STANJE IN MOŽNOSTI RAZVOJA KMETIJSTVA
Pospeševanje
kmetijske
proizvodnje
Kmetijstvo je v srednjeročnih planskih dokumentih opredeljeno kot dejavnost posebnega družbenega pomena in kot de-javnost, v kateri je potrebno povečati tržno proizvodnjo za 3,5 odstotke.
V Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu zbiramo prispevek iz osebnih dohodkov delavcev po stopnji 0,4 od leta 1982, letos smo stopnjo povečali povečali na 0,6. Zbrana sredstva se uporabljajo za pospeševanje kmetijstva, s čimer prebival-cem Ljubljane zagotavljamo boljšo pre-skrbo z mesom, mlekom in drugimi osnov-nimi živili. Rezultati interventnega sklada se že kažejo v povečani tržni proizvodnji.
1979 je bil v naši občini sklenjen samou-pravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti za razvoj kmetijstva v občini. K temu sporazumu je pristopilo 19 OZD iz kmetijstva, gozdarstva in lesne predelave. V srednjeročnem obdobju je bilo za po-speševanje kmetijstva v občini iz tega skla-da financirano 17.286.164 dinarjev.
Živinoreja je prevladujoča panoga
Glede na to, da je večji del kmetijske zemlje v občini na ba#ju in v hribovitem svetu, daje ta naravna danost tudi usmeri-tev kmetijske proizvodnje. Prireja mesa, mleka in plemenske živine s težiščem na doma pridelani krmi bodo tudi vnaprej osnovne proizvodne smeri.
Nosilci razvoja so združeni kmetje v kmetijskih zadrugah in pospeševalna služ-ba v njih, KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva in Kmetijsko zemljiška skupnost.
V celotni površini občine je 45 odstot-kov kmetijskih, 50 odstotkov gozdnih in 5 odstotkov urbanih in nerodovitnih zem-ljišč. Zasebni sektor obdeluje 20.727 hek-tarov, kar je 91 odstotkov obdelovalnih površin v občini. Kmetijska proizvodnja je na 5.658 hektarih njiv, 613 hektarih sa-dovnjakov, 16.411 hektarih travnikov in 2.062 hektarih pašnikov.
Zaradi manjšega interesa za kmetovanje v preteklem obdobju, majhnih kmetij in razdrobljenosti parcel se je mnogo nasle-dnikov kmetije zaposlilo. Tako je na ob-močju naše občine ostalo le malo čistih kmetij, kjer ni zaposlen noben član dru-žine.
Kmetijsko zemljiška skupnost si skupaj s kmetijskimi zadrugami in inšpekcijsko službo prizadeva, da so za kmetijsko rabo primerna zemljišča obdelana. Ugotovljeno je, da na območju Polhograjskih Dolomi-tov in Ljubljanskega barja praktično ni neobdelanih kmetijskih zemljišč, razen prestrmih in premokrih, ki pa jih seveda ne moremo smatrati za primerna kmetij-ska zemljišča. Slabše je stanje napodročju Velikih Lašč, kjer je poleg ostarelosti pre-bivalstva in izseljevanja velik problem pre-razmnožena divjad, ki preprečuje setev na njivah, ki jih je zato prekrila trava. Po oceni je na našem območju slabo obdela-nih 20 hektarov njiv, 100 hektarov travni-kov in 230 hektarov pašnikov, kar je veli-ko manj kot na primer leta 1982.
Melioracije predvsem na barju
Barje je proizvodno premalo izkoriščen potencial, predpogoj za njegovo kultivira-nje so hidromelioracije. V kolikor ne bo prišlo do uresničevanja celotne ureditve vodnega sistema, bodo izvedene delne hi-dromelioracije barja. Zaenkrat se izvajajo melioracije v Horjulu na 300 hektarih zemljišč, pripravljajo pa se na 317 hekta-rih v k. o. Dobravica in delu k. o. Pijava Gorica.
Program hidromelioracij obsega odvod-njavanje mokrih zemljišč predvsem na barju, pa tudi druga območja občine. V programe bo potrebno vključiti fazne me-lioracije. V letu 1986 naj bi bile izvedene melioracije na 530 hektarih in sicer na območju med Resnikom in staro cesto Škofljica-Pijava Gorica, na posestvih Gmajnice, na Rašici in Stopah. Leta 1987 naj bi hidromelioracije izvedli na 500 hek-
tarih na območju med Bevško-Loškim ka-nalom in cesto Notranje Gorice-Podpeč, na posestvu Brest in v Tomažinih, leta 1988 pa na 240 hektarih in sicer na Brezo-vici, v Marinčkih, Logarjih in Kaplano-vem. 1989 pa so hidromelioracije predvi-dene na 350 hektarih na območju med Prošco in Ižco in v Dolščakih na Robu. V dolgoročni program hidromelioracij v letih 1990-2000 je predlaganih 810 hektarov kmetijskih zemljišč.         .              :
Vlaganje v proizvodnjo pri kmetih
Pri kreditiranju kmetov preko kmetij-skih zadrug sodelujejo Ljubljanska banka-Gospodarska banka, Kmetijsko živinorej-ska razvojna skupnost in Hranilno kredit-ne službe kmetijskih zadrug. Iz teh sred-stev se kreditirajo združeni kmetje za in-vesticijske kredite (gradnje in adaptacije hlevov, silosov, nabava plemenske živine in kmetijskih strojev) in kratkoročne kre-dite.
Investicijski krediti združenim kmetom na območju KZ Ljubljana TZO Vič so za adaptacijo gospodarskih objektov in iz-gradnjo novih, za nabavo kmetijske meha-nizacije in plemenskih kobil znašali v letih 1981-83 54.701.500 dinarjev.
Sredstva so bila vložena v izgradnjo pe-tih silosov v hribovitem in devetih silosov v nižinskem svetu. Adaptiranih je bilo 80, novozgrajenih pa 12 hlevov v hribovitem območju ter 48 novozgrajenih in 110 adaptirtinih v nižinskem območju. S tem se je povečalo število stojišč v hlevih za 505. Kreditiranih je 100 kmetijskih strojev. Formiranih je pet strojnih skupnpsti. Tržna proizvodnja mleka se je v tem času povečala za 10.910 hektolitrov, mesa pa za 201 tono.
Na območju Kmetijske zadruge Velike Lašče pa je bilo zgrajenih 25 novih hlevov, s čimer se je število stojišč povečalo za 305. Zgrajenih je bilo 37 koritastih in stolpnih silosov, nabavljenih pa 122 kme-tijskih strojev. Formiranih je šest strojnih skupnosti. Investiranje je povečalo odkup mleka za 600 litrov in mesa za 16 ton.