo priti tako. Toda moj pogled se ne obrne več v dolino smrti. Kar se.mora še zgoditi, to končajo moji vojniki; jaz odhajam takoj z mojimi belimi brati." Pol ure zatem odjahamo, preskrbljeni z vsem. Winnetou vzame seboj še deset dobrih vojnikov. Kako vesel sem, da zapustim ta žalosten kraj! Mapini leži v mehikanskih pokrajinah Chihuahua in Chohahuila; to je zelo velika planota, ktera leži nad tisoč metrov nad morsko gladino. Razen na severu jo obdajajo od vseh strani visoke, strme gore. Te loči mnogo canonov od prave Mapimi. Mapimi je valovita planota brez gozdov, na kteri raste redka trava; tudi je veliko peščenih pustinj brez vsakega grmičevja. Po nekod se dviga iz puščave samotna gora proti nebu. Zemlja je na več krajih raztrgana vsled globokih, strmih udr-tin, ktere provzročajo potniku obilo ovinkov. Vendar pa ni tako revna glede vode, kot sem si mislil. Več jezer je, ktera sicer po večini izhlape v gorkem času, a dajejo vendarle toliko vlage, da raste rastlinstvo po bregih. Mi jahamo proti jednemu izmed teh jezer, ktero se imenuje Laguna de Santa Maria. Oddaljeno je primeroma sto kilometrov od kraja, kjer smo nastopili našo pot, To je vsekakor dovolj naporna ježa, ker nismo nič spali. Jahamo skoro po samih grapah mimo strmih prepadov in ne vidimo na nobeno stran druzega kot sivo kamenje. Razen nekaj trenutkov ne vidimo skoraj ves dan solnca. Jahamo zdaj na desno, zdaj na levo; včasih se mi zdi, da jahamo zopet nazaj, tako me motijo te zvite grape. Proti večeru pridemo do Lagune. Zemlja je peščena. Na mestu, kjer se utaborimo, ni nobenega drevesa, pač pa nekaj grmovja, kterega pa ne poznamo po ime- nu. Jezero ima kalno vodo, ob bregu pa redko grmičevje. Za jezerom je ravnina z nizkimi, okroblimi griči, za kterimi se pravkar poslavlja solnce od nas. V globokih, ozkih in temnih canonah je skoro hladno. Na vrhu pa izprariva zemlja tako vročino, da bi se človek kmalu skuhal. Ko se zemlja izhladi, začenja se prav hladna noč. Proti jutru reže tak oster veter, da se moramo zaviti v svoje volnena zagrinjala. Zjutraj odjahamo in sicer naravnost proti zapa-du. Kmalu nas prisilijo mnogi canoni, da delamo velike ovinke. Nemogoče bi bilo priti v take navpične globine, če bi ne bila narava napravila neke vrste vratolomnih stopnic. Če se pride doli, se ne more zopet ven. Jahati se mora vsaj po desetih glavnih in stranskih razjedah, predno se pride na p'ovrsje, kar pa zopet ni brez nevarnosti. Jezdec je s svojim konjem na ozki skali, nad seboj košček sinjega neba, pod seboj pa grozovito globino. Po ter globinah ni ne kaplice vode. Le sipine so in ostre, kamenite ruševine. Nad temi se zib-ljejo jastrebi in spremljajo človeka od zore do mraka. Koder taborimo( se ustavijo tudi oni, le v mali razdalji. Zjutraj gredo zopet s potnikom in oznanjajo s kričavim, zoprnim glasom, da čakajo na nas, ko omagamo ali pademo v globino, če konju spodrsne. Vrhtega vidimo včasih, kako se skriva med skalovjem kot okostje mršavi šakal, kteri se za nami zopet prikaže in gleda željno za tisto hrano kot jastrebi. Opoldne prehodimo srečno tiste nevarne grape in jahamo potem v diru po ravnini, ktera je poiastla s travo. Na tej zapazimo sled kakih deseiih jezdecvv, ktera prihaja v ostrem kotu od druge strani proti nam. Winnetou pravi, da je to prava sled.Pokale nam celo sled podkovanih konjkt er jahajo beli in pa dveh bosih, ktera ja- vi' hata oba Apacha kot kažipota. Tudi Old Death P°tr^ da smo vsekakor na pravem sledu. Zal, da se p°ka ^ da je Gibson vsaj šest ur pred nami. Njegova ce morala jahati vso noč, ker je moral vsekakor slutiti' ga bomo zasledovali. , Proti večeru obstane Old Death, kteri je jahal Pre nami in nam pravi, naj pridemo bližje. Tani, kjer stavi, drži od juga nov jled jezdecev? kterih je moral0 ■I d ti od trideset do štirideset. Jahali so zaporedno: vsle ga se veliko težje določi njih pravo število. To jaha") da s° drug za drugim in pa, keiJ so konji bosi, kaže, morali biti Indijanci. Sled prihaja od leve strani k ■t®' in je primeroma tako stara, kakor ona od belih; 12^ ga sklepam, da so se morali nedaleč od tukaj snit'-Death gordnja ne voljno in pravi: Vse "Kakšni rdečniki so pa to? Apachi gotovo ne. ^ kakor ne moremo pričakovati posebne prijaznost' njih." "Moj beli brat ima prav," potrdi Winnetou. •A- dru- pachov ni zdaj tukaj. R^izven njih pa ni na Map"111 ^ gih, kot samo sovražnih in roparskih. Mi se mora torej paziti." scS' sve' tegl tv" Jahamo in pridemo kmalu do mesta, kjer s o li rdečniki in beli. Obe četi sta se ustavili in se tovali med seboj. Vsekakor je moral biti konec I i varsIV" pogovora ugoden za bele ljudi, ker so prevzeli ^ rdečnikov. Njih dosedanja voditelja, oba Apacha reč, ktera smo mi videli že pri Comanchih kot so odslovili. Sled obeh jezdecev se loči na tem mestu ^ V kratkem času pridemo do neke višine, na k te ^ ste trava in grmovje. Na tej izvira mal studence je gotovo redka prikazen v teh krajih. Tukaj s° se ^ vili in napajali konje. Breg potoka je popol"01"0 JULY 6th, 1923. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3 F. S. Finžgar: IZ MODERNEGA SVETA. Roman. CEKI Ti veš, da je moja duša neo-] Kontrolor je .poljubil soprogo, madeževana. — Reši me tega]Njegove ustnice so se tresle od strašnega človeka!" razburjenosti; nervozno je ča- Gospa je vstala in s trudnim k'al one grozne novice, korakom šla proti spalnici- In Kontrolorka je pričelo. Z vso vse je oživelo, kakor oni dan, po energijo se je zmagovala, da je tistem trenutku — vse je ožive- govorila; kar mogoče mirno, ka-lo po stenah in ji žugalo; vse se kor bi pripovedovala novico iz je dvigalo za tožnika pred mo- mesta. žem, ki je tako čisto veroval v "'Ljubi moj, Seme je kača, ka-njenia, zvestobo — in vendar s« tero si ti igojil na srcu. Ti si bil »jene ustnice onečaščene z izda- predober in nisi videl, kaj trpi jalskim poljubom. In sedaj je še- tvojo žena že leto dni. iZakaj ni-le začetek! Oni lopov gre k mo- si videl, kako me zalezuje, kako žu in jo založi— obdolži po kri- besni za menoj? Prisegam ti, da vem zaradi zdravnika! In dobri nisem niti iskrice ljubezni ime-Wož bo plakal — blaznel in la do njega, da ni v moji duši za umrl.... Vse podobe, vsi spo- trenutek omahnila zvestoba do minki, oprava — vse je kričalo, tebe. Ali vendar — vendar —od- Edino Madonna di Čampiglio, Pusti mi, vse ti povem." edino ono je stiskala Jezuščka k Kontrolorko je zmagovalo, na-£ebi in Igle dala nanjo vsa polna slonila je glavo nsa; pi'-si možu, ki milosti in usmiljenja. V njo se se je tresel po vsem životu. Vsa je ozrla Luci in ustnice so se pri- groza strašne slutnje je pri tis. čele premikati: Iddio Ti salvi.. nila nanj. Prijel je rahlo glavo Po molitvi je bila Luci pomir- svoje žene in prosil jecljaje: Jena. Trezno je premislila, kaj "Lepo te prosim, govori da-bi bilo ukreniti, da prepreči še Ue, hiti, jaz znorim! Luci, po-večje zlo, katerega bi bil Seme vej, kaj ti je naredil!" vsekakor zmožen. Nojboij ji je "Jaz sem igrešik. ." u&ajala misel, da pošlje po so- Kontrolor je pri tej besedi vz-'Proga in mu odkrito vse razode- trepetal in z napol odprtimi u-r*e. Zato je šla v kuhinjo in po- strni bulil v soprogo, prsti so se slala deklo po kontrolorjia.. drhteč sklepali v pest- Ta je hitro prišel. Ob pogledu "Jaz sem grešila, ker sem se »a Luci se je prestrašil. igrala z njim, ker je moji neči- "Kaj ti je Luci? Ti si jokala?" j murnosti ugajala njegova ljube-Njene sicer tako jasne oči solzen, njegove prisege, katerim bile pordele od. solz in joka. sem se smejala, njegovo trpi j e- "Sedi semkaj k meni!" i nje, katero me je zabavalo. In Prijela ga je iskreno za roke' tako je v blaznem trenutku se-in vedla k divianu. . jisel po meni in me poljubil. In v "Povem ti nekaj groznega,, to- istem trenutku nisem imela moda obljubi, da me boš ubcigal!" "Govori, dušica!" Tujezemske denarne nakaznice in kabelske pošiljatve izpljačljive v jugoslovanskih dinarjih ali drugem denarju. Tudi dolarski čeki na New York, ki dobijo najboljše cene in se prodajo bankirjem in trgovcem onstran morja. — Vprašajte za podrobnosti. AMERICAN EXPRESS COMPANY 2048 E. 9th St., Cleveland. Phone: Cherry 1260. Station 22 nika. Luci ga je mirila, prijela ga. za roko, prosila ga je in rotila, naj bo miren. Kontrolor je iz divje jeze, ki je razvnela njegove živce, polagoma prišel v drugi eksitrem — : kakor onemogel starček je omahnil k mizi, glavo je skril v roke in začel_bridko jokati. Nad tovarno je zapiskala glasna opoldanska piščalka, otroka sta. se vrnila iz šole. Kontrolor— solzan — se jim je lagal, da ga boli zob. Oba sta mu zlezla na kolena in bimčkala njegovi vroči lici. ... , (Dalje prihodnjič) či, da bi ga udarila, da bi zbežala vidiš tako — sem grešila." DR. SMEDLEY, špecijalist JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI. Ne obupajte torej, pojdite k pravemu špi-cijalistu in ne h kakemu neiz-vežbanemu. Resničen špecijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vam bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli^po-magati, ker niso imeli dovolj skušenj in vie morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali. Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriologične preiskave krvi mi razodene j o vašo resnično bolezen in če vas vzamjm jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali no. — Ne tratite časa in denarja. 1'ridite k meni. Preiskave in posvetovanja za.7l.onj, alio prinesete seboj ta oglas. „ Posebni oddelki za moške ali ženske. Mi govorimo slovensko DR. SMEDLEY, špecijalist URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 105. SL 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO. Kontrolor, ki je ljubil svojo soprogo kakor ljubimo idol svojega srca, se je oddahnil. Ali že i to je zadostovalo, da mu je kakor grozni disakord zazvenelo v njegovo srečo. 'Kontrolorka je ovito roke možu okrog vratu. Iz lepih oči so tekle solze in te solzne oči so ga gledale tako proseče in skesano. "Odpusti mi! Ne veš, koliko sem prebila, koliko groze, kako silno sem se kesala in se poniževala sama pred seboj, do bi si u-•tešila ves.t_ A miru nisem še dobila — mir mi daš samo ti, če vzprejmeš moj confiteor in mi j odpustiš!" Kontrolorju so se zasvetile o-či, pritisnil je Luci k sebi in jo poljubil na čelo — kakor poljubi mati jokajoče dete, ki je prišlo prosit odpuščanja- "Luci, moja zlato Luci! Ti si čista! Ti nisi grešila, ti me nisi izdala! Le on — on. Ah, kje so bile moje oči, da ga nisem vrgel že zdavno čez prag! Ti Luci, ti si močna, ti si nedolžna, jaz sem kriv." "Od tedaj, kar si pač lahko o-pazil, ni smel več k nam, če te ni bilo doma. Prepovedala sem mu. Toda on je blazen. In danes je prišel vnovič, in pomisli, kaj mi je očital ta zločesti človek!" Kontrolor se je odmaknil nekoliko od žene. Na sencu so se pokazale modre žile, v drobu mu je vrel žolč. "Luci povej, (hitro povej, ubijem ga — s pestjo ga potolčem na tla. .. ." "Ne smeš, ker si obljubil, da me ubogaš. Poslušaj! Danes, pride drzen k meni in mi očita — zdravnika-" "To je grozno, jaz ga ubijem _tf Kontrolor je planil kvišku in begal po sobi, kakor bi iskal o-rožjo, da z njim napade nadzor- katerega priredi Slov. društvo W. O. W. WATERLOO DAMP ST. 281. V Jugoslov. Nar. Domu, v Euclid, O. Tem potom so vabljena vsa cenjena društva iz Col-linwooda, da nas posetijo. Na programu jo več različnih dirk za mlade in stare. Posebno otrok ne smete pustiti doma kajti zanje imamo nekaj posebnega. Delile se bodo različne nagrade. Rojakom bo na razpolago vožnja z avtomobilom, o-ziroma truckom in sicer vsako uro, ob 1., 2., 3. itd. Čak&l bo pred Kunčičem in peljali se boste lahko tja in nazaj pro- > ti mali odškodnini. Nadalje: za jesti in piti bo vse izvrstno preskrbljeno. Torej na veselo svidenje v nedeljo v Notting-hamu. — Godba — Bratje Ule. Vas uljudno vabi odbor. SINGER SEWING MACHINE CO. i 713 EAST 152nd STREET. Da vplačate le $5.00 na šivalni stroj in pripeljemo ga vam j na dom. Nato imate tri mesece časa, da ga plačujete. Sedaj je velika razprodaja malo rabljenih strojev. Tu- [ [g]| di popravljamo vsakovrstne šivalne stroje. Tel. Eddy 3972. Dr. L,. E. Siegelsteira naznanja, da je preselil svoje urada v sobe 415-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE. nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dan razun nedelj. Ob torkih, četrtkih in sobotah zve£«? od 7. do 8. PROSPECT 592 ^*aiii>ti!iuiiuiiiimiiiiiuui]9;iMiiic3iiiiiitniiicainiiiiifHicaiiiu]iitiiiL3iniiiiiiiHi:3i!!:iEtiiiiir3iiitiiiiiiiic3iniiinu I Frank J. Lausche slovenski odvetnik 3 Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni 1039 GUARDIAN BLDG. Zvečer od 8:30 do 8. ure pa na domu. j| Cent. TJ0. 6121 ST. CUAIR AVE. Main 23« 3 ^imniiMiiiniiumiMiiiiiiuimiiiiniinmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiw^ Ako hočete imeti vašo pomladansko šljite jo k Se vam priporočam I obleko čisto, po- Saj poznate moje delo! 1192 Norwood Road IBBKBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBflflB" Iti »In I p M 1 ^fi j Hi J , • p podplati, |p Zdrava, s 1 a s t n hrana kakoršno ste imeli v stari domovini, prenesena na Ameriška tla BELLE VERNON Mohant S SMETANO Ena izmed mnogih Drugačna trgovina. |J| Oil GOODS CO. S 31 St. Clair Ave. 1 m KOPALNA OPRAVA ZA CELO DRUŽINO PO POSEBNIH CENAH. OBIŠČITE NAŠ OBUTVENI ODDELEK. V ZALOGI IMAMO POPOLNO ZBIRKO ČEVLJEV, ijjj GALOŠ IN TENNIS ČEVLJEV ZA CELO DRUŽINO. jf Tu siedi nekaj posebnih cen: Št. 830 — Moški oksfordi, gumijaste pete in vredni $6.00 razprodajna cena $4.95 U! Št. 9073 — Moški oksfordi vredni $5.00 M i razprodajna cena $3.95 !p Št. 1039 — Beli platneni šolni "pumps", vredni $3.00 razprodajna cena $1.85 027 — Ženski beli oksfordi, vredni $2.75, razprodajna cena $1.65 Posebno znižane cene na vsem blagu. Pridite pogledati, da se boste sami prepričali! mm ory oooos co. ■la 5!a ill 515 St. m Sja I 6231 St. Clair Ave. jjte Mi dajemo rudeče HI in zelene znamke. H iti ODPRTO OB H VEČERIH. M BEBHHHa^^ tako da vidimo daleč njegovo strugo. Teče od severo-*aPada. Old Death se ustavi, dene dlan nad oči in poseda v dani smeri. Ko ga vprašamo za vzrok, odvrne: "Dve točki vidim daleč od nas. Mislim, da sta V°lkova. Zakaj pa sedite te zveri tamkaj? Če bi res bile iVer', bi gotovo zbežale, ker ni nijedna živai tako bojaz-'j'v a ket prerijski volk Naj molče meji bratje! Jaz sli-s|'n t>f kaj," pravi W ni>et> Mi obstanemo in slišimo res iz daljave slabotno vPitje. "To je človek," pravi Old Death, "Pojdimo tje." Zajahamo in gremo. Ko se bližamo mestu, ustane-tl obe živali in bežita. Sedeli ste pri bregu; v potoku za-8'edarno odkrito človeško glavo, ktera gleda izpod V°de. Na obrazu je vsepolno mušic, ktere so se naselile >] , V.. asti v ušesih, okrog U3t, nosa in oči). "Za Boga, senores, rešite m«", zdihne hropeče. "T ega ne prenesem vec . Mi takoj razjahamo. "Kaj je z vami", vpraša Old Death v španskem jezi-kakor je govoril on z nami. "Kako ste prišli v vo-Zakaj ne greste ven? Saj je komaj dva čevlja glo- bokar , Zakopali so me." "Zakaj? Vsi zlodji! Človeka so zakopalU Kdo )C to storil?" Indijanci in beli." Mi niti zapazili nismo, da drži od kraja, kjer smo mi k vodi, več sledov semkaj. Tega moža moramo takoj rešiti. Pridite, Messrs! KI K°Pati ga moramo. Ker nimamo orodja, moramo po-naše roke." kom", pravi mož. "Lopata? Kako pa pridete vi dotega orodja?" "Jaz sem 'gambusino' (zlatoiskalec ali sploh človek, kteri išče dragoceno rudo). Mi imamo kramp in lopato seboj." Lopato najdemo kmalu in začnemo potem takoj z delom. Potokova struga ima lahek, globok pesek, kte-rega se lahko razkoplje. Šele zdaj vidimo, da je za možem zasajena sulica, na ktero so privezali njegovo glavo tako, da jo ni mogel skloniti. Usta so le tri palce nad površino vode, a revež jo ne more dobiti niti za en po-žitek. Vrhtega so ipu namazali obraz s svežim, krvavim mesom, da se privabijo mušice in da se ga muči na ta način. Ne mogel bi si pomagati, ker ima roke zvezane na hrbtu; tudi noge so zvezane. Luknja, ktero izpokali zanj, je nad poldrug meter globoka. Ko ga konečno dvignemo in porežemo vezi? omedli. To ni čudno, ker so ga popolnoma slekli in ga na hrbtu pretepli do krvi. Ubogi človek se kmalu zave. Prenesemo ga tje, kjer smo prišli mi do potoka; tam ostane namreč. Naiprvo mu damo jedi; potem izvlečem mojo srajco iz sedla, da ga obvežemo. Šele potem nam pojasni vse. "Jaz sem delal kot gambusino v neki 'bonanzi' (najdišče zlata in srebra), pravi; "ta je oddaljena je-den dan od tukaj in leži med gorovjem. Imel sem tovariša, nekega Yankeeja, z imenom Harton, kteri — --. 'i "Harton?" ga prestriže hitro Old Death, "kako mu je ime?" "Fred." "Ali veste, kje je rojen in koliko je star?" 'Rojen je v New Yorku in ima mogoče šestde- Lopata leži za menoj v vodi.,Zakrili so jo s pes- set let. 1 f.IJ "Ali je kaj povedal, če ima rodbino?" "Njegova žena je umrla. Ima sina, kteri živi v Friscu; ta zna neko rokodelstvo, a ne vem kakšnega. Ali poznate moža?" Old Death izprašuje neizrečeno strašno. Njegove oči se svetijo, njegove upadle obrvi bleste, I rudi se, da bi ostal miren in odvrne: "Videl sem ga svoječasno. On je žive! v zelo dobrih razmerah. Ali vam ni pripovedoval?" "Da. On je sin premožnih starišev in je bil trgovec. Prišel je polagoma do dobrih razmer, a imel je nekega spozabljenega brata, kteri ga je izsesaval kot pijavka." "Ali veste, kako je temu bratu ime?" "Da. Njegovo ime je Henry." "Se vjema. Upam, da se "mi posreči videti vašega Hartona!" "Težko. Ne bode živel dolgo, ker so ga odpeljali tisti lopovi kteri so zakopali mene." Old Death se zgane, kot bi hotel poskočiti; vendar pa se premaga pravočasno in pravi mirno: "Kako se je to zgodilo?" "Tako, kot sem vam hotel povedati a ste me prekini li. Harton je bil trgovec, kterega je prevaral tnat za vse premoženje. Meni se zdi, da se potika še dandanes s tistimi brezvestneži, kteri so ga pripravili ob vse. Ko je ubožal, potikal se je okrog kot digger in placer, a ni imel sreče. Nato je postal vaquero in vse mogoče, a brez uspeha; nazadnje je šel med gambusine. A za to ni bil. Kot gambusinu se mu je godilo dosti slabše kot prej." "Potem bi ne smel postati!" "Vi dobro govorite, senor. Na milijone ljudi ne ^ postane to, za kar so sposobni, ampak baš to, v kar i-majo najmanj poklica. Mogoče je imel kak skrit vzrok, da je postal gambusin. Njegov brat je bil tudi in sicer zelo srečen. Mogoče upa, da ga na ta način kdaj najde." "To si nasprotuje. Ta zanikrni brat naj bi bil srečni gambusino, ko je vendar prevaral brata za vse premoženje? Srečen gambusino ima vendar denarja dovolj." "Da, a če ga prej zapravi, kakor ga najde ali zasluži, potem je ob vse. On je bil zapravljivec v največ-jej meri! Nazadnje je prišel Harton v Chihuahuo> kjer je stopil v službo pri mojem gospodarju. Tukaj sem ga spoznal in ljubil. To je zelo redko, ker je znano, da vlada med gambusini največja nevošljivost. Od tedaj sva hodila skupno in iskala rude." "Kako je ime vašemu gospodarju?" "Davis." "Zlomki! Čujte, senor, ali govorite tudi angleško?" "Tako dobro kot špansko." Potem vas prosim, . da govorite angleško, ker sta tukaj dva, ktera ne razumeta španskega; vaša povest pa jih bode izredno zanimala." "Zakaj zanimala?" vpraša gambusino. "To zveste takoj. Čujte, Master Lange, ta mož je zlatoiskalec, ketri služi pri nekemu Davis v Chihuahui." "Kaj? Davis?" pravi Lange. "Toje gospodar mp-jega zeta!" "Le ne tako naglo, Sir Davisov je lahko več." "Če misli ta Master tistega Davisa, kteri kupčuje zelo srečno z zlatimi in srebrnimi rudniki; potem mora biti pravi, ker je samo jeden s tem imenom," pojasnu-je gambusino. { (Dalje prihodnjič.) 020100020201000101020090010100020102530000 STRANI. "ENAKOPRAVNOST JULY 6th, 1923. Najmočnejša obramba. Od početka življenja so se ljudje borili za neodvisnost in vendar |državne [številke kažejo ,da izmed vsakih sto ljudi, ki so danes stari 25 let se bo moglo vzdrževati same sebe samo enajst, ko bodo stari 65 let. Teh enajst ljudi, bodo oni, ki so spoznali, kako neobhodno potre bno je hraniti in štedi-ti in kako veliko obrambo tvorijo vloge zoper odvisnost od dru •i The International Bid g. & Loan Association plačuje vedno 5r c-bresti na vse vloge. The International Building1 and Loan Co. 6235 St. Clair Ave. ; [jiMiTiir3iiiriiitiiiic3nini)fiiiic3iiMtiifttiicjiuMiiiiiFicjtittiiiiijiicjMiiiMiinicjiinn unimra;mnnJTTTg3inimnii!r:jsiiin-^miieji;ni:nm:g ROJAKI PODPIRAJTE SLOVENSKA PODJETJA! ............................................................................................................................................................................................................................ur:iriiE2iiiiiiiiiHiC3iiiii]iiiiMC2:iuiiiUiMEaisiiM!iiiiic^> SLOVENCI iN i. JULIJ. (Nadalj. iz 2. str.) ženi denar, doeim vam slovenska posojilnica The International Building and Loan Association plačuje 5 cdst. obresti? Pri tej prvi sloven^k* posojilnici vam je dana prilika, da lahko pridete osebno ob večerih med 7. in 8- uro in ne izgubite delavnega čas.a in tako ohranite skrivnost o svojem imetju, kar je nemogoče, če drugi za vas vloži, ko vi delate. — Točnost, varnost in postrežba je ista ali pa še večja, kakor vam jih nudijo vsi drugi denarni zavodi. — Za- 1 j potem niste pravični samim -sebi in ne preračunate razliko, Ivi vam jo nosijo obresti v naši posojilnici. Za vsakih $1000.00 dobite na tej posojilnici deset dolarjev več kakor kje drugje. iScdaj vam je dana izvanredna prilika, da prenesete denar iz drugih hranilnic in bank, ker so vam tam pripisali obresti do prvega julija in pri ni s dobite o-bresti od 1. julija naprej, če vložite na naši posojilnici vaš denar med prvim in petnajstim julijem. Vsak torej, ki vlcži svoj denar na naši posojilnici do petnajstega julij'.a, mu tečejo obre-'sti od prvega julija naprej. Zato ne zamudite te zlate prilike. Prenesite vaš denar iz zavodov, ki vam plačujejo samo Štini procente in ga prinesite na posojilnico .rja St. Clair in 63. cesto, na International Buildinlg and Loan Association, kjer bo vsak dobil obresti plačane med prvim in petnajstim julijem, in jsicer po 5%. Bodite dobri in pravični samim sebi. Bodite svobodni v najvišji meri! Mi vam pomagamo zgndiiti dom in vam plačamo na vse vaše prihranke po en procent več obresti, kakor drugi denarni zavodi. Torej če hočete biti v resnici neodvisni in prosti, glejte, da investirate vaše prihranke tam, kjer dobite r.ajveč in to gotovo storite, če začnete hraniti na posojilnici na 63. cesti, v Irtternational Building and Loan Association. Ne pozabite, da če prinesete vašo Brivnice JOS. GORNIK IZDELOVALEC NOVIH OBLEK. — ZDRAVIM TUDI STARE. 672 E. 152nd Str. JOHN LAPUH 16815 Waterloo Rd. slovenska BRIVNICA. MAKSSLANOVEC 15710 Waterloo Rd. SLOVENSKA KROJACNICA Izdelujemo, čistimo in likamo obleke. Popolna zaloga moških potrebščin. UNIJ SKA BRIVNICA. Rojaki, vpoštevajte to! LOUIS UPANJE. 694 E. 152nd St. v Seršenovein hoteJm I-OUIS ULE MODERNA BRIVNICA 6214 St. Clair Ave. Se priporočam za obilen obisk. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd Str. Čistimo, likamo in barvamo obleke. WOOD 83 EDDY 3608 Modne trgovine in • \ V 1 •• čevlji. JIM OKORN SLOVENSKI KROJAČ fiaorc o* rinir Ato FRANK BUTALA Slovenska prodajalna razne obutve za celo družino. 6408-10 St. Clair Ave. Izdelujem fine obleke pu meri in po vašem lastnem okusu. Gostilne in restavracije. ANTON GUBANC 16725 Waterloo Rd. Modna trgovina z raznimi potrebščinami za celo družinp. MIKE PODBOJ Sladščičarna in prodajalna mehkih pijač. 15436 WATERLOO RD. Prijazno dvorišče za balincanje! JOHN DEBELJAK 580 E. 152r.d Str. Trgovina z modnim blagom ter čevlji za moške in ženske. Najboljšo zabavo imate ob večerih pri JOHN ZUPANČIČ, 15232 Waterloo Rd., ker ima lepo moderno biljarani- co, mehke pijače, cigare in i cigarete. Prijazno dvorišče za balincanje! BLAŽ GODEC 15802 Waterloo Road. Modna trgovina z različnim blagom Pri nas dobite blago na jarde, volno, sukanec, ročna dela ir Iru ige potrebščine za gospodinje. . SLOVENSKA TRGOVINA . z modnim blagom in obutvijo za moške, ženske in otroke. Čevlji ©d najmanjše do največje številke. Bkgo prve vrste. Postrežba točna. Se priporočam rojakom za obilen obisk moje trgovine. Vam ^cm vedno hvaležen za naklonjenost. Joseph Kos 15307 Waterloo Rd., Collinwood, Ohio. RESTAVRANT f domaČa kuhinja /k MEHKE PIJAČE If Točna postrežba pri JOHN KOMIN, 6702 St. Clair Ave. ■ Phone: Eddy 3405 MANBEL BOTTLING CO. 15322 Waterloo Rd. Naša tvrdka je poznana, kot naj boljša izdelovalnica mehkih pijač. Se priporočamo društvom, gostilničarjem in posameznikom. HOTEL SERSCHEN A. S Gbe Cleveland t Company -pojiljamo denar v Europu tačno in po naj nizih cenah. -prodaje mo parobrodne listke. -plačamo 4% obresti na vaše vloge ter jt<\ varno držimo za Vas. -dajemo nasvete v finanči-nim, zemljiškim in drugim zadevam. Ena od naših podružnica nalazi se v Vašem susedstvu. E. 152na in Pepper E. 156th in Waterloo St. Clair in E. 40th St. Clair in E. 55th MALI OGLASI »IlsIIIi DVE SOBI se odda v najem za 2 ali 4 fante s hrano ali brez; garaža na razpolago, —Vprašajte na 1179 E. 173 St. (155) ANTON DOLGAN V ZALOGI IMAMO vsakovrsten slad in hmelj, sode, steklenice, lončene posode zapiralne sitroje, zamaške, gumijeve cev; in sploh vse, kar se rabi za izdelavo domačega piva. 15617 WATERLOO RD. Wood 507 K. ji|lIII!Ht|i..|||H,HM|||ii|lllllll|||..I||IIHIIi)|..(|| 'IIIIIHHl' 'illllUlH 'I1IIII1I' 'l||||l|l!' ''I FRANK S P E N K O SLOVENSKA KROJACNICA ČISTIMO, LIKAMO IN BARVAMO OBLEKE. IZDELUJEMO NOVE OBLEKE 15410 Calcutta Ave. , SOBO Električni stroji za družinsko vporabo /^IRazni deli ir. V potrebščine ^SINGER fyj ŠIVALNI STROJI LOUIS LEVSTIK 6527 «T. CLAIR AVE. V zalogi imamo stare stroje oo $5.00 naprej MARTIN POLJANEC 16000 Waterloo Rd. V zaiogi imam vsakovrstne i-grače, cigarete, cigare in tobak. Dobi se tudi hmelj in druge priprave za varjenje piva, sodčki in bakrene posode. Imamo tudi tovorni avtomobil za razvažanjp blaga. JOSEPH KUNClC Mehke pijače, sladoled, cigare tobak in dvorana za seje, veselice in druge zabave. 15612 WATERLOO RD. ! Prijazno dvorišče za balincanje! i _ ____ VALENTIN PLEŠEC 16823 Waterloo Rd. Pri nas se dobe vedno: CIGARE, CIGARETE, SLADO-! LED IN MEHKE PIJAČE, [Ol vlogo do 15. junija, da vam obresti tečejo od prvega julija naprej 1 Crocerije in mesnice FRANK GREGOR1CH Grocerija in mesnica Najboljše blago. Točna postrežba Wood 396-W. 15402 Calcutta Avenue. Eddy 2867 CERGOL & OGRINC Prvovrstna mesnica Pri nas dobitč najboljše preka-jeno meso. 15611 Waterloo Road JOHN ZAKRAJSEK 6422 St. Clair Ave. FINA GROCERIJA IN LUNCH ROOM. JULIJSKA I MOŠKI, ŽENSKI IN OTROČJI ČEVLJI, OPREMA IN DRUGO BLAGO SE BO PRODAJALO PO NEIZMERNO ZNIŽANIH CENAH. IZPLAČALO SE VAM BO PRITI IN SI OGLEDATI NAŠO ZALOGO. H. L S0LWST2 504 East 152nd Str. Dobro blago. — Nizke cene. PRODA SE dobro ohranjen otroški voziček. — Poizve se na 1396 E. 47 St. (156) POZOR ROJAKI! kdcr misli zidati klet ali garažo, naj se zglasi pri nas. Mi delamo bloke in zidamo. 1009 E. 61 St. NAPRODAJ je dobro ohranjeno motorno kolo "Harley Davison". Da se poceni. —Zglasite se na 1371 E. 43 St. IZREDNO POCENI! Prodam hišo 8 sob za dve dru- j žini v Collinwoodu na E. 174 St.;1 2 kopalnici, elektrika, ves trd les in škrljeva streha, porč spodaj i in zgoraj. Hiša je skoro nova. Rent zgoraj $28.00. Vsled nujnega vzroka moram hitro prodati za $6.500. Okrog $2-000 takoj zadostuje.—Oglasite se takoj na 16109 Waterloo Road. C. YANCHER ali F- PREVEČ V COLLINWOODU. ........ 111 n n 111 j |.. j 1111 H 1111 j j. j ji 11 i j Hi | j.. j j i j lili' M||||i||||i'M||||||||||ilU|[|j|||||n'I|||| Hllii, HmtllJ Glavni urad: Euclid Ave in E. 9th POHIŠTVO za 4 sobe; 4 peči, 2 postelji, mize, kuhinjska posoda, posteljna ^ t................ oprava, itd. se proda po zmerni! te poštarju, ko vam jih odda *u ceni. Dobi se tudi rent. — Poizve se na 1750 E. 41 St. Vlahov ŽELODČNA GRENCICA Je narejena in zapečatena v ZARA (Dalmacija) izza leta 1861 od ROMANO VLAHOV* Naprodaj po vseh lekarnah, slsdŠžiča«- nah in grocerijah. Edini zastopniki v Združenih državah. V. LANG M ANN, Inc 97-99 Sixth Ave., Dept. B. New York, N. Y. HlllllllllllH11 JAVNE RAZPRODAJEi Kupili smo 122,000 parov merišikih armadnih čevljev Mun-sou izdelka, rner od 51/2 do 12> so bili zadnji preostanek enega izmed največjih vladnih kontrai torjev za čevlje. Ta čevelj je jamčen, da je iz 1°° odstotnega usnja, temno rujava barve 'i prišitim jeizikom, da ne -nore vanje blato ne voda. Aktualna vrednost tega čevlja J® $6.00. Toda ker smo jih kup"1 toliko skupaj, jih n-tdimo javnosti lashlko po $2.95. Pošljite pravilno mero. PlačaJ- (158) ISCE S.E priletna ženska za gospodinjstvo, ki je pripravljena iti v Detroit. Plača po dogovru. —Obrniti se je na Joseph Kotar,'300 North Artillery, Detroit, Mich- (159) CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAM, DA SEM OTVORIL NOVO MODERNO UREJENO Ravnokar sem dobil vsakovrstne nove role za piano in plošče za gramofon. PRIDITE, DA JIH SLIŠITE! Prodajam tudi vseh vrst inštrumente, kakor vijoline. mandoline, kitare, i. t. d. Pri meni dobite najboljše gramofone in piane in sicer lahko na mesečna odplačila. Se priporočam V 11 ADDISON MUSIC HOUSE 1306 Addison Ave. blizu Superior Avenue. lUBiiHHnHfliiiifiHMHMvviuips Cleveland, O. Oglašujte v Enakopravnosti! ______ ___________ RK&GBEeceKKBPSBE^MegfMBM f.'efk tt&N tesabi lara Kafl NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu, znancem in prijateljem prijazno SDoroČaro, da sem kupil GOSTILNO na 955 East 76 St. (Prva hiša od St. Clair Ave.) Postregel vam bom z raznimi pijačami, cigarami, cigareti in raznovrstnim tobakom. Kadar vas prime žeja, se priporočam, da me obiščete. ŠTEFAN JAKŠE pa pošljite denarno nakaznico. A-ko čevlji niso taki. kot pravim«' vam bomo radevo.je vrnili d*" nar nemudoma na zahtevo. NATIONAL BAY STATE SHO® COMPANY 296 Broadway, New York, N- Y nniiinKii« ___— HISA NAPRODAJ. 5 sob, kopalnica, elektrika, voda \ j in plin; poceni. Nahaja se v Nottingham^ stop 126. — Vprašajte na 18519 Pawnee Ave. (158) COLLIN WOOD DRY CLEANERS 500 E. 152nd St. Izdelujemo obleke po meri, ji'h popravljamo in predelujemo. Vse naše delo jamčeno, da. Vas zadovolji. CEMENTNI BLOKI jf.ko dobrega izdelka, trpežni in po zmerni ceni so naprodaj. I-rnam jih večje število v zalogi. Oglasite se taikoj na 1009 E. 61st ISCE SE slovensko dekle za opravljanje hišnih del. Plača po dogovoru-—Zglasite se na 4058 St. Clair Ave. (158) ZIDANO HISO za dve družini v Collinwoodu mo ram radi selitve v drugo mesto takoj po nizki ceni prodati. — Pridite po 5. uri zvečer ali pa v nedeljo na 16007 Saranac Rd. Ne bo vam žal! (158) NAPRODAJ JE trgovina s čevlji. Zatmenja se tudi za hišo. Vprašajte na 15307 Waterloo Rd., Collinwood, O. IALI ŽE IMATE NAJNOVEJŠ® GRAMOFONSKE PLOŠČE? Navedemo nekatere: * 0 .g sem star Sa 16 let _ Sveti _ Katrinka -OjtaPolo^J -- in mnogo d gih novih. Jako zniZ«®6 j ne grafonol r, mesec. Wm SITTER C°J 6404 St. Clair ft* Cleveland, Ohio-Velika tnine, BreW1" In najfinejS'h « Popravljamo • rokrajske ^ ^ rikanske tovrstno i^Ke kot tudi vse gramofon^ Vse delo garantirano. . TELEFON: „,a i Bell Rand. 710-W. Princ. I95® j I............................................................... SLOV. NAR. ČITALNICA v Clevelandu. se nahaja v poslopju S. N- v mL. —Uradne ure,: Vsak če^j* od 7.-9. ure zvečer: vsako ljo od 10.-12. ure dop. —Urad"' ki: Predsednik Janko N-gel; .podpredsednik Vi0'tx°f' Grill; tajnik Joseph Podbev^; čital. blagajnik Anton A^; knjižničar Anton Kovačič; zorniki: Edvin Primoshic, Medvešek, Boris Paulin. ---topnina znaša $0.76, $0.25 Dr. L. A. Starce Edinj 6'lov. ophtalmologist SPECIALIST ZA OCI 6127 St. Cla'r Ave. .Cleveland, Ohio. Ure: 10 _ 12; 2 . 4; 7 - 8. Ob sredah: 10 - 12. POCENI PRODAJAMO hiše in lote v Euclidu in Nottinghamu. Vprašajte pri D. MASSOKATTO 618 E. 200 St. Wood 466 L ROJAKI! i(rjB, SLOVENCI IN HRVATJ**'avilo Kadar potrebujete kaxo got> pri vaši hiSi, prebarvanje prip°' ali kaj novega narediti.se vam f* ročam. __ M » JOS. IVANETI^ TESAR IN BARVAK : Delo jamčim! Cene a«1 Oglasite se na , oh»ft 7013 Hecker Ave. Cteve««** Upoštevajte trgovce St^ki oglašajo^;, v "Enakopravnosti •