Vzgoja mladine za Katcliško akcijo. Sv. O.e iklifte venomer vernike h Katoliški akciji, ki je po svojem bistvu apostolsko mišljenje in apostolsko delovanje laikov (svetnjakov) pod vodstvom duhovnikov. Apostolov potrebujemo osobito v sedanjem času. Potrebni so ne samo y mlsijonskih dcželah, mar- več tudi v naših krajih. Mnogoteri se nekam zdrzne, ako se mu reče: Bodi apostol! In vendar je ta naloga povse naravna, ki sledi iz bistva pravega kri-i stjana. Ako si zdrav, ali nimaš dolžnosti, da pomagaš tistim, ki so bo_ni?i Ako si zdrav na duSi, ali ni tvoja dolžno_':, da pridcš na pomo. onemu, ki na duši boleha? Če ti sveti luč vere, ki je velik dar božji, ali nc boš te svetlo-be ponesel tistim, kl tavajo v dušni te-< mi? Geslo: Reši svojo dušo, je papež j?ij %:t. i__popolnil % dodatnim geslomj Rešuj duše drugih! Pridobivaj ljudi za Kiistusa Kralja! Širi njegovo fcraljestvo na zemlji! Je to sicer visoka naloga, toda dostojna kristjana fcljub vsem njegovim slabostim. Biti apostol, pomenja biti Kristusov zastopnik, sodelovati z njim pri delu odrešenja med ljudmi ter sc bojevati v Kiistusovi armadi. To je pobožnost brez vsake sebičnosti, pobožnost, 1;i je in mora biti svoj&ika Katoliški akciji. Taka pobožnost ne poživlja samo večno iznova lastno duševno življenje, marveč tudi v veliki meri koristi vesoljni Kristusovi cerkvi. K tej veliki nalogi je treba skrb-- vzgojevati mladino. Že pri otrocih se mora ta vzgoja začeti ter smotreno nadaljevati med odraščujočo in odraslo miadino. Mladenič se mora zaved^ti, da je pred Bogom odgovoren ne samo za sebe, marveč tudi soodgovoren za svoje tovariše in uodruge pri delu. Enako mladenka z ozirom na svoje tovarišice. Namen, ki ga naj posta\i mladenič ali mladenka svojemu dcl-vanju, mora biti ta: V svojem področju bom varoval ter pospešoval čast Kristusa in njegove cerkve. Da bi se vzgoja naše mladine vršila v tej smeri: to je namen molitve v mesecu decembru. Slovenci na syeiovnem evb.aristi~~em kongresu. Kakor znano, se je letos v 2. tcdnu meseca oktobra vršil svetovni evharistični kongres v Buenos Airesu, glavnem mestu južno-ameriške države Argentine. Kongresa, čigar potek je vzbudil občudovanje sveta, so se tudi Slovenci prav številno udeležili. Nastop Slovencev je bil ta'/šen, da služi našemu ikatoliskemu narodu v čast. Priprave za kongres je med Slovenci vodil poseben slovenski pripravljalni odbor, ki je z njim zvesto »odelovala bratovščina živega rožnega venca, katera je tudi organizirala denarno zbirko za nabavo zastav ter zajamčila odboru kritje vseh izdatikov. O na&topu Slovencev na kongresu piše »Duhovno življenje«, družinski tednik za slovenske izseljence, ki izhaja v Euenos Airesu, naslednje: »Kateri niso videli zastav slovenske skupine, bodo brez dvoma mislili, da protiravamo: zastave slov. skupine so bile morda najlepše in so vzbujale splošno pozornost. Naj omcnimo, da so bila sredstva zanjo nepričakovano hitro zbrana in je bilo darovanega celo znatno več, kakor so dragocene zastave veljale. Razumljivo je, da se je udeleževalo kongresnih svečanosti tudi lepo število Slovencev, bodisi iz Buenos Airesa, bodisi tudi iz province. Nekaj jih je pustilo svoje službe, da so se mogli udeležiti ikolrkor mogoče vseh zborovanj. Proti pričakovanju veliko jih je prejelo sv. zakramente in so tako najbolj veselo praznovali evharistično slavje. Žal ni prišel na kongres nobeden naših škofov in niti noben slovenski duhovnik iz domovine. Z veseIjem in hvaležnostjo pa smo pozdravili v naši sredi oba naša prevzvišena nadškofa Šariča (Sarajevo) in Dobrcčiča (Bar). Msgr. Dobrečič nam je dvakrat maSeval in pridigal in jo tudi slovcsno blagoslovil zastave naše skupine.« Divjanje zopei duhcvnike. V zadnji Itevilki našcga lista smo v uvodniku v ikratkih potezah očrtali borbo verske brczbrižnosti in mlačno&ti in osooito nevere zoper duhovstvo, kakor se pred očmi sveta odigrava posebno v Rusiji, Mehiki in Španiji. Omenili smo zadnjo rev-olucijo v Španiji, ki so jo vprizorili radikalni brezverski socialisti po bolj- ševiškem zgledu. Ob tej priliki je od socialistov in komunistov nahujskana druhal divjala zoper duhovnike z nc- popisno surovostjo in nečloveško div- jostjo. Ker fudi nekateri slovenski li- sti, iki so •adikalno-socialističnega du- ha, te grozovitosti ali zanikajo ali olep- šr.vajo, je trcba k tej stvari sc večkrat povi'niti. Dejstva, ki so se dogodila, so sicer vernim sinovom židovsikega pisa- telja Karla Marksa, duševnega očeta brezvernega socializma in ikomunizma, neljuba, ne dajo pa s zatajiti. Ne sme- jo se zamolčati, ker z bengalično svet- lobo osvetljujejo divjaško razpoloženje množice, iki se da naliujskati od brez- vernih in brezvestnih socialističnih vo- diteljev. Ugledni v^/Ucanski list »Os- orvatore Romano« je o grozovitostih, :i ho se ob zadnjem ustanku dogodile ; Španiji, objavil obširno in podrobuo poročilo. Med drugim poroča ta list, ki izbaja v papeškem Vatikanu, o straš- nih izgredih socialistov v španskem mestu Oviedo naslednje: Očividci iz- povedujejo, da so v parku sv. Franči- ška nekega duhovnika sežgali cb živem tolesu. Bil je na begu, pa so ga prepo- Łn..U in zgrabili, ga obleikli v rdečo obleko ter prhezali ik drevesu. Noge so mu polili z bencinom ter ga zažgali. Žgali so ga počasi, ker so hujsikači fcričali: »Le počasi, da bo več trpell« Kanonika Co.ronasa so ob&odili na smrt; da bi več trpel, so ga pet dni zaporedoma — vsak dan enkrat — vodili na moriSče ter ga naposled usmrtili. Nckega duhovnika je neki komunist naznanil z besedami: »To je tisti duhovnik, ki je pred dvema letoma spovedal mojega na smrt bolnega očeta.« Dva kanonika so puntarji ujeli ter tirali pred seboj ikot tarčo, iki bi naj v njo zaujvale ikrogle orožnikov in vladnih vojakov. Podivjale so tudi bile ženske. Ko sta dva bogoslovca težko ranjena ležala v bolnici ter prcsila vode, je divjaškosocialistična bolničarka se v nju zadrla: »Vidva nista vredna kapljice vode!« Nekaj primerov smo navedli izmed velikega števila dogodkov, iki so ge zgodili. Branitelji in olepševalci la'kih dogodkov ob Dravi in onstran Mure naj vzamejo v vedno&t, da s svojim počenjanjom sami sebe najboljše osvetljujejo. Za Evharistični kongres v Ljnbljani Z~ lavantinsko škofljo se je 26. sept. osnoval lavantinski škofijski odbor za Evharistični 'kongres v Ljubljani. Predseduje mu nail. g. dr. Franc Cukala, st. dekan, podpredsednik mu je st. kanonik dr. Jože Mirt, tajnik Franc Kolenc, blagajnik ravnatelj Fran Hrastelj, referat sa propagando je sprejel g. Kramberger, v odboru pa je tudi g. inž. Muri, urednik »Slovenca«. Odbor iiaa, svojo pisamo v Mariboru, Slomšekov trg. Po vseh deželah Jugoslavije je zanirnanje za II. jue-oslovanski Evharistični ikongres v Ljubljani zelo veliko. Ljubljanski Pripravljalni odbor je dobil poročila iz Dalmacije, iz Hrvatske, iz Bosne m iz Srbije, odkoder pišejo, da je verno ljudstvo z vescljem sprejel novico, da bo leta 1935. v Ljubljani Evharistični kongres za vso Jugoslavijo. Tudi Slovenci v Zagrebu in Beogradu so se pričeli že pripravljati, prav tako tudi katoliški Slovenci in Hrvati v mozemst vu.