Številke« Navadne Din 1'—^ * nedeljah Din 1*50. •^OR* w«k a», mre. T~l* » pnzniko« ob 1%. »d a J*"®?*® BMlodniega dno tar atana D 13-5» i 88«43=t:528Ki Knjižnica liceja Ljubljana i H 8 fusamBinc številke« Navadne Din l'—, o5> nedeljah Din 1*50. UTiEDNISTVO •* oahaj« y Mari* boru, JuriiČw» et ft. 4» L o«d* •trop j c. Telefon intcrurk. UL 27rv TEAwn1 aw..1 ..w",iy 'vt„r• Številka; 247. Maribor, 30. oktobra, pj-da J'e sklenila likvidirati mini-v° socialno politike in ministrstvo j,8j?rne reforme. To bi pomenilo, da je v * 1 ^ržavi socialna politika nepotrebni agrarna reforma končana. Zavida-iar Vredna dežela! Žal, da ni vse zlato, ^ se sveti. Im četudi bo ministrstvo alne politiko odpravljeno, ne bo od-?0-v ^ena potreba, ki ga jo rodila. Mo-^- da je nepotrebno in' odvisno t a-j^nisti-stvo socialne politike, kakr-^ilo*1" bii0 v zadnjih mesecih, ko sploh ni o njom. V radikalskem klubu _v aduje mnenje, da je socialna borba °^kar smo so iznebili komuni-iutt , Strahov. O agrarni reformi pa so 3"e konjunkturna po- too/’ pa Je tekom petih let prišla iz Uri •' ^°da nesmotrenost in površnost EJ^SaSiju agrarno reforme no ruši ^ aa^6*a> ki jo povdarjeno v držav- bjeg Reakcijoriarrie tendence sedata A^TeŽima, ki jo pokazal trdo pest ce-uradiiištvu, niso nikak ar-blo, j11 Proti socialni politiki. Verjame-Pašemu sivolasemu premierju rie Socjai°^Veti noben las več, če si bodo ^80 ' 5irobl®m,l iskali kako drugo ha w oda vse t° 'no spremeni prav nič ^trst6ttl P°l°žaj!u; kljub' likvidaciji mila *■» Ta Socialne politike bo imela vsa- ,v^da . Ob grobu Stojana Protiča. Beograd, 30. oktobra. Soba, kjer le- njimi 600 brzojavk. Iz notranjosti drža-ži Stojan Protic je zavita v črno draperi- ve ,so napovedalo številne deputacije ude-jo inf uprav napolnjena z venci. Ta soba ložbo pri pogrebu. Kralj in princesa .T ki šo pride pri Haš na krmilo, , ?°8la z reševanjem1 isocialnih zale jJ -1 še umiraj bolj zapletajo iri ki jih 1 Jli Vo& . . Hjk* «trio vi vprašanjih', ki se tičejo So-življenja, tj. odnosov med posa-razredi, daleč od vsake dema-^ ^ Smo načelni nasprotniki diktatu- M 3® kljub likvidaciji te-V^bjenf83 ^omi>nizma še vedno blizu h revolučnemu Središču — Ru-do”0?10 .Tla tem mestu podajali bi-Ikilipr 3€ga dela ministrstva Soci-5. j katerem teo sodelovali (bflg^g deniogratje. Mirno trdimo, da v^loi« a /ktiariia. Ne, če jo merimo z ri kitaija,. varkso vi K teorij ali z merilom jC) j^n®ca liberalizma. Toda stori-je dalo Storiti v razme-ij,jo agrarni konzervati-Socialistična politika ^ ^osti 4 p-°hola. Berlin’, 29. oktobra. Državni kancelar je na podlagi pooblastila državnega predsednika imenoval ministra n. r. dr. Heinze za državnega komisarja na Saksonskem. Dresderi, 30. oktobra. Včeraj popoldne je državna braraba zasedla vsa javna iri vladna poslopja. Do riadaljne-ga so prepovedana vsa komunistična politična zborovanja, kakor vsa zborovanja, ki gredo za odcepitev od nemške dr- -D PROSLAVA ROJSTNEGA DNE RU-MUNSKE KRALJICE V BEOGRADU. Naša kraljica pojde Ha daljši obisk' v Siriajo. Beograd, 30. oktobra. Povodom rojstnega dne romunske kraljice Marije se je vršilo včeraj dopoldne v dvorni kapeli slavnostno bogoslužje. Ceremoniji sta prisostvovala kralj in kraljica, bilje navzoč tudi romunski poslanik na našem dvoru. Popoldne jc priredila romunska kraljica fivo o’ clock, ki je ime^ intimen značaj. Udeležili so se romunski poslanik s soprogo, angleški, španski in češkoslovaški poslanik. Zvečer se je vršila na novem dvoru večerja s koncertom. Danes popoldne se vrne romunska kraljica V Bukarešto. Ni šo odločeno, ali sc no odpelje ž njo tudi naša kraljica. Če se bo njeno zdravje popravilo, se bo podala S prestolonaslednikom vred v Romunijo, kjer bo ostala dolj časa na kraljevskem1 dvoru v Sinaji. 50.000 ŽELEZNIČARJEV OBSODILO ŽELEZNIČARSKO PRAGMATIK«. Beograd, 30. oktobra. Včeraj šo je vršil kongres jugoslov. železničarske zveze. Zastopanih jo bilo 50.000 železničarjev po 104 odposlancih. Na kongresu so razni govorniki jako ostro kritizirali novi zakon o prometnem osobju. V resoluciji, ki jo bila soglasno sprejeta, se naglasa, da novi zakon ni zadovoljil želez- saa, voditeljevi odrekla •• ^ 'jfff i žavrie celote. Vse dosedanje odredbo glede zborovanj So ukinejerio. V mestu vlada mir. Berlin, 30. oktobra. Ponočna izdaja lista »Tag« prinaša vest, da je včeraj zvečer vdrla državna bramba v deželno zbornico v Dresdonu ter aretirala več članov komunistične frakcije. Glasom časopisnih vesti jo genoral Miiller ustavil izhajanje vseh komunističnih listov na Saksonskem. TURČIJA PROGLAŠENA ZA REPUB-LIKO. A n g o r a, 30. oktobra. Narodu a skupščina jc z večino glasov proglasila Turčijo za republiko ter izvolila Mustafa Kemal-pašo za prvega predsednika. POGODBA KRUPPA Z MEDZAVEZ-NIŠKO KOMISIJO. D ii s s e 1 d o r f, 30. oktobra. Krupp je sklenil z medzavezniško komisijo pogodim, s katero sc jo obvezal, da takoj plača polovico zapadlega davka na premog ter polovico ostalih obveznosti v gotovini. Nadalje so obvezuje Krupp, da bo oddajal 2o% produkcije svojih rudnikov zaveznikom. 100-biljciiski bankovci v Nemčiji. Berlin, 30. oktobra. »Borliner Tag-Ijlatt« poroča, da izda državna banka še tekom tega tedna bankovce po 1, 2, 5, 10, in po možnosti tudi bankovce po 100 bilijonov mark. Bori ar Law obolel na pljučnici. London, 30. oktobra. Bonar Law jo zbolel na pljučnici. Njegovo zdravstveno stanje je zelo opasno. Na Grškem red in mir. Atene, 30. oktobra. Uradno se poroča, da je v vsej Grčiji zopet vzpostavljen red in mir. Separatistični pokret v Porenju. H a r i z, 29. oktobra. »Agenee Havas« Poleg socialistov, ki so se izčrpavali v plitvi demagogiji, nosi največ krivde, da je zaostalo socialno-zakoriodajno delo, nagib našega naroda k historicizmu. Namesto da bi si uredili državo na pod-< lagi, ki odgovarja modernim socialnim in ekonomskim potrebam, se izčrpavamo v bojih za historične nacionalizme, za hrvatsko iri srbsko državno pravo, za preperele pergamente iri podobno. Plemenska borba je popolnoma odvrnila pozornost naše javnosti od socialne politike, od družabno reforme ria temelju! zdravih iri pozitivnih načel. Tako danes odločuje o vseh zakonih iri o državni politiki sploli konzervativna stranka, vj kateri ima pretežen’ vpliv srednji agra-rec. Ta stranka sklepa zakone š pomočjri najbolj zakrknjenih reakcijonarcev! turških agov iz Južne Srbije! Nočemo biti preroki, da bi napovedo-* vali slabe posledice vladne brezbrižnosti1 napram socialnim zahtevam1 današnjega časa. Država je danes edin! uspešen1 posredovalec med družabnimi razredi; njena dolžnost je, da regulira njihove odnašajo iri da ščiti slabo pred močnimi. To delo pa jo darics — v moderno pojmovani državi — tako obsežno, da rie more! bit podrejeno ria pr. ministrstvu trgovine ali kateremu drugemu resorju. Verjamemo, da je današnjemu režimu, ki je že tolikokrat pokazal' svojo re-akcijoriarrio kremplje, socialno poslanstvo državo deseta skrb. Po razpoložen jul naših mas, ki so se ob zadnjih volitvah] deklarirale za plemensko politiko, bi Silo Soditi, da nam res ni treba Socialne politike. Toda vso to so prehodni pojavi. Prejaiislej bodo stara vprašanja, t vso silo potrkala ria duri iri tedaj jinJ bodo koS le oni, ki bodo razumeli čas iri bodo lahko celili njegove rarie, paj tudi rezali njegovo izrastke« Obžalovati je tedaj, da naša država odpravlja dosedanji forum’ za socialno politiko, Ko da bi postavila ria njegov« mesto kaj drugega kot partizanstvo irfj reakcijonarno nagibe banatskih' agrar-ceV in beograjskih trgovcev. ničarskih potreb in ga bo treba temeljito poroča iz Koblenza: Danes jo bila še v nadaljnih devetih okrajih proglašena republika. revidirati, POLJSKI PETROLEJ ZA NAŠE VINO. BORZA. C u r i h1, 30. oktobra. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 32.80, Beograd G.60, London 25.19, Praga 16.48, Milan 25.25, Nervyork Subotiča, 30. oktobra. Subotiški radikalni poslanec Jovan R a d o 1 i e, ki jc na pol oficielrio vodil gospodarska pogajanje s Poljsko, se jc vrnil iz Varšave. 561.25, Dunaj 0.007875, žig. krone 0.0079. Po njegovi izjavi bi Ham Poljska pod ja- Zagreb, 30. oktobra. Pariz 4.87-ko ugodnimi pogoji pošiljala petrolej, '4.95, Švica 15.02—15.10, Londori 376—379, ■Jugoslavija, pa bi izvažala na Polj&ko Dunaj 0.1182—0.1209, Praga 2.475—2.49, ,vino. 4 ■' w *•" *•" Militi 3.78-3.80, -NejEvork 83.75r-8i50. Politim® vesti. * Protest Ljubljane zoper italijansko' barbarstvo. Naša slovenska prestolica je! krepko odgovorila na barbarsko zatira-ranjo našega življa v Primorju is strani Mussolinijeve Italije. Čez noč jo pozabila Ljubljana na vse svoje domačo prepire. Včeraj so jo vršil v voliki dvorarii »Uniona« impozanten shod, ki jo kakor eri mož dvignil glas iri opozoril italijansko nasilneže, naj sc rie igrajo z ognjem!, dasoric opečejo. Veličastnemu zborovanju so predsedovali gg. ministri n. r. dr« Žorjav, dr. Korošec iri Pucelj, dr. Ravnihar, Brandncr; kot govorniki so nastopili gg. dr. Ravnihar, dr. Puc iri Smodej* ki so v ognjevitih besedah bičali italijansko nasilje, ter pozivali ria bojkot italijanskega blaga, kar bo najboljši odgovor Jugoslavije. Na zborovanju je spregovoril tudi naš prijatelj, ameriški publicist g. Lee Meriwethor, ki je pozdravil zborovalce imenom svojo domovine tet želel uspeh v boju zoper italijansko barbarstvo. — Med viharnim odobravarijoral je bila sprejeta resolucija, ki poživlja) vlado, naj podvzamo potrebne korake ^ zaščito našo narodno manjšino pod italijanskim jarmom' in naj niti za las ric odstopi od rapallske pogodbe. Kljub1 vladni prepovedi iso je spontano razvila pol zborovanju veličastna povorka po mestu, prepevajoč narodne pesmi. Popolnoma brez potrebo je moralo nastopiti o-rožiiištvo, ki jo brez uspeha skušalo razgnati demonstrante, ki pa so 'so po kori-čarii manifestaciji pred hišo italijanskega delegata brez incidentov sami minut razšli. Na Vodnikovem trgu jo policij^ z golimi sabljami nastopila proti demonstrantom, pravi kakor pod ranjko Ag-gtrijo,,. , SfraaA' r * Iz narodne skupščine. Na soji1 tfarod-ho skupščino 29. okt. jo bil v načelu ^prejet zakon o trošarini z glasovi radikalcev, Nemcev in džemijetovcov. Posl. Sečerov! (dem.) je pred glasovanjem podal ivi imenu manjšine izjavo, da je zakon! o trošarini skrajno krivičen’, ker pr oteži ra gospodarsko močnejše razrede, jo v nasprotju z ustavo in nov dokaz krivičnosti sedanjega radikalnega režima. Na popoldanski seji je bil zakon tudi v podrobnosti sprejet. Nato je predsednik skupščine odgodil narodno skupščino za ■nedoločeni čas, naj dalj e pa do 20. novembra. * Nove Volitve v aprila. Izza vladnili kulis se doznava, da se bavi vlada z razpustom: narodne skupščine in razpisom novih' volitev. Pašič hoče z radikali, Nemci irfi džemi je tovci izglasovati še 2 do 8 zakone, med njimi tudi najreakcijonar--nejši tiskovni zakon, na to pa razpisati volitve, ki bi sc vršile koncem marca ali sredi aprila. Radikalci računajo s tem1, . da bodo pri 'teh volitvah dobili absolutno večino in predvsem porazili svojo , Jiajvečjo in! najnevarnejšo nasprotnico, •demokratsko stranko ter si s tem1 zasisu-rali večletno vladanje brez neprijetne kontrolo demokratov. V dosego tega ci-rlja se bodo radikalci poslužili vsega terorja in’ nasilja, ki jim1 ga daje -v roko oblast. Pri tem! računa Pašič tudi rta .vc-■:lifc uspeh V Sloveniji. * Ujedinlienjo Reke z ItalLio. V faši-., stovskih krogih jo razširjena vest, da bo 4. novembra ob obletnici fašistovske ! zmage proglašeno u jedinjenjo Reko z Ita-, lijo in sicer na podlagi zadnjega Musso-, jlinijevega predloga jogo slovenski vladi. ? * Slovaški politik dr. Šrobiar v Ame- riki. Slovaški poslanec dr. S rob ar že »dalje časa biva v Ameriki, kjer ima pre-fdavanja med: tamošnjimi slovaškimi e-migranti. Povsod, kjer je doslej nasto-j pil, prevladuje ideja češkoslovaškega e--Jdins-tva. Da s L razvijajo slovaški separa-.tisti v Ameriki silno propagando, veri-> dar ima dr. Šrobar, znan! nasprotnik iHIinkove politike, izgled na popolni m-Bpeh. Dr. Šrobarjevo potovanje pa ob-.enemi dokazuje, da je sklicevanje slova-| Skifi separatistov rta slovaške emigrante . ! v-Airieriki čisto ifaVadert huiribug. Razen ,fpax! plačanih hiuj&kačev! so priznavajo j.vsii v Ameriki živeči Slovaki k ideji češkoslovaškega! edirtstva. * Pireil zasedaiijj&m! češkoslovaškega j parlamenta. Pred par dnevi so jo vršila ! v Pragi konferenca načelnikov paria-‘Tnentamih1 skupin, na kateri so razprav-il.jali! o bodočem! ‘ zasedanju parlamenta. ■Sklenjeno jo bilo, da so vrši razprava o j vladni izjavi samo na treh sejah, ako bo j SploH parlament sklenil, da se o tem! razpravlja, nato pa prido takoj na vrsto j državni-'Proračun1. Državni proračun ., iz-ikazujo- pol! milijado deficita. * Kohlerenca slovaških državotvornih stirarik. V .Bratislavi so je vršila dno 22. tm. fcoiiferertca slovaških poslancev državotvornih! strank, na kateri »o se raz-motrivali vsii aktualni problemi Slovaško m kulturnem, gospodarskem in soci-jalnem polju. Sprejetih jc bilo več tozadevni K predlogov, ki so naj upoštevajo že pri državnem! proračunu za leto 1924. Predvsem so, jo razpravljalo o odpomoči , lindustrijsko, krize, ki vlada na; Slova-išlcera. * Neizprosni Poincare. V Sampigriyju ije-pri odkritju spomenika v vojni pad- . iilrinJ žrtvam imel francoski ministrski iPredsednik Poincaro govor, v katerem | je med drugim izjavil: Lansko leto je iNcmčija izjavljala, da nam1 ne more do-jbavljati premoga, ker ga rabi za lastno .industrijo. Zasedba Poruhrja pa jo dokazala; da jo Nemčija lahko izhajala tu-,'dr brez tega premoga. Sedaj jo pričela iNomči ja zopet z novim sistemom, češ, mi vfeicer lahko izvršimo dobave, pa jih tno moremo plačati. Ta politika negacijo bo povzročila samo novo notranje katastrofo in! Vodi ik staremu antagonizmu ined :nemškimi deželami. Ka to nosijo vso odgovornost Pruska, Saksonska 'irt Bavarska. Vnovič ponavlja Nemčija svojo za-;Mevo po ugotovitvi njeno plačilne zmožnosti. Čer računa S tem, da bo po teli .ovinkih dosegla znižanje reparacij, se ijako moti, ker Francija nikdar ne bi -mogla na ifco pristati. Ako pa gre za to, da se ug-otovi, koliko lahko plača jutri vini rvi inajbližji bodočnosti, smatramo to 'wa najpotrebnejši korak. Ta nalog pa ‘ima že po pogodbi reparačijska komisija, ki od časa do časa ugotovi, koliko lahko Nemčija plača. Zato pustimo, da v j '[fceaal gnjistedela iai'xrši svoj0^°togo.. I f Stojan Protič. Včeraj smo prinesli vest, da je umrl v Beogradu znameniti politik in novinar, bivši ministrski predsednik Stojan’ Pro-tic. Pokojnik je bil rojen kot sin' siromašnih starišev 16. januarja 1857 v Kraševcu. Srednješolske študije je dovršil v Kraševcu ter je pozneje obiskoval kot filozof tkzv. »visoko šolo« v Beogradu. Bil jo izredno nadarjen ter so mu že kot dijaku prerokovali veliko bodočnost. Po končanih študijah se je prvotno nameraval posvetiti sodnijski karijeri, a je pozneje to opustil irt postal publicist in’ novinar. Koncem 1. 1880 jo izdal knjigo »Makedonija in Makedonci«, ki je še danes važen dokument za presojo etnogra-fičnih ih1 političnih razmier v Makedoniji. L'. 1884 je začel izdajati list »Srpski odjek«. Pozneje so napočili za Protiea zelo težki dnevi in je dolgo vrsto let živel zelo siromašno. Na poziv kralja Milana je sodeloval 1. 1888 pri novi ustavi, ki pa ni našla razumevanja V narodni skupščini. Radi Ivan danskega atentata je bil obsojen na večletno ječo. Kot narodni poslanec je deloval v narodni skupščini od leta 1897 do 1908 in je bil ponovno izvoljen1 J. 1920. Zastopal je po večini fcrnšev-ški okraj. Tekom svoje politične tkarije-re jo bil opetovano minister irt tudi ministrski predsednik. Zavzemal jo kot minister 'mesto' notranjega irt finančnega ministra irt je bil v predvojni Srbiji na glasu kot najboljši finančni strokovnjak. Stojan Protič je tudi sestavil odgovor Srbije rta ultimati]m Avsro-Ogrske leta 1914. Med vojnO je živel na Krfu irt jo aktivno sodeloval pri tkrfski deklaraciji. Iskren' Kori tel j jugoslovanske ideje irt jugoslovenskega! ujedinjenja je postal Protie prvi ministrski predsednik kraljevino Srbov, Hrvatov irt Slovencev. Vsled konflikta z ostalimi člani radikalno vlade radi ustavnega načrta jo leta 1920 izstopil iz vlade ter nadaljeval izven! parlamenta akcijo za revizijo usta-vo. S Stojanom ProtieeraFjei legla V grob' ena najmarkantnejši h! oseb srbskega političnega življenja. Tudi Jugoslovansko novinarsko ndruženje jo izgubilo s’ smrtjo Stojana Protiča svojo,ara odličnega člana in bivšega predsednika. Maribor, 31 4T A B O K r- Dnevna kronika. — Razvrstitev uradništva končana. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji dovršil razvrstitev uradništva po kategorijah irt skupinah. Dotična uredba bo 1. novembra razglašena ter predložena narodni skupščini. Nove plače so bodo začele izplačevati s 1. decembrom. Ni pa še razčiščeno vprašanje, ali ostanejo dosedanje draginjske doklade. Finančni minister namerava s povišanjem plač po novi uredbi znižati draginjske doklade. Zboljšanje gmotnega položaja držav-uega uradništva je povsem iluzorno. — Železničarska pragmatika SlankcMo-nilrana. V nedeljo jo prometni minister dr. Volizar Jankovič predložil zakon o železničarski pragmatiki v sankcijo. Da je ironija še večja, se je ravno tega dno vršil v Beogradu kongresi jugoslovenakih železničarjev, ki je ostro protestiral proti tej najreakcijonarnejši: pragmatiki. Kongres jugcislovemukih železničarjev v Beogradu. V veliki dvorani beograjsko univerze se je vršil v nedeljo irt pondeljek kongres jugoslovanskih železničarjev. Soglasno so jo ikonstatiralo, da je položaj železničarjev brezupen’ in novzdržljiv. Sprejetih je bilo 14 resolucij, ki vsebujejo rezultate razprav o izboljšanju gmotnega položaja in predloge kongresa k vladnemu načrtu zakona o službeni pragmatiki. Kongres je do zadnjo točko — volitve odbora— potekel stvarno in mirno. Pri volitvah so hoteli radikalci vsilit svojo strankarsko listo, ki pa jo jo večina ogorčeno odklonila. Na posredovanje slovenskih delegatov ki so opozarjali, da mora biti organizacija strokovna irt nestrankarska, jo bil dosežen! kompromis. V odbor je bil izvoljen: dosedanji predsednik, inšpektor prometnega ministrstva Lukič, I. pod pr. inšpektor Petrovič, H- podpred. inšpektor Matič in III. podpredsenik Nikolič. Izvoljenih jo nadalje 25 odbornikov, med njimi tudi po en delegat iz Maribora, Ljubljano in Celja. — Leopoldov Sive,n v Gornji Radgoni. Na Murskem! polju in y Prekmurju jo zo od pamtiveka na glasu Leonoldov pe-jem' V Radgoni, Vsled' noVc državno raz-jtftpjjfefl Pitala ,R3|dg0!ia za aaš.o. ljudi nedostopna, zato pa namerava trg 'Gornja Radgona prevzeti slavne tradicije Leopoldovega sejma irt priredi dne 15. novembra (na Leopoldovo) prvi živinski in kramarski sejem' v Gornji Radgoni. — Menda se ni k; er ne hemškutari toliko, kakor rta Hrvatskem. Zlasti trgovci dosledno dopisujejo v nemščini irt se tudi v pravnih zadevah izključno obračajo do nemških advokatov. Čakovska tvrdka Brača Graner, najbrž kaki Židje, pa je Kreditnemu društvu Mestne hranilnico celo vrnila hrvaški dopis, kjer jim je isto javilo, da je »naš uradni jezik slovenski, hrvatski ali srbski«, češ, »natrag, no primarno«. Več trgovcev v Mariboru je v zvezi s temi Granerji. Ali ne bi mogli kje drugje dobiti tega, kar jim! nudi naš narodni nasprotnik Graner v Čakovcu? Dokler ne bomo dosledno izvajali bojkota proti zaničevalcem! našega jezika, tako dolgo ne bomo na svoji zemlji svoji gospodje. — Obletnica. 12. nov. dart naše nesreče, podpisi rapallske pogodbe še bliža. Pol milijona rtaših bratov je bilo obsojenih! v! 'sužnost. ki se ravrto Sedaj z vso krutostjo udejstvuje. Rodoljubi, ali mislite na to? Videni znak vašega čustvovanja bodi Vsaj te dni žalni kolek, ki Se dobi vi pisarni Družbe sv. Cirila irt Metoda. — Trgovski pomočnik, m aifu fak turist, zmožert popolnoma slovenščine, nemščine irt italijanščine ter deloma tudi Srbohrvaščine je bil vsled pritiska Italijanov odpuščen v Gorici iz službe. Ker je popolnoma izključeno, da bi mogel dobiti z ozirom rta vladajoče razmere rta Primorskem kako 'službo, išče sedaj službe v Sloveniji. Sprejme vsako službo v mestu ali rta deželi. Ponudbe je poslati rta naslov Jugoslovertske Matico v Ljubljani Pred škofijo 21 L — Invalidski teden’. Kakor poročajo, iz Beograda, so vrši v času od 4. do 11. novembra po Vsej državi invalidski te-dert. Te dni se bodo zbirali po vsej1 'državi darovi za zgradbo invalidskega doma v Beogradu. Glasom najriovejših1 podatkov je po vsej državi 90.000 invalidov, od teh 74 tisoč stalnih' irt 11 tisoč začasnih. Za predlog jo bilo prijavljenih 143 tisoč, a jili je bilo 54 tisoč odbitih kot Neinvalidi. Največ invalidov ima. Srbija in Črna gora, tj. 26 odstotkov, Hrvatska irt Slavonija 24 odstotkov, najmanj pa jih je y Dalmaciji, namreč 5 odstot., rta Slovenijo odpade 10 odstot. celokupnega števila Invalidov. — Radio-postajc na račun’ reparacij. Ministrstvo zal pošte irt brzojav dobi v decembru rta račun' reparacij 8 radio-postaj, ki so namenjene za Zagreb',. Ljubljano, Maribor, Novi Sad, Niš, Ko tor, Split irt Drrtiš. — G j org j o Čokorilo umrl. V sarajevski bolnici je umrl g. Gjorgje Čokorilo, bivši urednik »Srpske Zore«, ki jo bil predsednik srbskih nacijorialistovj in propagator velikosrbske ideje. — Triglavski kameri! v tcmol,jih' Sokolske telovadnice v Pragi. Povodom! proslave češkosloV. državnega praznika 28. oktobra jo praški Sokol položil temelje rtovi telovadnici. V temelje so bili vloženi1 ikamni: z goro Rip rta Češkem1, Rad-hošt rta Moravskem, Lysa Hora V Slezi ji, Krivart na Slovaškem1, Čerrtig v Podkarpatski Rusiji irt Triglav v Jugoslaviji. Slednji kamen jo prinesla posebna sokolska deputacija iz Ljubljane. — Žetev opija v Kaši državi. G-lasohi podatkov ministrstva za trgovino se je pridelalo letos v,naši državi .krog 40.000 kg opi ja, to jo dvakrat toliko, kakor lart-sko leto. Ceno opija neprestano naraščajo in! stane že sedaj kg 800 do 900 Dinarjev. — Tragična temrt Jugoslovana v A- nieriki. Pittsburški list »Sun« prinaša •sliko Jugoslovcnke Mary Sarich (Ša-rič) irt njenega moža Antona s sledečim poročilom: Zvečer dne 3. tm. je pustil Ša-rič v, restavraciji, kamor je redno zahajal s svojim bratom, za njega sledeče pismo: »Dragi brat! Zasledujem1 Marijo. Ona je šla na sestanek z Wliiteyom. On me bo mogoče ubil, zato zapuščam1 vse Tebi!« — Sel jo nato v stanovanj«, kjer bi so imela njegova žena sestati z Whi-teyem. Nje šo ni Bilo, pač pa je bil tam! že Whitey. Po kratkem prepiru se je vnel med obema boj na nož. Po kratkem) boju je ostal Šarič mrtev, dočinu jo nasprotnik pobegnil. — OdpraVa slovenskih šol v Julijski krajini. Na odpor v inozemstvu je Mussolini ukinil odredbo o dvojezičnosti ju-gosLovanafoh li§toy,, ~ iatočasaoi7.i^TiadaJ, iiaredSo in! uradno naznanilo, golall' njen j-ugoslovenski jezik na y‘„^n0st« v Julijski krajini. Tržaška;J~uSS()ll. povodom' tega odloka vprašajo ^aB^o. nija, ali je to ona oblDU.bl3enai fl, pravnost«? Kako boste, g- "*-uS; vC3tjo pravičili ta svoj čini pred BV0;10. ^ gdJ irt pred vestjo civilizirartcga ®v,°, _ia jd redba pomeni uvedbo analf^ nezavednosti med naše ljudstvo. .j ska vlada uprizarja nevarno ,gr0’n6 bo lahko prinese udarec, kakoršn6^^^ prenesel niti Mussolini, niti ^aslS^£lid> Italija. Naša vlada pa naj se zav je sporazum med nami in ItaliJ0 ^ goč vse dotlej, dokler naši bratje ^ do enakopravni državljani. tirjaJ0 ne zasije pravipa, ki jo lahko pred Bogom in ljudmi. — Leninu te© vrača zdravje- je poročajo: Dr. Semaškov iaV,;|a’ desna Leninova noga skoraj doce , va. Tudi paraliza je izginila. i Sokolstvo. ^ luml o Martinov večer Sokola V So* Sklicujem! sejo veseličnega ods® uri kola za jutri v sredo rte 31. tm. 0 ^ pr. v restavraciji v Narodilem doffl10' Toplak. _ _ ^if o Sokolsko društvo v Mariboru ^ 1 ja vse svoje članstvo, da poravn ostalo članarino za leto 1923 V { ^ni sobi vi Narod,nem! domu med urami ob nedeljah od 10.—11.30. " , ^ o Sokolska tombola v Cel j« šila v nedeljo 28. tm. popoldne o . kovem' trgu, ki jo bil natlačeno P gVOjo činstva, katero je zopet pokaza ^ simpatijo do sokolstva. Turistika in sp : Hrvatsko plariinslko društvo ^ horju. V sredo, 31, oktobra, ob ' ar;{,of> peljejo so hrvatski turisti v ^ kjer prenočijo. Četrtek, 1. uri zajutrek v kolodvorski reT ge, ^ nakar se odpeljejo ob 5.05 v .([l0 tan^ krenejo k Ruški koči ter » riborskega stolpa v Mariborsko $ obedu. Ob 15. uri povratek v koder 'so odpeljejo z viakorti 0 airiP Zagreb. Mariborski turisti _ p„i i* vlak ob' 18. uri. Ker je to PrV1 let, ki ga priredi hratsko nam' ■ „ohitn P . »r®* naše zeleno Pohorjo, kroge, da pričekajo brate vabim •pr®' do na kolodvoru ter se priklop^0 , <1\, prirodi klub' kot zaključek Prosi s& zanesljive ;:inl ,toc&o t T-ajnik. : Sturm (Graz) : ,e]jo f 4:0! Graški Sturm jo (min«10 ® je * magal jugoslovenskega_ v*#3'. 4 ral rtastopiti z nekaterim1 r »ntbfi11 ^ Vkljub temu pa je poraz P°® eJ)i našega, prvaka dokaj neug h K edvca^ '' V Obiave. § Mestni 4dnO. IL Sel me »Tragedija ljubavi« ni vlogi Mia Mas; so pr®1 sredo in četrtek. ^ jj § Lovsko zbotrovanJe ptujskega okraja se vrši J 4. novembra tL ob 10. jjb^ jst«J domu v Ptuju. Radi vazno ^ Se poživljajo vsi lovci okr ga sigurrto ndfleŽe' . § Prostovoljno gasilnlo ,^0 v jem priredi dne 11. 110v; •IT7JLU 11 . . , a O**" ob priliki blagoslovitve ld J gilnf f ^ rte brizgalne od proštov. . J štva vi Mariboru v 6® -.A „„ vanu. Spored: Ob pol o brizgalne na občinski 1 brizgalne na odcuiski uT\zž&1® „fli9 * na blagoslovitev parne d vfl V ^ gasilnimi domom; ob P® ^ VCf .ja parno irt ročno -brizgal^ ^ raikanje rta veseliono P pokf1 .KjjeS* čisti dobiček namen Je ainr kupa parne Marmor, 31/ oMobra .1923; .T K B O n*.' Mariborske vesti. Maribor. 30. oktobra 1923. 'a Predavanje o ruski revoluciji, ki ga je s^no^' »Ljudska univerza«, ' O dobro obiskano. Predava- nj S. inž. Kukovec jo razdelil gradivo .a V prvem delu, M ga je po-jj ^Soči, jo očrtal zgodovino revoluciji) ^ncga pihanja v Rusiji. V Širokih risih, a jasno in! pregledno je opisal J*?* samodrštvom! in strujami, ki 'so kj. iz Evrope in ki so* našle na Ru- il. rodovitna tla. Prirojeni nagib K ek sfc 'fcost: '-remizmu, ki spada h glavnimi last-»ai iškega človeka, se je tekom' eko-stoletnega razvoja ruske revolucijo-inisli izcimil v socialistično skraj W*o’ P°ZIlamo P°d imenom boljše Kie T' ^ temeljito ir£ lopo zasnovanem dov'1 r!lske Politične in socialne zgo-^ ‘?10 se je g. predavatelj' dotaknil tuidi teeH t6Qielj,ev feocia)listi«riegai gibanja, je _ ^seJrii marksistične ideologije, ki se Jfj ,ra'2fila na Ruskem na razne načine, e^a se jo Vedno bolj razmetavala v ^onf^r10 ' Pr* Pednjem predavanju (vi ^Uk dne 5. novembra) bo g. inž. luči °VeC «liko Sedanjo rusko revo- lRje'Ie ^er bo s psihološko metodo ocenil bo n0vheuspeHe in1 uspehe. Morebiti se d >)Vl.s^a teden1 pozneje javna diskusija Tiv7 ruske revolucije. , fdil0 V zadnjem času se je zgo- Scst slučajev, da so nemški hišni po-^ain enostavn<> brez odpovedi dose- sa-i Plačajo to stranke J6 r -i° značilno, kako se Nemci SitiCsla *Svoji k svojim!« — iri le riaj-.Priporočamo slovenskim' hišnim!1 . nik 0 Jtiosarji zopet pričeli boj zoper '*ii)a ^ 0 °«ri’ mesa. Kakor znano, jeskle-j s''Ha občina pogodbo z iz vozni čar- ge« .... J?a fj. afkovičem, glede dobave cenejše !Pro(jj.^Sa in' P° mesarju Trofeniku v raGstni mesnici po 15—17 din., * Stane pri' drugih' mesarjih 25—26 mesarjemVseveda. 'ni všeč zato no-sPrejeti mesarja Trofenika v me-%]• sadra go. V četrtek pa so baje jilftf ^flitsarji Velik »bojni svet«, na ka-UDj^So se posvetovali, kako bi Se dalo Nevarnega konkurenta. Na to ne-k, ^ Postopanje mariborskih mesarij,V i stoje pod patronanco-klerikalcev, ^ ^aTnost dala najlepši odgovor s tem, ^Žotira mesarje iri! kupuje le pri na Rotovškem iri ria ^**e 1]fDl ^rsu. Ker je naval ria te štoj-•Vv’ je videti, zelo velik, bi kaza- i' • ^ ™eajn potrebo jih še pomnožiti. iska tlet. Torek 30. iri sreda £. j>0,a koncert polnoštevilne nar. žel. ^**žer >6 x^ravju> Začetek obl pol 20. uri i«! b?Hi j, a* šolsko mladino. Višji n 0^reflil» da ima šolska mla- *5^°}sk rruir^li<)rski-h šol od 5. ošriovrie-v navz£°r V porideljek dne ^ ure Pr«8^. da se udeleže v Gotziovi dvorani. Ta odlok jJJ da se višja šolska oblast zavete1 ^ . pa Pomon^j, umetniške priredit-prvia te vrste. Nolien, W°lsKfw8e ^edil koncerta itolažč ^^dino. Hvaležni smo našima .llra°tni,koma gospej Paniki ^ »ov ^ I/ičarju, 'da sta n- ^''ostrtj811, ^ ^ neclvom,no koristila da ,VzSoji naše mladine. Opoaar-oH rrredita Maša umetnika istega ^20 . 'atii zve^er v veliki dila. Ustanovni občni zbor Ligo se Ho torej žal zopet malo zavlekel. ml Na praznik Lindska knjižnica tj. vi četrtek dne 1. novembra no posluje zvečer, ampak dopoldne od M! 10.—Kil. ure kakor ob nedeljah. To velja tudi za vse druge praznike, ki padejo ma četrtek ali soboto. ml Tedenski izikaz o 'nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 21.—27. okt.: Erysipel ostalo 2, novih 1, ostane 3; griža ostalo 6, novih 1, ozdravljen' 1, ostaric 6; škrlatinka ostali 3, nov 1, ostari-e 4; difterija ostal 1. m Sptrememba posesti. Trgovino z mešanim blago mi na Koroški cesti 39 jo kupil od Sedanjega lastnika Beno Kra-gelja ljutomerski rojak g. Matko Seršen, s hišo vred, ki je tako prešla iz 'nemških v slovenske roke. V hiši je tudi umetno tiskarski zavod »Ažbc«. Trgovino s. Seršena vsem narodnim krogom topk> priporočamo! ni Preji el i sino od tvrdko Mastek & Karničnik obvestilo, da vslcd padca dinarja 15% znižanje ceni velja samo do 15. novembra. Toliko cenj. občinstvu v opozorilo. mi Kavarna Frankopan. Dane'9 v sredo 31. oktobra koncert. Igra priljubljeni tercet Postrežba točna. Za obileri obisk se priporoča Ivar.i Kokol, kavarnar. mi Mestno kopališče bo na praznik dne 1. novembra zaprto, vsled česar bo parna kopelj za dame sna razpolago v petek dno 2. novembra, ostalo dni tekočega tedna pa za gospode. m Nesreče in nezgode. Aleks Sofija, delavka v tovarni Doktor iri drug je dobila med delom želodčne krče. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico. Strojni kurjač j. ž. Ivani Lorbek je ponoči pri mazanju lokomotive zadel ob kolo, ki mu je zmečkalo desrio-nogo. Rešilni oddelek mu j c prožil prvo pomoč ter ga prepeljal na stanovanje. — Hlapec tvrdke Farič, Antoni Križanec, je v Cvetlični ulici a kolesom povozil nekega moža iri mu prizadjal več lahkih poškodb. Radi neprevidnega kolesarenja je bil prijavljen' iri bo moral plačati primerno globo. ml Nenavadna nezgoda. Včeraj popoldne se je zabavalo .na igrišču v Ljudskem! vrtu1 več fantov s tem, da 'so plezali ria zid, ki loči igrišče od starega mestnega pokopališča, Med drugimi, je plezal na zid tudi 'dijak J. K. Ko jo bil že na vrhuncu iri se je zmagoslavno postavil ria zid, se je razpadajoče obzidje udrlo in z TMŠeviriaJiIftj vred je padel deček na grob-nicočonstran zidu. Pod težo kamenja irt opeke se je tidal tudi pokrov grobnice iri fant je telebnil v grobnico na rakev, ki Se je tudi udrla iri! ria prestrašenega dečka so skrivnostno zrlo prazno votline mrtvaško glave. Hujše, kakor poškodbe, ki so kureči le lahke narave, je bil! strah, ki ga jo prestal deček v objemu mrliča. Pol nezavestnega so ga prenesli v bolnico, kjqr So ga kmalu zopet spravili ria nogo in poslali! domov. Obljubil pa jo sveto, da rie bo nikoli več plezal' ria pokopališki zid, ';. Koncert bo 9. riov. Že danes opozarjamo cenj. občinstvo na ta vsestransko zanimiv obisk odličnih gostov. Jesenske gosli. V najkrajšem času Se vprizoro Surgučeve »Jesensko gosli«. O tej drami bomo jutri obširneje poročali. _ Gotzovi' sn?Tlfl0r^ z izbVa-nim programom. irr!aj'° jav'Pi nameščenci ^ 5,5 treba posebej opozar- W j^j ^iški renome obeh virtno-nna5^ fizikalno občinstvo po-^,^0, ^ ^0-s-njih koricertov. Preverje-° ^0nCGrrt dno 5. novembra l n'kom ^ »a^ega priznanja. obenra Jv^-^osrovaška ttga v Ma- av -1.a,lrli odbor za ustanovi-^ pov6 ?sre-’V| Marihomi je dobil 'k I’a^rt8ke uprave vrnjena ^^1, popravka dveh1 točk' •TOite... \*o pa dobesedrf^ 'kbpiranri: Ši ; Narodno s!sdaKš?e. J REPERTOIRE: Torek, 30. okt. Travlata A. Sreda, 31. okt. Zlatorog, E. Četrtek, 1. Kov. Traviata, izV. Pri vseh1 predstavah' gostuje g, Zdcri-'ko Knittl, člani zagrebške opere. ; v i—n— »Zlatorog«. V sredo, 31. oktobra se postavno vprizori krasna Parmova opora »Zlatorog«, pri kateri bo pel partijo Ja-Jieza na Splošno željo občinstva zopet naš stalni gost zagrebške opere g. Zd. Knittl. Pri tej priliki bodi omenjerio, da 'se zanima za to Parmovo delo zagrebška opera. Zato bo v sredo 31. oktobra prisostvoval predstavi »Zlatoroga« ravnatelj zagrebške opere g. Kojnovič, ki želi' opero našega 'slovenskega skladatelja vprizoriti na zagrebškem odru. Travlata. Opozarjamo cenj. občinstvo, da pri današnji »Traviati« ne poje Alfreda g. Skriva nič, kot jo na lepaki h pomotoma objavljeno, temveč g. Zd. Knittl, člani zagrebške opere, ki nastopi — kakor smo včeraj poročali — petindvajsetič ria našem' odru. Zato jo riaša dolžnost, da današnjo predstavo obiščemo v čimveč-jemi številu, da s tem; počastimo našega odličnega in zelo priljubljenega gosta. Koncert Betetto-Šimene. Opozarjamo cenj- občinstvo, d® priredita v tuk. gled. koncert odlična člaria ljubljanske opere ECsiltoa BMmefnosf Umetniška kri. Opereta V treh dejanjih. Vglasbil E. Eysler. Kakor drugje, ■kjer se je doslej proizvajala ta priljubljena opereta, tako je tudi pri sobotni premijeri zabeležiti prav zadovoljiv u-speh. Sujet, kakor glasba, vse je prikup-Ijivo, tako da se delo močno povzdiguje nad navadno obliko operete zadnje dobe, ki imajo često trivialne iri banalne poteze. Glavno moško vlogo je podal g. Urvalek. Je igralec finega iri neprisiljenega nastopa, ki razpolaga s prijetnimi glasovnim miateri.ialom. Njegova igra, o-sobito pa v zadnjem! dejanju, ko podaja ljubimca, ki' spregleda ves položaj, ter hoče prikriti, da je bil zaljubljen, je bila zares dobro zamišljena ter podana z globokimi čustvom. Zraven! tega še razpolaga umetnik z jasno artikulaoijo, tako, da že lahko trdimo, da je pridobilo naše gledališče z njim1 ugledno moč, ki bode brezdvomno uplivala ria ugodeni razvoj operete. To pa moramo istotako trditi o g. Mitrovičevi, ki je podala glav-irio žerisko vlogo, subreto Leissrierjevo. Njene umetniške kvalitete so nam znane; pri dobri glasovni razpoiožeriosti je igrala z vidno vnemo iri s temperamentnostjo. Ini tretji zastopnik glavnih! Vlog je bil g. Rasberger, kot fabrikant Blank. S svojo dobro premišljeno iri! simpatičrio igro nam je podal istotako prvovrstno kreacijo, ter je osobito s svojo dovtip-riostjo iri 'S svojimi humorjem oživljal potek dejanja. Alfred (g. Skrbinšek) je bil v splošnem! ria miestu; pri živahnosti1 njegove oboževanke Leissnerjeve, pa bi lahko tudi njemu prišla kri malce v hi-treji tok, Prav! posrečena je bila Vloga majorja Leissnerja (g. HaTastovič). Bila jo to značilna pTikazen 'starega vojnika. Originalna je bila zakonska dvojica Sillemann-Betulijo (g. Kosač in gdč. Petkova). Prvi dober osobito v maski, druga s priznano, rieprisiIjeno-naravrio še-gavostjo, kar je vzbujalo arinogo smeha. Posebej omeniti pa moramo prvi, nastop v Samostojni večji vlogi gdč. Lubej e ve, kot hčere SiJiemiarinove. Ima vse predpogoje, ki: flfcm dajo upanji« na razvoj1 dobro nporabljivo subrete. Igra irt glasovni materija!, v zvezi S prirojeno živahnostjo, vse je bilo prav zadovoljivo. Ge. Kogejeva je bila dobro pogodena iri originalna gospodinja; zraven nje so še zastopali manjše vloge gdč. Viherjeva (garderobijerka), g. Govorov iri! Zehrer (Alfredova prijatelja), g. Tepavec (vratar), Tomašič {sodnik) iri Tovorniki (sluga). Zbor je bil zadovoljiv, kostumi feo bili prav lepi in primerna, maske posrečene in izrazite. Moramo zabeležiti lepo usprclo predstavo, kar je dokazal tudi živahen aplavz. Bilo je mriogo smeha iri razpoloženje pri občinstvu: je bilo vsled tega zadovoljivo. Režija g. TJrvaleka je bila dobro pripravljena in Spretno izvedena; muzikalno vodstvo' pa je bilo V priznanih rokah' g. opernega ravnatelja Mitroviča. Opereta, kateroi prištejemo k' najboljšim^ delom te vrste, katero je doslej proizvajalo naše gledališče, bode še gotovo večkrat zabavala naše občinstvo. H. D. x Knjige Slovenske Matice go dospele. Mariborski člani riaj jih' dvignejo pri’ poverjeniku g. R. Pleskoviču (Stross-mayerjeva ulica 26) proti doplačilu 10 D inpoštriirii 1.30 D. Obenem se bo pobirala članarina za leto 1923 v znesku 30 D. x Jubilej znamenitega češkega založnika. Naši založniki žal no stoje na višini, 'ki jo zavzemajo založniki pri velikih iri knlturriejših narodih. Tam je podjetnik, ki izdaja literarna in znanstvena dela, sam1 literarno in znanstveno izobražen. Le tak založnik lahko dela po določenem programu iri podpira stremljenja umetnosti in znanosti. Čehi so slavili minule dni tridesetletnico obstoja enega najuglednejših založnikov v Pragi, čigar lastnik in1 vodja je Jari Laichter. Vsi liati so prinesli povodom tega jubile-3a simpatične članke o možu dela iri prakse, ki jo toliko koristil idealnim smotrom' češke kulture. Laichter jc sam literat, zato je delal po programu in je prekosil založnike, ki so razpolagali z večjimi Sredstvi. V Laiehterovem' založ-isšle znamenje .zbirke:: >Vybor mam ..........-............... i cajlepšich1 spisu poučnych'«, »OtSzky a1 nazory«, »Českd politika«, »Dejiny literat tur« iri druga, ki vsebujejo monumorf-* talna znanstvena dela. Laichter je izdan jal tudi Masarykovo revijo »Nova Do-*i ba«. Takega založnika bd si tudi mi žeti lcli, zato navajamo Laichtera kot vz»r i resnega iri izobraženega kulturnega d^-lavca, ki je obenem dober trgovec. tj x Pisatelj Rudyard Kiplirig rektor vseučilišča. Sloviti angleški pisatelj ŠR..J Kipling jo bil izvoljeri za rektor j aj-Bikofcrj ske univerze v Saint Aridrewu. , Celjske vesti. Vsieli svetnikov daB Ha celjskem olrtK liškem pokopališču. Kakor običajno v&&< ko leto, zapoje tudi letos na dalij sponji* na naših rajnih' Celjsko pevsko društvoi pod vodstvom] g. Stanka1 Perca ria teli*; skem! okoliškem! pokopališču dve žaJop Stinki. _ 4 Na celjskem mestriem pokopaBŠču 3^ vojaška oblast nedavna uredila zapuščene vojaške grobove ter osnažila tudi iSten žice. Popolnoma zanemarjeni pa še težoj-vojaški del bolniškega pokopališča; Žfe*. leti je, da Se tudi tukaj varuje pdetetei! ea padle žrtve isvetovrie vojne. y. Prva hrvatska štedioriica y Celjn anS*-da tik pri kolodvom' Bove irioderrčo po*< slo p j e. Delo zelo napreduje iri Je x>ričaK kovati, da bo etavbai še pred riovitri tom' pod streho. To priliko pa 'hoče i J jati hotelir Uniona, ki je postavil y žini kantino, ki zapeljuje delavstvo 3c hKn1 potrebnemu! zapravljanju težko pridofiU; Ijenega zaslužka. Kdo iriu je dal za S« potrebno dovoljerije? Politična oHtesife riaj dai tozadevrio pojastnilo, ozirofflatj naj poseže vmesi iri.nedosfotteik tafaii o^*! pravi. 'Ji Celjsko riiestrio gledališče, ^'"cetrtefi^ drie 2. iriov, se vprizori izverfi a^off, sSiajgfti igra. »Mlinar in! rijegovta bSi0« baška, fra grob 550. Tendenca nestalna. ^ g Obtok bankovcev. Po izkazu! 'NaroS' fenke z drie 15. oktobra je znašal obtoK bankovcev 5.925.80 milijonov dinarjev in-se jo riaprami pretekleniu tedriu: zmarijšal zji 74i? miii jonov. Istočasrio je koviggkai’ podlaga, narasla od 447.9 niilijoaiovi g#' 4523 milijoriov dinarjev. •g Revizija tujih1 koncesij. Vse tuja koncesije, izdane inozemeem! za izkoriščanje gozdov, rudnih1 temov, vodnih1 sil1, železniških1 prog, melioracije terena itd. | bodo predložene v svrho revizije narod-ni skupščini, ker jo ugotovljeno, da mrio* go podjetnikov plačuje za današnje razmere neprimerno riizko odškodnino, do--čim’ delajo ogromne dobičke. g Dobava ovsa. Pri intendanturi Dramsko divizijske oblasti' V Ljubljani 'm l>0 vršila dne 14. novembra tl. ofertalria licitacija glede dobave 990.000 kg ovsa-. Predmetni oglas je v pisarni trgovske dtf j obrtniške zbornice v Ljubljani' interes&ri-rj tom na vpogled. g Mednarodna razstava v Havani. Od 9. do 24. februarja 1924, se bo vršila prva! mednarodna razstava v Havani (Kuba). Prospekti za razstavo iso interesentonS vi pisarni trgovske iri obrtniške zborsice rt Ljubljani ria vpogled. ■! ■ '• f ................................... MESTNI MUZEJ, Cankarjeva ulica, odprt vsako nedeljo od 10.—12. are, >Vstopaifl> X dinar. < Pohištvo jlastnih Izdelkov za spalne in je-fdiln« sobe najceneje v zalogi. | Šercer in drug, Vetrinjska ul. 2. 2175 30-23 ‘Učitelja opisne geometrije j za peto realko iščem. Ponud-• be pod „0pisna“ na upravo ■y lista. 2376 3-3 Bonbone — kandite — spe-cijalna trgovina Stolna ul. ,,',61.4. Na drobno, na debelo. 2405 Pozori Na Aleksandrovi oesti št. 8 se prodaja meso klg ! ' po K 68. K.. Šmisl. 2409 ©rva, premog, oves, koruzo, ra 'opeko, trgovsko opravo, voz, ir Šivalni stroj, avto proda An-fejsudrej Oset, Aleksandrova ee-£ sta 57-telefon 88. 2408 10 prodam hISo s sadnim vrtom f.«.in -dvema oraloma zemljišča |*na periferiji mesta za Dinar. te87,60&. Poizve se v pisarni tj K. Troha, Maribor, Slovenska F Ulica 2. 2407 3—1 Pritlično skladišče se vzame; i v najem. Naslov pove uprava r/-Tabora". 2399 2—2 s tem vsakogar, dajati moji-ženi Alojzi,ji. Golob, roj. Caf, denar sli denarne vrednosti, ker za te vrste dolgov nisem plačnik. Jakob Golob Selnica eh Dravi. 2403 zaj. Naročila samo na Benedikt Sechsel, LO»« ^jur kod Pilzna, Češkoslovaška. Poštna pošiljke 8re „»73 žjrjtk slovaške v Jugoslavijo krog 14 dni. Oblastno načelstvo JDS v ^arl ©dveMk Dr. RIHARD FANINGER sporoča uljudno, da je sporazumno z dediči prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega gosp. dr. Vladimira Sernec-a, odvetnika v Mariboru, Sodna ul. 14. 8—3 2394 v železnih sodih vedno v zalogi. Naročila sprejema: Vacuum Oil Coniparty, Petrolejska podstanica. Maribor, Meljska cesta 10, telefon štev. 344 2380 Is* dam. In .trohe kupite [najceneje, pri tvrdki 2166 Anica Traun | Itelborj Grajski trg 1. TOSECMiM Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjamo, da smo s 25. oktobrom 1923 cene vsemu blagu 1^* znižali za 15°|0. Vsakdor, ki si hoče svoje potrebščine za jesen in zimo po res nizkih cenah nakupih naj toraj ne pozabi si pred nakupom ogledati našo zalogo. Iflastek & Karničsiik, manufakturna in modna trgovina, Maribor 16 Glavni trg 16 2357 4-'3 JiMfaHkia MsjatelJ; jKoazftrdj Odjro^oifti njrasljuJ«_ Eudoli Q»ia. — OBalm„ Mssifeorska. ttekasm. ^ 'sesat' *T X B O Ki vjt.Amm 3?ierre Cotii Azijmda. j (Dalje). (17) fr’ Čez nekaj čaša je bilo videti, da so se Odpirala majhna, od starosti razgledana bizantinska vrata in na prag so stopilo kakor ParJžartke oblečeno deklice ter . metale godčemi medene piastre. •1 Slabše je bilo, ko sva došlai v Gal at o; bikjer ,na svotu nisem- slišal tako diso-< (načnih zvokov* kot eo mi fu udarili na nho. 1 Nihče si ne more predstaviti Hrupa, ki iso ga delali ljudje najrazličnejših jezi-; kov, med katerimi pa je prevladoval gr-‘ JŠki živelj. Umazano grško prebivalstvo ‘ 'so je grtetlo v gostih množicah, prihaja-• joče iz razkričanih zakotnih ulic, kavarn Ittifl gostiln. Ni si mogoče misliti, koliko ‘ pijanih moških in1 žensk se je opotekalo ! pa teni prostoru in polnilo ozračje z zo-prpimf glasovi. ij,;:...... XXVI. ji’ Spominjam se noči, ko je spremljala ] Kaš kajik na Zlatem rogu baj-kuš (sova), js Bila jo nmzla januarska noč; ledena teegla je pokrivala velike sence Stam-bula in padala liki fini dež na naše gla-ijve. Ahmed in jaz sva oprezno veslala v , Haiku, ki je najin peljal v E juh. ji, iVi fauarskeml pristanu sva Se previd--tu> ustavila in se izkrcala na samotnem mestu, ki je bilo naplavljeno z razbitimi čolni in z drugo podobno robo. Bilo je tp pod starimi zidovi bizantinskega dela Carigrada, na mestu, kjer "obl itpm času hi človeka. Kljub temu pa se je plazilo ha obrežju dvojo senc z -belo glavo in še skrilo pod balkon sa-fcrtotrto ležeče, napol porušeno hiše. Bili sta Azijada iti njena stara služabnica Kadidža. ! Pot je Kila pcrccej 'dolga. Tu in tani je •ipadala ah vodo rumena luč iz kake tur- sko hiše, povsod drugje pa jo vladala globoka noč. Ko smo plul! okoli nekega starodavnega poslopja/smo slišali glasove godbe in plesa. Bilo je to eno izmed velikih poslopij — črnih, na zunaj, prelestnih na znotraj — kjer stari Grki , Fanarioti, skrivajo Svoje bogastvo, svoje diamante in pariške toalete. . . . Nato jo slavnostno šumenje in’ bučanje zamrlo v daljavi irt je znova legla okoli nas mrtva tišina in tema. V tej tišini Smo slišali, da kroži nad čolnom neznani ptič. »Bu fena (to je slabo)!« je dejal Ahmed ih majal z glavo. »Baj-kuš mite je vprašala Azijada. (»Sova?«) Kadarkoli sta 'Ahmed irt Azijada govorila o verskih vprašanjih in turških običajih, nista hotela, da bi se bil jaz vmešaval v njune zadeve. »Bu čok fena, Loti,« je dejala čez nekaj časa irt me prijela za roko, »amma Sen... bilmezsin’.« (Slabo je, Loti... toda ti tega ne razumeš!.. «) Ne dvomim’, da je bilo poletavanje sovo v zimski noči iti Pad nami — skozi celo uro neobičajno in nekoliko tajin-stveno. To noč je bila voda v Zlatom1 rogu jako nemirna; padal je fini, ledeni dež, ugasnila nam1 je luč irt smo bili v nevarnosti, da nas dobi straža hašibdzukov, kar bi pomenilo, da bi bili vsi trije uničeni. Pri1 Balati: smo 'Srečali haike, polne jandiov (Židov). .Taudiji, ki bivajo na obeh Straneh, se po večerih obiskujejo ali pa se vračajo iz velike sinagoge. To je edini del Zlatega roga, kjer je po noči nemirno. Židje 'so poli VSO pot melanholično židovsko pesem', ki je čudno odmevala v tišini turiškega ‘mesta. Bajikuš jo še vedno poletavaT nad našimi glavami iti Azijada jo jokala od 'Strahu irt od mraza. Kako smo si oddahnili, ‘ko 'Smo Se u-‘stavili na ejubski obali in fce izkrcali na kopno! Preskakovali ‘Smo mlakuže irt naplavljeni les, zbežali urno čez zapuščeni trg, odprli potihoma vežne duri in jih oprezno zaprli za sabo, pregledali prazne ‘sobe v pritličju in prostor pod stopnicami, nato pa smo šli v kuhinjo in odložili premočeno, blatno obuvalo. Tu sva se z Azijado poslovila od Ahmeda ter vstopila v najino sobico, zaklenila duri in1 spustila zavese. V sobi se je širila prijetna toplota; kadila So dišala. Prihajale so ure razkošja. Sova je priletela za nami iti Sedla 'rta platano pod oknom’. Tu je še dolgo skovikala V mrzlo Hoč. Azijada, ki jo je utrudila naporna pot, je zaspala pri sovinem tajinstve-pem’ skovikanju. Iz oči so ji tekle solze. XXVII. Ejub1, 20. januarja. Včeraj se je končala rs fiaskom! velika mednarodna komedija gospodov udeležencev konference. Ko ise jim je vse izneverilo, ‘so excellertce odšle; poslaniki so začeli spravljati prtljago irt — Turki so bili prepuščeni Svoji usodi. i: / i !i Srečna pot tem: ljudem! Mi k Sreči ostanemo. V Ejubu so docela mirni in’ precej odločni. Zvečer se v turških kavarnah zbirajo bogataši irt revčki okoli istega omizja in’ si 'skupno razlagajo dnevne liste. Nekdo čita, a drugi strme poslušajo. Ne poznajo političnih prepirov pri absintu, kakor so običajni v za-padnoevropskik krčmah: v Ejubu goje politiko trezno in takorekoč pobožno. Ni treba obupavati nad narodom', ki rsi jo.ohranil toliko vere irt nehlinjene poštenosti! XXVIII. DarieS, 22. januarja, so ministri ir£ Vodilni funkcijonarji sklenili rta slavnostni seji irt soglasno kakor en’ mož, da Maribor, 3x, • - - - t vseh ^ odbijejo evropske zahteve, 12 lov cesarstva prihajajo depeta spomenice, zahtevajoče naglo o V tej skupščini se je pokaza.o no narodno navdušenje. Prvič v ^ ^ zgodovini so sedeli kristjani P° e”]a{ja hamedancev, grški in armenski Pr ^ poleg dervišev irt šej'ka-ul-is3aiaa sklepali o zadevah skupne dom°vin^ n&l vič so prišle iz mohamedanskih čuvene besede: »Naši bratje kristl® te Močni duh bratstva irt skupno5 ^ združil različna vevška liaz*ran'vatoli‘ marnskega cesarstva. Armensko- ^ ški prelat je imel pred skupščino ha ni nenavaden’ govor; Effendiji! ^ Pepel naših očetov počiva ^ ^ rojstni zemlji že pet stoletij. Izmfd . dolžnosti je prva dolžnost, brani 8fcoS; skupno grudo. Smrt jo prirodm z y|j Zgodovina nam! pripoveduje o državah, ki so se polagoma (;t naglo izginile s svetovnega torlS(( se je tedaj Previdnost odločila, ^ pravi konec naši domovini, haih S0 ^ ostane nič drugega, ko da Se ^ ni volji; ni pa vseeno, ali se ndanin ^ če ali pa umremo slavno irt jnnf5^}^ nas čaka sovražnikova kroglja, le.r|)t3! to, ako ji nastavimo prsi namesto tako bo naši domovini ohranje110^ no ime v zgodovini. Ncdavrto smo mirujoče 'telo, odkar pa smo dobi3 ^ Vo, je telo oživelo in postalo Danes smo bili prvič pozvani v to ščino; hvala za to gre Njegovem'^,^ čanstvu Sultanu in ministrom Porte! Od danes naj verska^»r* rte prestopijo praga naše vesti! mohamedanec v Svojo mošejo, 33 ^ v svojo cerkev; ali tam, kjer Sre šitev nas vseh, kjer gre za boj vraga, tam! 'smo vsi eno! Najlepše novitete Srajce od 60 Din, kravate od 12 Din, klobuke od 105 Din, Cepiče od 4’S Din naprej kupite 2230 samo v modni trgovini B. Veselinovič in dr. Maribor, Gosposka 26 po najnižji ceni! iti in i naznanjam, svoji lastni da hiši Slavnemu občinstvu uljudno otvorim s 1. novembrom 1923 v na Koroški cesti št. 39 trgovino z mešanim blagom katero je do sedaj imel v najemu g. Beno Kragelj, S skrajno ugodnimi cenami in skrbno postrežbo si bodem prizadeval, pridobiti si splošno zadovoljnost in naklonjenost svojih cenjenih odjemalcev. Vsled nakupa iz prvih rok, male režije ter solidnosti mojih trgovskih principov, bo si vsak redni obiskovalec moje trgovine prihranil mnogo denarja. Priporočam se z odličnim spoštovanjem Matko Seršen 2404 Maribor, Koroška cesta 39. Naznanilo« Srebrna kolajna 1952. - Častna diploma I. red* 1#S*' Vrtnarstvo in semenarstvo ^ rt IVAN JEMEC, MARlB? Razlagova ulica 11 — Slovenska ulic* J • • , i- i(J 0** naznanja cenjen, občinstvu in narodnim društvom, fla J g cvetličarno v Slovenski ulici ter se priporoča pri raznih prilikah za naročila P°roJ/’'g0b, fe*f. Šopkov za častike, aranžma poročnih vozov, svatbeni« ^ gt* ličnih dvoran in gledališč. Sveži in suhi žalni venci. ® 0||dH®' Postrežba točna. lice in lončnice. C*nB Ceneno češko Pefl®inj B» En kg sivega opuljenega JO0 j- 65 D{obi# pol belo 80 Din,r bel o 90 Wn, vr«t» zim asm razpisuje mesto strankinega tajnika Burski Soboti. •nfOtV*'” |Glede plače in drugih pogojev (^0_irlfcarj®'^ oblastno tajništvo JDS v Mariboru, C® j ulica št. 1, kamor je naslavljati tudi p°nU