Leto XIV. štev. 141 TELEFON UREDNIŠTVA: .25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 45-91 Maribor, ponedeljek 24.1 unija 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din. postni Čekovni račun? 11.409 Cena din 1.— rraucija sc je razcepila, Po sklenitvi premirja boidojske vlade z Nemčijo je francoski general de Gaulle sestavil v L o n d o tl u drugo francosko vlado, kateri se pridružuje ves kolonialni imperij, ki hoče ob strani Anglije vojno nadaljevati . Reuter. Dogodki včerajšnjega dne LONDON, 24. junija. Reuter. Dogodki včerajšnjega dne so sl sledili dramati pno drug za drugim in so logična posledica podpisa premirja v Compiegneu po fraacostih delegatih. V nedeljo ob 2. uri zjutraj je izdala angleška vlada uradni konunlke z ozirom na dejstvo, da je francoska vlada v soboto proti večeru nemške pogoje sprejela. Ta komunike izraža sklep angleške vlade nadaljevati vojno Jer poziva vse Francoze, da se postavijo v nadaljevanju te vojne na njeno stran. Nekaj minut za tem je irancoski general de Gaulle pozval po angleškem radiu vse Francoze, v kolikor morejo, da mn slede v nadaljevanju borbe, istega dne popoldne je izdala angleška vlada nojv komunike, v katerem ugotavlja konec odbora Francije na kontingentu, nadaljevanje odpora vsega francoskega kolonialnega Imperija ter mu zato stavlja na razpolago svojo finančno pomoč. Istega dne popoldne so prispeli v. Rim francoski dele-gatf, da podpišejo tudi italijanske pogoje za premirje. Proti večeru so postali znan! nemški pogoji ra premirja, ki Francijo izločajo iz vojne ter |o vključujejo v nasprotni sistem vojne proti Angliji. Od 22. tiri je objavil preko angleškega radia francoski gfeneral de Gaulle sestavo nov provizorne francoske vlade v Londonu, takoj zatem j>a je angleška vlada z novim uradnim komunikejem de Gauulovo vlado uradno priznala, odrekla pa je priznanje bordojski vladi. Prav tako je objavil po angleškem radiu v Imenu belgijske vlade minister Jaspar nadaljevanjevojne v imenu Belgije ter pozval Belgijce v Evropi naj se zatečejo v Anglijo, ter Belgijce v Kongu naj se ravnajo po odredbah nove belgijske vlade v Londonu. Že v soboto je sprfspel v Anglijo tudi poljski prezizident. (poročilo o sklenitvi premirja med Nemčijo in Francijo ob- javljamo na 2. strani Op. ur.) Angleški komunike po premirju LONDON, 24. junija. Reuter. V nedeljo ob 2. uri zjutraj je izšla sledeča uradna izjava angleške vlade: »Vlada Nj. Vel. kralja je vzela z obžalovanjem in začudenjem na znanje, da je francoska vlada v JJordeauxu nemške pogoje za premirje Sprejela. Ti pogoji so taki, da jih nebi bila mOgla sprejeti nobena vlada, ki bi bila svobodna, neodvisna in ki bi razpolagala z ustavno avtoriteto. Ce bi te pogoje sprejeli vsi Francozi, bi to ne pomenilo le Izgube ozemlja imperija ter mornarice, marveč bi imelo za posledico ne le da bi moralaFrancija in njen imperij delati asa nasprotnika, ampak bi tudi slu- Govor generala de Gaullea žila za napad proti lastnim zaveznikom. Izročena bi bila na milost in nemilost nasprotnikom. Ne glede na to je vlada Nj. Vel. kralja odločena nadaljevati boj na katerem koli bojišču na kopnem, na morju in v zraku, ter bo francosko stvar Še dalje podpirala. Kajti to je edina možnost da Franclja in ostali narodi ponovno vstanejo. Zato poziva vse Francoze, kjer koli so, da stopijo na njeno stran za na-daljevanje vojne do zmagovitega konca. V ta namen stavi Vel. Britanija na razpolago vse materialne vire svojega imperija. LONDON, 24. junija Reuter. Nekaj rai-nut za objavo jutranje angleške vladne iz jave, ki jo je. podal Churchill, je po angleškem radiu spregovoril general de Gaulle, ki je dejal: »Sprejetje nemških po gojev za premirje pomeni, da bI Franclja morala izvesti totalno demobilizacijo in razorožitev vseh svojih sil. in izročiti celo ozemlje Francije in imperija. To ne bi bila samo kapitulacija, ampak totalno suženjstvo. Oboje ,pa se ne stanja njtt s (rancoijkim ppjtpom časti, niti s pojmom zdravega razuma, niti z vrhovnim mfa resora Francije. Pravim s pojmom čisti: kajti mi smo dali sy$čano besedo, da z nasprotnikom v nobenem primeru ne bomo skjepalj separatnega miru ali premir- ja. Pravim s pojmom zdravega razuma: kajti mi še vedno imamo svoj imperij, svojo mornarico, sVoje zlato, svoje zavezniki? ter njihove Ogromne materialne rezerve ter končno kolosalno industrijo USA na razpolago. Pravim s pojmom vrhovnega interesa Francije: kajti to ni le kaka francosko-nemška vojna, marveč je to svetovna vojna, v kateri izguba kakega teritorija pa najsi bi bilo to tudi državno ozemlje, ni bistvena, marveč je bistvena le volja za nadaljavanje odpora. Saj poljska, belgijska, norveška, holandska in luxemburška vlada navzlic izgubi državnega ozemlja nadaljujejo odpor. Zato pozivam vse Francoze, kjerkoli so, da nadaljujejo odpor. Jaz, gene- ral de Gaulle, pozivam vse francoske vo jake, mornarje, letalce, inženirce ter industrijske delavce, da se v Angliji javijo meni, v francoskih, prekmorsklh posestih pa pristojni oblasti, da na ta način orga- niziramo nove točke odpora. Vabim vse Francoze, ki ljubijo svobodo, da mi sledijo. Živela svobodna Francija v časti in neodvisnosti!« Francoski narodni komite LONDON, 24. junija. Reuter. Točno ob 22. uri je sinoči spregovoril francoski general de Gaulle preko angleškega radia sledeče besede: »Premirje, ki ga je sprejela vlada v Bordeauxu, pomeni kapitulacijo Francije. Ta kapitulacija je bila pod pisana preden so bila izčrpana vsa sredstva odpora. Po teh pogojih naj bi služilo naše orožje, naša letala, naše ladjevje, naše zlato ter naš imperij sovražniku. Vlada V Bordeauxu se je postavila pod direktno gospostvo Nemčije In Italije. Francoskega metropolitanskega ozemlja torej ni več. Vlada v Bordeauxu pa tudi ni več sposobna varovati Interese francoskih državljanov izven tega ozemlja. Naše politične ustanove na ozemlju evropske Francije niso več v stanu svobodno delovati, naš narod ne more več svobodno izražati svoje volje. Kot nujna posledica vsega tega sem v sporazumu z angleško vlado ustanovil francoski narodni komite, ki je odločen z vsemi sredstvi ohraniti neodvisnost Francije ter nadaljevati zato boj do kraja. Sestava tega komiteja bo objavljena svetu v najkrajšem času. Francoski narodni komite bo vodil posle francoske vlade, dokler ne bo ustanovljena nova francoska vlada oz. dokler ne bo ustanovljeno novo zastopstvo francoskega naroda v svobodi. Francoski narodni komite bo zastopal interese francoskih državljanov v Angliji ter bo vodil posle francoske državne obrambe. Vojna še ni izgubljena, domovina še ni umrla, upanje še ni ugaslo! Živela Francija!« ' BORDEAUX, 24. junija. Havas. Francoska vlada je včeraj odstavila in degradirala generala de Gaullea, ki se je uprl sklenitvi premirja z Nemčijo in sestavil svojo vlado v Londonu. Kolonije se ne bodo vdale LONDON,' 24. junija. Reuter. Včeraj zgodaj popoldne je izdala angleška vlada sledečo uradno izjavo: »S podpisom nemških pogojev o premirju je francoski odpor na kontinentu praktično prenehal. Vendar prihajajo iz celega francoskega imeprija znaki o odločnosti za nadaljevanje odpra. Tako }e vrhovni poveljnik francoskih sil v Siriji svečano proglasil nadaljevanje odpora. Prav tako so francoska občestva v Indoklni izjavila enako odločnost. Generalna prezldenta Tunisa ter Alžira sta podala enaki Izjavi. Prav tako tudi oni v Maroku. Nadalje francoska občestva v Senegaliji, Kamerunu in Džibuti-ju, kjer so vojaške in civilne oblasti podčrtale odločnost nadaljevanja vojne. Zato je vlada Nj. Vel. kralja pripravljena izdati potrebne finančne ukrepe, da podpre francoske prekomorske posesti v nadaljevanju vojne.« LONDON, 24. junija. Reuter. V glavnem mestu francoske Indokine Saigonu so bile ogromne manifestacije za nadaljevanje odpora. Generalnemu guvernerju je bila Izročena zad. spomenica. Francoske konzularne oblasti v Trlnidadu ter v Britski Zahodin Indiji so izjavile, da bodo zvesto izpolnjevale zavezniške dolžnosti napram Angliji. LONDON, 24. junija. Reuter. Francoska občestva na Madagaskarju ter Senegalu so se izjavila za nadaljevanje odpora. Uprla se je LONDON, 24. junija. Reuter. Federacija francoskih mornariških častnikov ter federacija francoske trgovske mornarice sta sinoči izdali po radiu poziv, da se vsaka tudi mornarica ■ francoska ladja, na kateri plapola francoska zastava, nemudoma poda v najbližje angleško pristanišče ali v pristanišče frap coskega ali angleškega imperija. Angiija priznala komite LONDON, 24. junija. Reuter. Sinoči, takoj ko so postali znani pogoji nemške- za premirje z Stalijo Francoska delegacija je prejela sinoči v nekem kraju blizu Rima italijanske pogoje, o katerih pravkar razpravlja francoska vlada RIM, 24. junija. Ass, Pre^sv Pogajanja za premirje med Italijo In Francijo so se pričela včeraj v nekem kraju v bližini Rima. Francijo zastopa ista delegacija, kakor Jo' je pri pogajanjih za premirje z Nemčijo v Compiegnu, dodan pa je 5e bivši vojaški ataše v Rimu general Pari-sot. Italijo zastopajo zunanji minister grof Claho, načelnik generalnega štaba maršal Badoglio, načelnik štaba mornarice admiral Cavagnari, načelnik štaba letalstva general Pricolo in podnačelnlk generalnega štaba general Rotta. Francoska delegacija je prispela v Rim iz Compie- gnea čez JVlonakovo z nemškimi letali. Italijanska delegacija je izročila francoski pogoje ie včeraj, nakar jih je ta poslala dalje francoski vladi v Bordeaux. Pričakuje se, da bo francoska vlada pogoje kmalu sprejela In bo že danes podpisano tudi premirje med Italijo in Francijo. O vsebini italijanskih pogojev doslej še ni bilo mogoče ničesar izvedeti. RIM, 24. junija. Stefani. Sinoči so ob 19.30 izročili italijanski opolnomočenci v neki vili blizu Rima pogoje za premirje. V imenu Italije so bili navzočni grof Ciano, maršal Badoglio, načelnik mornariškega štaba admiral Cavagnari, načelnik šfaba letalstva Pricolo, načelnik štaba italijanske vojske, general Rotta. Do 23. ure še ni bilo poročil o poteku posvetovanj. Fran coskim opolnomočencem so bili dani na razpolago prostori v hotelih v okolici Rima. BORDEAUX, 24. junnija. Havas. Seja francoske vlade se je začela dav! ob 8. Seji predseduje predsednik Lebrun. Vlada sklepa o sprejetju italijanskih pogojev za premirje. ga premirja Franciji, je izdala angleška vlada novo uradno izjavo, ki se glasi: »Pogoji nemškeg premirja silijo Prartcijo, da preneha z odporom ter izroči velika področja Nemčiji. Francija sama bo odslej obstojala na majhnem ozemlju t«r bo v popolni odvisnosti napram Nemčiji in Italiji. Sprejetje teh pogojev pomeni popolno kapitulacijo Franclje, še nedavno je francoski zunanji minister Baudoin izjavil, da Francija ne sprejme pogojev, ki bi bili nečastni. Težko si je predstavljati nekaj, kar bi bilo bolj sramotno in manj ponižujoče, kakor to, da je francoska vlada sprejela pogoje, ki so v popolnem na. sprotju z obvezami, ki jih je imela napram zavezniku, proti kateremu bo sedaj dala na razpolago svoje ozemlje, svoje orožje ter industrijo. Te pogoje ne obsojajo lser Francozi izven Francije, marveč tudi Francozi v Franclji. Brez ozira na to pa bo angleška Vlada še dalje podpirala francosko stvar, da tako omogoči zopet- Nadaljevanje na 2. strani! Premirje . Francijo in Nemčijo i, doslej znani pogoji, ki jih je francosko vlada sprejela 'oji delegaciji v Compiegneu - H a v a s: Pogoji so trdi Glavni po svoji BERLIN, 24. junija. DNB. V soboto ob 21.35 je bila objavljena sledeča vest nemškega vojnega poveljstva: »Dne 22. junija 1940. ob 18.50 nemškega poletnega časa je bil v Compiegneu podpisan sporazum o premirju med Nemčijo in Francijo. Z nemške strani je podpisal sporazum kot pooblaščenec vrhovnega poveljnika oborožene sile general Keitel, s francoske strani pa pooblaščenec francoske valde general Hutzinger. Ustavitev sovražnosti še ni združena s tem podpisom; sovražnosti bodo podpisane šele šest ur potem, ko bo nemško vrhovno poveljstvo dobilo od italijanske vlade sporočilo, da je sklenjeno tudi italijansko-franc osko premirje. Podrobna vsebina pogojevše ne bo objavljena. DOZDEVNI POGOJI PREMIRJA jjiii ti sprejeli. Po teh pogojih bo nemška LONDON, 24. junija. Exchange Telcgr. j vojska zasedla do dokončne sklenitve Angleški listi so včeraj objavili glavne miru vso severnovzhodno Francijo od obrise pogojev, ki so jih stavili Nemci | švicarske meje pri Ženevi do izliva Loi-Francozom za sklenitev premirja in so | re. Francija mora demobilizirati in razo- rožiti vso svojo še preostalo vojsko. V nezasedenem ozemlju bo pa smela vzdrževati policijske čete, katere se vendar ne bodo smele uporabljati izven tega ozemlja. Stroške nemške okupacije poravna Francija. Francosko topništvo, tanke in ntunicijo prevzame nemška vojska. Trgovinske ladje ne smejo zapustiti do konca vojne pristanišč, a one, ki so zunaj, se morajo vrniti. Francija omogoči blagovni promet med Nemčijo in Italijo čez Francijo. Del francoskega bojnega brodovja bo razorožen in interniran pod varstvom Nemcev in Italijanov, ostali del pa bo takoj izročen Nemčiji In Italiji, ki Poročila o dogodkih na bojiščih V Alzaciji in Lpreni se je vdalo pol milijona obkoljenih francoskih vojakov dosegli Saint Nazaire - letalske akcije na italijanskih bojiščih NEMŠKO POROČILO BERLIN, 24. junija. DNB. Vrhovno vojno poveljstvo je izdalo sinoči sledeče poročilo: Bitka za Alzacijo in Loreno je bila 22. t. m. z vdajo tam obkoljene francoske vojske končana. S tem je likvidirana zadnja še za boj sposobna francoska vojna skupina. Ujetih je pri tem nad pol milijona francoskih vojakov, med njmi pa so tudi vrhovni poveljniki III., V. in VIII. armadnega zbora, kakor tudi mnogi drugi generali Ves bojni material teli armad je prešel v naše roke. Zavzeta je bila tud! najmočnejša trdnjava Strassburga, utrdba Mutzing. Upirajo se samo še nekatere postojanke Maginotovc črte v spodnji Alzaciji in Lotaringiji ter nekatere razpršene čete v Vogezih. Ob morju so predrle naše nagle kolone do mesta La Rochelle. Francosko pristanišče Saint Nazaire je zavzeto. Med plenom je tudi več tankov, ki so bili že vkrcani za odvoz. V dolbi Rhome so nadaljevale naše čete pot od Lyona na jug. Ob francoski atlantski obali je naše letalstvo potopilo nekaj sovražnih trgovskih ladij. Drugi letalski napadi so bili izvršeni pretežno na sovražna letališča severno od Bordeauxa. Sovražnik je izgubil v celoti 49 letal, mi pa 4. Neka naša podmornica je potopila 11.000 tonsko sovražno petrolejsko ladjo. Sovražnih letal skih napadov na nemško ozemlje ni bilo. ITALIJANSKA POROČILA 20 civilistov 38 pa ranila. Med ranjenimi so samo trije vojaki. Pri obrambi smo zbili dve sovražni letali. ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 24. junija. Reuter. Angleško letalsko ministrstvo je sinoči objavilo: V soboto je RAF podnevi bombardirala letališče Nervile, zahodno od Lyona ter je v nizkem poletu poškodovala številne nemške bombnike, ki so stali na letališču. Angleški lovci so sestrelili enega Messerschmidta 110, 6 drugih pa so verjetno poškodovali. Pri zadnjem nemškem letalskem napadu na Anglijo se je naknadno ugotovilo, da sta 2 nemški letali strmoglavili vslcd balonske zapore. KAHIRA, 24. jmija. Reuter. RAF je izvršila včeraj več izvidniških poletov nad Abesinijo. Druga letala pa so bombardirala italijansko Makako in Direda- Nemci uo. Iz britskega Sudana je bilo več uspešnih napadov na italianske obmejne utrdbe, tako na ASočo v Abesiniji. Enak napad so izvršile angleške predhodnice na obmejne utrdbe -v Ital. Somaliji. ALŽIR, 24. junija. Reuter. Francoska letala so bombardirala itaiijannsko obmejno trdnjavo Duana v Libiji. Uničila so več protiletalskih baterij ter več vojaških objektov. Nasprotno pa so imela italijan ska letala nad Džibutijem malo uspeha, čprav so ga bombardirala ves dan. Dva Evropejca sta bila ranjena. Nad Adenom je bilo zrušeno veliko ital. letalo. LONDON, 24. junija Reuter. Angleška admiraliteta je včeraj objavila, da je bila tekom zadnjih 24 ur že druga italijanska podmornica onesposobljena za boj. Prvo je zajel neki maskirani vlačilec ter jo odvlekel v Aden, drugo podmornico pa so včeraj potopili. Bliža se vojna kontinentov WASHINGTON, 24. junija. Reuter. Ameriški listi so mišljenja, da je s kapitulacijo Francije zaključeno šele prvo dejanje drame. To so USA predvidevale, zato pa so votirale za svojo obrožitev 20 biljonov frankov. »New York Times« pra vijo, da se s kapitulacijo Francije vojna šele pričenja. Motijo se oni, ki mislijo, da se bo vojna v kratkem končala. To so iluzije. Zato pa se USA oborožujejo dalje v vedno bolj gigantskem obsegu. Ta vojna ni samo evropska, ampak bo \ kratkem zajela vse kontinente. Ko se bc to zgodilo, bodo tudi USA zagrabile za orožje, da se sedanje stanje v Evrop konča. Zato USA, ne da bi napovedale vojno, že danes kujejo orožje ter ga spravljajo čez Ocean. M laspar za nadaljevanji LONDON, 24. junija. Reuter. Sinoči je preko angleškega radia spregovoril bivši belgijski ministrski predsednik J a s p a r. Dejal je, da je prvi legalni predstavnik Belgije, ki je prispel v Anglijo. Sledili mu bodo ostali člani vlade., ki so trenotno na Portugalskem. Zavrnil je vse govorice, da bi bila belgijska vlada sklenila prenehati odpor. Belgijska vlada smarta nasprotno, da še vedno razpolaga z velikimi sredstvi, tako v Evropi kakor v belgijskem Kongu. Vsa ta sredstva stavlja Bel- gija na razpolago za nadaljevanje vojn« do zmagovitega konca. To zadržanje na laga Belgiji njen pojem časti. Pozval j« vse Belgijce v Evropi, naj boj nadaljujejo, če pa ne morejo, naj orožje uničijo Belgijcem v Kogu je priporočil, naj mi slede. Belgija bo storila vse, ne samo zr vpostavitev Belgije, ampak tudi za vpo-stavitev Francije. Zaključil je: »Sedaj n čas za solze, sedaj je čas za akcije. Bolje mrtvi, kakor sužnji!« RIM, 24. junija. Stefani. Vrhovno poveljstvo vojske je objavilo včeraj sledeči komunike: Naše bojne sile so nadaljevale operacije na vsem sredozemljskem področju. Kljub veliki protiletalski obrambi so naša letata tekom noči napadla angleško pomorsko bazo v Aleksandriji in se brez izgub vrnila. Dalje so bombardirala Bizerto. Eno letalo se ni vrnilo. V severni Afriki so se končale operacije v našo korist. Zbili smo veliko sovražno štirimotomo letalo. V Vzhodni Afriki so domače čete zbile neko angleška letalo, sta Trameani na Siciliji a zadela m ubile a zadela samo zasebne hiše in ubile 20 Nadaljevanje s 1. strani! no svobodo francoskemu narodu.« LONDON, 24. junija. Reuter. Takoj za sinočnjim govorom generala de Oaullea po angleškem radiu, je bil preko radia objavljen sledeči nov uradni komunike angleške vlade: »Vlada Nj. Vel. kralja smatra, da stavljajo pogoji premirja, skle njenega med Nemčijo in Francijo, vlado v Bordeauxu v popolno odvisnost Nemčije. Zaradi tega vlada Nj. Vel. kralja ne more več smatrati vlade v Bordeauxu kot zakonite vlade Francije. Angleška vlada je vzela na znanje osnovanje francoskega narodnega komunikeja v London, ki ga priznava kot legalno začasno francosko vlado, s katero bo vodila vse posle za uspešno nadaljevanje vojne do zmagovitega konca. To priznanje bo veljalo vse dotlej, dokler jo bodo sestavljali ljudje, ki bodo odločeni vojno nadaljevati do konca.« Preorientacija WASHINGTON, 24. junija. Reuter. Po splošnih znakih nastaja v Zedinjenih državah velik preokret tudi glede na nadalj. nje stališče republikancev. Kongres republikanske stranke, k! bi moral sprejeti sklep in potrdilo o izključitvi članov Stimsona in Knoxa, ki sta vstopila v de. mokratsko Rooseveltovo vlado, tega ni storil, ampak se nasprotno celo zdi, da bo republikancev njun korak odobril. Iz govorov, ki so bili govorjeni na kongresu, je bilo mogoče razbrati, da presojajo tudi republikanci položaj tako, da bi bil vsak izolacionlzem nemogoč, tudi ako bi ga Zedinjene države same hotele voditi. Zedinjene države se vedno bolj zavedajo resnosti položaja, ki je nastal tudi zanje po kapitulaciji francoske bordojske vlade. ga bosta porabili za varovanje francoskih kolonij. Francija mora izročiti takoj Nemčiji vse vojne ujetnike, francoski pa ostanejo v Nemčiji do sklenitve miru. — Premirje ostane v veljavi do sklenitve miru. Če bi ga Francija kakorkoli kršila, Nemčija svoj podpis lahko prekliče. Glede zasedbe južne Francije bodo odločali Italijani, kakor tudi o vseh ostalih vprašanjih, ki interesirajo pred vsem le njih. PRVI FRANCOSKI KOMENTAR BORDEAUX, 24. junija. Havas. O pod prsu premirja med Nemčijo in Italijo je bilo izdano posebno poročilo agencije, v katerem je naglašeno, da pogojev in sod be o premirju še ni mogoče objaviti, ni pa tudi mogoč noben komentar, dokler ne bodo znani tudi še talijanski pogoji. Kljub temu ni mogoče zamolčati, da so Pogoji zelo trdi. Toda vlada maršala Petaina se je svobodno odločila za ta korak, upoštevajoč pri tem samo interese naroda in države. 'odmev na vsebino nemških pogojev Franciji. Obžalovanje in začudenje, ki ga je izrazil Churchill, gre preko celega sveta. Angleški tisk pogoje Franciji ostro obsoja. Pogoji so taiki, da jih svobodni duh Francoza nikoli ne bo sprejel. Ti pogoji spreminjajo Francijo v vojni arsenal, kjer se bo kovalo orožje proti lastnim zaveznikom. Pozdravljajo pa osnovanje nove francoske vlade de Gaullea. Napoved bitke za Anglijo BERLIN, 24. junija. DNB. V par tednih je bila Francija v treh velikih bitkah uničujoče premagana: 1. v bitki v Flandriji, 2. v bitki za Pariz, 3. v bitki za Alzacijo in Loreno, še nikoli v svetovni zgodovini ni bil kak narod tako nepobitno premagan, kakor Francija. Sovražnosti se bodo končale v nekaj urah. Nemška vojska stoji po slavni zmagi nad Francijo pred novo in končno nalogo: pred zmago nad Anglijo. Nemška vojska je pripravljena! Obramba Anglije bo efektnejša NEW YORK, 24. junija. Posebni dopisnik »New York Times« komentira iz Lon dona položaj in pravi, da je Anglija odločena nadaljevati boje. Po zasedbi Belgije si je nasprotnik nakopal novega sovražnika. Zdaj, ko je padla še Francija, pravijo v Londonu, bodo angleške sile koncentritrane na obrambo otoka in ne več razcepljene na mnogo bojišč. Tako bo obramba Velike Britanije efektnejša kakor kdajkoli. Demisija egiptske vlade sprejeta KAHIRO, 24, junija. Egipski kralj Fa. ruk je sprejel demisijo vlade Ali Maher-paše. RIM, 24. junija. Stefani. Radi nezaslišanega angleškega pritiska se je egipski kralj Faruk moral odločiti k temu, da je sprejel demisijo egipske vlade ter se bo stavil v. odvisnost Anglije. Egiptske čete bodo razdelili v majhne skupine ter bodo pod nadzorstvom angleških čet. Tudi vlada bo pod angleškim nadzorstvom. SPOR V JAPONSKEM DRŽAVNEM SVETU TOKIO, 24. jun. DNB. Japonski tisk razpravlja o nesporazumu, ki je nastal v tajnem državnem svetu med predsednikom knezom Konojem in drugimi člani sveta. Sodijo, da bo Konoje odstopil, a na njegovo mesto bi prišel podpredsednik Arai. MIŠLJENJE IRSKE LONDON, 24. jun. Reuter. De Valera je govoril v Dublinu m med drugim dejal: »Zemljepisni položaj Irske je povo-ljen za kakršnekoli poizkuse napadov na njo. Sedanja vojna je dobila nenaden preokret in namesto da sc nevarnost zmanjša, se je še povečala. Irska pa ima še časa dovolj, da se pripravi na svoja obrambo.« ________ Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je bk la najvišja toplota 24.4, danes najniži® 15.0, opoldne 23.0. Razmišljanja angleškega tiska LONDON, 24. junija. Reuter. Včerajšnji nedeljski listi pripravljajo javnost na napad na Anglijo. Nasprotna propaganda, menijo listi, bo sedaj skušala dopovedati vsem narodom na kontinentu, da se bori Nemčija v interesu vseh evropskih narodov, da predre tudi v njih inte.csu angle- ško blokado, ki da je naperjena proti celi Evropi. Vsekakor pa stanje, kakršno je danes, ko je pol Evrope zasedene, pol Evrope pa svobodne, ne more kot tako trajati neomejeno. Zato se mora odločiti v bitki za Anglijo, ali bo Evropa taka ali taka. Današnji ju trn ji listi pa podajajo , mc?p®reib k letošnji t«?sM saionl Pri vseh tako slabih izgledih za letošnjo letoviško sezono je vendar precej upanja, da kar na ničli le ne bo ostala. Eno treba imeti pred očmi: da ni samo vse tisto, kar je v posredni ali neposredni zvezi z vojno, ampak je v veliki meri krivo tudi vreme, da so naša letovišča še tako prazna, čeprav gre že na poletje. Ne pozabimo, da je lani bilo nenavadno zgodnje poletje, že maja, še bolj pa junija je bilo vroče ko v pasjih dneh, in je bil zato že ob,tem času naval gostov, zlasti z našega juga, velik. Letos je drugače. Letošnjo predsezono je docela pokvarilo slabo vreme. Saj niti prave pomladi nismo imeli — o tem znamenitem letu 1940. se bo lahko pisalo, da. je bilo brez pomladi — saj je že Kres tu, začetek poletja, pa se ne more- j mo niti še prav sončiti, kaj šele kopati. Naj pritisne vročina, pa bo gotovo takoj zaživelo po naših letoviščih in zdraviliščih. Stara resnica je, da je vsaka tujska sezona v največji meri odvisna od vremena. f - Kljub za letovanje tako neugodnemu vremenu pa naša zdravilišča niti ne zaznamujejo tako slabe predsezone. Dobrna na pr., ta je imela že sredi junija nad 300 gostov, torej ne dosti pod normalo drugih predsezon. Seveda je, kakor znano, Dobrna ena najbolj privlačnih in re-nomiranih naših toplic. Kakor rečeno: če bo poletje lepo, smemo tudi letos upati, da bo v glavni sezoni dotok gostov v naše kraje kolikor toliko zadovoljiv, uoo-števajoč sedanje abnormalne razmere. Ko so pa že prilike take, da je tuiski promet od zunaj podvezan in da moremo računati le na goste iz naše države, se zato pa malo bolj pobrigajmo za poživitev domače turistike*. Tu bi razne naše turistične in športne organizacije lahko dale marsikako pobudo. Putnik je začel prirejati izlete križem Slovenije, tudi v kraje, ležeče vstran običajnih tujsko-prometnih prog. To je dobra zamisel. S tem se služi tudi domoznanstvu. Priporočljivo bi bilo aranžirati izlete s posebnimi izletniškimi vlaki po načinu »vožnja v neznano«. To vleče in ie tudi v današnjih razmerah lahko izvedljivo. Naši gostinski obrati do letoviščih in sploh vseh izletniških točkah pa naj se enega držijo: solidnih cen, potem gotovo ne bodo brez gostov Izboljšajmo življenjske pogoje našega naroda • Slovenci smo maloštevilen narod, Zato' je šniotreno i;n 'načrtno: razpolaganje z našimi silami nujnošt, ki jo zahteva čas in razmere, v katerih'živimo. Vse naše delo bi moralo biti premišljeno, smotreno in v soglasju z nekim dalekosežnejšim vsenarodnim načrtom. Glavno pozornost moramo vsekakor posvečati čim hitrejšemu kulturnemu, gospodarskemu iti političnemu dvigu najširših narodnih množic. Kmetskemu stanu pripada danes še vedno' nad 6QVo Slovencev. Dejstvo pa je, da je življenje in gospodarjenje našega kmeta, posebno v krajih, ki so. odrezani od- naših gospodarskih središč, skrajno težko,. Posebno velja to .za . prebivalstvo .v obmejnem pasu. Naš kmetski stan peša in propada. To nam govore razne, uradne statistike, to nam pričajo ugotovitve in grafikoni raznih sociologovi ki so se posvetili vaškim problemom. Zato je dolžnost oblasti in vseh nas, da ugotovimo in preiščemo resno vse vzroke, ki pospešujejo ta propad in to pešanje. Nato pa je treba storiti prav vse, da sc kmetskemu stanu uspesno pomaga ter se njegov propad končno močno zavre. Brez dvoma je slovenska vas potrebna temeljitih, času odgovarjajočih reform, da se tako zopet notranje okrepi ter nam tudi v bodoče služi kot dragoceni in neizčrpni rezervat vedno novih, svežih in zdravih sokov, ki naj dovajajo našemu narodu vedno novih moči in novega zdrav ja ter ga tako še naprej stalno obnavljajo. Predvsem pg moramo danes storiti vse, da dvignemo in ojačamo vero v naše zdravo in odporne sile,, ki so nas očuvale skozi dolga in težka stoletja, pa nas bodo brez dvoma tudi v bodoče. Celjsko pevsko društvo . , petek zvečer še jq vršil v pevskih prostorih v Narodnem domu 47. redni občni zbor CPD. Predsednik g. prof. Pink. je v predsedniškem poročilu poročal o delovanju društva v minolem poslovnem letu. Spomnil se' je v svojem govoru vseh v prošlem letu umrlih društvenih članov. Vse delo preteklega leta se je! vršilo "'v' izredno težavnih in neugodnih razmerah, vendar je društvo c Sok«isj;p društvo Celje, matica bo prihodnji teden zaključilo akcijo za nabavo »Pvih slavnostnih krojev.' večina se je bdldčifa žii nove delovne kroje, uporabne za. izlete, povorke, luristiko in smučanje ju ki bodo radi svoje praktičnosti pa tudi ličnosti postopoma po letih močno, prevladovali nad dosedanjimi. Ulaga je še nekaj v zalogi, zato priporočamo bratom, da se prijavijo pri bratu Miroslavu Modicu, kjer bodo izvedeli tudi za dobavne in plačilne pogoje.. c Izlet v Logarsko dolino priredita podružnici SPD in TK Skala v Celju. Izletniški. avtobus bo vozi! iz Celja v petek, 28. I. m., zvečer, vrnil pa sc bo v nedeljo zvečer. Ena skupina izletnikov odide iz Logarske doline preko Okrešlja na Sku-lo in Grinlav.cc, druga pa po novi planinski poli čez škrbino na Ojstrico in Korošico. Izletniki- si seveda taliko izberejo tudi druge ture po obsežnih Savinjskih planinah. Planince vabimo, da se udeležijo skupnega izleta. Pravočasno naj se javijo, pri:, podružnici SPD ali TK Skala v Celju, kjer so na razpolagšp vsa pojasnila. ' c V upravi „Večernika<‘ v Celju naj se dvignejo pisma pod „Dobro srce", na oglas od- liti. maja. e Šoferski izpili bodo pri sreskem načelstvu v Celju 8. in ne 1. julija, kakor jo bilo prvotno določeno. e Pregled motornih vozil bo 5. julija pn mestni garaži na Sp. Lanovžu in sicer od,.30. 11. za celjski okraj, od 11,—32. pa za mesto Celje in 'okoliške okraje. ' c Novi grobovi. Umrl'je na Dobrovi 211 pri Celju tki letni delavec Ivan Pangerl, v-javni bolnišnici pa sla ,umrli -11 letna Divjak Antonija in 77 lelna Zakonšek Jožefa, 'obe iz »Ojslrlške vasi pri Št'. Juriju ob Taboru. . e Nesreče. •!"> lelna uradnikova šena Olga Šeijta iz Sl. Pavla pri Preboldu je padla in sr zlomila desno nogo. — 6 letni sin rudarja Stanko Verčkovnik iz Topolšico je padel irl si zlomil levo roko. — posestnik Karoi. Gvimzoj iz Vrha pri Ločah Je nalagal seno. Pri tem je -padel in si nalomil leva rebra. 'kljub temft Hosegjo Ičpč uspehe. Wšili so' se koncerti,' sodelovalo ■pa je društvo tudi ob vsaki slavnostni priliki. Tudi poročila ostalih društvenih funkcionarjev so pokazala živahno delo v društvu. Pri volitvah je bil z malimi • spremembami zopet izvoljen dosedanji odbor, ki je porok, da bo društvo tudi:v tekočem letu, dasiravno vladajo 'izredne prilike, krepko delovalo v dosedanjem pravou dalje. c Razglas n opravljanju logarskega izpila za čuvanje nedržavnih gozdov, izdan od kr. banske uprave, je nabit na uradnih deskah mestnega poglavarstva. •* .Celjani! Loterija, ki jo prirodi Legija kproških bprceV v Celju,rje , V. polnem razmahu.. Del glavnih dobitkov je razstavljen v trgovini Hladili. Pričakujemo, da bo narodno zavedna javnost podprla organizacijo in kupovala srečke, ki se dobe v celjskih trafikah, uredništvih dnevnih lislov ter v društveni pisarni na Dečkovem trgu , 11...Srečke so po 5 din. c Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju poziva svoje članstvo, da lakoj odda prijavne tiskovine za spominsko kolajno, in sicer Celjani v društveni pisarni, Dečkov trg (5, vsi drugi pri svojih poverjenikih, kjer naj tudi poravnajo članarino. e Za rešitev Aškerčeve domačije je zbra- lo celjsko poverjeništvo Akcijskega odbora v Ljubljani 9.513 din. c Za izredne zasluge in uspehe v službi javne varnosti, je prejel poveljnik orožniške postaje v Cel ju g.'Fran jo Rehar na orožniški proslavi v Beogradu 1000 din nagrade. c Konjska nesreča. V Laškem se je zaletel konj restavratorja Hcnkeja v vogal Drolčeve gostilne, si razbil glavo in poginil. Konj je. bil vreden 8000 din."' c Drugo zaščitno cepljenje predšolske mladine proti davici bo 11.,. 12. in 13. julija od 8,—12. v sejni dvorani mestnega magistrala. Ptus Trdo delo Haložanov V bregovite Haloze, ki so pokrite z lepimi vinogradi, se zdaj močno opira poletno- sonce. Po razgretih ilovnatih in laporna! ih strminah si; upogiba pod težo škropilnice haloški viničar in bajtar. Ta dva že iz davnine v polu svojega obraza leto za letom iztisneta iz suhe zemlje sladko vinsko kapljico, ki slovi daleč po svetu. Reven Haložan rigola, reže, kopa, prekopava, veže, škropi, žvepla in stiska grozd- je. In zakaj? Za iiajskrpmuejši obstanek številnih družin, s kopicami otrok. Preživ-1 Ijanje teh je tem leže, ker nimajo zemlje ali pa mnogo premalo. Haloško zemljo ne posedujejo domačini, ampak pretežni del posestniki od drugod. Razumljivo je, da so si tujci prisvojili haloško zemljo zalo, da jim kaj vrže. Radi lega se mora iz haloške zemlje iztisniti dvojni delež: za.lastnika in obdelovalca. In to delo Ljubljana opravi delaven Haložan, ki se ves žrtvuje negovanju vinske trle. Zalo ne omalovažujmo- več že itak zapostavljenega Haložana. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Union Pacifik“. O gradbi železnice, ki je prva spojila dva oceana. p Oddelek kontrole mer pri okrajnem glavarstvu v Mariboru obvešča, da bo v III. tromesečju pregledovanje in žigosanje v Ptuju po sledečem razporedu: v mesecu juliju, 22., 23:, 21. in -25.; v avgustu, 20, 21, 22. in 23.; v septembru, 23, 24, 25. in 26. p Naročajte oglase v poslovalnici „Ve-černika" na Zriujsko-Frankopanski cesti (Cučkova hiša), p Danes je osma končala maturo, p Inlerregnum v Ptuju, ker že vrsto dni nimamo župana, traja brez presledka dalje. Z zaupanjem zremo v bodočnost. p Kadi muhe v bolnišnico. Podjavor-šek Hildo, 18 letno praktikantinjo iz Vičave, je pičila muha v nogo, ki je takoj nevarno otekla. Morala je v bolnišnico. p Kronika nesreč. Balek Jože, 17 letni delavec iz Prvencev pri Sv. Marku jc padel z voza in si zlomil ključnico. —-Dvoršak Angela, 27 letna delavka iz Koga, si je. pri padcu zlomila nogo. — Sardinska Antona, 20 letnega delavca iz Apač, je povozil voz in mu zdrobil nogo. — Rožmarina Alojza, delavca iz Tiholcev pri Sv. Marjeti, so. napadli trije neznanci in ga s ltoii pobili na tla. Obležal jo neza-esten. o V Siov. Marjeti niže Ptuja bodo učenci tamkajšnje ljudske šole igrali ob zaključku šolskega leta sedanjemu času primerno mladinsko igro »Grudica«. Za igro, ki jo režira učiteljica Stanič Leopoldina, vlada v kraju veliko zanimanje, zato jo bodo ponovno igra- li še na praznik 29. t. m. popoldne. Smrtna nesreča pri Medvodah DOKLER BO VLADALA NA ASFALTIRANI CESTI PROTI GORENJSKI TAKA »KOLESARSKA ANARHIJA«, ’SO NESREČE NEIZOGIBNE Včeraj popoldne se je primerila na novi asfaltirani cesti težka prometna nesreča, čijc žrtev je postal nek kolesar iz Gode-' kiča. Po odseku ceste pri Žejah je vozil kolesar, za njim pa je pripeljal nek osebni avtomobil. Nekaj metrov pred-no bi avto prehitel kolesarja, je kolesar nenadoma zavil na sredo ceste tik pred avto, tako da je bila nesreča neizbežna. Avto je zadel v kolesarja, ga vrgel na motor in v sprednjo šipo, odkoder je s krvjo oblit padel na beton in obležal mrtev. 11 pripovedovanja očividcev je razvidno, da je, bil nesreče kriv sam kolesar. . , . ‘Ob tej. tragični priliki je treba znova opozoriti, naj bi cestne oblasti in organi vsaj" ob sobotah in nedeljah vzpostavili na tej cesti, ki vodi iz Ljubljane na Gorenjsko in jc v tem času izredno živahno frekventirana, potrebno disciplino in red. Nihče seveda nima ničesar proti temu, da cesto uporabljajo tudi številni kolesarji. Toda lagodnim in brezskrbnim kolesarjem je treba pod pretnjo sankcij dopovedati, da nimajo cele ceste v zakupu. Na cesti vlada namreč prava »kolesarska anarhija«, ko vozijo kolesarji kar na svojo pest kot se jim ljubi. V gručah in skupinah vozeč debatirajo, prepevajo itd. ter križarijo po celi širini ceste. Ob tiki »anarhiji« so seveda nesreče neizogibne, pa tudi sicer se promet ne more odvijati tako kot bi to bilo na tako lepi cesti mogoče. Kolesarji s takim ravnanjem ubijajo šoferjem živce, same sebe pa izpostavljajo smrtni nevarnosti. Naj bi zatorej bila smrtna nezgoda pri Medvodah resen memento, da oblasti vzpostavijo na tej cesti red ter ga podprejo z najostrejšimi sankcijami! Ljubljana dobi nove modeme tržnice Za nove tržnice so že razpisana dela. Zaenkrat za' zgradbo mesarskih tržnic ob Ljubljanici na Nabrežju 20. septembra, ki bodo segale od ogla kresije ali od sedanjega Ferantovega paviljona prav do Zmajskega mosta v dolžini 226 m. Nasproti ogla starega bogoslovja in-dalje v širini 20 m je projektirana čez Ljubljanico velika tržnica v obliki mosta, ki bi po regulaciji vezal podaljšek Kolodvorske ulice z novim magistratom na Vodnikovem trgu. Mesarske tržnice bodo pritlične in podkletene, da bodo ldetise-gale prav do struge Ljubljanice in bodo zidovi stali na sedanjih opornih zidovih regulirane Ljubljanice. Z novim mostom bodo tržnice razdeljene na dve poslopji. V daljšem poslopju med kresijo in Vodnikovim trgom bo 16 tržnic, v drugem poslopju do Zmajskega mosta pa 14-tr- žnic. Posamezne tržnice so tako velike, da je v vsaki prostora za dva mesarska mojstra in so že tudi tako urejene, da v vsaki mesnici lahko prodajata dva najemnika. V vsako tržnico bosta napeljana vodovod in elektrika in tudi telefon. Prično jih graditi že sredi julija, da se bodo mesarji lahko vselili že za novo leto. Brez projektirane tržnice na novem mostu je kredit za mesarske tržnice pre-računjen na okrog 5 milijonov diru Mesarji se bodo jz svojih stojnic selili od 8. do 10. julija, da lahko stavbni delavci že 15. julija prično z deli. Mesarske stojnice bodo začasno premaknjene za 8 m proti Vodnikovem trgu in nekatere postavljene tudi na Vodnikov trg ob Mahrovo hišo, ena vrsta jih bo pa lahko ostala tudi za bogoslovjem. a Mestni domovinski urad zaradi snažen ja prostorov jutri, v torek, ne bo posloval za stranke. a Obvezno cepljenje proll davici bo samo še dva dni, in sicer jutri, v torek in v sredo v Mestnem domu vsak dan od T—11. dopoldne in od IG.—IB. popoldne. Opozarjamo starše, naj otroke zanesljivo pripeljejo cepit že zaradi težke- odgovornosti za zdravje otrok in tudi zato, ker se nikakor ne bodo mogli izognili posledicam zakona. Neprijetne posledice so občutili že tudi starši nekaterih dečkov, ki bi bili morali biti poslani z mestnimi kolonijami na počitnice, a niso bili še cepljeni proti davici in zalo ne smejo na letovanje. a Ljubitelja umetnosti opozarjamo, da je umetnostna razstava G. A. Kosovih monumentalnih slik .z motivi iz naše narodne zgodovine podaljšana se za dva dni. Razstava je v Jakopičevem paviljonu in ho danes in jutri, v torek, obiskovalcem vstop brezplačen. a Nova „Mo