62
Knjievnost.
najbolje opazuje ivljenje. Seveda tudi tu lovek nima mirii pred prodajavci. Pahljae, sadje, veplenke, dragocenosti, vse ti ponujajo za drag denar. Paziti mora tudi, da monje ne vidijo. Arabci so zelo navihani. Nakrat se ustavi neki Arabec pred kavarno, vre svoj kaftan od sebe in stoji pred nami v trikotu. Tla pregrne z malo preprogo in zane potem hoditi po rokah, skakati in plesati. Na drugi strani zopet pride nekaj italijanskih pevcev z mandolinami. Vse je ivo.
Odpluli smo od Port-Saida ob dveh popoldne in takoj vstopili v prekop.
Sueki prekop je bil zgrajeni. 1869. Zgradil ga je francoski inenir Lesseps, ravno isti, ki je pozneje pri panamski pravdi igral precejno, a ne posebno lepo vlogo.
Prekop je priblino 160 kilometrov dolg in povpreno 60 metrov irok. Globoina je vseskozi osem metrov. Dva velika parobroda se ne moreta izogniti. Za take sluaje so posebna mesta, kjer parobrod aka drugega. Vonja je jako poasna, da se ne pokvarijo keji vsled pritiska vode.
Skozi prekop vozi vsako leto okoli 4000 parobrodov, izvzemi majhne parobrode, ki vozijo iz Aleksandrije v Suez in nazaj.
Na obeh bregeh prekopa je puava, v kateri so semtertje slana jezera. Videli smo s parobroda tudi nekaj karavan. Tu in tam stoji kaka hiica in od deset do deset kilometrov je postaja za eleznico in za parobrode. Nekam v sredi med Port-Saidom in Suezom je Ismajlija, od koder gre eleznica v Kajiro in Aleksandrijo. Arabska beraija za baki" se vidi tudi na bregeh prekopa. Neki fantalin, skoro popolnoma nag, letal je dobro etrt ure memo parobroda, skakal v vodo in zopet ven. Metali smo mu denarje v vodo, da jih je pobiral.
V Suez smo dospeli ob 6. uri zjutraj.
V Suezu nismo dolgo asa ostali. Mesto nima velikega pomena; ostali smo precej dale zunaj v luki.
Potem pa smo li naprej po Rudeem morju, naprej v rno Afriko.
(Na krovu Rcichstaga" v Rudeem morju dne 2. listopada 1898.)
Knjievnost.
Slovenska knjievnost.
Knjige drube sv. Mohorja za 1. 1898. (Konec.)
Zgodbe sv. pisma Slovencem priredil in razloil dr. Franiek Lampe. 5. sn. 4". (Str. 481 do 608.) V tem snopiu nam podaje pisatelj prestavo psalmov in sicer od 11. do 133. Pod prestavo nam kratko in jedrnato razlaga vsak psalm. Pisatelj je elel namre slovenskemu obinstvu podati celotno knjigo vseh psalmov, ne da bi kaj izpustil ali prikrajal, kakor sam pravi na 3. str. platnic. V celem sv. pismu so nekako najvaneji psalmi, katere vedno dobri kristijani prebirajo in molijo. Tukaj se izraajo v pesniki obliki najvije ideje in najlepa ustva do Stvarnika. 23 slik poivlja tekst in lepa knjigo. P. H. alamun.
Veliki katekisem ali kranski nauk. Izvirnik potrdili vsi avstrijski kofje, zbrani na Dunaju dne 9. aprila 1. 1894. Izdala in zaloila druba sv. Mohorja v Celovcu 8". vStr. 221. Mehko ve/an za ude 30 kr., za neude 35 kr. Izvirniku je dodala druba
sv. Mohorja predgovor, v katerem nam razklada vanost in zgodovino te knjige, pa ui, kako jo treba rabiti. Mohorjeva druba je slov. narodu jako ugodila s tem katekizmom, kateri, kakor upamo, bo obveljal po vseh slovenskih kofijah. O drugih stvareh nam ni treba govoriti. P. H. alamun.
JVa cesar, spomenica ob petdesetletnici njegove vlade. Spisal Joef A p i h, c. kr. profesor. 4. Str. 207. - Po obliki in vsebini je to krasna spomen-knjiga ob petdesetletnici vladarjevi in pria, kako krepko deluje naa druba za prosveto slovenskega naroda. Gotovo so jo vsi drubeniki pozdravili s hvalenim in veselim srcem. Mislimo le na velike stroke, s katerimi se je izdala ta knjiga!
Gospoda pisatelja Apiha poznamo e po knjigi Slovenci in 1. 1848" in tudi po drugih temeljitih domovinskih spisih. Vidi se, da je tukaj samostojno, preudarjeno in navdueno pisal o noveji nai zgodovini; vse dogodke nam opisuje z mirnim peresom prav ivo in zanimivo, jasno in nepristransko.
V uvodu beremo nekoliko o zgodovini slavne habsburke hie od grofa Radbota do rojstva pre-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si