QOMAČE 


v boleznih 

konj, govedja, ovac, prešičev, koz in psov, 

ali nauk, kako mora kmetovavec svojo živino rediti, ji streci, 
jo kermiti in ozdravljati. 

——**<&<|M>|||-3><SHE>«* 

Po nemški spisal 

t, m, mmmm* 


Od Potsdamskega kmetijskega družtva pohvaljena in priporočena knjiga. 

Ponovljena po devetnajstem natisu. 

S ŠTIRIMI PODOBAH. 

V CELOVCU. 

Natisnul in na prodaj ima Janez Leon, 
1866. 


Iz Rohlyesovega predgovora. 

JounetijŠko družtvo v Potsdam je pred nekimi leti sklenilo zdravnike 
povabiti, da bi pisali splošno živinozdravnistvo za kmetovavce po 
njegovem naeertju, in je obljubilo 25 zlatov od Miroslava tistemu, 
kterega delo bo za nar boljše spoznalo. 

Večletne skušnje v živmozdravnistvu so me poserčiJe, da sim 
se jez tudi tega dela lotil. Dogotovljeni spis sim družtvu poslal, 
ktero ga je z drugimi vred pretresovalo in za tiar boljšega zreklo. 
Ob enem me je družtvo povabilo, da naj leta spis natisniti dam. 

Pri sostavljanju spisa sim je trudil, kar je družtvo posebno 
naroČovalo, po domače pisati, se umetnih izrazov in visoko učenega 
razlaganja ogibati, potrebne reci kratko in vendar razumno povedati. 

Kjerkoli je bilo mogoče sim nasvetoval domačih zdravil; kjer 
pa domaČih nisim za dostojne spoznal, sim taksne izvolil, ktere se 
lahko dobivajo in niso predrage. Zakaj ozdravljanje bolezni se ne 
ravna po drago ti, ampak po moci in primeri zdravil. 

Moj dober namen, v kterém sim leto knjigo spisal, naj zagovarja 
pogreske, ki se tu ali tam nahajajo. 

r-~****<î>@'-*ôô^^^***-~" 


Predgovor prevoditelja. 

Hohlvesovo živinozdravniŠtvo je bilo v nemškem jeziku že devetnajstkrat 
natisnjeno, in v vec krajih tudi ponatisnjeno. Torej smem 
terditi, da Nemci kakih 50 tavžent iztisov tega zdravništva v rokah 
nnajo. Leto število priča, da so Nemei Eohlvesovo živinozdravniŠtvo 
za dobro poterclili. Mislim tedaj tudi Slovencam vstreči, ker jim ga 
v njih jeziku v roke podam. Da ga vendar z večjim pridom rabijo, 
hočem ob kratkem razložiti, kaj sim v izvirnem zdravništvu posebno 
važnega najdel, in kaj sim mu pridjal, da bi se kmetovavcam 
bolje prikupilo. 

Kar Rohlves v svojem predgovoru obeta, od konca do kraja 
svoje knjige spoinuje in je v resnici mož beseda. Znamnja bolezin 
in potrebne zdravila v sleherni bolezni kiatko in razumljivo popisuje 
tako, da poleg tega vsaktcri bolezin lahko spozna, od drugih enakih 
razloči, nas vetované zdravila naglo najde in pristojno rabi. Navadne 
operacije tako ratanko popisuje, da jih gledati meniš, in torej sam 
lahko izpeljuješ. Le kar v dodatku, število 10, od bomaskih muh 
pripoveduje, nisim mogel prav razumeti, ker nobene muhe s tem 
imenom ne poznam. Vendar dm prestavil, kar tamkaj od nje stoji. 
Morebiti da se tudi v naših krajih taksna muha nahaja, ktera je 
doslej prirodopisarjam neznana, ali pa z drugačnim imenom zaznamovana. 
Če je kje taksna muha, ki živino tako naglo pokonča, jo 
bo bravec tudi pod imenom bomašLe muhe koj spoznal, in svojo 
živino Škode varoval. Če je pa nikjer ni, naj mi bravci odpustijo, 
da sim bil toliko vesten v prestavljanju in tega stavka nisim izpustil. 

V navadnih boleznih domače živine so Rohlvesove bukve popolne, 
in ravno te bolezni kmetevavca nar bolj nadlegujejo. Pogostoma 
zdravnika klicati je težavno in predrago; vcasi tudi nevarno, 


v 

kedar namreč zdravnik daleč od kmetovavca stanuje. Nektere bo 
lezni se le morejo ozdravljati, ako je pomoc naglo pri rokah; prepozna 
tudi nar boljša pomoč je večkrat brez vsega uspeha. Kdor 
pa lete bukve ima in je nekoliko v njih izurjen, ne bo nikdar pravega 
Časa za pomoč zamudil. Kdor se pa hoče bolj natanko podueiti 
v podkovanju, spoznanju in razdelitve bolezni, v zdraviloslovju 
in v operacijah, naj se zraven Koblvesovega tudi poslúži ŽivinozdravniMva 
od dr. Bleiweisa in dr. Strupita. 

Kar se tiče poslovljenja Kohlvesovega živinozdravništva, nisim 
niČ važnega zanemaral. Zapopadek izvirnega spisa tudi v prevodu 
pepolnoma najdeš, in verh tega neke dostavke, ki so se mi posebno 
koristni zdeli, in ktere sim veedel iz Novic nabral. Trudil sim se 
vsako reč prav po domače imenovati in popisovati. Spodej bom 
še imena apotekarske vage in zdravil, ktere ta knjiga v raznih boleznih 
priporoča z nemškim ali latinskim imenom vred dostavil, da 
vsim zmotam v okom pridem, in da moreš potrebno zdravilo v kaki 
apoteki pod nemškim ali latinskim imenom tirjati, ako bi apotekar 
slovenskega imena ne zastopil. 

V ]ožejo rabo naj tisti, kdor se hoče te knjige pri ozdravlja-
DJu živine posluževati, saj kazalo in dodatek pazljivo prebere, da bo 
v sili naglo najdei, Česar mu je potreba. Ptujee v kaki štaeuni, 
ktera veliko lepega blaga, vsake sorte posebej na odločenih predalih 
hrani, semtertje tava in dolgo iše, ali clo ne najde, kar terjaš, 
akoravno blizo njega leži; izurjeni Štacunar ti pa blago, ktero si 
imenoval, v trenutku poda, Če bi mu bil tudi oči poprej zatisnil. 
Kazalo sim mislil po telesnih delih sostaviti, vendar sim pri Rohlvesovem 
ostal, ker je razložno, in se naglo pregleda. 

Izmed sledečih zdravil sim tiste, ktere se naj večkrat Špogajo, 
% zvezdico zaznamoval, da bi si jih kmetovavci, kteri mnogo živine 
redijo, priskerbeli in zmirej pri rokah imeli. Tako ne bojo nagle 
pomoči nikdar pogresovali, in tudi svojim prijatiam ali sos'edam, ki 

jih ravno potrebujejo, z njimi lahko na pomoc prišli. 
Kdor leto knjigo rabi, kakor mu priporočam, bo svojo živino 
Škode obvaroval, in si z majhnim trudom in z majhnimi stroški 
velik dobiček priskerbel; kdor pa roke na križem derži, in le Čez 
nesrečo in zaeopranje toži, temu ni pomagati. Kdor se sam zanemara, 
tega tudi Bog zapusti. 


Zdravila, 

AjbeSovo mazilo} Eibiscbsalbe 
Amoniakoví gumi, Ammoniak-
Gummi. 
Angelikne korenine, Angelika-
Wurzel. 

* Antimon, Spiessglanz. 
* Antimonové jetra, Spiessglanz-
Leber. 
Arman, Schafgarbe. 

* Arnika ? Wohlverlei. 
Bakreni vitriol, Kupfervitriol. 
* Beli ali cinkovi vitriol, Zinkvitriol. 
* Bljuvna sol, Brechweinstein. 
Bobrova stroja, Bibergeil. 
Bolus j Bolus. 
* Borovnice, Schwarzbeeren. 
* Brinjeve 
jagode, Wachholder-
Beeren. 
* Cinkovi vitriol, Zinkvitriol. 
* Cvetje tavžent rož, Tausendguldenkraut. 
Cutnična maža, Nervensalbe. 

* Encianove 
korenine, Enzian-
Wurzel. 
Euforbiovi gumi, Euphorbium-
Gummi. 
Galbanovi gumi, Galbani-Gummi. 
Galgankne korenine, Galgant-

Wurzeln. 

* Galun, Alaun. 
* Gamilcne cvetlice, Chamomillen-
Biüthen. 
Gjumberjove 
korenine, Ingwer-
Wurzeln. 

* Glauberjova sol, Glaubersalz. 
*) 
Namesti malvmga mazila beri in rabi 

Glistnik, Wurmsame. 
Hofmanovi tolaži viii cvet, Hoff


mann's schmerzstillender Liquor. 
Hrastova skorja, Eichenrinde. 
Hren, Meerrettig. 
Janež, Aneis. 
Jalapne korenine, Jalappa-Wurzel. 

* Kafra, Kampher. 
* 
Kafrovec, Kamphergeist. 
* Kamnovo olje , Steinöhl. 
Katran, Theer. 
! * Kolnležovc korenine, Kalmus-
Wurzeln , 
Kolofonia, Coiophonium. 
Kolokvinte, Coloquinten. 
Koprovo seme, Fenchelsame. 
Kobenilni salmiak, Liquor am


monii coccinellinus. 
*Kozlek, Baldrian. 
Kum, Kümmel. -
Lastovcno olje, Schwalbenöhl. 
Lesandra, Kuhblume. 
Lipanova mast, Aeschenfett. 

* Lopatika, Aloë. 
Lorberjovo olje, Lorbeeröhl. 
Lucnek, Wollkraut. 
* Magnézia, Magnesia. 
* Malvno mazilo , Pappelsalbe. *) 
Mastiksgumi, Mastixgummi. 
Medeni j esih, Honigessig, 
1 
Merslična detelca, Fieberklee. 

Mira, Myrrhen. 
! Mirna esencia, Myrrhenessenz. 
j * Mjilovec, Seifengeist. 
i Mlic, Butterblume. 

jagnedovo madlo. 


Nadhlorek, Sublimat. 
Olje iz dežnih červov, Regen« 

wurmöhl. 
Olje za Čutniee, Nervenöhl. 
Omam, Opium, 
Omanove korenine, Alantwuizelu. 

* Opiová aH omamova tinktura, 
Opium tinktur. 
OstriČne lusine, Austerschalen. 
Pelin, Wernmtli. 
PeterŠiljevo seme, Petersiliensame. 
Pimpinelne korenine, Pimpinell-

Wurzeln. 
Podleskovo seme, Läusesame. 
Prapret, Farrenkraut. 
Purliavka, Bovist. 

* Rabarbara, Rhabarber. 
Rožna voda, Rosenwasser. 
* Rudeee žveplo, Goldschwefel. 
Rutno perje, Rautenkraut. 
Salmiak, Salmiak. 
* Salmiakovec, Salmiakgeist. 
Senesno perje, Sennesblätter. 
Sivkovo olje, Lawendclöhl. 
Skamoni, Skammonium. 
* Sladic, Süssholz. 
Smurka, Bolus. 
* Solitar, Salpeter. 
Solitarjova kislina, Salpetersäure. 
Suková mast, Hechtfett. 
Svinčena belina, Bleiweiss. 

* Svinčeni izleČek, Bleiextract. 
* Svinčeno 
mazilo s kafro, Bleisalbe 
mit Kampher. 
* Španske muhe, spanische Flieger. 
TliedenSova ranna voda , Theden1sebe 
Arcpiebusade. 

* Teloh, Niesswurz. 
Terj ak, Th er í ak. 
* Terpentinovo olje, Terpentinöhl. 
Tormentilne korenine, Tormentül 
Wurzeln. 
Trigonolno seme, Trigonellafoenum 
graecum. 

* Vinski kamen, Weinstein. 
Vitriolni 
vinski kamen, vitriolisirter 
Weinstein. 

* Vitriolovo ali hudičovo olje, 
Schwefelsäure. 
Vodni kimelj, Wasserfenchel. 

* Voznik, Assan d. 
Voznikovi gumi, Assandgummi, 
* VratiČj Rainfarren. 
Zeleni volk, Grünspann. 
Zobnik, Bilsenkraut. 
Žvepleni balzam, Sehwefelbalsam. 
* Žveplo, Schwefel. 
Žveplokislina, ali vitriolovo olje, 
Schwefelsäure. 
Žveplo vi cvet, Schwefelblumen. 

Apotekarska vaga» 

1 
libra (funt) ima 12 une, 

1 unca 
1 lot 
1 kvintelc 
1 Skrupel 

n 2 lota, 
» 4 kvintelce ali drahme, 
» 

3 škrupelne, 

20 gr ano v. 

T) 


I'lliVI RAZDELEK. 

Od reje, strežbe in kermenja konj. 

«onjoreja je poglavitno sredstvo, blagostanje kmetovavca podpiraii 
in ohraniti, ker si tako za domačo rabo potrebne in dobre 
konje brez velikih stroškov priredi, in verh tega lepe denarje 
prejme, ako zamore kakega konja prodati. Torej bo gotovo 
vso pridnost na konjorejo obernil, in po tem, kar se mu tukaj 
nasvetuje, se ravnal. 

Narprej mora kmet za dobre, terdne in izverstne kobile 
skerbeti, in verh tega paziti, da se k njim celaki ali žrebci 
enake vlastitosti pripušajo. Lastnosti dobrega celaka, na ktere 
vsak tergovavee s konji gleda, so pa sledeče: 

Dobrega celaka glava je majhena in celem životu primerna; 
ušesa sta majhena in ne daleč saksebe; očesa velika, 
zvišana in bez madeža5 vrat je dolg, pod grivo ne preširok 
in ne po muhio raztegnjen. Persi morajo biti široke, ravno 
tako morajo zgorni deli sprednjih nog debeli in krepki biti; 
ako ste sprednji nogi tanki in šibki, nima konj nobene moči. 
Koleno mora biti od spredej široko, pisalo ali podkolenska 
cev pa in njena kita se mora od strani široka viditi. Beneelj, 
ali tisti del noge, ki je med benceljnovim členom in žilnatim 
svitkom ali krono, mora prav kratek biti, in ako je daljši^ s# 
per stopanju ne sme kriviti, kar bi dokazovalo slabost tega 
dela. Rožena stena mora biti krog in krog gladka brez ob~ 
ročev in brez podolgastih poklin. Spodnja plat kopita ali dila 
mora izglobljena, ne pa ravna biti. Sprednji nogi morate 
ravnotekoči stati, to je nogi morate na zgornjem in spodnjem 
koncu enako daleč saksebe stati. Tudi ne smete vnoter alj 
vzunaj obernjene biti, ampak morate naravnost stati. Koleno 

Domačo Živinozdravstvo. 1 


« 

ne sme sključeno, ampak cela noga noter do benceljnovega 
člena mora ravna biti. 

Herbet mora raven, ne potlačen, in život od plee do ledja 
okroglast biti, lakotnice ne smejo globoke, in kuki ne smejo 
visoki biti. Križ mora biti plošen alj okroglast, ne pa špičast 
alj potlačen. 

Ledje mora biti široko in čversto; skokni členi (Sprunggelenke) 
ne smejo biti šibki. Od skoknega člena noter do 
kopita morate zadnji nogi takšni biti, kakoršni ste sprednji. 
Zadnji nogi ne smete na tleh preblizo skúpej ; boljše je, ako 
na tleh dalje saksebe stojite, kakor zgorej. Tudi ne sme konj 
imeti kraka (Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne 
nadkosti na zadnji strani skoknega člena (Hasenhacke) . ne 
pipe (Piphacke^), ne lupine (Schale). Obedva jajca se morata 
dobro viditi. 

Lete lastnosti mora celak imeti, ki se za pleme priporoča. 
Vse lastnesti so vendar redko združene, torej je treba paziti, 
da celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. 
Tudi imonovanih pogreškov na nogah ne sme imeti. 

Navada, dveletne celake s kobilami na pašo goniti, je 
škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se 
kobile na paši rade vbrejajo, alj celak mora saj 4 leta star 
biti, ker je v leti starosti že odrašen in k plodenju že goden. 
Zraven tega mora pa tudi lep in močen biti, in imenovane 
lastnosti celaka imeti* 

V naših deželah so cesarski celaki v raznih krajih v ta 
namen določeni, da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih 
vbrejati pustijo. Zamuda na času, kierega na pofu do celaka 
potrebuješ, ti bo povernjena z lepim žrebetom, ki ga od 
lepega in čver^g a celaka dobiš. Vendar mora tudi kobila 
lepa in močna biti, in moraš jo o pravem času k celaku 
peljati. Na tako vižo dobiš žlahnejše pleme, ktero ima visokejšo 
ceno* Mledega konja vendar ne smeš poprej vpregati, 
kakor da je popolnoma odrašen in dovolj močan za težko delo. 

V nekterih krajih je napaka kobile, ki pridejo od celaka, 
z vodo polivati ali jahati, da bi breje ostale. Tako ravnanje 


3 

pa nic ne hasni, ampak le škodje. Veliko koristnejše je jih 
po pripuščenju v miru pustiti, alj, ako je treba, počasno domu 
jezditi. Zdravila in simpatetične sredstva, ki jih nekteri rabijo, 
da bi kobila breja ostala, nič ne pomagajo. Kedar je kobila 
živečna, iskrena, zraven tega močna in tolsta, in breja ostati 
noče: se ji iz vratne žile kaki 2 libri kervi izpustite, da se 
kervopolnost pomanjša in gorečnost potolaži. 

Pred štertim letom se ne sme kobila k celaku pripustiti, 
sicer so njene žrebeta slabotne in ne veljajo za težko delo. 

Znamnja, da se kobila goni so: Nožnice zunajni konec 
je otekel, torej se bolj vidi, kakor sicer, posebno na spodnji 
strani; na paši je kobila nepokojná, leta od konja do konja, 
razgeta, sramnico odpira in včasi 155 nje belkasto žlezo izpuša
» Kedar se lete znamnja zapazijo, je treba kobilo k celaku 
gnati. To naj se zjutraj zgodi, ako je mogoče. Dobro je 
zvečer ravno tega dne kobilo še enkrat k celaku pripustiti* 
Deveti dan je treba kobilo celaku bližati, da se vidi, ali ga 
še poželi, aH ne. Ako se imenovane znamnja kažejo, se mora 
kobila k celaku pripustiti; ako teh znamenj ni, ampak kobila 
berca, kedar se ji celak bliža, je treba kobilo odpeljati. Sle« 
herni deveti dan se leta skušnja ponavlja, dokler čas pripuščenja 
terpi, to je, od začetka marca do konca junija» 

Brejo kobilo je treba dobro kermiti in ji streči, zakaj ona 
opravlja z drugimi konji vred enako delo in verh tega žrebe 
redi. V pervih štirih mescih ni gotovih znamenj, da je kobila 
breja; pozneje se to takole za gotovo zve: Vstopi se zraven 
kobile in položi dlan na kobilni trebuh pred vimenom. Daj 
kobili piti in razločno boš čutil gibanje žrebetovih prednjih nog. 

Kedar se kobila ožrebuje, je hasnjivo, ako je človek 
zraven, ki nji in žrebetu pomaga. Zakaj kobila, ktera se 
v stali ožrebuje, se rada z zadnico, da bi si pomagala, na 
steno nasloni, in tako žrebe k steni pritisne in poškodova* 
Tem se v okom pride, ako se kobila v sredo stale spravi, 
da na prostornem kraju stori. Od storjenega žrebeta je treba 
kože, v ktere je zavito, odpraviti. Popkovnja se kaka dva 
palca od trebuha zavozla in pred zavozlanjem odreže, kar se 
tudi lehko opusti, ker se popkovnja rada pusti raztergati, kjer 


é 

se navadno zavozla. Smertnega kervotoka per žrebetu se 
nikdar ni bati. Nekteri imajo napako nitkaste reci iz žrebetovega 
kopita, koj ko je storjeno, populjiti, kar vendar ni potrebno, 
in je bolj škodljivo, kakor koristno* Nektere kobile 
daljši, nektere. krajši cas žrebe nosijo, torej je treba paziti, 
da se pri vsaki kobili pravi cas storjenja za gotovo zve. 
Nar bolj gotovo znamnje bližnjega storjenja je mleko v vimenu« 

Vzroki, zavolj kterih kobila negodno stori, alj kakor 
pravimo, da zverže, so: Ako jesen alj spomlad s slano pokrito 
in zmerznjeno travo na paši je; ako pozimi, alj per mokrem, 
merzlem vremenu po trudu zgreta dalje casa stoji in se prehladi. 
Torej se breja kobila zjutraj ne sme na pašo spuščati, 
dokler ni slana zginila, in zvečer je jo treba kmalo iz paše 
v stalo gnati. Da se ne premrazi jo je treba po dokončanem 
delu z dovolj veliko koeo pokriti. 

Drugi vzroki negodnega storjenja, kakor vdarki, stiski, 
se ne morejo odverniti, ako kobila z drugmi konji vred na 
pašo hodi. Sicer je treba breje kobile od drugih konj ločiti, 
in jih pretežkega dela in jahanja varovati. Nekaj časa prej, 
kakor ima kobila storiti, jo je treba na prostoren kraj posiaviti, 
da se lahko sprehaja; na letem prostoru naj tudi z žrebetom 
ostane, dokler ne more na pašo hoditi. 

Dostikrat se primeri, da kobila brez človekove pomoči ne 
more storiti. V taki potrebi se ji mora pomagati. Torej je 
treba, kedar se storjenje bliža, pridno paziti, da se ji naglo 
na pomoč pride. Sicer kobila pri napenjanju tako oslabi, da 
prepozna pomoč nič ne zda. 

Ako se pri storjenju žrebetovi nogi v prohodu vidite, in 
žrebe vendar ne gre naprej, je treba kobili s tem pomagati, da 
se za žrebetovi nogi vleče. Ako po tem ravnanju žrebe noce 
naprej, je treba pravo roko iz rokava sleči> jo do rame 
z oljem namazati, z njo poleg nog v proho*d seči, in slátati, 
ako morebiti žrebetova glava znak leži* 

Kedar glava znak leži, je treba žrebetovi gobec zgrabiti, 
in glavo naprej potegniti. Potem je zopet treba žrebe za nogi 
vleči in lahko pjde naprej. Opomniti se mora, da si tisti, kteri 


ö 

kobili na to vižo pomaga, poprej nohte gladko poreže, sicer 
bi vtegnil prohod alj žrebe raniti. 

Ako se pri stoijenju le ena noga vidi, ena je pa sključena, 
je treba na imenovano vižo v prohod seci, in sključeno nogo 
poravnati. Potem bo kmalo žrebe od kobile prišlo. 

Ako ste obe nogi sključeni, in tudi glava znak leži, je 
treba pervič eno nogo, potlej drugo in slednjič glavo naprej 
potegniti 5 in kmalo bo celo žrebe prišlo. 

Težko in nevarno je storjenje, ako žrebe v kobili napčno 
leži u to je s svojo glavo proti kobilni glavi obernjeno* 

Treba je motvoz krog skoknega člena enkrat na eni nogi 
djati in jo vun potegniti, potlej z drugo nogo na enako vižo 
ravnati. Kedar ste obe nogi zunaj, se žrebe počasno od kobile 
vleče. Leto ravnanje je nevarno, vendar sene sme opustiti 
, ako hočeš kobilo in žrebe poginenja rešiti. 

Pri takem storjenju se prohod navadno vname, kar se po 
oteklini na koncu prohoda spozna* Leto vnetje se zdravi, ako 
se kobili na vratni žili puša, da 2 libri kervi odtečete, in ako 
se sramnica z merzlo vodo pridno omiva. Ako oteklina raste, 
tedaj vnetje hujše prihaja, se daje kobili trikrat na dan po 
2 lota v poliču vode raztopljenega, čistega solitarja. Zraven 
tega je pa treba z merzlo vodo še pridnejše omivati, dokler 
vnetje in s tem oteklina ne neha. 

Po storjenju je treba kumerno kobilo dobro kermiti, da ima 
dovolj mleka za žrebe* Vendar se ji ne sme dajati jačmena 
alj režene moke, ker po taki kermi žrebe hitrico dobi, in slabo 
in trudno postane. Obilni oves it\ dobro seno je pri ti priložnosti 
nar bolj hasnjiva kerma. K^clar hodi kobila na dober 
pašnik, se trave nasiti. 

Po storejnju se kobila 14 dni dolgo ne sme vpreči, da 
si počije, in da se žrebe okrepča in more za kobilo hoditi. 
Med tem časom mora pa kobila z žrebetom vsaki dan na prosti 
zrak priti, da se žrebe sčasoma zraka privadi* 

Nektera kobila je tako zlobna, ali tako šegetljiva, da ne 
pusti žrebeta sesati. Leto kobilo mora en človek za glavo 
terdno deržati, drugi ji na tisti strani, na kteri hoče žrebe se



6 

sati, prednjo nogo vzdigniti, da ne more po žrebetu bercati«. 
Ako bi tudi zdaj ne dala pokoja, se ji nos v kljupo dene, da 
postane pohlevna. Tako se ravna tako dolgo, dokler žrebeta 
sesati ne pusti. 

Ako ima kobila premalo mleka za žrebe, kar se pri tistih, 
ktere so pervikrat storile, večkrat najde, ji je treba redivne 
kerme obilno pokládati, in kermi lanenih preš primešati. 

Ako se kobila zopet goni, jo je treba k eelaku urno pe-
Ijati, in lahko se vbreja; ako se leta cas zamudi, se alj ne bo 
kmalo gonila, alj se ne rada vbrejala. 

Se opomnim, da kobilam, ktere se v hlevu ožrebijo, pijače 
ne sme manjkati. Navodno so žejne, in některé v 24 
urah 6 vedrov vode popijejo. 

Ako je mogoče naj žrebe 6 mescev sisa; pri poznejih * 
žrebetih je tudi 5 mescev dovolj. Odstavljeno žrebe pride 
v hlev, ki je od kobile tako daleč proč, da se žrebe in kobila 
ne slišita razgetati. Žrebetu se od začetka le sena pokladá, 
in pozneje se ovsa privadi. Pervo zimo je treba žrebe dobro 
kermiti, da čversto raste in krepko postaja. Ako žrebe nima 
dovolj kerme, je slabo in kumerno, in paglavec ostane vse 
svoje dni. 

Pri nas je navada konje podkovati, torej se morajo žre-
beta o mladosti podkavanja privaditi. To se zgodi, ako se jim 
zdaj ena zdaj druga noga vzdigne, in po kopitu praska alj 
tolče; ako jim kovač kopita, kedar so predolge, poreže, kar 
se navadno vsak 3. mesec zgodi. Takšno ravnanje prinese 
dvojno korist: pervič se žrebeia podkovanja privadijo, drugič 
ostanejo njih noge lepe in ravne. Popačene kopita pridejo od 
nemarnosti žrebetovega oskerbnika. Ako žrebe ni pokojno, 
kedar se mu noga vzdiguje, se mu nos v kljupo dene. 

Hlev, v kterém žrebe pozimi stoji, mora biti gorek, vendar 
ne soparen. Torej je treba hlev dvakrat v tednu izkidati, 
za suho sleljo pod žrebetom vedno^ skerbeti, pri lepem vremenu 
žrcbe na prosti zrak peljati, in med tem časom hlev 
prevetriti. Ako je pozimi vreme neprijazno, in žrebeta ne 
moreš na zrak peljati, saj hlevno lino vsak dan odmaši, da 


7 

cisti zrak v hlev pride. Boljše je, ako ima hlev okna namésto 
lin 5 ker so temni hlevi vsaki, posebno pa mladi živini nezdravi. 
Kdor ima čas, naj žrebe vsaki dan štergla in s slamo 
dobro dergne. 

Žrebeta ne smeš na pašo gnati , dokler ni slana iz trave 
zginila. Vpregati ga ne smeš pred dokončanim tretjim letom 
ako želiš terdnega in terpežnega konja dobiti. Zakaj skušnja 
uči, da konji toliko dalje za rabo dobri ostanejo, kolikor pozneje 
so se žrebeta vpregle. 

Konjska kerma je različna v raznih krajih, ker zemlja ne 
rodi povsod vsake piče. Kjer toliko ovsa raste, kolikor ga 
konji potrebujejo, tam je nar boljše konje z ovsom kermiti. 
Kjer ovsa ni dovolj, tam se za stare konje reži vsame; mladim 
se pa ne sme reži dajati. Jačmen se starim in mladim 
konjem prileze, in je redivna pica. 

Trava se ne sme prepozno kositi, zakaj pozno košena 
trava ne le semena, ampak veliko redivnih delov zgubi. Kako 
dolgo se pokosena trava mora sušiti, da zdravo iu konjem 
hasnjivo seno da, se sploh po vremenu ravna. Vendar sç 
mora kisla trava močvernih senožet dalje sušiti, in bolj prevraeati, 
kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih 
senožetih prezgodaj pokosena trava da terdo in nezdravo mervo, 
po kteri konji in posebno žrebeta drisko dobijo, ktera jih 
slabi» Sladko seno iz visokih senožet je treba tako hraniti, da 
v začetku zime nar poprej na* versto pride. Ako je malo sladkega 
sena, se mora vse za žrebeta prihraniti. Kdor ima sena 
od poprejšnegaleta, ta ima nar boljšo kermo za zimski začetek. 

V nekterih krajih se konji poleti v hlevu s travo, detelo, 
zelenim ovsom, jacmenom a\j z zeleno grahorko kermijo« Pri 
takem kermenju je paziti, da se détela prezgodaj ne kosi; da 
se zelena kerma dvakrat na dan nakosi in vsa porabi. Zakaj 
zelena kerma visoko nakopičena se kmalo sogreje in nezdrava 
postane. Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati 
in lete rezanice konjem kermiti. Koliko kerme naj vsaki konj 
dobiva, se ne more na tanjko ustanoviti. Leto se ravna po 
velikosti konja, po težavnosti dela, ktero mora konj sveršiti. 


9 

Vendar za gotovo valja, da mora konj svojo kermo o pravem 
času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma 
mora biti z vodo poškropljena. Saj 2 uri prej, kakor se konji 
vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škod-
Jjivo j ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno koso 
pozobali pošenejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more 
kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo« 

Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena 
in potlej druge kerme. V poletni vročini je dobro5 kedar so 
konji seno pojedli, jim malo vode dati5 da ložeje in rajše 
zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je treba 
popolnoma napojiti. 

Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar 
boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato 
brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. 
Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro« 
Ako konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu 
s slamo dobro dergniti. 

Hlev, v kterém konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti 
temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto 
izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali 
ležijo« Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. 

Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj 
v hlevu statij ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo 
vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med 
tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega 
izpuhtijo. 

S slano pokrita ali zmerznjena trava ni le kobilam in žrebetam, 
kakor je bilo rečeno, ampak vsim konjem škodljiva. 
Višeje ko pašnik leži, bolj zdrava je trava na njem za konje. 
Ako ravno na višejih pašnikih manj trave raste, kakor na 
nižejih; je pa trava, ki na visoko ležečih raste, bolj redivna 
in bolj zdrava za konje od une obilne in dolge trave na nizko 
ležečih krajih. Tudi konji pervo rajše jedo, kakor poslednjo. 
Na nizko ležečih pašnikih je slabo ^reme; ktero mnogotere 
bolezni zbudi, konjem nevarno. Da konjem na nizkih pašnikih 


slabo vreme ne skodje, jim je treba sledečega zdravila Rajati« 
Vzemi eno Hbro naribane ruj ave hrastove skorje, eno libro 
zdrobljenih eneianovih korenin, eno libro zmletih brinjovih jagod 
ali borovnic« Lete reci dobro med seboj zmešaj, in dajaj 
na vodi po % lota na dan vsakemu konju* Boljše je, ako se to 
zdravilo konjem s piclo kermo zmešano po dvakrat na dan daje* 
Jednoletnim in dveletnim žrebetam se polovica tega zdravila 
daje. Tako ravnaš 8 ali 10 dni zaporedoma* Ako slabo 
vreme daljše terpi, je dobro leto zdravljanje ponoviti. 

Kedar ni mogoče sena zavolj deževnega vremena dobro 

posušiti, je treba konjem eno pest zmletih in s soljo zmešanih 

borovnic večkrat na kermo potrestá* 

DRUGI RAZDELEK. 


Od vzrokov, znamenj in ozdravljanja zunanjih 
konjskih bolezen, 

I. Poglavje. 
Bolezni gobca. 

Spredej na notrajni strani zgornje šobe postanejo včasi 
vodeni mehurčki, ktere je treba z ojstrim nožom prerezati, in 
s soljo ribati, da se ozdravijo* 

Kedar žrebeta druge zobe dobivajo, se včasi pripeti, da 
spodrinjeni zob ne odpade in novi zob vegasto raste. Torej 
je treba starega izpuljiti. 

Pri dveletnih ali triletnih žrebetih raste včasi zgornje ne-
bo čez zobe, kar jim je pri zobanju na poti. Treba je z ojstrim 
nožom skoz leto nebo dve ali tri zareze od zad do spred 
narediti. Jz rane naj se kri dobro izcedi, in potlej se rana 
z zmesjo iz medu in jesiha namaže, kar jo kmalo zaceli. 


Pod konjevim jezikom ležita dva pokrovčka Ječi enaka, 
kiera nekteri odstrižejo, ker menijo, da konje pri zobanju 
overata. Leto se ne sme storiti, ker pokrovčka pokrivata 
dva žleba za sline. 

Berzda vcasi rani gobec; kedar se to zgodi, se konj ne 
sme berzdati, dokler ni gobec zaceljen. Celi se pa gobec, ako 
se večkrat na dan z medenim jesihom riba. 

Berzdni člen jezik vcasi hudo rani. Eana se mora po 
vsakem zobanju s slano vodo cisto izmiti, in potlej z medenim 
jesihom mazati. To ravnanje se tako dolgo ponavlja, dokler 
rana ni zaceljena* 

Ako se konjem sline iz gobca cedijo, verh tega so tužni, 
zobati nočejo, glavo pobešajo; in ako se na jeziku in na nebu 
rane zapazijo: imajo konji belezin, kteri se ktirdej (Mundfauie) 
pravu Leta se ozdravlja, ako se vzame en komole 
dolga, psriec debela, gladka palica, ktera se na koncu cepi; 
v precep se kake mehke cunje potisnejo in dobro povežejo. 
V posodi se zmeša ena žlica medu, polič olovega jesiha in 
pna pest soli. V to zmes se cunje pomakajo, in z namočenimi 
cunjami se konjevi gobec trikrat na dan dobro izmivá. 
Tako se ravna, dokler gobec ni zdrav. 

Vcasi se naključi, da konj nagloma ne more zobati. Vzrok 
tega je dostikrat palčica ali kaka druga reč, ktera je bila v kermi, 
in ktera se je nad jezikom med zobe zaglozdila, da konj 
kerme ne more požirati. Pri takšni naključbi je treba konju 
železno lestvico v gobec postaviti, da odpert ostane, in da 
se lahko po gobcu pregleduje, kaj noter tiči* Ako se palcica 
zapazi, se z roko izpuli. 

Konjska kerma je v nekterih krajeh krompir ali kapus* 
Lahko se naključi, da konj prevelik kos krompirja alj kapusovega 
štora požre, ki v požiralu obtiči. Konju se sline iz gobca 
cedijo, on glavo steguje, in poskuša kašljati; z debelimi očmi 
plašno gleda in njegova žila naglo bije. Zabasani kos se veasi 
v požiralu še ošlata, vcasi se je že v persno dupljo pogreznul, 
in ne moreš ga ošlatati. V požiralu sedeči kos se na sledečo 


vižo v želodec porine: Konju se da železna lestvica v gobec, 
in se mu glava in vrat, kolikor, je mogoče, raztegne in izravna* 

Potlej se pahne 4 čevlje dolga, s sirovim maslom ali s salom 
namazana palčiea v požiralo. V ta namen nar bolj pripravna 
paleiea je ali terskovec, ali verbova palica mezincove 
debelosti. Na koncu palice se cuniea ovije in dobro priveze, 
da požirala ne rani. — Ako se zamašek ne da v želodec 
poriniti, ampak se žmirej v požiralu ošlata, je treba na levi 
strani vrata poleg požirala kožo prerezati, vse kar požiralo 
obdaja in zagrinja, rahlo odpárati, da se kaka žila ne 
poškodova. Odkrito požiralo se tamkej, kjer zamašek tiči, 
podolgasto prereže, in zamašek se vun spravi. Potlej se ranjeni 
robovi požírala lepo zašijejo in s kožo, ktero je tudi treba 
zašiti, pokrijejo. Dokler ni rana popolnoma zdrava, se konj 
z mehko kermo, postavim z mokrimi otrobami kermi. Rana se 
vsaki dan nekekrat z merzlo vodo omiva, in postane zdrava 
brez rabe kakih drugih zdravil. 

Imenovana operácia požirala jo pa nevarna, ker se lahko 
žile in čutnice poškodvajo. Torej je v taki nesreči treba živinskega 
zdravnika na pomoč poklicati, in le takrat, kedar 
zdravnika ni dobiti, se operacie podstopiti. Zakaj konj je 
v smertni nevarnosti, in se bo zadušil, ako mu ne pomagaš. 
Torej se z božjo pomočjo operacie podstopú Za naprej pa 
skerbi, da konj zdrobljeno kermo dobi, ktera mu ne ostaja 
v požiralu* 

II. Poglavje. 
Bolezen očes. 

Ako je konjevo oko oteklo, ako se solze iz njega cedijo, 
in trepavnice očesni jabelcek zakrivajo: je znamnje, daje oko 
vneto. Kaka dva maselca kervi je treba konju iz vratne žile 
izpustiti. Pri pušanju je treba kri v posodbo vjeti, ne pa na 
tla teči pustiti; sicer se ne more natanko presoditi, koliko kervi 
je že iz žile izteklo. 


í% 

Po preteklem času množtvo kervi meriti ni varno, ker krí 
včasi bolj počasno tece» Prave mere si si pa svest, ako posodbo 
poprej zmeria in zaznamvaš 1, &, 3 itd. maselce. Bolno 
oko je treba z merzlo vodo pogosto omivati, ali s svinčenim 
mazilom, kterému je nekaj kafre primešane (ung. alb» eamphorat) 
po zgornji trepavnici vsaki dan enkrat dobro namazati. 

Kedar se oteklina zgubi, poglej oko ali je zdravo, ali ne. 
Ako je oko z belo mreno pokrito, ktera se v 8 dneh ne 
zmanjša: je dobro skoz lice pod očesom trak zavleči, ali 
mazilo iz 1 kvintelca španskih muh, )n 1 lota sala za dlan široko 
na lice vribati. Hasnjivo je tudi konju namesto rezanice 
mokrih otrobov dajati, kterim se dvakrat mt dan po 3 lote 
glavberjeve soli primeša. 

Kedar izvira vnetje očesa od zunajnega poškodovanja, 
pomaga kervopušanje in omivanje z merzlo vodo brez vsih 
mazil. 

Kedar bolezin očes iz notranjih vzrokov izvira, je grozno 
nevarna,' in se izide v sivo slepoto ali cink v očesu. Pogosto 
ponavljanje očesne bolezni se mesična slepota, ali občasno 
vnetje očesa imenuje, zoper ktero ni gotovega zdravila. 

Dostav ek. 
Včasi pride bolezin očes od slabosti, in tiste konje navadno 
napada, ki so se ob slabem vremenu pasli. Konji, ki so 
v močvernih krajih izrejeni, so takšni bolezni bolj podverženi 
dounih, ki so se na visoko ležečih pašnikih pasli. 
Zimmnja, te bolezni so: Oko je oteklo, solze se iz njega 
cedijo, rožnica ali košena koža je navadno čista, včasi tudi 
otemnjena alj motna. Ako je rožnica čista, se vidi v vodi prednje 
očesne kamre sterjena meza (Limphe) sem ter tje plavati. 
Voda v kamri je zelenkasta. Skoz otemnjeno rožnico 
se ne vidi v očesno kamro, dokler se temnota ne zgubi. 

Od zunaj se oko s sledečim zdravilom zmiva: 

Dve pesti gamilčnih cvetlic se z dvema librama kropa poparite. 
Čez četertinko ure se gamilčna voda odcedi» V leti 
vodi se raztopita 2 kvintelca cinkovega vitrijola* 


V notranjo rabo služi sledeče zdravilo: 
12 lotov encianovih korenin, 
12 lotov kozlekovih korenin, 


12 lotov angeliknih korenin 
se v štupo zdrobi in dobro zmeša. Lete štupe se konju 2 lota 
po trikrat na dan na kermo potrosita. 

Sledečo vodo za oci tudi havalijo : 
2 libri rožne vode, 
2 lota svinčenega izlečka, 
4 lote Thedenšove ranne vode 
dobro zmešaj in z zmesjo petkrat ali šestkrat na dan oko 
omivaj. 

III. Poglavje. 
Oteklina čeljustnih %le% (Drüsengeschwulst^) 

Pri smoliki oteko žleze (Drüsen), ktere ležijo pod in za 
čeljustmi na zgornjem koncu vrata. Tukaj se zbira neka gnojna 
oteklina, ktero je treba takole ozdravljati. 

Vsaki dan se oteklina z gozjo mastjo dergne in potlej 
z ovčjo kožo, alj s suknom pokrije in poveže. Kedar se oleklina 
ognoji, se z ojstrim nožem prereže in gnoj odpravi. Da 
je oteklina že gnojna se spozna po mehkem mesticu na otekli— 
ni, iz kterega tudi dlaka izpada. Ako je bila oteklina velika, 
se ognojena za dva persta odpre, ako je bila oteklina majhena 
se luknja za en perst velika naredi. Paziti je treba da se rana 
ne zaceli, dokler niso vse vterdine zgnjile in ves gnoj se ni 
odcedil. Sicer se gnoj zopet nabira, kožo preje in ozdravljanje 
zavera. Preden se koža prereže, je treba dlako po oteklini 
prav čisto postriču Gosja mast se tako dolgo rabi, dokler 
rana ni zaceljena. Včasi več vredov na enkrat pod vratom 
najdeš, s kterimi je ravno tako ravnati, kakor sim rekel. Pri 
gnojenju žlez za čeljustmi gnoj včasi razje slinjake (Speicheigänge), 
in name&to gnoja se voda iz rane cedi. Kader kaj 
takega zapaziš, vzemi 2 lota lopatiknega izlečka, 2 Jota mir** 

nega izlečka, 2 kvintelca terpentinovega olja, in dobra jih zme



saj. S tem zdravilom pomoci tuljevi svaik, in ga, kar moreš 
globoko v rano potisni. Tako delaj dvakrat na dan, dokler 
ni rana zdrava. 

Vendar ne le na vratu, ampak tudi na drugih krajeh života se 
najdejo žlezave otekline, ktere je treba na rečeno vižo ozdrav-
Ijati. Vred je dobro na spodnjim kraju predreti, da se gnoj 
ložeje izceja; vselej je treba paziti3 da se rana prezgodej ne 
zaceli, in da se vsaki dan osnaži. 

Marsikteri se bo čudil da ne priporočam nobenega mazila, 
olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba, 
in z njimi se navadno več popači kakor popravi. Natura sama 
zdravi rane, ako le gnoj odteči zamore, in ako se rane snažijo. 

Kdor nima gosje masti, naj se poslúži mazila iz 4 lotov 
ajbešovega mazila, in iz 4 lotov loberjevega olja. 
Zajčja mast je bolj hasnjiva, kakor gosja mast, alj kakor 
poslednje mazilo, in kdor ima zajčje masti, naj se lete poslužu 

Pri smoliki je treba konje premrazenja varovati. Pozimi 
se ne smejo z merzlo vodo napajati, ampak s tako, ktera že 
dalje v hlevu stoji., Kedar konji v ti bolezni radi zobljejo, jim 
ne smeš nobenega notrajnega zdravila dati. Zakaj sama natura 
žene bolezin po vgnjidah iz trupla. V ti bolezni ne smeš 
vpregati konj k težkem delu, ampak jih moraš truda varovati 
in dobro kermith 

Ako so otekline tako velike, da sapa zaverajo, in da bi 
se konj lahko zadušil: se mora konju na vratu pušati in mu 
2 libri kervi odcediti. Potlej je treba oteklino naglo ognojiti 
in predreti. Ognoji se naglo, ako čebulne koščke v medu pečeš, 
in gorke na otoklino pokladáš. Kakor hitro mehko mestice 
na oteklini zapaziš, jo koj prederi. 

Dostavek. 

Kedar se oteklina in vred pod ušesom napravi, in gnoj 
slinjake razje, postane iz rane pijavka (Fistel), ki se ne pusti 
ozdraviti, dokler niso slinjaki zaeeljeni, in dokler se sline v ranó 
pocejajo. V ti bolezni se je treba poslužiti razbeljenega 
železa. Vzemi železo za pipno cevko debelo, ga dobro opilji 


in ogladi, potlej razbeli, razbeljeno po lesu podergnu Zdaj 
seži z razbeljenim želozom, ktero vedno, suceš do dna rane, 
ktero si poprej v (a namen preiskal, da veš kako daîee se 
razpostori. To ravnanje kake dvakrat ponavljaj. Razbeljeno 
železo pripali slinjake, sline se ne morejo več v rano cediti, 
in rana se celi. Pri leti operácii je koristno zunajno rano ne« 
kaj razprostoriti, da se z železom prostejše giblješ, in da se 
rana prehitro ne zaceli. 

IV. Poglavje. 
Davica. 

Znamnja te bolezni so: Konj ne zoblje, tudi ne pije lahko* 
Ako se sili vodo požirati, gre voda skoz nosnice nazaj na« 
mesto dolj v požiravnik. Ušesa so merzle, glava pobešena, sapa 
težka* Bolj ko bolezin raste, bolj konj piska in smerČi, nje« 
gov gobec je vroč in jezik je suh. Na spodnji strani vratu se 
oteklina ošlata, ako jo stisneš, konj velike bolečine občuti» 

Kakor hitro te znaranja zapaziš, moraš konju dve libri 
kervi iz vratne žile izpustiti, in mu tole zdravilo dajati : Vze-* 
mi pol libre medu, in mu primešaj 8 lotov čistega, zmletega 
soliterja» Ako je zmeša preredka, toliko moke prideni, da kašo 
dobiš. Tega zdravila namažeš konju štirikrat na dan, vsakikrat 
% lota z leseno lopatico na jezik. V oteklino na vratu se dva« 
krat na dan sledeče mazilo vriba: Vzemi pol lota zmlete kafre, 
perlji ji počasno 8 lotov lanenega olja tako, da se kafra 
v olju raztopi. Potlej še prideni 4 lote salmijakovca» Teh zdra« 
vil dobiva konj na rečeno vižo, dokler se popolnoma ne ozdravi. 
Pri ti bolejsni je treba konja premrazenja varovati, mu mlačne 
ne merzle vode piti dajati5 in kedar začne zobati, mu mokrih 
otrobov pokládati. Ako noče otrobov, se mu pa ovsa daje, 

V. Poglavje. 
Pijavka na vrata. 

Na zgornjem koncu vratu, nekoliko za ušesi, na desni ""ali 
levi strani grive se včasi pijavka naredi. Narprej se zapalsi 
oteklina na tistem mestu, na kterém pozneje pijavka sedi. Ako 


oteklino koj od začetka zapaziš, vribaj v njo 3 dni zaporedoma 
sledečega mazila: 

1 kvintelc zmletih španskih muh, 

% kvintelea euforbium - gumeta, 

? lota sala se dobro skúpej zmešajo« 

Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. 
Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj 
teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža 
poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane 
prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom 
pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so 
slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. 
Tako se po dvakrat na dan ravna, in sicer tako dolgo, dokler 
ni rana zdrava» 

Gnoj, ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da je 
rana snažna« 
Dostavek. 

Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je 
znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. 
Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) 
rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo 
proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora 
koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do 
pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim 
zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, 
da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo 
rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje 
zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se 
napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati« 
Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da 
se bo nevarna pijavka zacelila. 

VI. Poglavje. 
Otiska po sedlu. 

, Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo 
vodo vedno zmivati. Včasi je tudi zmivanje z žganjem in 
žajfo zdravo, po kterém oteklina kmalo mine. 


if 

Nekekrat vendar za oteklino pride voden mehur, ki se 
lahko v gobo preoberne. Vodeni mehur kaže okro^lasto višino, 
v kteri se voda pod perslom lahko spozna. Mehur se 
ozdravlja, ako se na več krajeh predere in voda iz njega iztisne. 
Kedar je vodeni mehur že suh, se namaže s tistim ma« 
zilom, ktero sim zoper oteklino vratne piavke priporočil. Potlej 
se mehur v miru pusti, in kmalo je popolnoma zdrav. 

Kedar od sedlovega tiska ožgalek, to je koža enaka sož* 
ganemu usnju postane, se mora vsaki dan z gosjo, ali svinja 
sko mastjo ribati. Koža se potem na robu nar poprej lupiti 
začne. Odlušeno kožo je treba s škarjami odrezati; ostalo 
pa zopet namazati in tako dalje ravnati, dokler se, ni vsa 
koža odiupila. 

Rana se potlej sama od sebe zaceli, Včasi se pod ož« 
galkom ognoji, in gnoj ožgalek vzdigne. Ako se to zgodi, je 
treba ožgalek, kjer se se derži, odrezati, rano zmiti, in š sož* 
ganim v prah zmletim podplatom postupovati* .Tako se rana 
zrniva, stupa in kmalo ozdravi. 

Ožgalkovi robi se tndi z mastjo godijo, omehčajo in odlušijo: 
potlej se ves ožgalek lahko izreze in osnažena rana 
z zmletim podplatom poštupa. .kdar se pa ne sme pripušati, 
da bi kovač s kiesami ožgalek izpuljil. 

Včasi se podkožni deli od sedlovega tiska zmečkajo, in 
potlej ognojijo. Ako je gnoj pod kožo ali ne , se čuti, kakor 
hitro oteklina vpade. Kedar je gnoj pod kožo, se mora koža 
predreti, da gnoj odteče; nikdar se ne sme čakati, da bf gnoj 
sam kožo prederl. Zakaj gnoj bi se Jahko med mišice vsedel, 
alj elo vezke ali kosti nagrizel. Zareza v kožo se mora, 
kakor vselej, tako napraviti, da gnoj iz rane navzdol teče* 
Kedar je koža prerezana, je treba s perstom v rano seči in 
jo dobro preiskati, ali ni globokejih gnojnih votlin, kakor je 
spodnji rob rane. Ako se gnojne votline najdejo, jih je treba 
do dna zrezati, da se ne more v njih gnoj nabirati, zastajati, 
in tako dalje jesti. 

Ako iz rane, ktero si na leto vižo iztrebil, kri več ne 

teče, lepo izmi rano in njene robe, potlej jo pokri s suhimi, 

DomaSe ŽivinozdraYstvo. 2 


mehkimi tuljamu Prihodni dan se rana zopet lepo zmije in 
osnaži, in potlej s tuljami, ktere so s sledečim mazilom namazane 
pokrije: 

Vzemi drojmo zmletega zelenega volka, 
mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, maivnega mazila, 
lorberjovega olja, terpentinovega olja, 
vsakega dva lota, in dobro zmešaj, da dobiš mazilo. Leto 
mazilo se imenuje zeleno, zdravno mazilo* 

Letega mazila se je treba posluževati, in rano gnoja 
snažiti, dokler ni zaeeljena. 

Vse rane na komu, ako so ravno globoke, se po tem 
mazilu ozdravijo, če le skerbiš, da se gnoj iz rane odteka, 
in se rana snaži. 

Enake otiske tudi po komatu pridejo in se ozdravljajo, 
kakor otiske po sedlu. Ako konj pri ozdravljanju počiva, se 
mu bojo rane hitrejše zacelile, ako ga pa vpregaš ali jezdariš, 
moraš saj paziti, da komat alj sedlo ne pritiska na ranjeno 
mesto, sicer bo rana hujša namesto boljša postajala, Kedar 
je otiska stara; kedar so se terdovratne piavke naredile; kedar 
so vezki, hrustanci ali kosti že razjedene : moraš konja živin 
skemu zdravniku zročiti, sicer ga zgubiš. 

VIL Poglavje. 

Hrom v nogi. (ßugtähmtmg.J 

Znamnja te hromote so: Kedar se konj prestopa, popisuje 
z hromasto nogo neki zvunajni krog, in jo manj visoko vzdiguje, 
kakor zdravo nogo. Kedar konja čez visok prag pelješ, 
ali čez visoko bruno: ne prestopi z hromasto nogo, ampak jo 
le čez potegne. To tudi zapaziš, ako konja ritinsko siliš. 

Ako tega švedranja ne spremlja kaka oteklina na zgor« 
njem bedru, ali na zadnji velki kiti; ako člen in bencelj nad 
kopitom ni otekel; ako nebene bolezni v kopitu ne najdeš: 
tedaj je konj gotovo v zgibi hromast, in treba je zgibo s sledečim 
zdravilom, ktero moraš pred rabo vselej dobro potresti, 
dvakrat na dan zmivati; 


Vzemi 4 lote lanenega olja, 

1 lot lastovčnega olja, 

3 kvintelee kamnovega olja^ 

3 lote terpentinovega olja, 

3 lote sivkovega olja (Lavendelöhl), 

1 lot olja za čutniee (IVervenöhl), 

1 lot olja iz dežnih červov (Regenwürmöhl)? 

2 kvinteica vitriolovega olja, 
in dobro jih zmešaj. 
5 alj 6 dni dolgo se vrniva s tem zdravilom zgiba alî 
spodnji del plec, in hrom je navadno ozdravljen» Kedar je 
hrom zastaran in to zdravilo ne pomaga, naj zdravnik trak za« 
vleče nad pleenim členom, kteri 12 alj 14 dni vleče, potlej 
se vun potegne. Ako hrom od zunajnega poškodovanja izvira, 
se na to vižo ozdravi. 
Hrom, ki izvira iz znotrajnih vzrokov, se ne da popolnoma 
ozdraviti. Konji bolehajo, kakor ljudje, po skernini (Gicht). 
Ako se skernina na kako mesto vsede, oslabi lete dele in vçasi 
hrom naključi Takšno hromenje se ozdravi, ali vendar se rado 
po verne. Taka je tudi pri konjskem hromu; večkrat je treba 
čakati, da ga natora ozdravi* Na plečih trak zavleči je v taki 
nadlogi edino zdravilo. Gnoj, ki se pod trakom dela, je treba 
vsaki dan iztisniti, krog zavleke z mlačno vodo zmivati, in 
suho kožo z oljem mazati. Tudi trak se mora vselej prema« 
kniti in sprati. 
Hromasiega konja ne smeš z delom mučiti^ in ako je 
ozdravljen, ga moraš še nekaj časa v mira pustiti, sicer ti 
zopet začne šantati* 

VIII. Poglavje. 
Otishe na persih. 

Ako se na persih po tisku komata oteklina napravi, je jo 
treba prav pogosto z merzlo vodo močiti, in včasi z žganjem 
in žajfnico zmivati. 

Močnejše zdravilo, ktero naglo pomaga, je sledeče: 


so 

Vzemi 3 lote svinčenega izleeka, 

2 lota kafrovea, 

, 1 libro vode j 
jih dobro zmešaj, in vselej pred rabo potresu Ako koža ni 
ranjena, pomoči s tem zdravilom večkrat na dan oteklino ; ako 
je koša ranjena, jo pomoči le trikrat na dan. 

Od koraatovega tiska izvira, kakor od sedlovega tiska 
ožgalek. Tega ozdravljaj na enako vižo, kakor je bilo v VI. 
poglavju povedano» 

Kedar se od tiska vred naredi, ga je treba na nar bolj 
mehkem mestu predreti. Leto mesto najdeš, ako s perstom 
vred ošlatuješ. Ako je vred toliko odpert, da se gnoj lahko 
iz njega izteka, se rana vsaki dan 5 alj 6krat z merzlo vodo 
pomoči. 6noj je treba pridno zmivatl, in rana bo kmalo zdrava. 

Včasi postane od komatovega tiska gobova, neobčutljiva 
oteklina. Ako jo hočeš odpraviti, jo moraš izrçzatn V ta 
namen prerezi oteklino naskriž, odgerni kožne kosce in čisto 
izrezi oteklino. Potlej položi kožne kosce na rano, in zaši 
zgornje tri kcrsee; spodnjega pa prostega pusti, da se gnoj iz 
rane lahko izteka. Bano večkrat z merzlo vodo pomoči, in 
otifij izcejeni gnoj* Ako se to poleti zgodi, in konj na pašo 
hodi, je treba rano vsaki dan enbart s terpentinovim oljem 
namazati, da se eervi v njo ne vgnjezdijo. 

Kože, ktera oteklino pokriva, se ne sme pri operácii nič 
odrezati, sicer bi na tem mestu tanjka kožica zrastla, ktero 
komat lahko ožuli. 

IX. Poglavje, 
Vgnjide na persiL 

Oteklina na persih se rada ognoji. Torej je jo treba vsaki 
dan z zajčjo alj gosjo mastjo mazati, da se hitreje gnoji. Kakor 
hitro na oteklini mehko mesto zapaziš, kjer jo hoče gnoj 
predreti, jo tako prerezi, da gnoj lahko navzdol teče. Kedar 
je vred odpert, iztisni ves gnoj iz njega. 

Rana ostane odpeifa, in se vsaki dan krog in krog z zajčjo alj 


m 

gosjo magijo maže, da vsa oteklina vpade in se zgubi. Gnoj, ki 
iz rana tece, je treba pridno umivati, in rana bo kraalo zdrava. 
Oíoklina včasi tako naraste, da konj iz hleva ne more; 
vendar se ti ni treba nic bati, ako ravnaš, kakor sim rekel. 

Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in 
lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol; tudi svinjska mast 
alj sirovo maslo je dobro. 

X. Poglavje. 
Goba na kolenu. 

Na kolenih sprednjih nog postane věasi po vdarku } vtisku 
alj drugem poškodovanju oteklina, ki se rada v gobo preoberne. 
Leta se s sledečim mazilom ozdravlja: 

Vzemi 1 lot španskih muh, 

1 lot evforbium - gumi, 

' ya lota rudečega žvepla (auripigment), 
dobro jih zmli, in jim prideni 

2 lota terpentinovega olja, 

4 lote svinjske masti, 

da dobiš mazilo. 
Tri dni zaporedoma gobo maži s tem mazilom, in sicer enkrat 
vsaki dan; potlej počakaj, ako se goba odluši. Navadno 
izpade dlaka na gobi, in kedar zopet raste, je treba vnovič 
3 dni gobo mazati. Zakaj po pervem mazanju se redko goba 
odluši. Kolikokrat je treba s tem mazilom mazati, ne morem 
povedati To se ravna po velikosti in terdovratnosti gobe. 

XI. Poglavje. 
Oteklina mike kite na sprednjih nogah (Sehnenklapp.) 

Kedar je velka kita na sprednji nogi otekla, irt konj hromata, 
je treba oteklino takole ozdravljati: 
Vzemi 2 lota zmletega salmijaka, 

1 libro štupe rudeče smurke, ju 
mešaj z vinskim jesihom, da gosto mazilo dobiš, vribaj tega mažila 
v oteklo kito in potlej toliko tega mazila na kito namazi. 


if 

da en perst debelo leži. Med benceljnovkn članom in kole«* 
nom ovij nogo s suknenim kosom» 

Slednjič zmešaj 1 libro vinskega kisa z 1 libro vode in 
in razstopi v zmesi 2 lota salmjaka. Vsaki dan trikrat 5 namreč 
zjutraj opoldne in zvečer vlji nekaj teraztopline za sukno5 da 
mazilo na kiti vlažno ohraniš. Mazilni okladek pusti na kiti 
dva dni5 potlej ga z novim namesti. Tako ravnaš, dokler se 
oteklina ne zgubi, in noga ne ozdravi. 

Ako je bolezin zastarana, se težeje ozdravi, vendar moraš 
2 ali 3 tedne na to vižo oteklo kito ozdravljati. 

Ako se po tem ravnanju oteklina ne manjša, jo maži 2 dni 
zaporedoma s tistim mazilom, ktero sim v X. poglavju zoper 
kolenovo gobo priporočil. Ako ti leto mazilo pomaga, se ga 
dalje poslúži; ako pa ne pomaga; ali ako je oteklina že terda, 
si sledeče zdravilo napravi, ktero je prav hasnjivo: 

Vzemi 2 lota štupe španskih muh, 

2 kvintelca evforbiuma, 

1 lot mastiks-gumeta, 

1 lot kolofonije, 

1 lot žafranovega obliža (Safranpflaster), 

1 lot terpentinovega olja, 

6 lotov cerne smole, 
in si obliž napravi iz njih. 
Da si pa obliž napraviš, moraš imenovane reči v glinjastem 
piskru na žerjavici razpustiti. Kedar se je obliž toliko 
ohladil, da na lopatici, s ktero ga hočeš mazati, ne dela več 
mehurjev; ga hitro z lopatico v oteklino vribaj, da skoz dlako 
gre in na kožo se vleže* 
Ako prevroče mazilo namažeš, se cez 12 ür odluši in 
z dlako vred proč pade. Kedar je vsa oteklina dobro namazana, 
se pokrije z mikano volno, ktera se na obliž pritisne. 
Obliž tako dolgo pri miru puglš, dokler sam ne odpade. 

Ako oteklina, kedar se je obliž ódlušil, še ni popolnoma 
minula, se leta obliž še enkrat napravi* Ako leto mazilo ne 
ozdravi otekline, je treba oteklo kito poleg noge ali podolgoma 
žgath 


si 


XII. Poglavje. 
Spahnjenje benceljnovega clena. 

Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega 
člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, in beneeljnovi 
clen je naprej nagnjen; in ako ravno konj na vsem 
kopitu stoji, je vendar benceljnovi elen naprej nagnjen. Pri 
hoji premika konj zgornjo nogo, kakor zdravo; spodnjo nogo 
nekteri konji naravnost na tla stavijo, neki eri na prednjLrob 
kopita »arprej stopajo, 

Vendar se benceljnovi člen nikolj ne zravna, kakor pri 
zdravi nogi. Pri nekterih konjih je člen vidno otekel], pri 
nekterih malo; gorkota je pa zmirej večja, kakor v členu 
zdrave noge. Spahnjeni člen se vsaki dan trikrat s tistim 
zdravilom zrniva, ktero sim zoper otisko komatov na persih 
priporočil«. Zmivati ga je pa tako dolgo treba, dokler spalinenje 
ni zdravo. 

Pri ti priložnosti moram svariti napčnega ravnanja, ktero 
je pri nekih kovačih v navadi, ki menijo, da so členové kosti 
križem sle, kterih je treba poravnati. V tem mnenju raztegujejo 
benceljnovi člen, in ga še hujše popačijo, kakor je bil poprej. 
Verh tega vbogo živino brez potrebe mučijo. Ako bi kosti 
križem šle, kar se redko pripeti, bi se gotovo dale ošlatati. 

Druga nepaka pri spahnenju benceljnovega člena je ta, da 
nekteri vzrok bolezni v nekem mehurju išejo, kterega izrežejo* 
Tako ravnanje pa vnetje množi, bolečine poveča, torej bolezin 
konja le hujša, ne pa boljša. 

Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne 

pomaga, je treba sledečega mazala dvakrat nadan v bencelj


novi clen vribati : 

Vzemi 8 lotov olja iz dežnih červov, 

4 lote olja za čutnice, 

4 lote kamnovega olja, 

% lota terpetinovega olja, 

in jih dobro zmešaj. 


XIII, Poglavje. 

Goba na komolcu. 

Na zadnji strani sprednje noge, in sicer na komolcu, se 
prikazuje bôlezin, kteri goba na komolcu pravimo. Narprej 
se tukaj zapazi oteklina in konj stopa nevkretno. Leta oteklina 
se zgubi po pogostem zmivanju z merzlo vodo. Kedar oteklina 
mine, zapaziš r#vno na komolcu okroglo višino ali neki žakeljc; 
v oteklini ali v žakeljcu najdeš rumenkasto vodo. Ako 
se voda v oteklini ali v žakelejcu zapazi, se z leve roko voda 
proti verhu pritisne, da se koža na verhu dobro napne. Po-
tem se napeta koža prebode z ojstrim nožom in vsa voda se 
iz otekline ali iz žakeljca iztisne* Kedar je koža, kjer je 
oteklina bila, že suha, se riba s tistim mazilom, ktero sim 
v X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. Ako si tako 
storil, pusti oteklino pri miru in poterpi, dokler goba odpade. 
Zdaj je goba odpravljena. Ce pa vendar še kako vterdino 
zapaziš, jo še enkrat s tem mazilom namaži. 

Ako je goba na komolcu stara, in torej vterjena, se je 
treba sledečega mazila posluževati: 

Vzemi: {Španskih muh, 

nadchloreka (sublimata), 

rudecega žvepla (auripigmenta), vsakega 1 kvintele, 

euforbiuma % kvintelca. 

Vse skúpej v štupo zdrobi in s 3 loti svinjske masti (sala) 
v mazilo zmešaj* 

Ako se namazano mesto zopet zaceli in z dlako zarase, 
ga vnovič s tem mazilom namaži. Leto ponavljaj tako dolgo, 
dokler ni goba popolnoma zginila. 

Vcasi se na tem mestu terda, kroglasta bunca zapasi, 
ktera je kakor oreh velika aĚ pa še večja* 

Leto bunco je treba prerezati in vterjeni gnoj, ki je ribjem 
jajcom podoben, iztisniti. Rana se potem sama od sebe ozdravi. 
Kedar je leta bunca gobnasta, jo je treba izrezati* 

Komolčna goba navadno iz tega izvira, da podkova na 
notrajni komole pritiska, kar se pri legi zgodi, ked^r konj noge 


iS 

pod se skerci, posebno takrat, kedar so štole predolge "In nerodne. 
Torej je treba konja ozdravljenega od gobe podkovati 
s podkovami brez stol, sicer bi se goba zopet naredila. Pri 
konjih, ki niso podkovani, se goba na komolcu redko z apa zuje. 

Dostavek. 
Goba na komolcu je včasi grozno velika, zastarana in 
tako vterjena, da se ne da odpraviti g temi mazili. Tako gobo 
je treba naskriž prerezati, 4 kožne kose odlupiti, in gobo iz<rezati. 
Kožni kosci se potem na rajro položijo, toliko obrežejo, 
kolikor je treba, da se njih robi ravno dotikajo. Leti robi se 
zašijejo razun spodnjega. Rano je treba z raerzlo vodo pogosto 
zmivati, da se vnetju in oteklini v okom pride. Ako pa 
gnoj sositek čez kake dni preje in se v rani gobnate reči povzdigujejo 
: je* treba v enaki meri vzeti belega ali cinkovega 
vitriola in žganega galuna, ju v prah zdrobiti in zmešati, 
Z leto štupo potresuj po enkrat na dan rano tako dolgo, dokler 
goba ne zgine, Potem se poslúži mazila nesvetovanega 
zoper otisko po sedlu v VI. poglavju. Z letem maži tako 
dolgo, dokler rana ni popolnoma zdrava. 
Drugo ojstro mazilo, s kterim se goba na komolcu, ako 
ni prestara in vterjena, ozdravlja, je sledeče. 
Vzemi; V štupo zdrobljenega dolgega popra 2 lota, 
eüforbia 2 lota, 
sivkovega olja 2 lota, 1 kvintelc 
terpentinovega olja 2 lota, 1 kvintelc, 
solitarjove kisline 1 kvintek, 
in jih zmešaj v mazilo« S tem mazilom maži kake 3 ali 
4 dni komolčno gobo, 

XIV. Poglavje. 
Volk. 

Po volku zbolejo konji, posebno žrebeta, ki se o deževnem 
vremenu pasejo. Tudi konji, ki pozimi v raztopljenem 
snegu in po mokri zemlji dan na dan hodijo, večkrat dobijo 
volka. 


Narprej se zapazi nad kopitom do benceljnovega člena 
oteklina, v kteri razsajajo hude bolečine. Zatorej konj noče 
nastopiti na bolno nogo. Zdravila zoper to bolečino nisim 
mogel najti. Treba je oteklino , prej ko je mogoče, goditi in 
predreti. Zatorej se oteklina vsaki dan enkrat z gosjo mastjo 
ali s salom dobro namaže. 

Oteklina se pri benceljnu, ali nad kopitom, ali na strani 
predre, in rjnjavkasta, smerdljiva sukrovica tece iz nje, ktera 
tudi nekaj kože odje. Ako razjedena koža ne odpade sama 
od sebe, jo je treba z ojstrim nožom odrezati. Rana se vsaki 
dan namaže z mazilom, ki sim ga v VI. poglavju nasvetoval. 
Tako se ravna, dokler rana ni zdrava* 

XV. Poglavje-
Lupina. 

Med beceljnovim členom in nadkopitom je še en člen, ki 
se nadkopitni clen imehuje. Vezki tega clena oteko pe spalinenju, 
ino za palec nad kopitom, posebno na stranili se izcimi 
oteklina, in konj postane krulav. Pri nekterih konjih se šantanje 
zopet zgubi, akoravno oteklina raste* Leta bolezin. ako 
se od začetka ne zatare, se pozneje ne da ozdraviti. 

Kakor hitro se oteklina zapazi, je jo treba vsaki dan 
dvakrat s sledcim zdravilom, ki se pred rabo dobro pretrese, 
zmivati: 

8 lotov kafrovca, 

2 lota terpentinovega olja. 

Kedar si že oteklino kakih 5 ali 6 dni zmiva!, prenehaj 
z zdravilom 3 dni, in maži oteklino z lanenim oljem ali 
s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj. Ce ravno 
dlaka izpade, moras vendar oteklino tako dolgo zmivati, dokler 
ni zdrava. Ako čez 3 nedele oteklina ne zgine, je treba 
zmivanje opustiti, in kakor hitro dlaka oteklino pokrije, se posfužiti 
mazila, ktero sim v X. poglavju zoper gobo na kolenu 
nasvetoval. S tem mazilom maži oteklino 2 dni zaporedoma, 
počakaj da se posuši, in na take vižo tako dolgo maži, dokler 
oteklina ne mine. 


m 

Ako je oteklina zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane 
zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika 
poklicati, ki oteklino žge. 

XVI. Poglavje. 
Ščetinje ali je%ji tok. 

Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi 

skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se see


tini* Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekierih 

pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni .vzrok je 

nesnažnosU Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki 

na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v stali noge ne 

odergujejo s slamo ino ne omivajo. 

Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge 

s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer 

v stalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim 

iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode* 

XVII. Poglavje. 
Nadkopitni nastop. 

Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto 
odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega 
vgnjide lahko postanejo. 

Rana se vsaki dan enkrat s tinto, kteri je ravno toliko 
vode primešane, pomoči. 

XVIII. Poglavje. 
Nadkopitne vgnjide. 

Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, 
ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni lirja posebne 
znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti* Vendar 
hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša, 

Kedar vgnjide iz poškodovanega nadkopita izvirajo, in 
kedar je gnoj kaki del kopita razjede!: je treba poškodovano 


28 

kopito do zdravega izrezati, sicer ga ni mogoče ozdraviti. 
Ako so se vgnjide po nadkopitu razširile: je treba s tenko 
palico luknje j iz ktere gnoj izvira, poizkati, in potem luknjo 
z majhnim, palec debelim, okroglim, razbeljenim železom izžgati. 
Ako je več lukenj je treba vsako posebej izžgali. 
Žganih ran ni treba ozdravljati, ker same od sebe ozdravejo. 
Kedar se ne ve, ali so vgnjide od poškodovanja nadkopita 
postale ali ne : se mora pod vgnjidami kopito blizo roba izrezati, 
da se bolj gotovo zve, od kod vgnjide izvirajo. Ako gnoj 
najdeš, je treba kopita, kolikor je poškodovanega, izrezati. 
Vsega kopita ne pusti odrezati, kar kovači radi delajo, da 
rana večja postane, ino da si pri ozdravljanju več zaslužijo. 
V rano se vlije zmes iz 4 lotov žganja in 1 lota terpentinovega 
olja; rana se potem pokrije s suho kodeljo in noga se 
obveže. Ravno s tem zdravilom se (udi mesto nad nadkopitom 
ozdravlja, kedar je bilo treba kopita odrezati, 

Kedar ni vgnjid v nogi, izvira bolezin gotovo iz poško» 
dovanja nadkopita* 

Včasi se v nadkopitnih vgnjidah velike zrasti najdejo. Te 
je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim 
nožom se pečati, naj navadnega vzame, ino naj si razbeljeno 
železo pripravi, s kterim kervotočne žile ožge in kri vstavi. 

Dostavek. 
Nar nevarnejše so tiste nadkopitne vgnjide, ki so na 
zadnji strani noge, in ki izvirajo iz napčno ozdravljanih podplatnih 
otisk. Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše 
leze in nožni hrustanec razje. Take nadkopitne vgnjide, ako 
se ne ozdravljajo umetno ali od zvedenega živinskega zdravnika, 
postanejo neozdravljive. Po sledečem návodu se vendar 
dajo popolnoma ozdraviti. 
Vzemi sondo ali pero, in jo porini do dna gnjile rane, da 
spoznaš globokost in pot vgnjid. Včasi vendar ni mogoče do 
dna rane seči, ker ima krivo luknjo. Pri slednjem primerleju 
je treba luknjo pri operácii preizkovatí. Operácia se takole 
stori: Luknja v nadkopitu, iz ktere gnoj teče, se od zgoraj 
doli za en palec široko izreze, in tudi kopito se ravno tako 


široko do dile odreže. Skoz odperto kopito se pride do hrustanca, 
ki se prereže, da se gnojni žleb najde* Dobro je dno 
gnojnega žleba z razbeljenim železom ožgavati; ker pa vendar 
razbeljeno železo ne doseže vsih strani tega žleba, je treba 
takole ravnati: Narprej se kri iz rane rahlo pobriše, in potem 
sejiekaj krepke vode (vodene solniterjeve kisline) v rano 
vlije. Leta voda gre v vse priluknje in razje vse, kar je 
gnjilega, ktero potem z gnojem vred iz rane izteče. 

Da pa kri, ki iz prerezanih žil vedno tece, operacie ne 
zavera in mudi : je treba bencelj terdo prevezati in tako kervotok 
vstaviti. Kdor operira, mora paziti, da zgornje kopitne 
strani preveč ne odreže, kar bi ozdravljanje zaveralo. Rana, 
ki se počasno celi, se vsaki dan enkrat z sledečim zdravilom 
pomoči: 

3 lote cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. 

XIX. Poglavje. 
Podplatne otiske. 

Podplatne otiske se navadno najdejo -v sprednjih nogah in 
sicer v znotrajnem oglu blizo kipe, zraven strele; le redko 
na zadnjih nogah ali v zunajnih oglih. Rade postanejo, ako 
se ogli pri kovanju izrezujejo, torej jih pri neokovanih konjih 
ne najdemo. Znamnja otisk so sledeče: Konj šanta, prej 
s sprednjim kakor z zadnjim delom kopita nastopuje. in po 
celi nogi se nobeden vzrok šantanja ne zapazi Pri takih konjih 
je treba dilo rezati, in posebno na znotrajne in zunajne ogle 
paziti, ali nimajo višnjevih ali rudeoih pik. Take pike so 
podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena 
sokrovica ali clo gnoj se pokaže. Tisti del dile, pod 
kterim otiske ležijo, je navadno bolj gorak, kakor ostali. 

Ako je kaki kos roga po gnoju že ločen, ga je treba odrezati. 
Za steno se sedaj nekaj žganja vlije, spotem s suho 
kodeljo pokrije m dobro preveže, da nobena nesnaga notro 
ne pride. Da se vnetje tolaži, je treba dilo in steno kopita 
za 2 persta debelo s frišnim kravjekom pokriti, ki se čez 
12 ur ponavlja* Ako meso v dilno luknjo sili? ga je treba 


30 

s štupo živega apna poštupati. Kedar konj nie vec né šanta, 

je treba luknjo s kodeljo zamašiti in s podkovo pokriti, ktere 

plat na dilni luknji je širokejša od ostalih plati, da se ne na


bira nesnaga v luknji. Tako podkovani konj je zopet dober 

asa rabo. 

Dostavek* 

Ako ni umen kovač konjeve noge preiskal, se lahko pri


peti, da se bolezin ne zapazi prej, dokler gnoj nadkopita ne 

razje. Takega konja je težeje ozdravljati. Pri tem je treba 

diio tako globoko izrezati, kakor globoko gnoj seže. V rano se 

bašejo tulje pomočene z raztopljino, imenovano v prejšnim po


glavju 3 lote belega vitriola v 1 libri vode, in noga se dobro pre


veže, Tako je ravnati, dokler ni nova dila na rani zrastla., 

Podplatne otiske, akoravno so se ognojile in izgnjile, rade 

gopet pridejo, in konj zopet šanta. Takole se pa dajo popol


noma ozdraviti. Dila in rožena stena tistega ogla, kjer se otir 

ska napravlja, se toliko izrežete, da kri teči začne. Potem se 

napravi podkova, ktera na tistem koncu, na kterém je rog iz


rezan, nima štole. Kaka 2 palca od tega konca dobi podkova 

štolo, in torej ne pritískaná mesto, kjer je otiskabila, in dila 

in stena se lepo zarastete» 

XX. Poglavje. 
Podplatni vbod in rokovanje. 

Kedar žebelj ali kakošna druga špičasta stvar konju pod-
plat ali strelo prebode, jo je treba pazljivo izpotegniti, da se 
ne odlomi in v nogi ne ostane. Potem je treba luknjo z ojstrim 
nožom razširiti, da gnoj, ako se napravi, lahko odteče J sicer 
bi se za rogom nabiral, ga razjedel, in nevarnost povekšaL 
V luknjo se žganja vlije, s kodeljo pokrije, noga s kravjekom 
namaže in obveže. Ako je že gnoj v nogi, je treba dile in strele 
toliko odrezati, kolikor je gnoj zadene. Ako se na mestu, kjer 
je rog odrezan, divje meso pokaže, ga je treba vsaki dan 
z živim apnom poštupati, dokler se rog ne zaraste. 

Ako je šebelj, ki seje v nogo vbodel, izpadel in mesto, kjer 
je tičal, se ne vidi: je treba dilo in strelo s kovaškim nožom 


31 

malo porezali, in kmalo se bo vbedeiio mesto spoznalo» Na 
tem mestu se s špičastim nožom globokeje reže In tudi gnoj 
najde, ako ga je žebljovi tisk včinil. 

Kedar konj nekaj casa po podkovanju šantati začne, je 
treba podkovo proc vzeti in sichern žebelj natanko ogledati* 
Na iieblju, s kterim je bil konj zakovan, se zapazi černkast 
gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj tičal, je treba izrezati, da 
se do gnoja pride» Potem se ravna, kakor sim prej povedal. 

Ako po izdertih žebljeh ne najdeš mesta, na kterém je konj 
zakovan: vzemi kleše in stiskaj rob kopita, kjer so žeblji 
tičali. Kedar konj z nogo zmikne, si na zakovanem mestu. 
Tukaj je treba poleg žebljove luknje rezati, da se do gnoja 
pride. 

Ako je zakovanje zastarano, in gnoj se je že močno raz» 
širil, alj clo na benceljnu ali na nadkopitu si luknjo odperl: je 
treba dile alj strele toliko odrezati, kolikor jo je gnoj razjedeL 
Sicer gnoj pod rogom naprej jé in ni ga mogoče ozdravili, 
V zdravilo vzemi 4 lote žganja, Jkterem 1 lot terpentinovega 
olja primešaš, in z zmesjo vsaki dan enkrat nogo obvežeš. 

Dostikrat se primeri, da kovači na ravno in ne votlo dilotudi 
ravno podkovo prikujejo. Taka podkova pritiska z zno-* 
trajnim robom na dilo in konj šanta. Kedar se kaj takega zapazi, 
je treba podkovo odtergati in jo. prekovati, da postane 
votla alj povišana na znotranjem robu. Taka podkova ne bo 
več tišala in konj ne bo šantal. 

XXI. Poglavje. 
Ohi lenje nog. 

Noge, ki imajo nizke pete in velike strele, se na terdih, 
kamnitih in ojstrih potih, ali po zimi aa zmerznjeni, bodeči ce« 
sti lahko ožulijo. Leto se spozna, kedar konj ne stoji na celi 
nogi, ampak le na pcrstih; kedar gredejoei konj ne stopa na 
peto. Poškodovana noga se spozua po večji gorkoti v peti in 
v streli, ako svoj dlan na konjovo nogo položiš* Pri teh znamnjih 
se mora strela s kovaškim nožom tanko izrezati, in potem 
na obeh stranih za en palec dolgo tako globoko razparati, da 


obilna kri teče. Tudi v peto se kake 3 ati 4 zareze naredijo, 
da kri iz njih teoe. Kedar kri iz zares nič več ne teče, 
se noga s kravjekom debelo namaže in dobro obveže. Ako se 
lete zareze in takošno pušanje kervi opusti, se pod strelo gnoj 
nabira, ki rog lekko popolnoma odje* Odločene strele kos je 
treba odrezati, kolikor je je gnoj spodjedel, da ne prid© gnoj 
pod dilo, in ne napravi dolge bolezni. 

XXII. Poglavje. 
Oteklina pod trebuhom. 

Oteklina pod trebuhom se konjem, ki so sicer zdravi, s sledečim 
zdravilom odpravi: 

Vzemi 8 lotov burgundské smole, 

4 lote solitarja, 

3 lote žveplenega balzama, 
dobro jih zmešaj, v 3 dele razdeli,-in daj konju vsaki tretji 
dan na tešče en del. Kedar si vse 3 dele porabil, počakaj 8 
dni, in ako oteklina ne zgine, si Vnovič napravi enako zdravilo. 
Dveletnemu žrebetu se polovica, in enoletnemu četertinka 
takšnega dela daje. 

Ako se enaka oteklina pri breji kobili malo časa prej, ko 
ima storiti, pokaže: se ne smeš nobenega zdravila poslužiti. 
Po ožrebenju oteklina sama preide. 

Prt kumernem konju, ali ki vedno težko vozi, ali kije 
bil dolgo časa bolan, služi sledeče zdravilo: 

Vzemi v štupi 8 lotov kozlekovih korenin, 

8 lotov encianovih korenin, 

4 lote arnike, 

12 lotov brinjevih jagod, 
in dobro jih zmešaj. 

Lete štupe se vsaki dan trikrat po Ž lota na kermo potrese. 
Tudi se konju na persih usnje pod kožo vtakne ali 
trak zavleče, k delu se manj sili in z zdravo obilno kermo redi. 

Da se oteklina hitreje razdeli, se seneni drob na vodi 
prekuha, in s tem tako gorkim oparkom, kakor ga more roka 
sferpeti, se oteklina trikrat uâ dan zmiva. 


XXIII. Poglavje. 
Popkna kila zrebet. 

Oteklina na popku žrebeta, ki se je storilo, imenujemo 
popkno kilo* Žrebe, ktero hočemo te bolezni ozdraviti, se na 
tla verze, kedar je pol leta staro* Potem se raztegnjena koža 
ki je pöpkna kila, zgrabi in s terdnim motozom spodveže, in 
motoz se kolikor mogoče nategne. Koža tako spodvezana odvmre 
in kila je ozdravljena. 

XXIV. Poglavje. 
Oteklina zilnjaka. 

Leta oteklina večdel izvira od nesnage po žilnjaku. Kedar 
se nesnaga po žilnjaku zapazi, ga je treba trikrat na dan 
z gorko vodo in mjilo (žajfo) zmivati, da postane žilnjak popolnoma 
snažen. Ako se razpokline in gnoj v žilnjaku zapazijo, 
ga je treba nar poprej osnažiti, in potlej z merzlo vodo 
večkrat čez dan izmivati, da se razpokline ozdravijo in tudi 
oteklina mine» 

Ako je žilnjak snažen in malo otekel, se m merzlo vodo 
večkrat omiva in ozdravlja* 

Ako je pa žilnjak hudo otekel, se rabi zdravilo, ktero sim 
v XXII. poglavju pervo zoper oteklino pod trebuhom nasvetoval. 
Za omivanje služi tamkej popisani oparek senenega droba. 
Tudi se pod trebuhom lahko trak zavleče, ali usnje pod kožo 
vtakne* Omivanja z merzlo vodo se tako dolgo ponavlja, dokler 
oteklina ne mine. 

XXV. Poglavje. 
Poškodovanje stegna. 

Leto poškodovanje izvira iz več vzrokov* Kedar se več 
žrebet skoz kake duri baše, se lahko pripeti, da s stegnom na 
steno pridejo in si svoje mehke kosti mečkajo* Pozimi na 
polzki poti žrebe lahko pade in si kukovico poškodje. Na 

DomaČo ZmaozdravstYO.


M 

nogi, které kukovie# je poškodovana, santa, in oteklina se 
vzdigne, která mečkano kost zakriva. Kedar oteklina mine, se 
stisnjena kost lahko vidi. Kakor hitro se oteklina zapazi, jo 
je treba z merzlo vodo večkrat na dati zmivati, in kmalo bo 
minula, in tudi šantanje bo nehalo. Stisnjena kost se pa ne da 
vec popraviti, zatorej je treba žrebet takega poškodovanja 
pridno varovati 

XXVI. Poglavje. 
Mromota na ledju. 

Leta hromota izvira iz trojih vzrokov. 

1. Notrajne mišice leidic se včasi tako raztegnejo, da konj 
kruljav postane. Takošno mertudenje se po sledečih znamnjeh 
spozna: Konj stoji, kakor un zdrav na nogi; kedar pa gre, 
vleee nogo za seboj. Notrajno stran dotičnc ledice najdeš 
oteklo. VČasi se le neka klobasa ne ledici zapazi, in ako 
s perstom klobaso pritisneš, konj nogo vzdigne, ker po tisku 
hudo bolečino občuti* Pri takih znamnjeh je treba rabiti: 
8 lotov svinčenega izlečka, 

4 lote kafrovca, 

2 libri vode, 

ktere reči se dobro zmešajo. 

S to zmesjo se otekle mišice trikrat na dan omivajo. 
Ako imaš priložnost konja v vodo peljati, ktera do otekline se-
že, ga pusti vsaki dan dvakrat četertinko ure dolgo v vodi 
stati; ako pa nimaš take priložnosti, omivaj oteklino z merzlo 
vodo po dvakrat na dan* Konja pusti pri miru, ker vsako napenjanje 
bolezin povekša. 

2» Po kaki sili se ledični člen lahko raztegne, kar se po 
sledečih znamnjeh spozna: Pri stopanju konj spodnje dele noge 
giblje, kakor zdrave; vendar so koraki bolne noge manjši, 
kakor zdrave. Kedar pa truplova teža na bolno nogo tiši, ali 
kedar konj zdravo nogo na kviško vzdigne, mika z bolno. 
Včasi se oteklina na ledičnemu členu zapazi, in člen je bolj 
gorak, kakor ostalo truplo. Ako si se prepričal, daje člen 
bolan, ga vsaki dan dvakrat s sledečim zdravilom zmivaj. 


Vzemi 8 lotov 
kafrovca, 

8 lotov mjilovca, 

1 lot terpentinovega olja, 
ktere dobro zmešaš. 
Ako se bolezin v 8 aH 10 dneh ne boljša, zmivaj člen 5 
ali 6 dni áoígo z zdravilom, ktero sim v VIL poglavju nasvetoval, 
in sicer enkrat na dan* Ako je bolezin po zanikernosti 
zastarana, in lete zdravila nič ne pomagajo, je treba 
uad členom trak zavleči, ki bo pomagal. 

3. Po hudi sili se kita,, ki élen veže, lahko razterga, ali 
členova kost iz svoje ponove stopi. Ali je kita raztergana, ali 
ne, se od „začetka bolezni ne more spoznati. 
Kedar pa to za gotovo zveš, ne moreš pomagati; zakaj 
raztergana kita se noce zarasti. Ako je kost iz svoje ponve 
stopila, ošlataš zraven člena neko vzdignjenost, ktera se pri 
stopanju pod kožo giblje* Pri tem primerleju je treba konja 
konjedercu dati. Zakaj, akoravno se kost v svojo ponvo spra,vi, 
se vendar člen ne da ozdraviti, ker se raztergana kita, 
ktera člen veže, noče zarasti* 

Dostavek* 

Včasi konj zavolj revmatizma, ali kerca v ledicah šanta. 
Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se 
ledice trikrát na dan dergnejo s cunjo, ktera je s kafro namazana* 
V notrajno rabo služi sledeče zdravilo : 

Vzemi 
v štupi 8 lotov arnike, 
8 lotov kozlekovih korenin 
3 lote voznikovega gumeta, 
1 lot kafre, 
dobro jih s sterdjo zmešaj in v 8 enakih delov razdeli. 
Vsaki dan daj konju 2 taka kosca. 

XXVII. Poglavje. 
Krak (Spath.) 

Leto bolezin kmetje malo poznajo, in so pri kupčiji 
z bolnimi konji oguljufani. Jih takošne škode varovati ? hočem 
krak natanko popisati* 


Krak se najde na notranji strani skoknega člena ali kolena 
zadnje noge. Neka povzdignjenost ali očevidni prestank le na 
eni nogi tamkej, kjer se na notranji strani pisala s kolenom 
veže5 je krak. Pri nekterih konjeh je leta povzdignjenost majhena 
pri nekterih velika, kakor kurje jajce. Redko se krak 
na obeh nogah najde. Nekteri konji po kraku šantajo, nekteri 
ne. Vendar je krak neki pogrešek ali neka pomankljivost, na 
ktero se mora pri kupovanju konj paziti; in vselej je nevarno 
takega konja kupiti. Včasi se popisarça povzdignjenost komaj 
najde, vendar konj šanta, kar prihodnjega kraka opominja. 
Konj včasi v stali z eno nogo na perstih stoji, in ako ga iz 
stale pelješ, šanta; pozneje pa zopet lepo gre. Leto šantanje 
je gotovo znamnje kraka. Tergovavei s konji tako živince vedno 
semtertje gonijo, da bi kupec ne zapazil šantanja. 

Krak ozdraviti je težka reč. Edino sredstvo,,ki bi znalo 
pomagati, je ogenj. Ako je zdravnik blizo, in gospodarju je 
na tem konju veliko ležeče, naj ga pusti od zdravnika žgati. 
Ako pa ni zdravnika blizo, se dva dni zaporedoma krak s tistim 
zdravilom maže, ki sim ga v dostavku k Xlii. poglavju 
nasvetoval. Kedar zdravilo odpade, in dlaka zopet zraste, je 
treba mazanje ponoviti. Tako se 4krat ali Skrat stori. S tem 
zdravilom boš saj šantanje odpravil, akoravno kraka ne boš 
ozdravil. 

XXVIII. Poglavje. 
Otishe v skoknem clenu. 

Na tem členu postanejo otiske na treh mestih: na podkolencu, 
na sredi člena in na obeh stranili. Te otiske se imenujejo 
prehodijoče. Še druga otiska se pokaže na sprednji bolj 
notranji strani skoknega člena, in ta otiska je nar bolj nevarna 
pri konjih. Ako se takošne otiske prikazujejo, jih je treba vsaki 
dan dvakrat ali trikrat z gorkim ribjim salom mazati, in salo 
z dianom dobro vribati. Ako so te otiske zastarane, salo nič 
ne pomaga, in treba se je poslužiti ojstrega mazila, ki sim ga 
v XIII. poglavju nasvetoval. 


3y 

S tem mazilom se mažejo otiskc dva dni zaporedoma. 

Ako tudi to mazilo ne pomaga, je treba otiske žgati. 

XXIX. Poglavje. 
Pipa. 

Pipa je večja alj manjša gibljiva oteklina, ki se napravi, 
kedar se konj vdari alj sune namesto, pod kterim skokna kost 
leži. Tudi iz notrajnih vzrokov veasi pride. 

Ako se pipa koj od začetka zapazi, jo je treba trikrat 
na dan z mjilo in žganjem omivati. Dobro je tudi jo večkrat 
z merzlo vodo pomočiti. Ako je pipa zastarana, vzemi: 

8 lotov kafrovca, 

1 lot terpentinovega olja, 
ju dobro zmešaj in z zmesjo enkrat na dan pipo omivaj. Ako 
se po ti zmesi ne manjša in je že zlo vterjena, se poslúži 
mazila, ktero sim v X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval, 
če pipa po pervem mazanju ne zgine, jo dobro 
osnaži in zopet namaži. 

XXX. Poglavje. 
Nadkosl na zadnji strani skoknega clena. 

Leta nadkost obs(oji iz majhene, podolgaste kostne otekline, 
in sedi na kiti, kjer skokni člen neha. Ona stori, da konj 
z nogo, na k t eri sedi, šanta. Leta oteklina se maže z mazilom, 
ktero sim v X. poglavju nasvetoval, in mazanje je treba 
tako dolgo ponavljati, dokler oteklina ne zgine popolnoma. 

Ako je ta nadkost zastarana in tako velika, da se s tem 
mazilom ne da ozdraviti, jo je treba žgati* 

XXXI. Poglavje. 
Oteklina na zadnjih nogah. 

Leta oteklina, ktera se veasi na eni, navadno na obeh 
zadnjih nogah napravi, se nar poprej nad benceljnovim členom 
pokaže, in izvira alj iz dolge staje, alj iz slabe kervú Pri 


38 

nekterih konjih je majhena, pri nekíerih je tako velika, da se 

po pisali čez skokni clen do lediee razširja. Kedar je oteklina 

majhena, in na beeeljnu sedi, se po pridnem gibanju, po zmi


vanju z merzlo vodo in po dergnjenju s slamo razdeli, kedar 
je pa velika in se po pisali razširja, je treba konju trak na krajčiču 
zavleči alj usnje pod kožo vtakniti, ga pridno prcpeljavati, 
in oteklino z merzlo vodo zmivati in s slamo ribati. Kedar 
oteklina, noter do lediee seže, je verh tega treba konju dajati 
zdravila, Jktero sim v XXII. poglavju na pervem mestu 
nasvetoval. Ako ste obe nogi otekle, je treba z obema no-
gama tako ravnati, kakor sim doslej za eno priporočal. 

. Včasi je eden, ali sta oba skokna clena otekla. To ote


klino je treba trikrat na dan s slamo dergniti in s sledečo 

zmesjo zmivati: 

Vzemi 4 lote svinčenega izlečka, 

2 lota kafrovca, 

1 libro vode. 

Imenovane otekline se včasi naglo razdelijo; vendar se 
v nekih dneh ali na eni ali na obeh nogah zopet prikažejo. 

Temu v okom priti, se na nogi, kjer je konj oteklino imel, 
zavlečeni trak pusti, in oteklina se ne po verne. 

Znotrajno zdravilo, ktero sim v XXII* poglavju na drugem 
mestu nasvetoval, je tudi pri leti oteklini hasnjivo. V omivanje 
je oparek senenega droba zdrav. 

Zakaj aromatična moc tega oparka z gorkotô zjedinjena 
da zopet tisto elastičnost delom, ki jih otekline varje* 

XXXII. Poglavje. 
Otishe na benceljnovem clenu. 

Koj nad benceljnovim členom, med pisalo in veliko kito, 
na zadnji ino na obeh stranih noge, se napravijo majhene, 
okrogle in mehke otekline, ktere tudi ptiske imenujemo. Lete 
je treba ravno tako ozdravljati, kakor sim v XXVIII* poglavju 
za otiske na skoknem in kolenovem členu nasvetoval 


m 

XXXIII. Poglavje. 
Mahovnice. 

Bolezin, ktera izvira iz ojstre, vodene mokrote pod beneeljnom, 
in ktera je s kostno oteklino združena, imenujemo 
mahovnice. Ako se Jeta spušaj zanemara, ali z napčnim zdravilom 
ozdravlja: se bolj in bolj razširja, beneeljnovi clen osipa 
in po pisali na kviško gre. 

Kedar se mahovnice zapazijo, je treba dlako cisto ostrici 
in mesta, kjer mahovnice sedijo, večkrat na dan močiti s sledečo 
raztoplino: 

4 lote cinkovega vitriola v poliču vode« 

Ako po tem zdravilu mahovnice ne zginejo; ako so že 
zastarane, po vsem benceljnovem členu razširjene, in kost 
močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod 
kožo vtakne in sledeče čistilo se mu na enkrat da: 

% lota lopatike, 

2 lota bluvne soli, 

2 kvintelca jalapnih korenin. 

Vse skúpej se v štupo zdrobi in z mjilo v svalek zmeša. 
Preden konj leto čistilo dobi, ga je treba poleti skoz tri 
dni s travo kermiti, pozimi mu mokrih otrob in malo sena 
dajati. Ceterti dan zjutraj na tešče se mu pripravljeni svalek 
da, in potem se na imenovano vižo tako dolgo kermi, dokler 
ne neha se čistiti. Po potrebi se čistilo čez 8 dni ponovi. 
Potem se čisto ostrižene mahovnice s sledečim zdravilom 
trikrat na dan močijo: 
Vzemi: 6 lotov cinkovega vitriola, 
6 lotov galuna, 
ju zdrobi in v poliču vode raztopi. 
Oteklina v mahovnicah, ako je ktera, se bo razdelila, 
kedar so mahovnice ozdravljene. Ako je pa oteklina razširjena 
in tako zastarana, da se ne razdeli sama od sebe, je treba 
krog benceljnovega člena, kjerkoli se oteklina kaže, rise en 
palec saksebi od zgoraj navzdol izžgati. 


Kedar so mahovnice tako zastarane, da se mesene zrasti 
rujave ali višnjeve barve, ktere bradovice imenujemo, na njih 
napravljajo: je treba lete bradovice z razbeljenim nožom porezati, 
in mahovnice ozdravljati, kakor je bilo rečeno, 

XXXIV. Poglavje. 
Ranjeni bencelj po ujzdni vervi. 

Kedar je koža le poškodovana, vendar ne popolnoma 
odergnjena, naj se dlaka na benceljnu cisto postriže, in rana 
naj se z merzlo vodo pridno vrniva, in kmalo bo bencelj zdrav* 
Kedar je pa bencelj odert, se je treba poslužiti mazila nasvetovanega 
v VI. poglavju zoper otisko po sedlu, ino ga enkrat 
na dan na rano mazati, sicer pa paziti, da se ne nabira kaka 
nesnaga v rani» Ako je rana nesnažna, jo je treba z mlačno 
vodo prej izprati, kakor se z mazilom maže. Leto mazilo se 

tako dolgo rabi, dokler rana ni zdrava. 
Ako se konju, ki z nogo v ujzdni vervi áli verigi visi, 
ne pomaga urno, se včasi tako poškodova, da ni le koža 
oderta; ampak da so tudi kite, ki pod kožo ležijo, mečkane 
ali pretergane. Kdor takošno rano z oljem ali mazilom maže, 
ktero iz samih mastnih delov obstoji: leta napravi klobaso na 
rani, ki je za palec debela in včasi še debelejša, in ki navprek 
benceljnu leži. Leta klobasa konja pri hoji zavera, se 
na blatni cesti odere in pri gibanju boli. Tako klobaso je treba 
izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Kedar se krasta 
žgane rane oluši, se mora rana s sledečo raztoplino dvakrat na 
dan močiti: 
Vzemi: 2 lota cinkove'ga vitriola, 
2 lota galuna, 
1 libro vode. 

XXXV. Poglavje. 
Bolezni repa. 

Rep se včasi na tam ali unem mestu odlomi. Ako se 
rana lepo celi, ni nebednega zdravila potreba; ako se pa 


41 

ognoji in gnoj kožo razje, se mora bolni kos repa odrezati in 
žile z razbeljenim železom ožgati. 

Včasi se pod repom bohu ali špehu podoben izrastek napravi. 
Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, 
in rana se mora neke dni zaporedoma s živim apnom poštu« 
povati. Gnoj se iz rane z vodo izpira in kmalo se bo zacelila. 
Pri ozdravljanju je treba rep na kviško privezati, sicer konj 
z repom maha, in si rano odera. 

Včasi se v repovi repi neka sokrovica napravi, iz ktere 
krasta izvira, in ktera se sme repni Iušaj imenovati. Zakaj 
leta lušaj je ravno tako zalrosljiv, kakor ta pravi, in vsi konji 
v stali ga kmalo nalezejo. Ozdravlja se ta lušaj s tistim 
zdravilom, ktero je v XXXIX, poglavju zoper garje nasvetovano 
bilo* 

XXXVI. Poglavje. 
Bradovice. 

Bradovice so ali suhe ali mokre. Suhe se takole lahko 
ozdravijo. Vzemi terdno in ovoskano nit, in z njo dobro oveži 
bradovico, ki se bo posušila in odlušila. 

Mokre bradovice so včasi polovici kurjega jajca podobne, 
so kervovidne in pod kožo z mesom zarašene. Takošne je 
treba z nožom čisto izlušiti, rano je treba z razbeljenim železom 
žgati, in kedar krasta odpade, enkrat na dan s živim 

apnom pošlupati, da se rana zaceli. Ako bradovicečlenu sedijo, je pri operácii paziti, da se členoviz nožom ne poškodovajo. 
na kakem 
vezki 
XXXVII. Poglavje. 
Otekline iz zunajnih vzrokov* 

Po padku, vdarku ali drugi sili se včasi napravi oteklina 
pri konjih. Kedar oteklina na plečeh, na spodnjem delu sprednje 
noge, na ledici, ali na spodnjem delu zadnje noge sedi, 
konj navadno šanta. Oteklino je treba trikrat na dan z žganjem 
in mjilom ribati, in včasi z merzlo vodo zmivati, da spehne* 


XXXVIII. Poglavje. 
Vredi 

Okroglasla oteklina, v kteri se večja gorkota čuti, in čez 
ktero je koža močno napeta, se vred imenuje. Leta oteklina 
se mora vsaki dan enkrat z gosjo ali svinsko mastijo, ali pa 
s sirovim neosoljenim maslom ribati. Kedar se mehko mesto 
na oteklini zapazi, jo je tukaj treba z ojstrim, špičastim nožom 
predreti, in gnoj iz nje iztisniti* Oteklina se mora tako predreti, 
da gnoj lahko iz luknje teee, torej se mora predreti na 
spodnji strani. Vribanje masti tako dolgo terpi, dokler ni 
vred zaceljen. 

Kedar se divje meso na rani pokaže je po Novicah, leto 
1855, stran 93 nar boljše zdravilo, če se notranja plat ene 
ali več suhih češpelj na rano pokladá in vsaki dan ponavlja. 

XXXIX. Poglavje. 
Garje ali grint. 

Na koži, zlasti na čelu, na vratu, na herbtu, po repu, na 
nogah itd. se večje ali manjše goline prikažejo, kterih koža 
se v majnih luskinah luši in je suha; — ali se pa mehurčki 
napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki 
počijo, se napravijo kraste, in pod temi se najdejo mnogokrat 
vgnjide, ki vedno večje postajajo, in v kterih se včasi mnogo 
živih, prav majhnih živalic najde. Kedar se garje pri kakem 
konju zapazijo, ga je treba od drugih ločiti in samega v kakšen 
kraj postaviti, da ostali konji garij ne nalezejo. Bolnega konja 
je treba z ječmenovim drobom obilno kermiti, ker dobra kerma 
ozdravljanje močno podpira. Takemu konju pušati bi bilo 
napčno, ampak sledeče zdravilo se mu napravi: 

Vzemi 8 lotov žveplove štupe, 

8 lotov antimona, 

4 lote vinskega kamna, 

6 lotov encianovih korenin, 

6 lotov brinjevih jagod, 
vse skúpej dobro zmešaj* 


Te stupe dobi konj na kermi po 2 lota trikrat na dan* 

Pet aH šest dni pozneje^ skoz ktere dni namreč štupe dobiva, 

se mesta, na kterih garje stojijo, s sledečim mazilom mažejo: 

Vzemi 4 lote dobro zmletega žvepla, 
4 lote čistega solitarja, 
ju zmešaj z lanenim oljem v redko mazilo» 

Leto mazilo dva dni namazano ostane, potem se s slede


čim lugom omije: Vzemi enake dele kurjeka in pepela, ju 

z vodo polij in četertinko ure kuhaj, Omiva se pa namazana 

koža z mlačnim lugom. 

Ako zdaj zapaziš, da koža ni popolnoma zdrava, še en


krat namazi mesta, ki so mazoljeste z imenovanim mazilom, 

in mazilo čez dva dni z lugom operi* 

Konjska priprava, ktera se je garjeve kože dotaknila, se 
mora dobro osnažiti. Nar boljše je jermene kaki čas v vodi 
namakovafi, potem z lugom omiti, in preden so popolnoma 
suhi, z ribjo mastjo namazati. 

Jasle, lojtra in stena, pri kteri je garjevi konj stal, se 
morajo z lugom oribati, in z apnom pobeliti. Komati in sedli 
se morajo z novo robo prevleči; berzda in ujzdna veriga se 
mora razbcliti; odeja se mora oprati; Čohalo in kertaČe in 
tudi cunje ali žima, s kterimi se je konj osnažoval, se morajo 
očediti, da ne okužijo drugega konja pri rabi. Vendar je ložeje 
garjeve konje ozdravi jati, kakor zdrave okuženja varovati, 
torej se v nekterih vaših garje vedno najdejo. 

Dostavek. 

Zoper garje ali grint tudi sledeče mašilo pomaga* 
Vzemi terpentinovega olja, in ravno toliko svinské mastí, 
zmešaj ju v mazilo* 

S tem mazilom se garje vsaki dan enkrat namažejo tako 
dolgo, dokler koža ni zdrava. Mazilo se pa s černim mji~ 
lom omije. 

Dobro je tudi garjeve mesta z mažom živega srebra enkrat 
namazati, in mazilo tretji dan z lugom omiti. 


XL. Poglavje. 
Serbecica in äergnenje konj. 

Kedar konja koža serbi in se dergne, brez da bi se vredi 
ali garjevi mehurčiki ali garjeve luskine na koži zapazile; brez 
da bi konj hujšal ali einžal: mu je treba 2 libri kervi iz vratne 
žile izpustiti; in je treba mesta, ktere konj dergne, pervie 
z žajfnico in potem z cisto vodo omivati. Ako serbeeica poleti 
pride j in ako je priložnost konja kopati, naj se to vsaki 
dan enkrat zgodi* Ako se pa majhni vredi ali majhne bule na 
koži pokažejo, naj se kraji, na kterih stojijo, z mazilom nasvetovanim 
v XXXIX* poglavju mažejo in potem z gorko 
žajfnico zmivajo. 

Navadno se serbeeica na repu napravi, s kterim konj, 
kjerkoli more, dergne in riba. Vzrok lete serbečice je ne« 
snažnost kože, za ktero se navadno premalo skerbi. Ta serbečica 
se takole odpravi. Repová žima se razdeli in koža 
s kertačo v gorki žajfnici pomočeno dobro dergne in snaži. 
Potem se koža dvakrat na dan z vodo, v kteri je sol raztopljena, 
pomoči. Ako je serbeeica zastarana, žajfnica in raztopljena 
sol nič ne pomaga; ampak treba je kožo, kjer se 
serbeeica kaže, narprej osnažiti in potem kauterizirati, to je 
poleg repa z ojsírim nožom plitve zareze v kožo eno zraven 
druge narejati. Kedar kri iz zarez teči neha, naj se dobro 
osnažijo in omijejo. 

XLI. Poglavje. 
Verv pri konji/h 

Červ se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste 
zvišane bule na raznih krajih života, ktere se predrejo, 
in sukrovico izcejajo. Včasi se zapazijo podolgaste otekline, 
ktere se zdaj predrejo, zdaj ne. Včasi ta ali uni del života 
oteče in majhni vredi se napravijo, ki bolj in bolj krog sebe 
razjedajo. Včasi se bule najdejo, ktere se ne predrejo. 

Kedar se takošno znamnje pri konju zapazi, ga je treba 
samega v kaki kraj postaviti, da drugih konj ne okuži* Daje 


se konju zdrava in obilna kerma , in trikrat na dan sledeča 
štupa, ktero je vendar treba z vodo namočiti, da je konj ne 
odpihne. Dva lota te štupe se vsakikrat s kermo zmešata: 

Vzemi 8 lotov amoniakovega gumeta, 
4 lote antimonovih jeter, 
2 lota rudečega žvepla, 
4 lote encianovih korenin, 
4 lote vodnega kimelja. 

Vse dobro zdrobi in zmešaj. 
Ako se zapazijo bule, ki so prederte in sokrovieo iztakajo, 
jih je treba z razbeljenim železom žgati. Kedar krasta, ki se 
je napravila, odpade, je treba rano vsaki dan enkrat s katranom 
mazati. 
Ako se je bolezin po dolgastih oteklinah naznanila, in 
ako so se otekline prederie, jih je treba vsaki dan z živim 
apnom poštupati, dokler ne delajo zdravega, to je gostega in 
belega gnoja. Potem se rane s katranom ali kolomazom zacelijo. 
Kedar se na oteklini vredi napravijo, jih je treba na 
enako vižo ozdravljati. 
Ako se je zgorej nasvetovana štupa, ki je za desetkrat 
pripravljena, že porabila, naj se skoz 8 dni nobenega zdravila 
konju ne daje. Potem se štupa zopet napravi, in kakor pervikrat 
daje. Navadno jo je treba dvakrat ali trikrat ponavljati, 
preden se červ ozdravi. 
Hasnjivo je konju o začetku bolezni usnje pod kožo 
vtakniti, ali trak na trebuhu, in na persih zavleči, in ju 14 
ali 16 dni pustiti* 
Ako se konju v leti bolezni iz ene ali druge nosnice cediti 
začne, in ako na ravno ti strani pod čeljustmi terde bunke 

dobi: se moraz červom zjedi 
koj konjodercu zročiti, ker se jenil, in nobene pomoči ni več upati. 
smerkelj 
XLII. Poglavje. 
Leta goba seGoba na komu. 
napravi na eni ali drugi strani, včasi na 

obeh stranili, in je od začetka oteklina, ki sčasoma raste, in 


46 

se pozneje predre. Iz nje teče redka, smerdljiva sokrovica. 
Ako hočeš ta vred ozdravljati, ga moraš po globočini in širjavi 
dobro preiskati. V ta namen vzemi debelo pletiljko, jo vtakni 
v luknjo in na vseh straneh poskušaj, kjer da bi globokeje 
sla. Kedar nar giobokejo votlino najdeš, porini pletiljko do 
dna, in poleg nje razparaj vred noter do dna, da se gnoj 
lahko iz vreda izíaka. Potem s perstom po rani preiskuj, ali 
nima še drugih votlim Ako kake najdeš, jih tudi razparaj, da 
gnoj iz njih izteče» Kedar kri iz rane teci neha, jo lepo obriši 
in osnaži in potem s suho kodeljo pokri. Prihodnji dan 
se kri iz rane rahlo zbriše, kodeljni svalk se s tistim mazilom, 
ki sim ga v VI. poglavju zoper otisko po sedlu nasvetoval, 
namaže, in na rano položi. Tako ravnaj dan na dan, doklef 
rana ni zdrava. Treba je pa vsaki dan pri obvezovanju gnoj 
iz rane cisto izprati, sicer se ozdravljanje zavera. 

XLIII. Poglavje. 
Od ran sploh. 

Konji včasi eez plote skačejo, in pripeti se, da na plotu 
obvisijo in si ojster kol v trebuh zasadijo. Ako skoz luknjo 
male čreva silijo, se mora konj, Če je mogoče, na tla vreči, 
in čreva se morajo skoz luknjo nazaj v trebuh zbasati. 

Potem se vzame močna šivanka s terdno nitjo, se prebodejo 
nasprotni robi rane, se skup zvlečejo in nit se dobro 
zavozla. En palec daleč od perve veze se napravi druga in 
tako dalej, da se cela rana zašije. Vendar ni zadosti nit le 
skoz kožo potegniti, ampak mora tudi skoz mišico ali meso 
iti, sicer bi vezanje ne deržalo. Zdaj se mora rana in krog 
rane brez prenehanja skoz tri dni z merzlimi okladki pokrivati, 
da ne oteče in se ne vname. Tudi pozneje se mora rana 
nekekrat na dan z merzlo vodo pomokovati, dokler ni popolnoma 
zdrava. Bolnega konja je treba kermiti z ovsom in 
vlažnimi otrobi, ne pa s senom ali slamo. 

Vse majhne in velike rane, v kterih je le meso poškodovano, 
in iz kterih gnoj lahko izteče, se ozdravljajo, ako 
jih z merzlo vodo večkrat pomočiš. Poškodovane kosti, vezke 
in kite je pa treba s sledečim zdravilom ozdravljati: 


Vzemi 2 lota mirne esencie , 

2 lota lopatične eseneie, 

3 kvintelce terpentinovega olja, 
dobro jih zmešaj. 
S tem zdravilom se kodeljni svalk pomoci in na peškodovanc 
dele položi. Rana se krog in krog s suho kode-
Jjo pokrije. 
Ako je kaki elen poškodovan, in rumena sokrovica obilna 
iz rane tece, kar je znamnje hude bolezni: se mora oteklina, 
ki je pri takih ranah grozno velika, vsaki dan 3 alj 4krat 
s sledečo vodo, vendar mlačno omivati: 
Vzemi 1 libro svinčenega izleeka, 
2 libri vode, 
in dobro jih zmešaj* 
Ako potem rumena sokrovica neha, se oteklina vsaki dan 
enkrat s salom (svinsko mastjo) alj pa, kar je bolje, s sledečim 
mazilom maže : 
8 lotov ajbešove maže, 
8 lotov lavorovega olja, 
se skúpej zmeša in rabi, ktero mazilo oteklino kmalo razdeli» 
Takošne rane suhota ali švint na tisti nogi, na kteri je 
oteklina, rada spremlja. Kedar otoklina na sprednji nogi sedi, 
se pleče sušijo, kedar pa oteklina na zadnji nbgi sedi, se suši 
ledica. Del, na kterém se suhota kaže, se s sledečim mazilom 
enkrat namaže : 
Vzemi 2 kvintelca zmletih španskih muh , 
6 lotov sala, 
in dobro jih zmešaj. 
S tem mazilom se pa rana ne sme mazati, zakaj mazilo 
bi rumeno tekočino zopet napravilo. 

XLIV. Poglavje. 
Prelom kosti ali kostolom. 

Ako si je konj kako kopt prelomil, ne trudi se ga ozdravljati; 
ampak konjodercu ga daj. Zakaj kostolomi pri konjih se 
ne morejo ozdraviti* 


TRETJI RAZDELEK. 


Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnili bolezia 
pri konjih. 

L Poglavje, 

Grizenje ali kolika* 

Znamnja lete bolezni so, Konj neha jesti, koplje s prednjima 
nogama, se vleže, in se večkrat proti trebuhu ozira. 

Od začetka bolezni ne leži dolgo, ampak naenkrat na 
kviško plane* Ako bolezin hujša postaja, se ne le na tla 
verze, ampak s nogami semtertje bije, z glavo maha in 
se valja. 

Kedar se takšne znamnja pri konju zapazijo, se mu mora 
iz vratne žile pušati, in dober maselc kervi odeediti. Potem se 
2 pesti gamilc v policu vode prekuhale, kuhovina se ohladi, 
skoz platno precedi in s pollibro lanenega olja, z 2 lotama solitarja 
zmeša, ktera zmes se, kedar se je solnitar raztopil, bolnemu 
konju v gobec vlije. 

Ako je kaka lekarija blizo, se po 1 lot voznika pošlje, ki 
se v vreli vodi raztopi, in imenovanemu zdravilu primeša, da 
je močnejše. 

Med tem, ko se imenovano zdravilo napravlja, je treba 
konja brizgljati, kar se takole zgodi: Vzemi gamilčnih cvetlic 
in malvnega perja, vsakega tri pesti, kuhaj jih v bokalu vode, 
jih precedi, potem poldrugo libro odlijT in ti poldrugi libri 2 lota 
lanenega olja primešaj, ktero zmes v brizgalo vliješ, in kedar 
je že mlačna, konju vderskaš. Brizglja je močnejša, ako 
zmesi prideneš pollota voznika, ali pa kvintelc kafre. Preden 
konja brizgljaš, se mu mora ritnik izprazniti. V ta namen 


naj kaka oseba rokav nazaj zaviše, roko z lanetlim oljem namaže, 
naj v ritnik seže, in kolikor more blata vun správu Da 
so pri tem opravilu dolgi nohti nevarni, ker ritnik lahko ranijo, 
je jasno, torej jih je treba poprej porezati in ogladiti. 

V mnogih živinskih boleznih so dristlje nar boljše in nar 
hitrejše zdravila, ino brez dristlje veasi ni mogoče živini pomagati. 
Torej naj si vsaka vas potrebnih brizgal na občne 
stroške priskerbi, in pastirji naj se vadijo in urijo v pravi 
rabi brizgah 

Ako po pervi dristlji in po per vem znotraj ne m zdravilu 
grizenje ne neha, se mora čez pol ure dristlja, in čez 2 uri 
znotrajno zdravilo ponoviti, in oboje se mora na to vižo tako 
dolgo ponavljati, dokler konj ni zdrav. 

Kdor dristlje ne more dati, naj konju kedar mu je ritnik 
iztrebljen žajfni kos v ritnik potisne. V ta namen se vzame 
novo pripravljene žajfe (kolikor frišnejša, tolikor boljša je), se 
obreze kos v podobi kurjega jajca, potem se namaže z lanenim 
oljem in s soljo poštupa. Leto žajfno jajce se, kar je 
mogoče, globoko v ritnik potisne. Kedar žajfno jajce s blatom 
vred iz konja pade, ga je treba zopet z oljem namazati in 
s soljo poštupati, in v ritnik poriniti. Tako se ravna, dokler 
grizenje ne neha. 

Ako žajfa konjevih črev ne odpre, se mora en palec debela, 
poldrugi čevelj dolga bezgova palica odrezati, sverž iz 
nje pahnuii, ogladiti in z oljem namazati. Na eden konec 
bezgove palice se natakne s tobakom nebasana pipa, in 
eden se v spraznjeni ritnik potisne. Potem se tobak prižge, 
in sapa, ki skoz ritnik noter in vun gre, bo ogenj živila, in 
dimno draženje bo čreva odperlo. 

Ako pa na leto vižo tobak ne gori, mora človek tobakovi 
dim skoz bezgovo cev v ritnik puhati, in blato, ki se prikaže, 
iztrebiti. 

Včasi konj, ki ima hitrico, po grizenju ali koliki zboli. Takemu 
se zdravilo od konca tega poglavja nasvetovano iz gamilc, 
olja, solitarja itd* daje, dristelj pa ne sme dobivati. 

Domače Zivinozdravstvo.


II. Poglavje. 
Zaperta scavnica hi kolika. 

Kolika j ki izvira iz zaperte scavnicc, se po sledečih 
znamnjch spozna. Konj se pripravlja, kakor da bi hotel scati, 
vendar nič vode iz sebe ne spravi. Potem se vJcže in z nogami 
scmt ertje bije, km al o zopet na kvisko skoči in se k scanju 
pripravlja. Kedar se taksne znamnja zapazijo, je treba konju 
vsake dve uri sledeče zdravilo naenkrat v gobec vljiti: 2 pesti 
zmletega peteršiljevega semena se kuhate v maselcu vode, 
potem se kuhovina odstavi od ognja in ohladi, in ohlajeni 
kuhovini se prideneta 2 lota solitarja. 

Zraven tega znotrajnega zdravila dobi konj vsako uro 
eno dristljo iz gamilc, malvnega perja in olja, kakor smo 
v I. poglavju rekli, pripravljeno* Vsaki dristlji se pa primeša 
polkvintelca zmlete kafre. 

Ako bolezin eez 2 uri terpi, se mora konju en polič 
kervi iz vratne žile izpustiti. 

Hasnjivo je tudi bolnega konja v ovejak peljati in na 
mestu, kjer konj v ovčjaku stoji, gnoj dobro premešati, da 
gnojni hlap na konja puhti. Po tem hlapu je bila zaperia 
scavnica že večkrat ozdravljena. 

IIL Poglavje. 

Smolika. + 

Ako konj kašljati začne, ako mu žleze pod čeljustima 
oteko, ako so njegove oči kalne in zagnojene: je konj po 
smoliki zbolel. Kedar konj v ti bolezni rad je in je vesel, 
kakor je bil zdrav; kedar konju mrteria brez težav iz nosnic 
teče: ne potrebuje nobenega zdravila; ampak treba je le dobro 
mu streči, ga ne presilifi, ne prehladiti. O lepim vremenu se 
mora vsaki dan prepeljavati ali prej ah at i. 

Ako pri znamnjch smolike materia ne teče iz nosnic, se 
konju, kedar se rad žre, vsaki dan trikrat po eni žlici sledeče 
stupe na kermi daje. Stupo je treba, preden se na kermo potrese, 
pomočiti in potlej s kermo dobro zmešati. 


51 

Zakaj konji ne ljubijo te stupe in jo odpihnejo, ako jim 
je mogoče. 

Vzemi 8 lotov encianovih korenin, 

8 lotov brinjevih jagod, 

8 lotov trigonelnega semena, 
v štupo jih zmli in dobro zmešaj. 
Kedar pa konj noce več zreti, se mora leta štupa z redkim 
medom ali sterdom v moeic zmešati. Tega močica se konju 
trikrat na dan, vsakikrat za eno kurje jajce, z leseno lopatico 
na jezik namaže. Pri smoliki je pozimi namesto navadne treba 
konju pogrete vode piti dajati. 

IV. Poglavje. 
Smerkelj pri konjih. 

Ako konju vlečljiva materia iz ene nosnice teče ; ako se 
pod čeljustjo te strani ena ali več terdih bunc zapazi; ako je 
mednosnična stena razjedena ali z majhnimi vredi posuta: se 
mora konj iz stale, v kteri več konj stoji, odpraviti, in on mora 
v drugem hlevu samoten stati, da se ne okužijo zdravi konji. 
Konjska roba, ktera se je pri sedaj bolnem konju rabila, kakor 
ujzda, komat, zagrinjalo itd. se ne sme pri nobenem drugem 
konju rabiti. Posoda, iz ktere je leta konj pil, in jasli, iz 
kterih je jedel, se morajo z lugom dobro osnažiti. 

Ako je konj mlad, dobro rejen in mednosnična koža še 
ne razjedena in brez vsi h vredov, se sledeča štupa poskusi: 

Vzemi 4 lote amoniakovega gumeta, 

4 lote žveplovega cveta, 

2 kvintelca rudečega žvepla, 

2 lota antimonovih jeter, 

2 lota voženka, 

4 lote encianovih korenin, 

4 lote brinjevih jagod , 
jih v štupo zmli in dobro zmešaj» 

Komur se leta štupa predraga zdi, naj s sledečo poskusi: 
4 lote omoniakovega gumeta , 
6 lotov žvepla y 


3 Jote antimona, 

2 lota voženka, 

4 lote encianovih korenin, 

4 lote brinjevih jagod, 
ktere se v štupo zmeljejo in dobro zmešajo. 
Te stope dobiva konj trikrat na dan , vsakikrat 2 lota na 
omočeni k er mi. Verh tega se mu eno usnje na persih, eno na 
trebuhu pod kožo vtakne. Pri rabenju te stupe mora konj 
zdrave in obilne kerme dobivati 5 nar boljša je jačmenovi drob. 
Ako pa pri rabenju te sfupe vendar pridejo vredi po nosni 
koži, ali kri primešana materii iz nosa teče, (na kar je treba 
dobro paziti) se mora konj hitro konjodereu izročiti. Pomagati 
mu ni vec mogoče* 

V. Poglavje. 
Vnetje pljuč. 

Konj, kteri na pljučnici zboli, začne suho kašljati, glavo 
pobesa, jesti neha, Zlemnate kože gobca so vroče in suhe, 
sapa je hitra, lakotnice in nosnice se močno dvigajo. Pozneje 
postaja konj slab, in se pri hoji opoteka, kar posebno na 
zadnjem delu života zapaziš. Pri nekterih konjih postaja kašelj 
od dne do dne hujši, pri nekterih pa mine« Ako roko na levo 
stran konja za ramo na spodnji kraj položiš, čutiš sereobitje. 
V ti bolezni se konj ne vleže. 

Kedar se take znamnja pri konju zapazijo, se mu mora 
polič kervi iz vratne žile izpustiti, in na persih usnje pod kožo 
vtakniti. Potem se mu vsakih 6 ur 2 lota sledečega zdravila 
z leseno lopatico na jezik namažela. 

Vzemi 6 lotov solitarja, 

8 lotov glauberjevi soli, 

4 lote sladica, 
zdrobi jih v štupo, in zmešaj jih s sterdom , da močic dobiš« 
Zraven tega dobiva konj vsakih 6 ur enkrat tole dristljo: 
Vzemi tri pesti gamilc, tri pesti malvncga perja, jih kuhaj 
v poldrugem bokalu vode, jih precedi skoz platno in jim prideni 
4 lote solitarja. Eu polič tako pripravljene se mlačne 


kuhovinc se vlije v brizgljo, potem se pridcneta 2 lota lanenega 
olja, in to se konju vbrizglja. 

Ako sereobitje drugi dan ni manjše, ali clo močnejše in 
terdejše: se mora še en masclc kervi iz druge vratne žile izpustiti, 
in imenovane zdravila se morajo dalje rabiti. 

Ako tretji dan bolezin ni odjenjala, se še enkrat konju na 
vratu puša in na lednici sc mu usnje pod kožo vtakne. Konju, 
ki je močen in dobro rejen, kterega sercobitje ni mehkejše 
postalo, se tudi čcterti dan puša. 

Ako konj bolj vesel postane in po kermi gledati začne, je 
znamnje, da se boljša. Kerma se mu pa daje v majhnih delih, 
vendar pogostejša kakor navadno. Poskusiti je treba, ali bi konj 
ne jedel pomočenih pšeničnih oirobov zmešanih z ovsom* Ako te 
kerme noče, se mu samega ovsa da. Kedar seno rad je, se mu 
mora sladkega, ki je na visoko ležečih travnikih rástlo, dajati. 

Ako konj o tistem letnem času zboli, kedar je dovolj trave, 

se mora s travo kermiti, ali pa, kar je zdravejše, o lepem 

vremenu na pašo spušati. 

Pozimi se konju bolj gorke, ne merzle vode piti daje, 
ktera se v škafu pred konja postavi, da pije kolikor se mu 
je ljubi. Hasnjivo je tudi konju kapusoveh plo č pokládati, kterc 
konji radi zrejo, in ktere so v ti bolezni posebno zdrave. 

Kedar sercobitje manj terdo postaja, konj se bolj urno 

obrača in po kermi pogleduje, se mu močica le dvakrat na 

dan daje, in on le dve dristlji brez solitarja dobiva. 

Ako se konj v bolezni potiti začne, ga je treba dvakrat 

na dan s slamo oribati in s suho odejo pokriti. S slamo ga 

ribati je tudi drugekrat dobro, akoravno se ne poti* Kedar 

ima konj v ti bolezni merzle noge , se morajo tri- ali štirikrat 

na dan s slamo močno in dolgo dergniti. 

Kedar se začne močic konju le dvakrat na dan dajati, se 

mu poilota kafrové štupe primeša. Rabijo se pa močic in 

dristlje tako dolgo, dokler ni konj popolnoma zdrav. 

Nar bolj gotovo znamnje odjenjajoče bolezni je, ako se 

konj mirno vleže; kar se pa tako dolgo ne zgodi, dokler je 

bolezin nevarna. 


Večkrat sc v ti bolezni otekline na zadnjih nogah ali pod 
trebuhom zapazijo. Lete vendar zginejo, kedar bolezin mine 
in konj se pridno prepeluje. Pozimi je treba konja prehladenja 
pazljivo varovati. Torej mora v gorki vendar ne v soparni 
stali static vedno suho sieljo imeti in večkrat čistega zraka 
v stalo dobiti. Kedar pri ti bolezni konj zlo oslabi in omedli, 
se mu mora obilne in rcdivne kerme dajati. 

Pri ti bolezni se ni čuditi in vznemirili, ako 10, 12 ali 

clo 20 in več dni terpi, kar se včasi naključi. 

Dostavek. 

Ako se bolezin šesti ali sedmi dan ne boljša, ampak konj 
z zobmi škripati začne, mužavnate sline se mu iz gobca pogosto 
cedijo, ali ako se kaka oteklina pod trebuhom ali na 
kakem drugem delu života prikaže in zraven tega konj grozno 
slab postaja: se je bolezin spreobernila in treba je bolnemu 
konju sledečega močica vsakih 6 ur 3 lote dajati. 

Vzemi v štupi 4 lote kozlekovih korenin, 

4 lote arnike, 

4 lote encianovih korenin, 

8 lotov terjaka, 

1 lot raztopljenega omama, 
in napravi iz njih in bezgovega soka močic. 
Ako se konj po rabi tega močica boljša, to je , ako je 
sopenje ložeje in lakotnice manj bijejo; ako konj bolj vesel 
krog sebe pogleduje in zreti začne: se mora močic brez 
omama dajati. 

VI. Poglavje. 
Vneije trebušnega droba. 

Znamnja lete bolezni so enake znamnjem poprejšne bolezni. 
Vendar pri trebušnem vnetju konj ne kašlja in se večkrat 
vleže. Ozdravlja se trebušno vnetje, kakor pljučno, po kterega 
vodilih se je treba ravnati. 


VIL Poglavje. 

Topa fiorosf. (Der dumme Koller.) 

Topa norost sc spozna po sledečih znamnjeh: Konj stoji, 
kamor ga postavis, nepremakljiv in omoten. Kedar ga naprej 
pelješ, vzdiguje noge višejc kakor navadno, in ima glavo pobešeno. 
Ako mu daš zobati, željno zgrabi zobanje, vendar 
ga ne prežvekje, ampak v gobcu derži* Ako ga zakličeš, nič 
ne porajia, kakor da bi ne slišal, in ako mu sprednje noge 
navkriž postaviš, tako stoji, dokler mu nog ne prestaviš. 

Ako ga jahaš, ima glavo pobešeno, in nisi v stanu mu 
glave na kviško spraviti. Včasi konj v kako stran tisi, ali se 
v krogu verti, in se ne da na drugo pot spraviti. Včasi od 
jasel nazaj stopa in se tako vleče, da ujzdo , verv ali verigo 
izterga in ritinsko pade. Ne cuti ne biča ne ostrog, kakor 
da bi bil lesen* 

Leta bolezin se pri takih konjih navadno kaže, kteri se 
preobilno kermijo in premalo gibljejo in trudijo; torej se na 
kmetih redko zapazi. Ako je takšni pokoj vzrok bolezni, se 
mora ozdravljati s primernim delom in trudom, kar več pomaga 
kakor drage zdravila* Ako pa bolezin od hude vročine 
poleti pride, se konj takole ozdravljati mora : Narprej se mu 
iz vratne žile en polič kervi izpusti, potlej se mu dvakrat na 
dan, in sicer zjutraj na tešče in zvečer po poslednji kermi 
daje 2 lota solitarja raztopljenega v maselcu vode. Ako pa 
konj te raztopline ne pusti vlijati v gobec, se mu vsaki dan 
trikrat 2 lota sledeče štupe med kermo zmešata. 

8 lotov solitarja, 
12 lotov glauberjeve soli, 
ki se zmeljejo in dobro zmešajo. 

Yerli tega mora konj v hladni, zračni stali stati, se z ravno 
nakošeno travo kermiti; zgodaj zjutro, in pozno zvečer ga 
moraš kake polurc prepeljavati ali jezdariti. 

Pusa se mu vsakih 6 dni enkrat} dokler ni zdrav. Kjer 
je priložnost, se spusti konj na pašo alj ponoči, alj podnevi, 
kedar je hladno. Kakor hitro pa vroče postaja, je treba konja 
v stalo gnati» 


Po dolgih skušnjah sim znaj del zdravilo zoper norost, 
vendar nisim mogel vsih konj s tem zdravilom ozdraviti. 

Na čelu sim namreč konju zavlekel gnojni trak iz sukna, 
ktero sim prej v terpentinovem olju namočil. Kedar je mogoče 
konju s takim trakom pomagati, se v 10 alj 12 dneh boljšati 
začne. Ako se bolezin v teh dneh ne manjša, trak nie ne 
bo pomagal. 

Dostav ek. 

Novice, leto 1846, stran t%% svetujejo sledeče zdravilo 
zoper tišavko: Dva lota lopatike in pa dva lota domačega mjila 
(žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredoma 
konju v gobec dana, da ju povžije, mu bosta v 36 urah život 
odperla, da bo kaj. Kedar pa začne konja driska gnati, mu ne 
dajaj soli med vodo piti, kar mu je sicer hasnjivo ? pa tudi 
ne premerzle vode, ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, da 
ga kolika ne prime. Sicer mu moraš dobrega in ne starega 
in žarkega lanenega olja 1 libro v gobec vliti in život 
s kako odejo dobro pokriti, da se sogreje. Zatorej mora tudi 
konj ob času driske bolj na görkem stati. 

VIII. Poglavje. 
Divja norost (Der rasende Koller). 

Divja norost izvira iz dvojih vzrokov, namreč od vnetja 
možganov, ali od vodenice možganov. Po sledečih znamnjih 
ga spoznaš* 

Od začetka je konj klavern, noče zreti in od jasel nazaj 
stopa; oči so dervne in se svetijo, gobec je vroč ino suh* 
Konj se ritnisko vleče, razterga ujsdo, verv ali verigo, na kterih 
je privezan, včasi s sprednjimi nogami v jasle skoči in hudo 
razsaja. Včasi se na tla verze in buta z glavo v zemljo, v zid, 
alj v kako drugo reč. Tako se nekteri en čas vedejo, postanejo 
pozneje mirni in kmalo zopet razsajati začnejo. 

Kedar konj razsaja, se na da vstrahovati, torej je treba 
poterpeti da mirem postane. Zdaj se mu poldrugi maselc kervi 
odcedi, in % lota solitarja raztopljenega v vodi se mu v gobec 
vlijeta* Ako je mogoče se mu tudi dristlja da, kakoršno sim 


m 

v V. poglavju nasvetoval. Zdravilo in dristlja se mu dajeta cez 
vsake štiri ure, ako konjevo zaderžanje pripusti. Puša se mu, 
če bolezin ne odjenja, vsakih 24 ur, in se mu vselej en maselc 
kervi izpusti. Kedar je mogoče, se konju glava s perteno 
ruto ovije, in z merzlo vodo vedno namakova; ako to ni mogoče, 
se mu mora glava z merzlo vodo poljivati. Konja je treba 
v taki kraj postaviti, kjer se pri razsajanju ne more poškodo« 
vati. Na tako vižo se s konjem ravna, dokler ni zdrav, ali 

dokler ne cerkne. 

Po tem ravnanju se vnetje možganov večkrat ozdravi; ako 
je pa voda v mažganih, se mu ne more ved pomagati. 

IX. Poglavje. 
Omotica* 

V ti bolezni nekteri konji klaverni stojijo; malo zrejo, 
glavo pobesijo, brez zavesti tavajo, kedar jih iz stale pelješ. 
Pri nekterih ne zapaziš imenovanih znamenj, ampak so veseli 
in radi zrejo. Ako pa dalj časa in težko delajo, postanejo 
omotični, se omahujejo in včasi na tla padejo, kjer brez zavesti 
poležijo«. Naj se bolezin na to ali uno vižo oznanuje, 
vselej je treba konju polič kervi izpustiti in mu trikrat na 
dan po 2 lota solitarja v vodi raztopljenega dajati, in kmalo 
bo zdrav, 

X. Poglavje. 
Hrom. 

Nar navadnejši vzrok te bolezni je prchladcnjc* Pri 
težkem delu se konj speha in poti. Ako tega konja v vodo 
spustiš, ali naglo napajaš, ali na merzlem kraju stati pustiš, 
da se prehladi, zboli po hromu. Vendar izvira ta bolezin tudi 
iz preobilne in nenavadne kermc, namreč od graha, grahorke, 
boba, ali rez^ s ktermi se mladi konji nikdar ne, in stari prav 
redko kermiti smejo. 

Znamnja bolezni so sledeče: Sprednje konjeve noge so 
popolnoma dervne, ki se le z veliko težavo premakniti dajo» 


58 

Kedar konj mirno stoji, postavlja zadnje nogo pod trebuh; 

kedar konj gre, se ti zazdeva, kakor da bi mogel sprednji 
konec života naprej potiskati* 

Kakor hitro imenovane znamnja zapaziš, moraš konju 
polie kcrvi iz vratne žile izpustiti ino mu tole pijačo dajati: 
Tri pesti arnik e kuhaj v maselcu dobrega ola (pira) skoz 
četertinko ure, in precedi kuhovino. Kedar je kuhovina hladna, 
ji primešaj 1 lot bobrove stroje (Bibergeil) in vlij leto zmes 
konju naenkrat v gobec. Zdaj konja se m ter íj e goni ali jahaj, 
da se potiti začne, potem se pokrije s platneno odejo, ktero 
si v vodi namočil in ožmel. Cez leto platneno odejo pogerni 
neke suhe, volnate odeje, in postavi konja v stalo, kjer si 
mu s slamo tako nastlal, da do trebuha v slami stoji. Konj 
krog in krog odet se mocno poti skoz 2 ali 3 ure. Kedar se 
potiti neha, odeje iz njega verzi in ga s slamo dobro oribaj, 
potlej s suho odejo pokri. Ako imaš žganjevih drož, jih ogrej, 
in z njimi o m i vaj vsake Sure pleče in sprednje noge bolnega konja. 
Ce konj drugi dan ni bolj zdrav, moraš imenovano pijačo in priporočeno 
ravnanje ponoviti; včasi je to tudi tretji dan treba storiti. 

Potem ko se je konj pervokrat izpotil, in ko si ga oribal, 
mu napravi ilovnato kopelo za sprednje noge. V ta namen 
deni kake 4 perste visoko ilovce tje, kjer konj s sprednjimi 
nogami stoji, jo z vodo namakovaj, in v manjše kosce drobi 
tako dolgo, da neko kašo dobiš. V to kašo postavi konja 
s sprednjimi nogami, vendar mu moraš poprej podkove proč 
vzeti* Konj v ilovci tri dni stoji; vendar tiste ure, kedar se 
poti, mora na suhi stelji stati. Cez tri dni se konj na sieljo 
postavi in 24 ur pusti, sicer bi bile kopita premahke. 

YČasi se hromu pljučnica pridruži: Konj noče zreti, hitreje 
sope , lakotnicc mu mahajo in vse druge znamnja kaže, ktere 
sim pri pljučnici imenoval* V tem primerleju se s konjem 
ravna, kakor sim pri pljučnici nasvetoval. Verh tega ga je 
treba v ilovnato kopelo postaviti. 

Ako po ozdravljeni pljučnici konj s sprednjimi nogami še 
nekakošno hroma, ali na peto prej nastopa kakor na persie : 
je treba na perstih kopitovi rob en mazine široko in tri palce 
dolgo do mesa izrezati. Kri naj teče, da sama od sebe neha. 


Kcdar kri več ne teče, se kodelja z žganjem pomoči in na rano 
položi* liana se potem oveže, in tako se z njo vsaki dan 
ravna, dokler ni zdrava, in kopito zarašeno. 

Primeri se tudi, da konjove kopita, kedar dolgo v ilovnati 
kopeli stojijo, se tako omehčajo, da konj šanta. Takega 
konja je treba pri pokoju pustiti, da se mu kopita vterdijo in 
šantanje mine. 

Ako je bolezin zastarana, se mora konju imenovana kuhovina 
tri dni zaporedoma dajati, konj se mora v ilovnato kopelo 
postavljati, in kopito se mu mora izrezati. Kedar se pa se 
kaka nevkretnost v plečah kaže, se mu mora na persih trak 
zavleči. Trak ali usnje pod kožo vtaknjeno v ti bolezni veliko 
pomaga. Ako nevkretnost ni prehuda, se konj z zavlečenim 

trakom na pašo žene, kjer se nevkretnost knialo zgubi. 
XL Poglavje. 
Goleni herc. 
grozno redkoseLeta bolezin, ktera se med nar 
ozdravi, izvira kakor hro 
spozna po sledečih znamnjih«, 
hujše šteje,
m iz premrazenja, 
ker se 
in 

Narpoprej stisne kerč konjovi gobec in ni ga mogoče odpreti; 
potem se razširja nevkretnost po vratu, po plečch, 
sprednjih nogah, po životu in zadnjih nogah. 

Kedar imenovane znamnja zapaziš, moraš konju tri libre 
kervi iz vratne žile odcediti, in ako je mogoče konju kaj 
v gobec spraviti, mu dajaj vsakih 8 ur enkrat sledečega^ 
zdravila v maselcu vode. 

Vzemi vrele vode kolikor je treba, da v nji 1 lot vožneka 
raztopiš, temu prideni 1 kvintelc zmljetc kafre in 1 
kvintelc raztoplnjenega omama» 

Zraven tega se morajo čeljustne mišice vsake 4 ure enkrat 
s sledečim mazilom mazati: Políoía kafre se v štupo zmelje, 
se ji sčasoma med mlenjem 8 lotov lanenega olja pridene, da 
se kafra popolnoma raztopi. Ti raztoplini se prideneta 2 lota 
Hofmannovega tolaživnega cveta. Tudi se mora konju vsake 


60 

tri ure enkrat dristlja dati, kakoršno sim v V. poglavju popisal, 
kteri dristlji se pa pol kvintelea zmljete kafre primeša. 

Ako se po tem kerč ne boljša 5 ampak le hujša, in se po 
vratnih mišicah razširja, je cez 8 ali 10 ur treba 1 polič kervi 
zopet odcediti, in tudi vratne mišice je treba z zgorej nasvetovanim 
mazilom mazati. Ake se kerč še hujše razširja, ia 
pleče y sprednje noge, život in zednje noge napade, ni več 
mogoče konja ozdraviti. 

Xli. Poglavje. 

Gliste in červi. 

Gliste manj nadlegujejo odrašene konje, kakor žrebeta. 
Znamnja, iz kterih bolezin za glistami spoznaš, so sledeče: 

Zrebeta ali konji hujšajo in slabi postanejo, rajše ležijo 
kakor stojijo, tudi včasi na trebuh pogledujejo. Nar gotovejše 
znamnje glist je pa, ako jih v konjskem gnoju najdeš. Sledeča 
štupa gliste prežene. 

Vzemi 4 lote glistnika, 

4 lote prapreta, 

4 lote cvetja tavžent rož, 
v štupo jih zmîji in dobro zmešaj* 
Lete štupe dobiva konj v maselcu vode vsaki dan na 
tešee, in sicer dobiva odrašeni konj 2 lota, triletno žrebe poldrugi 
lot, enoletno žrebe 1 lot, polletno žrebe 3 kvintelcc. 
Cez 8 dni se da bolnemu konju sledeči čistivni lek: 
Vzemi 2 lota lopatike, 
3 lote glauberjove soli, 
1 kvintelc jalapnih korenin, 
jih v štupo zmlji in dobro zmešaj. 
Popisani lek se odrašenemu konju naenkrat da, triletno 
žrebe dobi tega dve tretini, dve- in enoletno žrebe dobi polovico 
tega leka. Ako konj čistega leka noče požreti, se mu 
dva rumenjaka primešata; vse skúpej se v maselc vode dene 
in zjutraj ne tešče konju v gobec vlije. 
Neke dni pred čistivnim lekom se konj kermi z mokrimi 
otrobi in senom; poslednji večer tudi sena ne smeš konju 


dajati. Od te dobe do tiste, kedar se je konj popolnoma očistil, 
ne dobiva nic razím mokrih otrobov* 

XIII. Poglavje. 
Driska. 

Ako žrebe, ki se ni 2 mesca staro, na driski zboli, se 
mu daje po enkrat na dan polkvintelca rabarbare in 2 kvintelca 
magnezie v vodi, dokler driska ne neha. Ako je žrebe 
Mareje, vendar se sisa, mu dvojnato mero imenovanega zdravila 
dajej. Ako je žrebe odstavljeno in terdo kermo dobiva, 
ali žrebe v drugem letu že na pašo hodi : se mu vsaki dan 
enkrat daje ali pollota zmljetih tormentilnih korenin na vodi, 
ali pa kuhovina iz ene pesti ceni h jagod v maselcu vode* 
Tako ravnaj, dokler hitrica ne neha. 

Dveletno ali treletno žrebe dobiva 1 lot tormentilnih korenin 
ali dve pesti ccrnih jagod, in odrašenemu konju se 
daje ali po 2 lota tormentilnih korenin ali po tri pesti cernih 
jagod, 

XIV. Poglavje. 
Pošvivanje. 

V ti bolezni konj pogosto šei, in večdel kakor bi zato 

ne vedelj sčavniea je cista kakor voda. Takega konja ozdra


vljati vzemi pollibre bolusa, kterega v štupo zmeljes in v škaf 

vode denes. Lete dobro zmešane vode naj konj pije. Ako se 

pošéivanje čez tri dni ne boljša, je treba konju sledečega 

zdravila vsakih 8 ur dajati: 

Vzemi 2 lota magnezie, 
1 lot sožganih ostričnih lušin , 
jih zmlji v štupo in v dobrem maselcu vode konju v gobec vlij. 

Vodi za pijačo bolnega konja vselej eno pest otrobov 
primešaj. 


m 

XV. Poglavje. 
Kervomok ali kervoscanje. 

Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, 
se morate konju 2 libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na 
dan sledeče zdravilo dajati: 

Vzemi 1 lot solitarja, 
1 lot vitriolnega vinskega kamna, 
ju v stupo zmiji in v poliču vode konju v gobec vlij. 

Dostavek. 
Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: 
Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno 

dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz 
dobre pol ure j odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 
1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, 
vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu 
v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo, ce nisi bolezni 
v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in 
hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba 
tudi pušati. 

Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za 
klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa z otrobi ali 
s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. 

Ce brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni 
terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani ianeni vodi. 
Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin 
kri šei; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, 
v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno 
stolčenih sišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha» 

XVI. Poglavje. 
Naduha (Dampf). 

Leta bolezin iz mnogih vzrokov izvira, in sicer ali iz 
napčno ozdravljene pljučnice, ali iz premrazenja, ali iz sparjene5 


močvirnate> plesnivé klaje , ali iz paše na travnikih, kteri so 

bili ravno prej z vodo pokriti, itd. 

Zamnja bolezni so: Konj težko sope, nosnice se mu zlo 
odpirajo, Jakotnicc pri sopenju zlo dvigajo in elo rebra se 
gibljejo. Pri sopenju se tudi večkrat žvižgajoč, hropeč, pihajoč 
glas sliši in celi život se giblje, če je bolezin zlo huda. Pvi 
delu je sopenje veliko hitreje in dviganje lakotnic še hujše. 
Kedar se pri konju te znamnja brez kašlja kažejo, se bolezin 
dihavičnost imenuje; kedar je pa bolezin združena s kašljem, 
ji pravimo naduha. Oba imena vendar zaznamovata ravno 
tisto bolezin. 

V zastarani bolezni je pomoč težka in negotova; o začetku 
bolezni vendar sledeči svalki veliko pomagajo : 

Vzemi 2 lota amoniakovega gumeta, 

2 lota galbanovega gumeta, 

6 lotov omanovih korenin, 

6 lotov pimpinelnih korenin, 

2 lota žvcplenega balzama in 
belega mjila (žajfe) kolikor je treba, da se svalki narejati dajo. 

Iz tega se delajo svalki po 2 lota težki, in bolni konj dobiva 
vsaki dan enega. Verh tega se napravi konju soparna 
kopela (Dampfbad), in sicer dvakrat ali trikrat na dam 

Vzemi 1 bokal jačmena, ga kuhaj v vodi da razpoči, vlij 
jačmenko v škaf vode, ktero postaviš pod konjeve nosnice, da 
pri sopenju jačmenovi sopar v se vleče* To terpi tako dolgo, 
dokler se iz vode kadi. Ako ti konj pripusti, mu pokri glavo 
z rjuho, da se manj sopara zgubi. Ilavno tisti jačmen se za 
dve ali štiri kopele rabi in potem v kermo da. 

Ako je konj dobro rejen, se mu koj o začetku ozdravljanja 
2 hbri kervi izpustite. Nar boljše in nar gotovejše zdravilo je 
pa pomladanska paša, na kteri se bolezin navadno in naglo zgubi. 
Drugačno ozdravljanje je počasno in dostikrat tri nedele terpi. 

Ako se v veliki sili nadušni konj vpreže, se mu ne sme 
sena pokládati, ampak mu je treba ovsa dajati, in med ovsom 
le malo jačmenovc ali pšeničné rezanice» Dobro je tudi pomočenemu 
zobanju otrobov primešati. 


XVII. Poglavje. 
Kasélj. 

Tukaj ne menim takšnega kašlja, ki spremlja smoliko, ali 
pljučnico, ali nahod, ali kako drugo bolezin; ampak tistega, ki 
je sam na sebi brez druge bolezni. 

Nektcri konji kašljajo, kedar jih jahaš ali s kakim drugim 
delom napenjaš, in ki so sicer zdravi in terdni. Izvira pa leta 
kašelj alj iz zaslinenja sapnikovih cev alj iz zastaje sokov 
v pljučnih žilah* Pri tem kašlju se morajo ravno tiste zdravila 
rabiti, ktere sim v poprejšncm poglavju zoper nahod nasvetoval. 
Leta kašelj se tudi ozdravi, ako spomlad konja neke 
tedne na pašo spustiš» 

XVIII. Poglavje. 
Rumena oteklina. 

Po leti oteklini, ktera se narprej na glavi napravi, in po 
tem po celem životu razširja, večdel konj cerkne, ako ne 
dobi prave in nagle pomoci. Kakor hitro oteklino zapaziš, 
zavleci konju en trak na persih, enega pod trebuhom, in dajaj 
mu trikrat na dan sledeče štupe, ktere za eno žlico na 
kermo potreseš : 

Vzemi 6 lotov encianovih korenin, 
6 lotov kozlekovih korenin, 
6 lotov kolmežovih korenin, 
6 lotov brinjevih jagod, 


ktere v štupo zmelješ in dobro zmešaš. 
Ako se oteklina po životu razširja, se mora na obeh lednicah 
trak zavleci, aH usnje pod kožo vtakniti» 
Kedar se leta bolezin pri več konjih kake vasi zapazi, 
je treba tudi zdravim konjem te štupe dajati, da ne nalezejo 
otekline» 


CETERTI RAZDELEK. 


Od reje j strežbe in kernienja goveje živiue. 

Ako hočeš terdne in hasnovitne vole, in za mlezvo dobre 
krave rediti in jih tako odgojiti, da v porabni starosti to dajejo, 
kar od njih pričakuješ: moraš na mnoge reči paziti, ktcrih nar 
potrebnejše ti hočem v sledečem naznaniti. 

Pri reji lepe goveje živine je na dobrem biku veliko ležeče; 
torej bom narpoprej njegove lastnosti popisoval. 

Na dlakni barvi bika ni nič ležeče. Vendar glava dobrega 
bika mora biti kratka in debela; njegove oči morajo biti lepe, 
svitle in brez pogrešita, njegovo čelo široko, rogovi veliki in 
lepo zaviti; njegove ušesa velike in lepo obrašene; njegov 
vrat močen in mesen, persa široke, pleča krepke; njegove 
sprednje nogi terdne, vendar ne predolge; nogov život mora 
biti dolg in herbet raven; lednice morajo biti debele, zadnje 
nogi močne, rep lepo obrašen; njegova hoja in vedenje mora 
biti prosto in živo* V obče mora biti truplo precej veliko, in 
bik saj tri leta star, preden se spuša. 

Izbera telet, kterc so dobre za rejo, se po nazočem vodilu 
ravna: Od tistih krav, ktere tudi pri obilni kermi in dobri 
paši kumerne ostanejo, vendar veliko in mastnega mleka dajejo, 
se vzamejo telice; od tistih krav pa, ki so lepo rejene, in 
tudi veliko in mastnega mleka dajejo, se redijo junci» Na čas, 

o kterém je tele verženo, pri reji ni gledati; sicer bi se mogle 
dostikrat teleta od slabih krav za rejo jemati. Pred tretjim 
letom se pa telica ne sme k biku peljati, sicer bo bolj majhna 
in šibka ostala. 
Dobra in obilna klaja, ktero teletom daješ, je edino sredstvo 
si lepe goveje živine prirediti. Kdor teleta stradati pusti, 
ne sme upati, si dobrih krav in volov zrediti. 

Domača Živino zdravstvo.

 5 


Teleta> ktere si za rejo namenil, je boljše koj od krave 

ločiti, kakor jih pri nji imeti in sesati pustiti. Ako jih še le 

ěez dve ali tri nedele odstaviš, se veliko težeje piti vadijo, in 

hrepenenje po materi jih suši in dolgo easa potrebuješ, da jih 

zopet odebeliš, kakoršne so bile, kedar si jih odstavil. 

Pervega mleka, ki se od krave namolze, ne smeš zavreči, 

ampak teletu ga moraš dati* Zakaj to mleko je teletu zdravo, 

kakor uno zdravilo, ki ga sama narava daje. 

Skoz 4 tedne moraš tele z gorkim mlekom, kakoršno 
od matere pride, napajati; potem ga navadi posnetega ali pa 
kislega mleka, ktero je vendar treba od začetka nekoliko pogreti, 
da se tele sčasoma merzle pijače navadi. Da je kislo 
mleko bolj tečno in redivno, se mu nekaj režene moke primeša. 
Se boljše je pa, ako iz režene moke kuhaš kašo, in nekaj te 
kaše pijači za tele prideneš. Vendar se ne sme preveč lete 
kaše naenkrat skuhati, da se ne skisa, kar se posebno poleti 
lahko zgodi. Zraven te piče se teletu malo dobrega in mehkega 
sena pokladá, da se sčasoma na seno navadi. Kedar že 
tele dovolj sena jé, mu dajaj namesto kislega mleka kisle 
sirotke, kteri nekaj lanenih preš, ali ovsenega droba, ali režene 
moke, ali otrobov primešaj. 

Na tako vižo se tele 4 mesce v hlevu redi, in potem še 
le na dobro pašo spusti. Preden ga vendar na pašo ženeš, 
je hasnjivo mu zraven sena tudi nekaj trave pokládati, da se 
njegovi želodec sčasoma trave navadi. Po takem pripravljanju 
se bo paša teletu prav dobro prilegla. Ako pa dovolj kerme 
imaš, pervo leto teleta v hlevu rediti, jih rajše doma obderžt; 
zakaj poleti, kedar se teleta pasejo, so muhe grozno hude in 
teleta tako mučijo, da hujšajo. 

Tele, ki je bilo na jesen verženo, in ki je spomlad, kedar 
se živina na pašo goni, dovolj staro in močno, se z drugo 
živino vred ne pašo žene. Pri reji je treba tele vedno snažiti 
in mu suhe stelje dajati. Kakošna piča, in koliko te piee 
se pozneje teleiu daje, ne morem natančno razlagati, ker vsaki 
kraj potrebuje svoje kerme; vendar svarim, da se teleta 
v pervih letih, kedar nar bolj rastejo , ne kermijo s slamo, 
ampak z dobrim senom. 


6y 

Zakaj slama ima malo redívnih delov v sebi, in torej ne 
more veliko moči dajati* Kdor je vendar primoran slame kermiti, 
naj zraven slame toliko več moke ali otrobov daje, da 
namestuje redivno moč, ktere slami manjka. Sledeče rastline 
so za teleta dobra hlevna piča: Sladka repa (rona), bela repa, 
vse sorte belega in višnjevega zelja, posebno pa krompir. Zavolj 
krompirja ali koruna moram opomniti, da sirov in zmečkan 
ali zrezan malo izda pri teletih kakor pri kravah 5 ako je pa 
kuhan, odcejen in potlej zmečkan, je močno redivna pica* 
V nekterih krajih dobivajo teleta poparjeno kermo, zavolj ktere 
moram opominjati, da se ne daje pregorka* Zakaj tele se 
lahko opari, hujša, vampast postaja, zgubi dlako, in dobi včasi 
Jkraste po celem životu. 

V nekterih krajih se kermi goveja živina s slamo namesto 
sena, kterega manjka. Pri takosni kermi je svetovati, da se 
slama s senom zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. 
Zakaj goved rezanco rajše je, in le malo je raztrosi* Ako se 
leta rezanca s pomiji pomoci, je še bolj prijetna in tečna. 
Kedar kmet zelja, repe, krompirja ali pese pridela, naj vzame 
nekaj te ali une rastline, naj jo zmečka in piči pridene; imel 
bo lepo rejene vole, in dobil bo od krav veliko in dobrega mleka. 
Da takošne rastline pozimi ne zmerznejo, se precej globoko 
v zemljo zakoplejo. Tudi merkva da dobro pičo za govejo 
živino; vendar tirja veliko dela in truda, kedar jo je narprej 
treba iz semena zrediti, in potem na gnojen in prostoren 
kraj presaditi. 

Kedar govedje v hlevu stoji, je treba posebno paziti, da 
ima vedno snažno in suho steljo* Blato in gnoj se mora pogosto 
iz hleva spravljati, in čisti zrak se mora pogosto v hlev 
spušati. Prav hasnjivo je, ako se živinčc vsaki teden dvakrat 
štergla, in prah s slamo oriba. Kedarkoli vreme pripusti, se 
mora živina iz hleva izpustiti, da se pod milim nebom sprehaja. 
Leto je njenemu zdravju prav koristno. V krajih, kjer nimajo 
pašnikov poleti, in kjer se živina le na sternišča spuša, mora 
hlev poleti temnoten, hladen in zračen (luftén) biti, da muhe 
ne nadlegovajo živino» Leto se doseže, ako so hlevne okna 
z gosto mrežo, ali z redko tkanim platnom preprežene, in ako 


se duri ponoči odperie pustijo. Lete mreže se morajo na 
notrajni strani okna pribiti, da se okna od zunaj lahko zakrijejo 
in solnenih žarkov poleti v hlev ne pustijo. Zelena 
kerma, naj je že detelja aH trava, se mora vsaki dan dvakrat 
nakosili in domu prinesti. Doma se mora na zračnem in temnem 
kraju tanjko razstljati, da se ne sogreje in živini ne škodje. 
Sploh je treba pri kermi skerbeti, da živina dobiva snažno 
in zdravo pico* 

Grozno napčno in za živino škodljivo je, ako se njena 
hrana nad hlevom, ki je s tankimi dilami pokrit, shranuje. Zakaj 
hrana se živinskega in gnojnega hlapa navda, je zdravju 
grozno škodljiva in hude bolezni nakljuei. 

Včasi je o senokošnji vreme tako močerno in nestanovitno, 
da ni mogoče suhega sena domu spraviti. Zapuhlo seno se da 
s tem zboljšati, ako ga na senišču večkrat premečeš in med 
seno nekaj opek položiš, ktere mokroto na se vlečejo. Premetavanje 
sena je sicer dolgočasno in težavno, vendar je potrebno, 
da se seno ne zgrejc in pokvari. Ilasnjivo je tudi 
tako seno s slano vodo poškropiti ali s soljo potresti, preden 
se živini pokladá* 

V krajih, kjer pašnikigo veje živine nizko ležijo, cez kterc 
včasi voda teče, ali na kterih voda stoji, je koristno živini 

v hlevu Čez noč suhe kerme pokládati. Kdor pa suhe klaje 
nima, naj vsakemu živinčetu dvakrat na teden sledečega 
zdravila daje: 
pollibre encianovih korenin, 
pollibre brinjevih jagod 
se v štupo zmelje in dobro zmeša. 

Te štupe se odrašenemu živinčetu 2 lota v maselcu vode 
dajeta; dveletno dobiva poldrugi lot, in enoletno živinče le 
en lot. 

Krave ne zveržejo tako pogosto kakor kobile. Vzrok 
zverženja je vendar pri kravah tisti, kteri pri kobilah. Krave 
namreč zveržejo, ako spomlad ali jesen na pašo pridejo, kedar 
se slana še ni raztajala; ako kaka krava brejo v vamp sune; 
ako tele v kravi nima naravne lege; ako krave na paši do 
trebuha v vodi brodijo in se prehladijo. 


V nckierih krajih je navada pozimi krave iz korita napajati. 
Ako krave iz gorkega soparnega hleva pridejo in merzlo 
vodo pijejo, se od zunaj in znotraj prehladijo, in se tresti 
začnejo. Zakaj zračna mcrzlota zunajni život naglo in močno 
ohladi, in merzla voda pa želodec in znotrajni život ohladi. 
Torej se krave ne smejo precej, kedar so iz hleva stopile, 
h koritu pustiti; ampak čakati je treba, da se nekoliko ohladijo. 
In kedar so že pile se ne smejo naglo v hlev gnati; 
ampak treba je jih nekoliko semtertje goniti, da se 
pod milim nebom ps> trudu ogrejejo, in potlej se le jih v hlev 
spustiti* 

Da krava težko stori, veasi od tod izvira, ker plod napeno 
leži. Pomaga se kravi, kakor smo kmalo od konca pri— 
povedovali, da se kobili pomaga. Pri kravah se vendar včasi 
primeri, da pri teletenju teletnik iz prohoda stopi. Tega je 
treba z mlačno vodo osnažiti s proseno moko poštupati in 
z mehkim pertom v pravo lego nazaj spraviti. Potem naj se 
postavi krava z zadnjima nogama višje. Porodne bolečine 
teletnik ali maternico včasi zopet vun potisnejo. Da se leto 
ne zgodi, se nožnica z roko zatisne in tako dolgo zatisnjena 
derzi, dokler porodne bolečine ne nehajo. Kedar so porodne 
bolečine zlo hude, se dene eno periše gamilc v maselc vode 
in se prekuha, potem se gamilčna voda odcedi in mlačna kravi 
v gobec vlije. 

Porodne bolečine bojo kmalo jenjale. 

Goveji živini posebno škodje, ako žeje terpi, ali ako se 
mlakovniee na pašnikih napije. Iz teh vzrokov izvirajo, kakor 
nas skušnja uči, strašne bolezni, postavim kužni čerm (vracni 
prisad) in tako imenovana pljučna kuga goved. Včasi je napajisče 
daleč od pašnika in živina v svoji lenobi večkrat, posebno 
pri poletni vročini rajše žeje terpi, kakor do napajišča 
gre. Torej mora pastir svojo čedo sleherni dan dvekrat k napajišču 
gnati, kar se mu mora toliko bolj ojstro vkazali, 
kolikor bolj ga tudi lenoba vabi, rajše v senci ležati, kakor 
živino po soncu goniti. Kedar je napajišče predaleč od pašnika, 
so mora na pašniku vodnjak kopati. Napajanje iz vodnjaka je 


za pastirja sicer težavno, vendar je hasnjivo, ker živina, ki 
ne terpi žeje, zdrava ostane, in ker se drugimi čedami ne 
bliža, tudi kužnih bolezen ne more nalézti. 

PETI RAZDELEK, 


Od vzrokov, znamenj in ozdravljanja zunajnih 
bolezen govedja. 

I. Poglavje. 
Gobane gobice felet. 

Gobice so majhni beli vredi, ki se na jeziku in na nebu 
zapazijo. Napravijo se pa večdel pri teletih, ki še sesajo, 
Kedar tele noce sesati, poglej v njegov gobec, posebno na 
njegov jezik. Vidil boš popisane vrede, zavolj kterih tele noče 
sesati, in ki se takole ozdravljajo : Vzemi pičel frakel jesiha, 
eno žlico medu in pollota zmljetega galuna; zmešaj dobro vse 
skupaj, in ribaj s tem trikrat na dan teletovi gobec. Ako po 
tem zdravilu gobice ne zginejo, daj teletu vsaki dan dvakrat 
polkvintelca rabarbare in 2 kvintclca magnezie na vodi, dokler 
ni zdravo» Zmivanja gobca ne opusti med tem, kedar teletu 
znotrajno zdravilo dajcš. 

II. Poglavje. 
Majanje zob. 

Ako kaka goved noce žrcti, ji preiši gobec in zobe. Če 
zapaziš, da kotniki rahlo stojijo, ali da se sprednji zobje zlo 
majejo — sprednji zobje goveje živine se zrni raj nekoliko majejo, 
ako jih pritisneš — se ozdravijo in vterdijo s sledečim 
zdravilom: 

Vzemi % lota galuna, ga polij s 2 loti vrele vode, in primešajj 
kedar se je galun že raztopil, 4 lote medu* 


7i 

S tem se maže dlasna od znotraj in od zunaj dvekrat na 
dan, dokler se zobje ne vterdijo. Da se zobje ložeje ozdravijo, 
moras živini močnate pijače namesto terde klaje dajati* 

III. Poglavje. 
Ranenje jezika. 

Ako se živina z jaemenovimi plevami, ali z zernjem, 
z jaemanom, z ovsom kermi: se lete reci nabirajo v gerbi, 
ki je zadej na jeziku, in zbadajo jezik, kedar se giblje. N'a 
to vižo se jezik rani. Ce živina noce zreti, in nobene bolezni 
pri nji ne zapaziš, dobro oglej jezik, ali ni ranjen* Kedar 
ranjeni ali otekli jezik vidiš, narprej iztrebi vse, kar 
v gerbi najdeš, potem dobro zmešaj dve žlici jesiha z eno 
žlico medu. S tem mazilom maži ranjeni jezik dvakrat na 
dan, dokler ni zdrav. 

IV. Poglavje. 
Očesne bolezni. 

Kedar zapaziš, da je oko kake živine oteklo, da se solzi 
in je zaperto : moraš iz vratne žile na tisti strani, na kteri je 
bolno oko, 2 libri kervi odcediti, in z mazilom, ki obstoji iz 
svinčene beline in kafre, in ktero v lekárnici (apoteki) pod 
imenom ung. alb. Camphor, dobiš, namazati za slamno bilko 
debelo vsaki dan enkrat zgornjo trepavnico. Ako živina na 
leti bolezni pozimi, kedar v hlevu stoji zboli, je tudi hasnjivo 
zmivati bolno oko z merzlo vodo, kar je vendar pogosto treba 
ponavljati. Kedar pa oko otemni in sivo postaja, ali kedar se 
mrena na očesu napravlja: se mora z imenovanim mazilom 
oko vsaki dan enkrat mazati, dokler ni zopet svitlo. Ako je 
bila živina na oko sunjena ali vdarjena, in od tod bolezin 
izvira, ni treba pušati, ampak samo mazilo oko ozdravi. 

Kedar se živina s plevami kermi, se dostikrat pripeti, da 
živini od kerme kaj v oko pride. Ako je kaka kosmata reč, 
postavim kaka resa v oko prišla, se tako terdo očesa prime, 
da se ne da od trepavnic odriniti in iz očesa spraviti. Pri tem 


72 

primerleju zapre živina oko, iz kterega obilne solze tečejo. 
Da se vzrok te očesne bolezni najde, je treba trepavnice tako 
saksebe spraviti, da se lahko vse oko preise in ogleda. Zdaj 
zapaziš plevo ali reso v očesu in tudi vidiš, ako je rožnica 
otemnela. Pleva ali resa se mora narprej s kako špičasio 
rečjo, postavim z dolgo iglo od očesa odločiti in potem iz 
očesa odtrebiti. Takošno oko je treba z merzlo vodo pridno 
izmivati, da se vnetju v okom pride; in tudi otemnenje se bo 
kmalo zgubilo. 

V. Poglavje. 
Vlom en je rogov. 

Ako si kaka goved rog odbije ali vlomi, se mora vsaki dan 
poškodavano mesto s kolomazom mazati in kmalo bo zdravo. 

VI. Poglavje. 
Vervi v ušesih. 

Kedar govedje z glavo potresa, to ali uno uho na steni 
dergne, ali z zadnjo nogo praska: se mora uho pregledati, ali 
ni kaka muha svojih jajc v uho položila, iz kterik so zaplivki 
izlezli, ki kožo grudijo in ranijo. Ako mereese zapaziš, vzemi 
leseno lopatico, in jih iztrebi, kolikor ti je mogoče; potem 
vzemi kurje pero, pomoči kosmati konec v terpentinovo olje 
in namazi z njim ranjeno kožo. Tako ravnaš vsaki dan enkrat, 
dokler se koža ne zaceli. Vendar je treba večkrat uho pregledovati, 
ali nima nič več červov. Lahko se namreč zgodi, 
da pervikrat nisi vsih odpravil. 

Popisani nepokoj govcdja tudi od tod včasi pride, ker je 
kaki merčes v uho zlezel, in živino šegeta. Da ga iz ušesa 
spraviš, ovij konec palice s pavolo, in vtakni pavolo v uho, 
da se je bo merčes poprijel, in ti ga iz ušesa potegneš. Ako 
ga na leto vižo ne dobiš, vlij vode v uho, in kmalo bo merčes 
na verh priplaval. Dergnenje ušesa včasi izvira od kerme, ki 
je v uho prišla in šegeta» Tudi kermo moraš živini naglo iz 
ušesa spraviti. 


VII. Poglavje. 
Ušesne vgnjide, (Geschwüre im Ohrej 

Govedje včasi vgnjide v ušesih dobiva* Da jih ima, spoznaš 
na glavi, ki je na tista stran nagnjena, na kteri so vgnjide 
v ušesu« Da se pa tega zagotoviš, pregleduj uho, in kedar 
vgnjide zapaziš, ovij palico s kodcljo in iztrebi gnojnico iz 
ušesa. Tudi z mlačno vodo se uho lahko snaži in potem 
s kodeljo osuši. Tako ravnaj vsaki dan, in maži vgnjide 
s kurjim peresom, ktero si v terpentinovem olju pomočil. Kmalo 
bo uho zdravo« 

VIII. Poglavje. 
Oteklina^ vnetje in druge vratne bolezni 

Živina, ki je po oteklem vratu zbolela, postane žalostna, 
manj žre, in pozneje se klaje vec ne dotakne. Sopenje je 
težavno, živina začne hripati in sicer hujše in hujše. Gobec 
je vroč in suh, na vratu in sicer na gcrlu se oteklina ošlata, 
ktera, ako jo stiskaš, grozno boli. Živina bi rada pila, vendar 
ne more vode požirati, ampak voda ji skoz nos nazaj tece. 
Tudi serce hitrejše in hujše bije. 

Kedar takošne znamnja pri živini zapaziš, ji 2 libri kervi 
iz vratne žile odcedi; potem vzemi 8 lotov solitarja, in 12 lotov 
glauberjeve soli, dobro jih zmlji in s pollibro sterdu zmešaj. 
Te zmesi dajaj vsake 4 ure enkrat za eno žlico, na leseni 
lepatici na jezik bolni živini« Potem derži kviško glavo bolne 
živine tako dolgo, dokler zdravila ni požerla. Zraven tega 
zdrobi 1 kvintelc kafre v štupo, ji prilij 6 lotov lanenega olja, 
da se kafra raztopi. S tem zdravilom oteklino na vratu vsaki 
dan dvekrat rahlo ribaj. 

Ako sopenje in hripanje hujše postaja, moraš tretji dan 
zopet pušati* Kedar bolna živina še kaj požirati more, ji 
vmešaj režene moke v vodo, in postavi škaf naljit z leto vodo 
pred njo. 

Zleze na sapniku včasi oteko pri mladi in pri stari govedi, 
in sicer tako močno, da sopenje overajo, in živina hripati 


74 

začne. Ako ne išeš pomôcka koj o začetku te bolezni, vedno 
hujša prihaja, in živina je v nevarnosti se zadusiti. Po skušnjah 
ti sledeče zdravilo priporočim: 

V4 lota kafrové stupe raztopi v 12 lotih lanenega 

olja, in potem primešaj 

4 lote salmjakovca» 

S tem zdravilom ribaj vsaki dan dvakrat ali trikrat oteklo 
mesto, dokler sapa ni lahka, 

IX. Poglavje. 
Goba na holenu. 

Pri govedju se leta bolezin večkrat nahaja, kakor pri 
konjih. Zakaj govedje, kedar vstaja, se narprej na kolena 
vpira. Ozdravlja se pa leta goba ravno tako, kakor sim 
v X. poglavju drugega razdelka zoper gobo na kolenu pri 
knojih- nasvetovak 

X. Poglavje. 
Kedar se goved v nogo zbode. 

Kedar si je goved žebel, teršico ali tern v nogo zabodla, 
ga je treba pazljivo iz noge potegniti, in rano nekoliko razparati. 
Potem se nekaj žganja v rano vlije in rana se s kodeljo 
dobro pokrije in poveže, da nobena nesnaga v rano ne 
pride. Tako ravnaj vsaki dan, dokler rana ni zdrava. Se 
boljše je pa vsaki dan neke kapljice terpentinovega olja v rano 
vlivati. Ako je reč, kiera je v nogi tičala, sama od sebe vun 
padla, ali se odlomila; in ako se rana že gnoji, vendar gnoj 
iz rane ne more: je treba vred z nožom odpreti in gnoj iz 
rane izpraviti. Ako odlomljena ali zabodena reč še zmiraj 
v rani tiči, jo je treba vun spraviti, in potem terpentinovega 
olja noter vliti in rano povezati in sploh z njo tako ravnati, 
kakor smo poprej nasvetovali. 


XI. Poglavje. 
Spahnenje btnceljnovega clena. 

Spahnenje spoznaš po hromanju in oteklini bolnega clena. 

Otekli elen moraš vsaki dan trikrat ali štirikrat s sledečim 

zdravilom mazati, dokler člen ni zdrav. 

6 lotov svinčenega izlečka, 

3 lote kafrovca, 

2 libri vode 

se dobro zmešajo, 

Kedar je pa spahnenje člena zastarano, ne pomaga ime


novano zdravilo, ampak treba je se sledečega poslužiti: 

Vzemi 12 lotov lanenega olja, kterému po malem primešuj 

2 kvintelca žveplokisline ali hudičovega olja, in vedno dobro 

potresuj storjeno zmes; 

potem dodeni zmesi 

6 lotov dežocervnega olja, 

2 lota terpentinovega olja. 

Z leto zmesjo ribaj vsaki dan enkrat bolni člen. 

XII. Poglavje. 
Mahovnice. 

Mahovnice se napravijo dostikrat privolili, ki v globokem 
blatu po cestah gazijo. Blato se nabira v binceljnovih gerbah, 
jih pritiska in rani. Torej se noga vgrejc in oteče, in živina 
potem šanta. Da jo zopet ozdraviš, moras narpoprej nogo 
osnažiti in potlej vsaki dan trikrat s tistim zdravilom mazati, 
ktero sim v popredšnjem poglavju pervo nasvetoval. 

XIII. Poglavje. 
Bolezin na parkljih. 

S tem imenom se zasnamvajo mnogosortne bolezni parkijev. 
Včasi se pri živini, ki na pašo hodi, medparkeljni rog 
odloči, pesek in perst se tu nabirata, gnojiti se začne in živina 
šanta. Kedar zapaziš, da živina šanta, pregleduj nogo, in ako 


76 

imenovano bolezin najdeš: očedi nogo vse nesnage, polij parklje 
s sledečim zdravilom, jih s kodeljo ovij in potem dobro poveži. 

Vzemi 1 lot cinkovega vitriola, 
1 lot galuna, 
3/2 lota zelenega^ volka, 


v štupo jih zdrobi, dobro zmešaj in v 1 libri vode raztopi* 
Ako je medparkeljni rog odlušen in od gnoja razjeden, 
ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati, da se ne bode 
gnoj za rogom nabiral in dalje razjedal. 
Da vročino in oteklino, ktera to bolezin spremlja, manjšaš, 
je treba krog parklja sledeči okiad djati : 
Vzemi 3 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih 
z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za en palec debelo s to 
kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in 
ga 34 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi oklad, polij rano 

z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in zopet napravi 
takšni oklad. Tako ravnaj, dokler ni noga popolnoma zdrava. 
Včasi gnoj parkeljnovo krono razjé. Zdaj je treba kronni 
rog toliko porezati, kolikor ga je razjedenega, potem ga 
s kodeljo, ktera je z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. 
Cez kodeljo pride ravno tisti oklad. Kdor ima blizo tekočo 
vodo, temu kasnega oklada ni treba napravljati; namesto tega 
naj goni trikrat na dan bolno živino v tekočo vodo, kjer jo 
kake pol ure stati pusti. Tako ravnati je posebno potreba, 

kedar leta bolezin o vročem in suhem poletju napada. 
Ako goved v hlevu v gnojnici stoji, in po leti bolezni 
zboli, jo je treba koj iz hleva spraviti, gnojnico posušiti, in 
goved na suho steljo postaviti. 
Po leti bolezni včasi cele cede zbolijo; tudi ona včasi nasleduje 
bolezni v gobcu. 

XIV. Poglavje. 
Ozulenje nog. 

Na terdih, štorastih, kamnitih, zmerznjenih cestah se 
dostikrat pete tako ožulijo, da se vnamejo, oteko, boleti zaínejo, 
in da se clo gnoj za rogom nabira. 


77 

Kedar kaka goved šanta, oteklo peto ime, in v peti hujšo 
gorkoto zapaziš; kedar živina nogo vmika, ako na oteklo peto 
pritiskaš: si napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo 
vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta 
okiad ali pogosto z jezihom pomakovaj, da vedno vlažen 
ostane; ali ga, kedar je suh, z novim namestuj. Po tem 
ravnanju boš nogo mnogokrat ozdravil, brez da bi se bila 
ognojila. Kdor ima ročnost na bolni peti z ojstrim in špičastim 
nožom tri zareze od zgorej navzdol tako globoko napraviti, 
da kri iz njih teče: leta naj na storjene zareze okladek položi, 
in noga bo kmalo zdrava. 

Ako se je noga že ognojila, in ako je gnoj parkelj na 
peti razjede!, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezaü in 
v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano s suho 
kodeljo, ktero na nogo privežeš. Tako ravnaj vsaki dan, dokler 
rana ni zdrava. Kdor nima terpentinovega olja, naj se 
tinte poslúži. 

Ako gnoj v peti prej zapaziš, kakor rog preje in predre, 
ne smeš čakati, da bi si gnoj sam luknjo napravljal; ampak 
prerezi rog, pritisku] krog rane, da gnoj iz nje spraviš, in jo 
potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetovak 

XV. Poglavje. 
Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) 

Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh 
herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz 
jajčkov, ktere so muhe v kožo nanesle. Kolikor večji zaplivki 
postajajo, toliko višeje vzdigujejo kožo, in toliko večje so 
tudi bule, v kterih zaplivki tičijo. Ako ima živina mnogo takih 
bul, začne hirati, slabo raste in se redi. Torej je treba zaplivke, 
narprej ko je mogoče, takole odpraviti« Vsaka bula 
ima svojo luknjico, v ktero se ojster in špičast nož nastavi, 
in koža toliko razpara, da se zaplivek lahko iztisne. V rano 
moraš neke kapljice terpentinovega olja vliti, da muhe ne nan 
o sij o ncvih jajčkov v luknjo. 


XVI. Poglavje. 
Hromota na sprednji nogi. 

lirom na sprednji nogi se malokrat pri kravah, mnogokrat 
vendar pri volih zapazi, ki se k delu vpregajo. Po sledečih 
znamnjeh ga spoznaš: Kedar bolna živina prestopa , vleče hromasto 
nogo za seboj in z bolno nogo nikdar tako velikih korakov 
ne dela, kakoršnih z zdravo. Ako mora cez prag ali čez kako 
drugo višino prestopiti, nikdar bolne noge ne vzdigne, ampak 
jo le čez vleče. Lete znamnja se*patudi pri drugih boleznih zapazijo, 
torej je treba bolno nogo dobro ogledati, ali ni na kako 
vižo poškodovana, zavolj ktere škode morebiti šanta. Kedar pri 
tem ogledovanju nobenega poškodovanja na nogi ne najdeš, je le 
hrom vzrok šantanja. To bolezin ozdraviti, se poslúži zdravila, 
ktero sim v VIL poglavju drugega razdelka zoper hrom pri konjih 
liasvetoval* S tem zdravilom vrni vaj spodnji delplee proti persam, 
in sicer vsaki dan enkrat. Cez 6 dni, v kterih si bolno živino 
zaporedoma z zdravilom zmival, poterpi kakih 8 dni, in nobenega 
zdravila ne rabi» Ako potem hromota ne odjenuje, zopet 
začni zmivati bolni del, kakor poprej. 

Ako je pa hromota zastarana in se ne da ozdraviti z imenovanim 
zdravilom, je treba na spodnjem delu lopatice trak 
zavleči, in zraven tudi lopatico s tistim zdravilom zmivati, 
kakor poprej. Opomniti še moram, da se dlaka kedar je dolga, 
čisto postriže na tistem mestu, kjer se z* zdravilom zmiva, 
sicer bi zdravilo težko do kože prišlo. 

XVII. Poglavje. 
Hromota na ledju. 

Kedar kako živinče šanta, vendar terdno na nogi stoji, 
kakor da bi bilo popolnoma zdravo; kedar na spodnji nogi in 
na parkljih nobenega vzroka hromote ne zapaziš: moraš leta 
vzrok v lednicah iskati. Ako hromota izvira iz zvitja ledničnega 
člena, boš težko kako zunajno znamnje šantanja na členu 
najdel; ako je pa živinee sunjeno bilo na tem členu, naznanuje 
oteklina mesto, ktero je bilo poškodovano. Pri zvitju lednič



79 

nega člena so hasnjive tiste zdravila, ktere sim nasvetoval 
v drugem razdelku pri zunajnih boleznih konj , in sicer 
v XXVI. poglavju, število 1, zoper raztegnenje ledničnega 
člena. Ako pa na lcdničncm mestu, kjerkoli naj si bode, kako 
oteklino zapaziš, jo moraš pogosto z merzlo vodo zmivafi, 
in trikrat na dan z mjiloveom ribati. Če se pa lednica sušiti 
začne, kar se pri leti hromoti lahko zgodi, jo skusi ozdravljati 
z zdravilom, ktero sim nasvetoval v VII. poglavju zoper 
hromoto na sprednji nogi pri konjih. 

Tudi tukaj moram opomniti, da je treba dolgo dlako čisto 
postriči na tistem mestu, kíero mažeš, sieer ne bode zdravilo 
nič pomagalo. 

XVIII. Poglavje. 
Rane. 

Rane večdel iz zunajnega poškodovanja izvirajo* Naj pa 
izvirajo iz kterega si bodi vzroka, vselej je treba paziti, da 
gnoj, ki se v njih nabira, lahko odteče. Globoke, razširjene 
rane, v kterih se gnoj nabira, in iz kterih odteči ne more, je 
treba ali do dna razparati, ali jim v globoeini nasprotno luknjo 
napraviti, kar se takole zgodi: Dno rane se poiše z debelo 
pletiljko, ali s pripravno palico. Kedar se dno najde, se pritisne 
pletiljka ali palica v rano, in mesto, kjer hoče pletiljka ali 
palica kožo prodreti, se záznamová. Na tem mestu se tako 
globoka zareza napravi, da se do dna rane pride. Potem se 
naredi svaik iz kodelje, in leta svalk se namaže z mazilom, 
ktero sim v VI. poglavju drugega razdelka zoper otisko po 
sedlu nasvetoval. Tako pripravljeni svalk se skoz rano od 
zgorej navzdol potegne, in njegova konca se zvežeta, da se 
ne more iz rane izmuzniti. Na to vižo se rana neke dni prevezuje. 
Potem se opusti svalk skoz rano potegovati. Gnoj, 
ki iz rane teče, je treba večkrat čez dan obrisati in rano 
cediti, da se bolj naglo celi* Kedar gnoj iz spodnje luknje teče, 
se z vodo omiva in rana se celi brez vsega drugega zdravila. 

Rane, iz kterih se gnoj lahko izceja; ali tiste, ktere so 
bile od zgorej navzdol razparane, pokrivaj vsaki dan enkrat 


s kodeljo, ktero si z imenovanim mazilom namazal. izcejenî 

gnoj je vendar treba večkrat cez dan odmivati. 

Včasi koža ni ranjena, ampak podkožni deli so zmečkani, 
se ognojijo in vred napravijo. Ako v tem primerleju 
gnoj pod kožo čutiš, jo moraš razparati, da se gnoj lahko 
odcedi. Potem pa obvezuj rano s kodeljo in imenovanim 
mazilom, doklerni zdrava. Vendar moraš kožo dobro in 
dovolj razparati, sicer se zopet stisne in vred zakrije, da se 
gnoj ne more izcejati» 

Pri živini, ktera na pašo hodi, se včasi zaplivki v rano 
vgnjezdijo* Lete moraš iztrebiti, preden rano z mazilom obvežeš. 
Kedar je pa rana z mazilom že obvezana, se ne morejo 
zaplivki v nji napravljati, ker muhe ne morejo do rane, da bi 
zaplivke vlegale. 

Ako ena goved drugi z rogom trebuh razpara, da čreva 
skoz rano lezejo: se mora ranjeno živinče na tla vreci, čreva 
se mu morajo v trebuh nazaj zbasati, in potem se mora rana 
takole zašiti: 

Vzemi veliko šivanko, kteri je tanek motoz vdet, jo vtakni 
na enem koncu rane skoz kožne robe tako, da ne boš le kože, 
ampak tudi meso prebodel, potem motoz dobro nategni in zavozlaj, 
da kožne robe zjediniš. 

Zdaj motoz odreži in za en palec od tega vpehleja napravi 
drugega na enako vižo. Tako dalje ravnaj, dokler ne 
prideš do drugega konca rane in dokler ni rana popolnoma 
zašita* Pri tem moraš paziti, da ne vbodeš pregloboko, in da 
črev ne raniš» 

Kedar je rana zašita, spravi živinče v hlev in ga kermi 
z drobom in z močnato pijačo, dokler rana ni zaceljena. Ako 
bi bolnemu živinčetu sena, trave ali kaj enakega pokladal, bi 
mu takošna kerma trebuh napenjala, in rana bi se zopet razparala. 
Krog rane je treba, posebno v pervih dneh, z merzlo 
vodo pridno omivati, da se vnetju in oteklini v okom pride, 
in da ne bo še drugih zdravil potreba. Kedar je rana zaceljena, 
se motozi iz kože izpulijo. 


XIX. Poglavje. 
Otekline. 

Otekline iz zunajnih in znotrajnih vzrokov izvirajo* Kedar 
oteklina iz zunajnih vzrokov izvira, postavim iz vdarka ali 
bitka, je vroča in koža zlo napeta. 

Včasi se na oteklini mesto zapazi, kjer je koža poškodovana. 
Takšna oteklina se ozdravlja, ako jo pridno z merzlo 
vodo vmivaš, in nekekrat čez dan z mjilnim žganjem vribaš. 
Potem bo kmalo splahnila. 

Oteklina, ktera pride iz znotrajnih vzrokov je pa merzla, 
in kaže jamico, kjer si jo s perstom pritisnil. Ako je oteklina 
velika in na sprednjem delu života, je treba na persih 
trak zavleči ali usnje pod kožo vtakniti; ako je pa na zadnji 
nogi, je treba trak na ledju tiste noge zavleči, na kteri 
oteklina leži. Verh tega se mora otoklina vsaki dan trikrat 
s sledečim zdravilom zmivati. 

Vzemi tri pesti vsakega: 

gamile, 

malvnega perja, 

lučneka, 
dobre jih kuhaj v 4 bokalih vode, in odeejeni vodi prideni 
4 lote salmjaka. Zavlečeni trak se čez kakih 8 ali 14 dni 
pree verze. 

Se je neka baza oteklin pri živini, ktere izvirajo iz notrajnih 
vzrokov, in ktere se ognojijo. Od teh bom v sledečem 
poglavju, kjer bom od vgnjid govoril, povedal, kar je vediti 
potrebnega. 

Pri oteklinah, ki se pri govedju najdejo, je tudi oparek 
senenega droba hasnjiv, kterega sim že v XXII. poglavju 
drugega razdelka priporočal. 

XX. Poglavje. 
Vgnjide. 

Vgnjide se pri govedju nar večkrat na glavi, na vratu 
in pod vratom napravijo* Izvirajo večdel iz poškodovanja 

Domače Zivinozdravstvo, 6 


82 

z rogmh Od začetka je majhena oteklina, ki sčasoma raste 
in bolj visoka postaja* Ako jo ošlatuješ, se ti terda in kakemu 
izrastku podobna zdi. Da se v oteklini gnoj nabira, malokdaj 
pod perstom čutiš. Kedar je taksna oteklina zastarana, hrani 
v sebi malo terdega gnoja, ki je ribjem jajcom podoben. Take 
vgnjide je treba kmalo prebosti in odpreti, ker gnoj le redko 
sam od sebe kožo razje in se izprazni. Ako sc ti takšna 
oteklina terda in brez gnoja zdi, bos vendar večdel gnoj 
v nji naj del. 

Kakor hitro kako oteklino zapaziš, moras dlako na oteklini 
čisto postriči, in oteklino večkrat čez dan z gosjo ali svinsko 
mastjo mazati, da se hitreje ognoji. 

Kedar meniš, da je ognojena, jo z ojsírim nožom razparaj 
in dovolj veliko luknjo napravi, da se koža ne zarase 
prenaglo, in da zopet ne zapre gnoja. Na tako vižo odperte 
vgnjide je treba vsaki dan enkrat s solno vodo zmivati, in 
kmalo bodo zdrave in se zacelile* 

Vgnjide, ktere na drugih krajih života zapaziš, moraš na 
enako vižo ozdravljati, 

XXI. Poglavje. 
Bradavice. 

Govedje dobiva enake bradovicc, kakoršnc dobivajo konji. 
Ozdravljati jih je treba ravno tako, kakor sim v XXXVI, poglavju 
drugega razdelka nasvetoval. 

XXII. Poglavje. 
Oteklina na vimenu. 

Kedar se krava oteleti, ali kmalo po tem, ji včasi vime 
oteče, in v vimenu se terde bunco zapazujejo. V ti bolezni 
je treba vime, kolikor ga je oteklega, vsaki dan s sledečim 
mazilom mazati, in trikrat na dan izmolzti. 

Vzemi 4 lote ajbešovega mazila, 
4 lote lorberjevega olja 
in jih dobro zmešaj. 


Včasi eden ali več sescov na vimenu oteče. Otekle sesce 
je treba z imenovanim mazilom dvakrat na dan mazati, in 
mleko pridno izmolzevati^ da mleko sescov ne napenja 5 in da 
krave ob mleko ne pridejo. 

Dostavek. 
Novice leia 1845 na 7. strani naznanujejo, kako na tirolskih 
planinah prisadno vime pri kravah (ovčič ali sajovic na 
vimenu) ozdravljajo. 
Kakor hitro se namreč prisad na vimenu z oteklino in 
belečinami prikaže, začnejo kravje vime večkrat na dan z gorko 
vodo zmivati, in štirikrat čez dan po poliču mleka kravi v gobec 
vljivati, v kterém vselej polno žlico stolčenega solitarja raztopej 
in to tako dolgo ravnajo, dokler prisad ne preneha. 
Zraven tega tudi vseskozi kravo lahno molzejo, da mleko 
v vimenu ne zastaja. To zdravilo se jim že dolgo časa tako 
dobro obnaša, da so vse druge sredstva opustili in se povsod 
z velikim pridom samo tega poprijeli. 

XXIII. Poglavje. 
Mane na sesceh. 

Včasi se zapazijo na sesceh razpokline in rane, ktere 
krog in krog segajo. Bolne sesce je treba vselej po molzenju 
s svinčeno mažo mazati, dokler niso zdravi. Ako kraste pokrivajo 
sesce, jih moraš dvakrat na dan z ajbešovo mažo mazati, 
dokler se kraste ne ohišij o. Mleko je treba pridno izmolzovati, 
ako ravno se krave tega branijo, ker jih boli. 

XXIV. Poglavje. 
Kervavo mleko* 

Kervavo mleko ali pride od splošne kervopolnosti, pri 
kteri se kri proti vimenu vali; ali od poškodovanih sescov, 
posebno pri molzenju, ker se nektere žilice pretergajo in kri 
izpušajo. Tekoča kri se mleku primeša, in mleko je kervavo. 
Takšno poškodovanje novadno dolgo terpi, zakaj pri sieher



84 

nem molzenju se slabo zarašene žilice zopet raztergajo, in 

zopet kri izpušajo. 

Kedar je kervopolnost vzrok kervavega mleka, se mora 
kravi pušati, in ji kake 2 libri kervi iz vratne žile odceditL 
Ali je krava kervopolna ali ne, se težko spozna; če si pa tudi 
kravi, ktera ni kervopolna pušal, ji nisi veliko škodoval. 

Pri molzenju je treba iz tistih sescov, ki dajo dobro mleko 
v eno posodo, in iz tistih, ki dajo kervavo mleko, v eno 
posodo molzti, in kervavo mleko proc vljiti, da se ne pokvari 
vse mleko. Bolni sesci se morajo le stiskati, ne pa vleči 
pri molzenju, da mleko odteče, in da se vnovič ne pretergajo 
žilice. 

Vcasi kaki sesec oteče, in vredi se v njem napravijo. 
Kedar se vredi predrejo, je mleku kri in gnoj primešan. V tem 
primerleju ni treba nobenega zdravila rabiti, vendar se mora 
krava pridno molzti, da se luknjice v sescu ne zarasejo in 
krava ob mleko ne pride. 

Dostavek. 

So tudi ojstre zeliša, ki pri kravi, ktera jih je požerla, 
kervavo mleko napravijo. Taka paša je smrekovo berstje, jelše, 
hrastovje, mnogo sort zlatenc, rudeče jagode. 

V Novicah, leto 1847, na 89. strani se bere: Ogibati se 
je tacih pašinj, kjer veliko rudečih jagod raste, da živina od 
povžitega preobilnega zeliša ne zboli in kervavo ne molze. 
Kedar pa krava od tega ali kakega druzega zeliša začne kervavo 
molzti, daj jagodnega zeliša nabrati in ga dobro prekuhati* 
To kuhano jagodno vodo naj potem krava popije in 
ozdravela bo. Jagodno zeliše se da pa tudi posušiti, v štupo 
stolči in potem s soljo in otrebi zmešano živinčetu podati, ki 
kervavo molze; kmali bo kervava molža pregnana. 

Kedar so ojstre zeliša kervavega mleka krive, se tudi 
lahko daje živini kuhovina lanenega semena, ali laneno olje 
z nekoliko kafre; v vodo se meša kuhinska sol ali solitar 
za pijačo. 


XXV. Poglavje. 
Otiske po jarmu. 

Na zgornji strani vratu blizo koma, kjer jarm leži in nar bolj 
pritiska, lahko kožo odergne, in manjše ali večje rane napravi. 
Lete rane naglo ozdraviš s sledečim zdravilom, ako vola en cas 
ne vpregaš, ampak mirnega v hlevu pustiš. Ako ga pa vedno 
vpregaš, se mu rana dalj casa ne zaceli, ker jo jarm vedno draži. 

Vzemi 4 lote svinčenega izločka, 

8 lotov močnega žganja, 

1 libro vode, 
dobro jih zmešaj, in s tem zdravilom dvakrat ali trikrat na 
dan rano zmivaj. 

Včasi se na tistem mestu, kjer jarm leži, ali terda, ali 
mehka oteklina napravi. Ako je oteklina okroglasta in zvišana 
in se po eni strani vratu razširja, jo moraš prerezati, da se 
gnoj in sokrovica odcedi. Luknjo pa napravi dovolj veliko, da 
se prekmalo ne zaceli, in izmivaj rano večkrat na dan s slano 
vodo. Takšnih ran ne smeš mazati z mazili ali mastnimi rečmi, 
sicer boš iz njih žulje napravil. 

XXVI. Poglavje. 
Garje ali grint. 

Garje ali grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme, 
ali iz popačene klaje; včasi se tudi nalezejo. Pri teletih se 
pa napravijo, kedar jim prevročo kermo pokladáš, ali kedar 
stradajo. Seno, ktero je na močirnih in blatnih travnikih rástlo, 
napravi garje pri mladi in stari živini. Torej je pri ozdravljanju 
grinta na vzrok bolezni treba paziti* 

Ako garje pri odrašeni živini iz prepičle kerme izvirajo, 
se mora živini obilne in redivne klaje pokládati; verh tega pa 
eno žlico sledeče šlupe na dan na klajo poštupati: 

Vzemi 8 lotov žvepla, 

6 lotov encianovih korenin, 

6 lotov brinjevih jagod, 
ktere moraš dobro zdrobiti in zmešati. 


86 

Potem, ko si «tupo že nckc dni dajal, maži mesta, na 
kterih garje sedijo, s sledečim mazilom: 

4 lote žvepla in 4 lote soiitarja 
v štupo zdrobi, in polübri lananega olja primešaj, da redko 
mazilo dobiš. 

Tretji dan se mora mazilo z gorkim lugom odmivatu Ako se 
zdaj tu ali tam ostanek grinta zapazi, ga je treba zopet mazati. 

Kedar garje iz spridenc kerme izvirajo, je nar poprej 
treba namesto spridene pokládati zdrave kerme in na njo vsaki 
dan eno žlico sledeče šttipe potresti: 

Vzemi 6 lotov žvepla, 
6 lotov antimona, 
4 lote encianovih korenin, 
4 lote brinjevih jagod; 


vse dobro zdrobi in skúpej zmešaj. 
Zraven te štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim 
mazilom mazati in omivati, kakor je bilo zgorej rečeno. 
Ako so garje zastarane, in s štupo in mazilom se ne dajo 
pregnati, je treba na persih in na lednicah trak zavleči ali 
usnje pod kožo vtakniti, in ga 12 do 14 dni pustiti. 
Ko kako živince izpustek dobi, kteri je garjem podoben, 
se mora koj od druge živine odločiti in samo v kaki hlev postaviti, 
da ne nalezejo garje v ostale živinčeta. Kedar se pa 
garje med živino v hlevu zatrosijo, jih je težko zatreti, in 
ozdravljanje veliko stroškov napravi* 
V ti bolezni pušati je nepotrebno in večdel škodljivo. 
Kedar pa kako živince zdravo in obilno kermo dobiva, in se 
za gotovo ve, da garij ni nalezlo, in vendar kak sumljiv izpustek 
dobi: se mora misliti, da je živince polnokervno, in 
da od tod izpustek izvira. V tem primerleju se sme živinčetu 
2 libri kervi iz vratne žile izpustiti, na persih trak zavleči, in 
garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in na 

tretji dan z lugom zmivati. 
Mlado živince dobiva polovico nasvetovane štupe. 
Ako tele po oparjenju garje dobi, se mu daje sledeče 

štupe na vodi vsaki dan enkrat; 


Vzemi 2 lota žveplencga cveta, 
3 lote solitarja, 
dobro jih zdrobi, zmešaj in v 10 enakih del razdeli. 
Kedar je tele 6 taksnih del že povžilo, ga maži z imenovanim 
mazilom, ktero tretji dan z gorko žajfnico zmiješ. 
Ako je tele od spridene ali prepiele kerme garje dobilo, se mu 
dvakrat na dan po 1 lotu sledeče stupe na zdravo kermo potresa: 

Vzemi 6 kvintelcev žveplenega cveta 

6 kvintelcev antimonovih jeter 

1 lot encianovih korenin, 

1 lot brinjevih jagod , 
dobro jih zdrobi in zmešaj. 
Namesto spridene in prepiele kerme mu moraš zdrave in 
obilne pokládati. Jacmenovi drob mu je prav hasnjiv* 

XXVIÍ. Poglavje. 

CJervimost v repu. 

Cervivnost pride od nesnažnega hleva, v kterém živina 
vedno po blatu brodi. Spodnji del repa začne gnjiti od vedne 
mokrote in nesnažnosti. Gnjiloba, ki se na koži prične, razjé 
kožo in seže do kosti, ktere tudi naje. Gnjili kos repa odpade. 

Kedar se leta bolezin zapazi, preden ko je koža razjedena, 
je treba dlako cisto postrici in rano s slano vodo zmivati, in 
potem s stupo sožganih usnjatih podplatov postupovati. Tako 
se ravna vsaki dan enkrat, dokler koža ni zdrava. Da pa 
rep snažen ostane, ga je treba za dlako tako na strop hleva 
privezati, da ne pride do tal, ako se ravno živina vleže. Na 
to vižo bo koža kmali zdrava» Ako je koža že razjedena, se 
mora rep nad rano odsekati, in z rano tako ravnati, kakor je 
bilo zgorej nasvetovano. 

XXVIII. Poglavje. 
Mazolcki pri felefih. 

Mazolcki so kožni spusaji. Zapazijo se nar večkrat na 
glavi, na vratu} ali pa po celem životu. Živina zgubi dlako 


88 

na spušajih; suhe kraste se napravijo, ktere so belkaste, kakor 
da bi bile z moko poštupane* Tele, ktero mazolčke dobi, 
hira in skumra. Zapazil sim, da se mazolčki nalezejo, in da 
celi hlev okužijo, ker so teleta, ki so v tistem hlevu stale, 
v kterém je pred letom tele po mazolčkih bolno stalo, tudi 
mazolčke dobile. Mazolčke dobivajo teleta v pervem polletu 
svoje starosti. Kakor hitro teleta na paso hodijo, zgubijo 
mazolčke. Ozdravljajo se pa mazolčki takole : Napravi se hud 
lug, in s kartačo ali s slamo, ki je bila v ta lug pomočena, 
se dergnejo kraste, ki se po koži zapazijo. Kedar so se 
bolne mesta osušile, se morajo enkrat na dan s sledečim 
mazilom mazati. 

Vzemi 4 lote terpentinovega olja, 
8 lotov sala, 
in jih dobro zmešaj. 

Jasle, iz kterih po mazolčkih bolne teleta zrejo, se morajo 
potem z lugom dobro omiti, in stene z apnom pobeliti, da se 
kužnost zatare. 

ŠESTI RAZDELEK. 


Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih boleziu 
pri govedju. 

L Poglavje. 

Driska. 

Pri odraženi živini driska izvira ali iz premrazenja, ali 
od pokvarjene kerme, ali od zavžitve sena, ki je bilo prezgodaj 
koseno na nizkem, močirnem travniku. 

Kedar izvira driska iz imenovanih vzrokov, se mora narprej 
namesto slabe in pokvarjene dobra in zdrava kerma živini 
pokládati, sicer vse zdravila nič ne pomagajo. 


80 

Potem se daje na vodi odrašenemu živinčetu dvakrat na 
dan, in sicer vsakokrat 1 lot stupe iz tormentilnih korenin. 
Tako se ravna, dokler driska ne neha* Ali pa kuhaj 4 periša 
suhih barovnic v pičlem bokalu vode tako dolgo, da se za 
en poleč vkuhajo, in dajaj živinčetu 2 dni zaporedoma po 
maselcu na dan. Enoletno in dveletno tele dobiva polovico 
te kuhovine» 

Pri teletih, ki se z mlekom kermijo, se pogosto driska 
zapazi, in več telet pomori. Bolnem teletu, ki ero se ni 14 dni 
staro, se daje na vodi zjutraj in zvečer pol kvintelca rabarbare 
in 1 kvintelc magnezie, dokler driska ne mine. Starejšemu 
teletu se po dvakrat toliko daje. 

Novice, leto 1849, stran 200 nasvetujejo zoper drisko 
telet: Kupi za 2 groša grenkih mandeljnov, stolči jih, kar nar 
bolje moreš drobno} potem jih daj v poliču sladkega mleka 
enmalo prekuhati. Po tem vlij vse to teletu na enkrat mlačno 
v gobec, da popije* O dvanajsteh urah je večidel driska odpravljena, 
in malokrat je treba to zdravilo dvakrat ponoviti. 

Hasnjivo zdravilo zoper drisko telet je sledeče: Vzemi 
2 lota štupe encianovih korenin, jih polij z 1 libro vode, in 
jih daj neke minute kuhati. Potem odlij tekočino, in ji primešaj 
2 kvintelca opiové tinkture, in dajaj prav mlademu teletu 
po lotu, bolj staremu po 1 J/2 lota, in polletnemu teletu 2 lota 
enkrat vsake dve uri. 

Poznam kraje, v kterih teleta, ki so en dan ali 2 dni 
stare, drisko dobivajo, in na nji poginejo* Zdravila, ki sim 
jih poskušal zoper to drisko, niso nie pomagale. Pri bolj natančnem 
preiskovanju sim pa našel, da je kravja kerma vzrok 
te driske bila. Zakaj krave so dobivale slabega sena, kije 
na močirnatih travnikih rástlo. Leto seno je napravljalo neko 
kislino v mleku, po kteri je pri teletih driska prišla. To 
kislino v mleku krotiti in vnieiti sim ukazal mleku , ktero se 
je teletom dajalo, pšeničné moke primešati. Potem teleta niso 
več dobivale driske, zatorej priporoeujem enako ravnanje 
v enakih primerlejih. 


II. Poglavje. 
Zapertje in črevná skernina. 

Crevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladen]a ali 
iz zapertja, in se po sledečih znamnjch spozna. Zivinče noce 
zreti, z zadnjimi nogami berca in tla bije; vamp je močno 
napet. Zivinče se pogosto vleže in zopet vstane; večkrat na 
vamp pogleduje, aH pa leži in stoka. 

Kakor hitro se te znamnja zapazijo, je treba desno roko 
do komolca z oljem namazati in blato iz rifnika, dokler roka 
pride, iztrebiti, potem pa sledečo dristljo živinčetu dati : 

Vzemi 3 perisa gamilčnih cvetlic , 
3 perisa m al vn ega perja, 
in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. 

Potem odcedi kuhovino in ji prkleni 2 perisa soli. Lete 
slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2 lota lanenega 
olja, in jo mlačno rabi za dristljo. Dobro je tudi vsaki dristlji 
pol kviníelca kafrové stupe pridjati. Dristlja se mora vsake 
pol ure dajati, dokler bolezin ne odjena. 

Ako bolezin noče odjenjati, vzemi pol maselca kuhovine, 
ji prideni četertinko libre lanenega olja in 1 lot solitarja, in jo 
živinčetu v gobec vlij ; leto ponavljaj čez 2 uri. Kedar bolezin 
čez 1 uro terpi, je treba živinčetu 2 libri kervi iz vratne žile 
izpustiti. Ako imaš voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi 
zribaj in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je tudi nekaj 
voženčne vode dristlji pridjati. 

III. Poglavja. 
Kervomok, ali kervavo scanje. 

Leta bolezin se pogosto najde in nevarna postane, ako 
se ne pomaga naglo. Zakaj kervomoku je rad pridružen ritnikovi 
čerm, po kterem zivinče pogine. 

Poglavni vzroki te bolezni so močirnate paše in mokro 
vreme brez prenehanja. Tudi seno iz močirnatih travnikov, 
ako je bilo prezgodej pokoseno, napravi kervomok. Tista 
živina, která je iz visokih krajev na nizko ležeče paše prišla5 


je leti bolezni nar bolj podveržena. Vendar se pri olih red


kejšc najde, kakor pri kravah* Kedar krava na leti bolezni 

zboli, pride ob mleko. Klaverna stoji in noče zreti. Ušesa 

so merzle in serce močnejše in naglej še bije, ktero bitje serca 

z boleznjo vred raste. Scavnici je kri primešana, torej je 

scavnica rudeča. 

Kakor hitro se te znamnja zapazijo, se mora živinčetu 
en dober masele kervi izpustiti, in mu 2 lota solitarja na vodi 
dati. Leto zdravilo se daje po dvakrat na dan, dokler bolezin 
ne mine. Poleti je treba bolno živinče, kedar je na paši že 
vroče, v hlev gnati, in mu dobre trave pokládati* V mnogih 
krajih je navada bolno živinče iz paše v hlev djati in mu 
sena pokládati, kar je vendar napčno in škodljivo. Zakaj na 
tako vižo se bolezin hujša in včasi neozdravljiva postane. 
Ako pozimi kako živinče to bolezin dobi, se mu morajo 
zeljeve ploče pokládati. 

Pri ti bolezni je tudi treba paziti na blato, ki gre od 
živine. Kedar je blatu kri primešana, kedar je suho ali clo 
zastaja in zapertje napravlja: je gotovo združena z ritnikovim 
čermom, kterega ozdravljanje se bo razlagalo v sledečim poglavju. 

Pri kervomoku je prav hasnjivo bolnemu živinčetu po 
2 ali 3 dristlje na dan dajati, da se zaperíju v okom pride, in 
da ritnikovi čerm, kteri je s kervomokom večdel združen, 
živinčetu ne vmori. Dristlje se lahko takole napravljajo: Vzemi 
tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi 
kuho vino, vlij masele te kuho vine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca 
solitarja in 3 lote lan en ega olja. Tako napravljeno dristljo 
dobi bolno živinče. 

IV. Poglavje. 
Ritnikovi cer my ali kužna rif na zahica. ( Rückenöfnf.) 

Leta bolezin se naznanuje po enakih znamnjih kakor 
kervomok; vendar kervave scavnice nima vselej za svoje 
znamnje, in namesto tega navadno zapertje. Kedar se lete 
znamnja zapazijo, se mora živinčetu blato iz ritnika iztrebiti, 
kar se zgodi, ako si kaka oseba desno roko do komolca 


z oljem namaže, in v ritnik, kar nar bolj globoko more, seže. 
Potem se mora en polic ker vi iz vratne žile izpustiti, in dvakrat 
na dan, namreč zjutrej in zvečer po 2 lota solitarja, ki 
je v vodi raztopljen, živinčeiu dajati. Zraven tega dobi 
živinče na dan 2 dristlji, kakoršne sim v II. poglavju zoper 
zapertje nasvetoval. 

Tako se ravna, dokler živinče ni zdravo. V kermo nar 
bolj síuži sladka in mlada trava. Ako se tretji dan leta bolezin 
in kervomok ne boljšata, se mora zopet pu sati. 

Sledeča stupa je pri ritnikovem čermu in pri kervomoku 
večkrat pomagala, torej jo priporočujem : 
Vzemi 8 lotov solitarja, 
12 lotov glauberjeve soli, 
6 lotov bluvne soli, 
dobro jih zdrobi in zmešaj* 

Te štupe dobivajo na vodi in sicer velik vol je dobiva po 
3 lote trikrat na dan, krava in junec po 2 lota, telica po 1% 
lota in enoletno tele po 1 lotu. 

V. Poglavje. 
Napenjanje. 

Leta belezin izvira od zelene kerme, ki v želodcu vreti 
začne, postavim deteljno perje, mlada pšenica, oves, jačmen, 
grah, grahorka; tudi sirovi krompir, ako se ga je živina prenajedla, 
in otrobi jo napenjajo. Torej je treba paziti, da 
se trava, ki je v kermo namenjena, ne spravlja na prevelike 
kupe ; zakaj lahko se razgreje in potem živino napenja. 
V žganarijah in olarijah so tropine večkrat vzrok 
napenjanja. 

Napenjanje živine vsak lahko in kmalo spozna. Zdravila 
zoper nevarno bolezin so poleg Noric sledeče: 

Pustite napeto živinče vedno, toda počasi se sprehajati ; 
sprehajanje vetrove odganja. Nevarno je pa napeto živino 
naglo okolj poditi ali jahati. To vetrove zaderžuje in naredi, 
da živini vamp poči. 


93 

Prav dobro je tudi napeti živini v ritnik z roko seči, in 
iz njega blato iztrebiti, toda mora popred roka z oljem ali 
mastjo pomazana bitu To opravilo dostikrat vetrovom pot 
iz vampa nanagloma odpre. 

Iz ravno tega namena so tudi dristlje vselej dobre, ktere 
se napravijo, če se v policu mlačne vode ena pest domače 
ali pa grenke soli raztopi. Take dristlje se pa morajo nar manj 
štirikrat v eni uri ponavljati* 

Ako pa imenovani pomoeki kmalo ne pomagajo, se mora 
brez obotavljanja živini apnene vode skoz gobec v vamp vljiti. 
Živo apno je med drugimi pripomočki pri ti bolezni nar bolj 
poterjeno 5 ker ima lastnost vetrove v se potegniti. Apnena 
voda se pa takole napravi: Vzemi 2 žlici živega apna, ga 
zmešaj z maselcom vode, ter jo vlij napeti živini v gobec. Če 
napenjanje potem ne neha, vlij ji te vode vsake pol ure ravno 
toliko v gobec, kakor pervič. 

Zdravilo, ki je dober kup, in se da v dobro zamašeni 
steklenici veliko let shraniti je salmiakovec, ki se v apoteki 
dobiva. Kedar govejo živino napenja, se vzame en maselc 
vode, in se ji prilije ena ali dve žlici salmiakovca, in se bolni 
živini v gobec vlije. Ce ji ne odleže kmalo, se vsako četert 
ali pol ure ponavlja ta pijača. 

Neki zdravitelj priporoča pol funta na drobno zrezané 
žajfe v bokalu vrele vode raztopiti, in ko se ohladi, v napeto 
živino vliti. Vsacih 10 minut se to ponavlja* 

Kedar pa živino zlo hudo napenja in vse to ne pomaga, 
se rabi igla (troakar) za vbod napravljena in ktero v vamp 
živinčetu zasadiš, da se vetrovi po vbodu izpuste. 

Nar bolje orodje za to je 6 ali 8 palcov dolga, pol palca 
široka in okrogloplošnata igla, ktera je na koncu v špico, ki 
na štir plati reže, izdelana, in ktera v jeklenih ali mesingastih 
nožnicah tiči tako, da se sam ojstri konec iz njih vidi* 

Ta igla se z nožnicami vred na levo stran trebuha v Iakotnico 
na pol igle globoko zasadi, na tisti kraj, kjer je trebuh 
nar bolj napet. Potem se igla vun potegne, nožnice pa 
v vampu ostanejo. 


Po takem ravnanju začnejo vetrovi iz trebuha ferflati* Včasi 
se pa prigodi, da klaja v vampu nožnično luknjo zabaše, ktera 
se pa lahko z iglo ali kako šibico iztrebi* 

Kedar je vamp popolnoma vpadcl, in vetrovi skoz nožnice 
vtífc ne ferče, je cas jih vun potegniti. Rana, ki si jo z iglo 
naredil, ne potrebuje nobenega zdravila, in se v kratkem času 
sama zaceli. Da pa ne bojo muhe ranjeno živince nadlegvale, 
ga pomaži krog rane s kolomazom (emirom). 

Ce bi se pa primerilo, da se je napenjanje kmalo zopet 
ponovilo, vdrugič živinčetu iglo zasadi na ravno tisto mesto 
ali pa kje drugej blizo pervega vboda* Tudi tretjič znaš brez 
vse nevarnosti to storiti* Dokler obilno blato od napetega živinčeta 
ne gre, se napenjanje rado ponavlja* 

Ako bi pa v potrebi imenovane igle pri rokah ne bilo, je 
vsaki drugi nož za to opravilo dober, kterega gre v vamp 
ravno tako zasaditi, kakor iglo. Zasajen nož se pa mora 
potem navkriž zasukati, da se rana bolj raztegne, skoz ktero 
vetrovi ložeje morejo f er čat i* 

Pri leti operácii je potrebno živinčetu, ktero na tleh leži, 
aadnji nogi zvezati, da pri vbodu ne more berčati, kar bi vbodenje 
overalo in iglo na napčno pot sililo. 

Ako pa živince pri vbodenju stoji? se mu leva sprednja 
noga od tal vzdigne, da mora potem z zadnjima nogama 
mirno stati. 

Troakar in brizglja sta kmetu potrebno orodje, torej sim 
jih v dodatku natanko popisal in obrisati dal. Po tem poobraženju 
jih dotični umetnik lahko naredi, in za majhne dnarje 
prodaja* 

Dostavek. 
Da je koristno, in da nič ne škodje, troakar več ur v vampu 
napete živine pustiti, terdijo mnoge skušnje. Iz teh hočem 
eno povedati. 
V Novomestu na Dosi je neki prebivavec svojo kravo 
s sirovim krompirjem kermil. Krompir je kravo napel in prebivavec 
je živinozdravnika Sajdlerja na pomoc poklical* Zvečer 


o devetih je bilo, ko je zdravnik iglo kravi v vamp zasadil, 
in ker so se vedno novi vetrovi napravljali, jo je Čez noč 
v vampu pustil. Krava je ozdravela, in ni nobene bolezni pa 
vbodu dobila. 
Ako se živina dalj časa na deteljšu pase, se lahko prigodi, 
da cela čeda po napenjanju zboli. Nar hitrejše pa napenja 
vole, ki so prej težko delali, in ko so, kakor hitro so 
bili izpreženi, na deteljše prišli. Torej je dobro, ako je pastir 
s sredstvi, napenjanje ozdravljati, vedno previden* V tacih 
primerlejih svetujem, da se pastir z iglo in kamnovim oljem, 
ali apneno vodo, ali salmiakovcom preskerbi. Kamnovo olje 
se rabi, ako se 1 lot tega olja s pollibro žganja zmeša in 
hrani. Kakor hitro pastir zapazi, da kako živinče noče zreti, 
in da ga napenja, naj mu od enega imenovanih zdravil daje; 
in ako napenjanja potem ne neha, ampak hujše postaja, naj se 
igle poslúži. 

VI. Poglavje. 
Hrom govedja (Verfangen). 

Leta bolezin se spozna po sledečih znamnjih: Živina 
malo ali clo nič ne žre; ne prežvekova in ima merzle ušesa 
in noge. Leta bolezin se lahko ozdravlja in kmalo mine, ako 
se živinčetu en maseic kervi iz vratne žile odcedi. Enoletnemu 
in dveletnemu teletu se le pol maselca kervi izpusti. Teletom, 
ki še sesajo, ali ki se z mlekom kermijo, se daje dvakrat 
na dan po kvintelcu solitarja v vodi raztopljenega, dokler 
niso zdrave. Pri teletih, ki po hromu zbolijo, se včasi driska 
pokaže, ktere perve tri dni ne smeš vstavljati* Ako pa driska 
dalje terpi, se rabijo zdravila, ktere sim v I. poglavju tega 
razdelka zoper drisko nasvetoval. 

Leta bolezin je nevarna, kedar razun imenovanih znamenj 
vse štiri noge živinčeta dervne postanejo, in jih živinče bližeje 
skúpej postavlja, V tem primerleju se mora, kakor sim 
že povedal, živinčetu pušati, in potem mu sledečega zdravila 
<Jajati; Vzemi 4 periša arniknih cvetlic, prekuhaj jih v bokalu 
dobrega ola, kuhovino odcedi in v 2 polovici razdeli» Eni 


96 

polovici prideni pol kvintelca kafre in jo živinčetu v gobec 
vlij. 

Potem pokri živinče z gorko odejo, in ga 3 ure pri miru 
pusti. Čez 3 uri odvzemi odejo in dergni živinče s slamo po 
celem životu, posebno po nogah. Drugi dan prideni ostali 
polovici pol kvintelca kafre in ravnaj kakor pervi dan. 

Ako po tem ravnanju živinče se ni zdravo, se mora imenovana 
kuhovina se enkrat napraviti, in 2 dni zaporedoma 
dajati* Ako bi se živinee potem tudi ne boljšalo, je treba na 
persih trak zavleči ali usnje pod kožo vtakniti, in živinče na 
pašo gnati, kjer se bo nevkretnost zgubila. 

Pri mladi živini se le polovica imenovanega zdravila daje. 

VII. Poglavje, 
Pereči ogenj. 

Leta bolezin je zavolj naglega preteka grozno nevarna 
in živino umori, ako se ji koj od začetka bolezni ne pomaga. 

Izvira pa iz poletne vročine in iz zavžitka strupenih 
želiš. Torej se ne najde pri živini, ktera ne hodi na pašo, 
in le suho klajo dobiva. 

Znamnja bolezni so sledeče: Huda vročina se razlije po 
celem truplu živinčeta, torej k vodi hiti, se v njo zavali in 
v nji valja, da bi se ohladilo. Glava ali kaki drugi deli života 
naglo in močno oteko. Oteklina je mehka , ker je z zrakom, 
ki se med kožo in mesom nabira, napolnjena* Ako na oteklino 
vdarjas, molklo brenči. Leta oteklina se naglo po životu razsirja, 
če ni berze pomoči. Serce hitro in terdo bije. 

Kakor hitro te znamnja zapaziš, izpusti živinčetu za 
dober maselc kervi iz vratne žile , in daj mu 2 lota solitarja 
in 1 lot voženka na vodi popiti. Potem bo oteklina kmalo 
zginila. Kedar pa nimaš imenovanih zdravil, vzemi četertinko 
maselca jesiha, pol maselca vode, in eno periše soli, dobro 
jih zmešaj in živinčetu v gobec vlij. 

Ako se je oteklina že zlo razširila, se mora živinčetu 

pušati in trikrat na dan solitarja z voženkom dajati. Oteklino 


je treba semtertje z ojstrim nožom predreti in zrak iz nje 
spraviti* Potem ho kmalo vpadla. Kedar se kje v oteklini 
ognoji, ostane, akoravno oteklina vpade, zvišano mesto, ktero 
je mehko. Na spodnji strani tega mesta se mora koža predreti, 
da gnoj odteče. Da pa gnoj čisto odteče, in krog sebe 
ne razjeda, se razparana koža ne sme prenaglo zaceliti, in 
rana se mora večkrat z merzlo vodo zmivati, da se vgnjide 
ozdravijo. 

VIII. Poglavje. 
Kašelj. 

Kašelj izvira iz prehladenja, od sena, ktero je na travniku, 
na kterim večkrat voda stoji, rástlo; od prašnatega 
sena. Prašnato seno se mora, preden se živini pokladá, izprašiti 
in s slano vodo poškropiti* Kdor pa ima drugega sena, 

ktero ni prašno, naj tega živini pokladá. Zraven tega se 
rabi zoper kašelj sledeče zdravilo: 
Vzemi 6 lotov žveplovih cvetlic, 
8 lotov štupe encianovih korenin, 
8 lotov koprovega semena, 
*|2 libre drobno naribanega hrena. 
Tem primešaj toliko medu, da močic dobiš, in dajaj 

tega močica zjutrej in zvečer na jezik, kolikor je eno kurje 
jajce veliko* 

Kedar kašelj od prehladenja pride, se da živinčetu zjutrej 
in zvečer en maselc pogretega ola, kterému se pridene ena 
žlica bezgovega izlecka, ali 2 žlici medu. 

IX. Poglavje. 
Zlatenica. 

Znamnja te bolezni so sledeče: Zivinče noče zreti, tudi 
ne prežvekova* Koža v gobcu, v nosnicah in oči so rumenkaste; 
tudi blato in scavnica sta nekako rumenkasta. Kedar 
živinče, ktero v hlevu stoji, po leti bolezni zboli, se mu ne 

Domače Zivinozdravstvo» í 


98 

smo sena pokládati, ampak razsekana repa, korenje, kuhani 
krompir, otrobi, na debelo zmljeto žito alj zadnja moka. Zraven 
tega se mu daje vsaki tretji dan na tešče sledeči eistivni 
lek. 

Vzemi 1 lot lopatike, 

2 kvintelca jalapnih korenin, 

4 lote glauberjove soli, 
v stupo jih stolci in maselcu vode primešaj. 

Komur ni predrago, naj se sledečega zdravila poslúži: 

Vzemi 2 lota rabarbare, 

6 kvintclcov jalapnih korenin, 

12 lotov glauberjove soli, 
dobro jih zdrobi, zmešaj in v 3 dele razdeli, kterih enega 
vsaki tretji dan živince na vodi dobi. 

Kedar se je po tem zdravilu živince očistilo, se mu 
vsaki dan ena žlica katrana daje, dokler ni popolnoma zdravo« 

Včasi je zlatenica z jeternim vnetjem združena, pri 
kterém primerleju se zraven imenovanih znamenj tudi sledeče 
zapazijo: Ušesa so merzle, gobec vroč in suh, koža po 
životu je bolj gorka kakor sicer, serce hujše in hitrejše bije, 
kakor pri zdravem živinčetu, žeja je huda. Kedar se lete 
znamnja zapazijo, se mora živinčetu en polič kervi iz vratne 
žile izpustiti, in na persih trak zavieči. Vsaki dan dobiva 
2 dristlji, kakoršnc sim v 2. poglavju zoper zapertje nasvctovak 
Zraven tega se mu daje vsakih 0 ur enkrat sledeče 
zdravilo : 

Vzemi 1 lot solitarja, 

2 lota glauberjove soli, 

1 kvinielc rabarbare, 
dobro jih zdrobi, skúpej zmešaj in v maselcu vode živinčetu 
v gobec vlij. 

Ako bolezin odjenuje, kar se spozna, če živince bolj veselo 
postaja in zreti začne : mu dajaj tega zdravila le po dvakrat 
na dan in zraven zdravila eno dristljo, dokler ni popolnoma 
zdravo. 


Ako po tem zdravilu živinče drisklo dobi, se mu ne sme 
vec dajali in namesto tega zdravila I lot solitarja v vodi 
raztopljenega. Pri ti bolezni naj živinče pije, kolikor se mu 
ljubi, vendar se mora škafu vode % periša moke in % žlici 
medu primešati. 

Če se potem, ko je jeterno vnetje ozdravljeno, rumena 
barva v gobcu, nosu in v očeh ni popolnoma zgubila, se 
daje živinčetu vsaki dan katrana, kakor je bilo poprej nasvetovano* 


Ako je bolno živinče zlo hujšalo , se mu mora obilne in 
redivne klaje dajati, da zopet k mesu pride. 

X. Poglavje. 
Vnetje možganov. 

Pri ti bolezni, ktera vecdel od sončne vročine izvira, 
ima živinče leskeče, vun stoječe" oči, vroč gobec, jezik prevlečen 
z žlezo. Ušesa in rogovi so veliko gorkeji, kakor po 
navadi; serce naglo in močno bije. Živinče noče zreti in 
v začetku bolezni debelo pred se gleda, pozneje divjati in razsajati 
začne. Tudi se včasi po vsili udih trese. 

Kakor hitro imenovane znamnja zapaziš, moraš živinčetu 
3 libre ali tri maselce kervi iz vratne žile izpustiti, in mu 
vsake 3 ure 2 Jota v vodi raztopljenega solitarja dati. Zraven 
tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim zoper zapertje 
nasvetovah in živinče vsakih 6 ur enkrat brizgljati, tudi se 
mu na persih trak zavleče aH usnje pod kožo vtakne* Glava 
bolnega živinčeta se v platnene rjuhe zavije in vedno z merzlo 
vodo poliva. Ako drugi dan bolezin ne odjenuje, se mora 
iz druge vratne žile zopet en polič kervi odčediti, in to tudi 
treiji dan storiti, ee živinče ni zdravejše. Solitar in brizglja 
se tako dolgo živinčetu dajeta, dokler ni zdravo. Ako 
je živinče tako divjo, da se mu zdravila o predpisanem 
času ne morejo dajati, je ali treba čakati, da se živinče 
umiri, ali ga je treba tako zvezati, da sebe in drugih 
poškodovati ne more. 


XI. Poglavje. 
Vnetje ledic. 

Leta bolezin se po sledečih znamnjeh napoveduje: 
Živinče noce zreti, serce mu naglo in hudo bije, zadnji 
nogi saksebe in pod vamp postavlja, in herbct krivi, kakor da 
bi se k scanju pripravljalo. Scavnica je rumenkasta ali rudečkasta, 
včasi kervava, in po malem teče. Ako živino po herbtu 
ali po ledjeh dergnes in stiskaš, občuti bolečine. Na letih 
delih je tudi koža bolj gorka, kakor sicer. Krave pridejo ob 
mleko pri vnetju ledic. 
V ti bolezni je treba živini en polič kervi iz vratne žile 
izpustiti, in ji vsakih 6 ur enkrat poldrugi lot solitarja v vodi 
raztopljenega dajati. 
Tudi dobiva vsaki dan 2 brizglji, kakoršne sim zoper zapertje 
nasvetovak Na ledje se skúpej zložene rjuhe dencjo, 
in z merzlo vodo vedno polivajo. 

Kedar se živinče boljša, dobiva na dan po dvakrat solitarja, 
in enkrat brizgljo* Za pijačo se mu daje močnata voda. 

XII. Poglavje. 
Vnetje želodca. 

Vnetje želodca se pri govedju redko najde. Izvira pa nar 
večkrat od škodljive kerme, od strupa, strupnatih zelis, težko 
prebavljive, plesnjive in zgnjite klaje, po kteri se škodljivi 
zraki v želodcu nabirajo* 

Živina postane nemirna, se od jase! vleče, na trebuh pogleduje, 
z zadnjimi nogami večkrat pod trebuh mahne. Blato 
je o začetku bolezni bolj suho, pozneje bolj mehko, včasi 
s kervjo prevlečeno* 

Ozdravlja se ta bolezin s pušanjem, solitarjem in dristljo. 
Ako je pa živinče kaj strupenega požerlo, se ozdravlja 
po vodilih sledečega poglavja. 


iOl 

Dostav ek. 

Slajnica ali lizanje. 

Lete bolezni Rohlves ne popisuje, torej pristavim potrebni 
poduk iz Novic y leto 1855, list 17. 

V ti bolezni, ktera posebno goveda, nar večkrat krave 
napada, liže živina z neko posebno sij o zid, cepine, vervi, 
siaro usnje, lesnino, slamo, blato in mnogotere druge gnjusne 
stvari. Terpi ta bolezen dolgo, vec mescev in celo leto, 
dokler živina tako ne izbira, da je ni drugega, kakor kost 
in koža. 

Vzrok te bolezni je popačeni želodčni sok, ki prekubuje 
in prebavlja hrano, klero živina povživa. Popači se želodec 
po slabi ali sprideni klaji, pijači ali po zraku. Kisla, zatuhla 
klaja, seno iz moČirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, 
plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno skodje; 
molznim kravam je škodljivo, ako se jim preveč zelnega perja, 
repe, krompirja pokladá. Želodec se popači, če živina mora 
stradati in pomanjkanja tečne piče terpeti. Želodec se popači 
po mlakužni, smerdljivi vodi, po zraku v nečednih, soparnih 
hlevih, V takih hlevih, iz kterih ne kidajo večkrat gnoja, kjer 
ne cedijo jasel in poslinjenega in oblaienega korita. Zadnjič 
pa moramo se opomniti, da to bolezen tudi naleze živina od 
živine, ali jo saj ena posnema po drugi. 

Pri ozdravljanju lizanja naj se odpravijo vzroki, iz kterih 
bolezen izvira. Kdor ne stori tega in ne zamaši luknje, iz 
ktere bolezen izvira, ne bo z vsimi zdravili ničesar opravil. 
To je pervo, naj polrebniše in včasih edino zdravilo. Druge 
zdravila so: Kreda, apno, pepel, potaselj, kuhinska sol, grenka 
sol, encián, kalmež, brinjeve jagode. Vzemi ali perisče pepela 
ne izluženega, ali 1 lot potaseljna, ali 2 lota kuhinske soli, 
ali 2 lota encianovih in kalmežovih korenin — dvakrat na dan; 
ali si napravi 1 funt kuhinske soli, 3 funte režene moke in 
pol funta v stupo stolčenih brinjevih jagod, in od te zmesi 
dajaj živifV, potem ko je napojena bila, po perisču trikrat na 
dan skoz 8, 10, ali 14 dni. 


XIII. Poglavje, 
Pomoc zoper strup in strupene zelišo. 

Kedar je živina strupa ali strupenih želiš požerla, postane 
kmalo klaverna, noce jesti, se zacne zvijati in tresti,, je 
vertoglava, z nogami berca in vcasi divja» Na trebuh, ki 
je večkrat napet, pogleduje, se na tla verze in stoka» 
Gobec ima suh, sapo težko, žejo veliko. Po životu se vcasi 
bule prikažejo. 

Po strupu bolni živini večdel pomaga ravno namolzeno 
mleko, ktero se vsako uro po maselcu, zmešano s pollibro 
lanenega ali laškega olja daje. 

V Novicah, leto 1849, stran 109 se kuhinska sol, kakor 
nar boljši pomoček zoper strupene zeliša priporocuje. Leta 
sol se da živini lizati, ali se ji pa, kar je še boljše, v vodi 
raztopljena v gobec vliva, ako bi živina osoljene vode sama 
piti ne hotla. Sol hladi živino, jo odpre, in pokonča zelišni 
ojstri strup v želodcu in čevah. 

XIV. Poglavje. 
Pomoc, kedar se živina prenoje. 

Živina se vcasi, posebno če je bila izstradana in 
k obilni kermi pride, prezre. Bolno živinče se na tla verze, 
stoka, težko sope in ne prežvekova; vcasi nazaj na trebuh 
pogleduje. 

Kedar te znamnja zapaziš, mu da jaj vsako uro enkrat po 

maselcu vode, v kteri sta 2 lota glauberjove soli raztopljena. 

Leto zdravilo žene na blato, in kmalo reši živinče njego


vih težav. 

XV. Poglavje. 
Iztrebo spraviti od krave. 

Večkrat se primeri, da od krave ki je storila, iztreba ali 
posteljca ne gre, Vcasi gre še le drugi dan potem, ko je 


krava storila. Ako ne, se mora kravi 1 lot gjumberjovih 
korenin v stupo zdrobljenih, ali pa 2 Jota terjaka v poliču 
dobrega ola dati. 

Dostavek* 
V Novicah, leto 1849, stran 89, se bere: Če posfeljca 
24 po tem, ko se je krava otelila, od nje ne gre, je to skorej 
gotovo znamnje, da je posteljca prirašena» Živinski zdravniki 
že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in 
jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo 
, in ce brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo 
posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava 
zboli, hirati zacne in konec vzame. 
Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza 
Mórica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, 
ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle 
obstoji: Eno pest peteKiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se 
korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode tako dolgo, da se dajo 
korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali 
ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne 
naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko 
dni, da se posteljca sama od sebe iz krave iztrebi. 
V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco 
iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti 
za kravo. 

XVI. Poglavje. 
Francozi ali sramna bolezin. 

Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri 
kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta 
bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu 
naleze* 

Od začetka bolezni se krava vede, kakor bi se gonila, 
sramnica ji nekoliko oteče, in iz nožnice se izceja vlečijiv, 
belkast zlem. Potem se na žlemnih kožah mehurčki pokažejo, 
iz kterih se majhine vgnjide napravijo, ktere gerdo gnojnico 


104 

izcejajo. Kedar bolezin dolgo terpi, se na celem životu spušaji 
napravijo, ki so garjem podobni 
Po ti bolezni živina hita, in mertud križ ali druge dele 
života napade. 

V začetku se francozi ozdravijo, ako se živina dobro 
snaži in njene spolovila zmivajo. Kuhovina hrastove skorje, 
v kteri se nekoliko svinčenega kisa, ali železovega vitriola 
raztopi, je za zmivanje posebno hasnjiva. Pri višji stopnji 
bolezni dajaj % lota terpentinovega olja s pol lotom sirovega 
antimona, kiere zdravila z moko v testo zmešaš, po dvakrat 
na dan» 

Ako imenovane zdravila ne pomagajo, živino zakoli. 
Nekteri menijo, da meso po Francozih bolnega živinčeta 
ni zdravo, kar pa ni resno. Le komur se gnjusi, naj 
ga ne jé. 

XVII. Poglavje. 
Gliste in červi v crevuh. 

Červi v črevah se spoznajo po sledečih znamnjih: Zivinee 
brez posebnega vzroka hujša, dlaka se mu šetini, na 
trebuh pogosto pogleduje, z zadnjimi nogami pod (rebuli berca, 
z repom maha, na enkrat jesti neha in kmalo zopet začne, 
z nosom alj smerčkom se večkrat ob jasli dergne. Nar 
gotovejše znamnje je pa, če gliste z blatom vred od žit-
vine gredo. 

Kedar se takošne znamnja pri živini zapazijo, se ji 12 dni 
zaporedoma sledečega zdravila daje: 

Vzemi 3 lote glistnika, 

3 lote cvetja iavžentrož, 

3 lote vratica, 
dobro jih zmlji in skúpej zmešaj. 

Lete štupe dobiva odrašena živina vsaki dan poldrugi lot, 
večje tele t lot> mlajše tele pol lota, 


XVIII, Poglavje. 

v 

Vutnicne bolezni 

Dvoja čutnična bolezin se pri govedju nar bolj pogosto 
najde. Ena je navadna božjast, druga je pa božjasti zlo 

podobna. Od obeh hočem popisati znamnja in zdravila nasvetovati. 
Pri božjasti se živinče narprej zacne na vsili udih tresti, 

potem se na tla zgrudi, glavo na vse strani obraca, noge nanagloma 
na se potegne, in jih zopet raztegne. Pri tem ži~ 
vinče nic ne čuti, in se nič ne zave. Kedar božjast neha, 
živinče zopet vstane, se strese in zasuče, in zopet jesti 
začne. Doba, v kteri ga ima božjast zopet prijeti, se ne ve. 

Po sledečem zdravilu, ktero zoper božjast dajem, se sčasoma 
zgubi» 

Vzemi kozlekovih , encianovih in kolmeževih korenin, 
in merzlične detelce, vsacega 8 lotov, v stupo jih zribaj in 
dobro zmešaj. 

Te štupe dobiva v vodi vsaki dan dvakrat en vol po 
poltretjem lotu, ena krava po 2 lota. Tudi sim za koristno 
spoznal bolnemu živinčetu 2 traka zavieči, enega na persih, 
enega na ledju. 

Druga bolezin te sorte se po sledečih znamnjih naznanja: 
Bolna živina se na tla zgrudi in se po strani vleže. Z no~ 
gami, ki so ali raztegnjene alj skerčene krog sebe maha in 
glavo na vse strani zavija, Leta bolezin se le poleti, kedar 
živina na pašo hodi, najde, torej je misliti, da od kakega stru-* 
penega zeliša izvira» 

Tudi v ti bolezni pomaga zdravilo, ktero sim zoper božij 
ast nas veto vah 

XIX. Poglavje. 
Kamni v mehurju. 

Zaperanje vode po kamnu v mehurju je že marsiktero 
živinče pokončalo, ker ljudje niso vedli kamna po operácii 


106 

odpraviti. Jaz sim operacijo kamna po iztcl eso vanju mnogih 
živincet, ki so za kamnom poginile, znajdel, in jo hočem 
v sledečem popisovati. Poprej moram vendar lego in pot 
scala alj mehurjove cevi natančno popisati, iz kterega popisovanja 
se bo spoznala težava operacije, in tisti, kdor hoče 
operirati, bo zvedel, kako je treba ravnati. 

Mehurjova cev stopi iz mehurja na njegovi zadnji strani. 
Mehur pa leži malo pod zadnico pred medenico. 

Od tod se mehurjova cev zakrivi, gre med zadnjima no-
gama navzdol proti trebuhu. Štiri ali pet palcov od tod, kjer 
se cev zakrivi, je votla krogla blizo en palec debela. Potem 
gre cev kakor za dva dlana daleč naravnost naprej. Od tod 
gre za en dlan daleč na kviško, se potem zopet navzdol krivi, 
in gre zdaj naravnost noter do konca, kjer se scavnica odceja* 
Pri slednji krivini ima cev tri gerbe. Ccv ni vseskozi 
enako debela ali široka. Nar širokejsa je od konca, kjer iz 
mehurja stopi, in od tod se stisnuje. Iz tega se lahko zapopade, 
da skorej ni mogoče, skoz cev v mehur z vpogljivo 
palčico (Catheder) priti, in jo preiskovati, kje da kamen 
leži. 

Širokost mehurjove cevi je večdel tako majhena, da se 
ravno grahovo zerno skoz njo spravi. Torej kamen, kedar 
je nekoliko velik, iz mehurja v pervi konec cevi pride, vendar 
naprej ne more. Dokler je kamen tako majhen, da se skoz 
vso cev lahko plazi, gre s scavnico naprej, in kedar živinče 
soi, se tudi kamna brez bolečine znebi. Napravi se pa kamen 
v mehurju, ker se neke soli, ki so v seavniei raztopljene od 
scavince ločijo, na dnu mehurja ostajajo, vedno rastejo, in 
včasi s scavnico vred v mehurjovo cev pridejo. 

Po mnogih skušnjah sim zapazil, da kamen nar večkrat 
V tistem delu cevi tiči, kteri med zadnico* in mosnjico pri volih 
leži. Od začetka, kedar se kamen v cev vbaše, ima scavnica 
se nekaj prostora zraven njega, gre tedaj počasno iz 
mehurja v cev, in živinče se je po kapljah znebi. Kedar pa 
kamen na tesneji kraj cevi pride, jo tako zapre, da scavnica 
ne more memo kamna teči, in živina se je ne more znebiti» 


V tem primerleju ni pomoci razun operacije. Zakaj zaperta 

scavnica se v mehurju nabira, ga preveč izteguje in vnsi-* 

je napravi. 

Potem snet pritisne in napeti mehur poci alj se razíerga, 

Scavnica se iz razterganega mehurja v trebuh zlije, ga gro


zovitno napne 5 in živinče, ki je neizrečene bolečine pre


stalo, pogine. 

Iz tega se vidi, kako je potrebno paziti, alj živina prav 

in zdravo sči aij ne; in da se ne sme motiti alj poganjati, 

kedar se k scanju pripravlja. V temnotnih hlevih tako pa


zenje ni vselej mogoče, vendar kedar gre živina na paso, alj 

kedar je vprežena, se lahko vidi, kako sči. Tudi hlapcom in 

pastirjem je treba ojstro zaukaziti, da naj na sleherno živinče 

gledajo, kako se o scanju obnaša. Kedar se pristojni čas 

operacije zamudi, je živinče zgubljeno, 

Druge znamnja, da ima živina kamen v mehurju, so sledeče: 
Vol se ne dotakne kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama 
semtertje prestopa, pod trebuh berca, je klavcrn in se večkrat 
vleže. Tako živinče se mora na svitli prostor postaviti, in 
dobro nanj paziti, alj gre scavnica od njega kakor od zdravega 
alj ne? Kedar scavnica od njega le kaplja, je gotovo za 
kamnom bolan. 

Ako bolezin raste, in zaperta scavnica mehur bolj razteguje: 
dobiva živinče večje bolečine, postaja bolj klaverno, se 
vleže, ima zdaj merzle, zdaj gorke ušesa. 

Zdaj se vnetje mehurja prične, kar se tudi na hitrejšem 
bitju serca in ciple spozna» Zdaj je treba živinče alj ope™ 
rirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija 
ostane brez uspeha. 

Kako se kamen v mehurju operira, je težko jasno razložiti. 
Rajše bom dve operaciji pripovedoval, ktere sim jaz 
speljal; kterih je bila ena lahka, ena pa težavna. 

Naprošen sim bil, razodeti alj ima vol, ki ne more prav 
scati in scavnico le po kapljah spusa, kamen v mehurju alj 
ne. Pri preiskovanju sim tiste znamnja, ktere sim poprej popisal, 
pri volu najde), in sim se prepričal, da v njegovi mehu



108 

rovi cevi kamen tiči. Vola smo na tla in sicer na levo stran 
vergli, zadnjo desno nogo smo z vervjo za vrat privezali, in 
verv tako nategnili, da je noga kar naj bolj mogoče nategnjena 
bila* Zakaj noga na ravnost in po navadi položena, 
overa operacijo. Povedati moram, da se mehurjova cev od 
mesta, kjer pod zadnico iz mehurja stopi, noter do mošnjiec 
oslata; vendar se kamen, ki v cevi tiči, ne more ošlatati. Jaz 
sim toroj kožo poleg mehurjove cevi pod njeno krivino za 3 
palce dolgosti razparal, sim piskričaste kože, ktere cev obdajajo, 
odlupih 

Zdaj sim kamen v cevi dobro oslafal, sim z enim perstom 
pod cev segel, in jo s kamnom vred proti zunajni strani 
pritisnil. Potem sim cev na kamnu toliko razparal, kolikor je 
bilo potrebno, da se je kamen iz cevi izpravil. Kri, ki je iz 
rane tekla, sim ukazal omiti in potlej verv odvezati, da je 
vol vstal. 

V eni uri je veliko scavnice od vola odteklo, in sicer 
kakor pri zdravemu po mehurjovi cevi. Potem se je rana 
vsaki dan enkrat z žganjem in jesihom, vsakega je bilo polovicd 
v zmesi, zmivaia, dokler ni bila zaceljena, kar je 3 
tedne terpelo. Vendar se je vol tez 8 dni zopet vpregah 

Opomniti moram tistega, kdor se lete operacije loti, da 
naj takole ravna. Kedar je kamen najdel mora cev, preden jo 
razpara, tako zasukati, da pride do tiste strani, kiera na trebuhu 
leži. Leto stran cevi je treba razparati, ne pa une, do 
ktere se po razparani koži narprej pride. Taksno ravnanje je 
zavolj tega potrebno, da razparana stran cevi, kedar je kamen 
iz nje odpravljen, na trebuhu leži, in scavnica ne more iz 
prerezane cevi teči* 

Druga operacija kamna je sledeča: Naprošen sim bil bolnega 
vola ogledati in razsoditi, ali ima kamen v mehurju ali 
ne, ker ne more prav scati. Kedar sim bil pa od mesta, kjer 
se je bolni vol znajd el, več milj, sim se le čez 5 ur do njega 
prišel. Vola sim najdel klavernega, ki se ni nobene klaje dotiknil. 
Na svitlem mestu, kamor ga je gospodar postavil, in 
kjer je že dalj časa stal, ni bilo trohice scavnice najti. Po



prejšni dan je vol, kakor so mi pripovedovali, neke kapljice 
seavniee iztlačiL Po volovi klavernosti sodili, je velike 
bolečine terpel, in njegovi mehur je mogel že silo napolnjen 
biti. 

Tudi je njegova žila močnejše in hitrejše bila, kakor pri 
zdravem volu. Torej se je mehurjovo vnetje že pričelo, in 
bati se je bilo, da vol ne pogine. Treba je bilo vola naglo 
operirati. Na tla smo ga spravili in zvezali, kakor sim poprej 
popisoval» Zdaj sim na ravno tistem mestu, kakor pri pervem 
volu kožo razparal 5 in kamna iskal, vendar ga nikjer ni bilo 
najti. Potem sim kožo noter do druge krivine, kjer mehurjova 
cev v treh verstah, ena nad drugo, leži, razparal, sim tudi 
piskričaste kože odlupil in s palcom in kazincom cev ošlatoval. 
Po dolgem iskanju sim kamen v srednji versti zašlatid, in ga 
iz razparane cevi spravil, operacija je pa čez pol ure terpela, 
in rana, ktero sim z razparanjem napravil, je bila blizo 
9 palcov dolga in 3 palce globoka, özdravljal sim jo , kakor 
pri pervem volu» Zdaj smo vola razvezah, da je vstal, in. 
čez pol ure je začel vol, kakor un zdrav, scati in je veliko 
seavniee iztočil, brez da je je kaj skoz rano odteklo. Potem 
ko so bolečine od napetega mehurja nehale, so se druge zavolj 
velike rane pričele. Neke dni je le kaj malega jedel, po« 
zneje je vendar rad jesti začel. Krog rane se ni velika otekhna 
napravila, tudi mosnjica je bila malo otekla. Pod trebuhom 
pa, kjer mehurjova cev skoz kožo stopi, je bila velika 
oteklina. Senenovega droba sim ukazal prekuhati, in s to 
kuliovino večkrat na dan oteklino zmivati. Potem se je začela 
manjšati. Cez 3 nedele sim pa zapazil, da se je v oteklini 
gnoj nabral, torej sim jo preoodel in gnoj iz nje odpravil, 
liana se je zacelila in oteklina zgubila. 

Kakih 8 dni pozneje, kakor sim vola operiral, je začela 
scavnica iz razparane cevi curljati, kedar je vol scal. Leto 
curlanje se je tako dolgo ponovljalo, dokler rana ni bila popolnoma 
zdrava. 

Velika zguba kervi pri operácii, in hude bolečine v rani 
so storile, da je vol, kije bil poprej lepo rejen, močno shujšal 


110 

in oslabel. Temu smo pomagali z obilno in redivno kermo* 
Čez 14 dni sim ga na dobro pašo goniti ukazal, in čez 6 nedel 
je bil zopet v jarmu. 

XX. Poglavje. 
Operacija gnjile zile. 

Kedar sim mnogosortne bolezni govedja zapazoval in 
ozdravljal, sim na neko bolezin zadel, ki je bila dosehmal 
malo znana, kterc nobeden živinozdravnik pred menoj ni popisal, 
tudi ne ozdravljal, ker se je mu operacija te bolezni 
prenevarna zdela. Leta bolezin je gnjiloba bikove ali volové 
žile, ktera v ti bolezni grozno smerdeti začne, in po majhenih 
koščkih odpada. Znamnja te bolezni so : Žilnjak ali kože, 
v kterih žila iiči, so močno otekle. Iz žile se smerdljiva 
žlezoba izceja, ktera se na dlaki pred luknjico posuši» Kedar 
vol sči, ne gre scavnica s curkom, kakor pri zdravem, ampak 
le kaplja iz žile. 

Ako se te znamnja pri volu zapazijo, ga je treba na tla 
spraviti in dobro zvezati. Potem se mora žilnjak poleg žile 
kakih 5 ali 6 palcov daljcč razparati, in vsi gnjili deli se 
morajo iz žile izrezati. Pri nekterih operacijah sim zapazil, 
da je bila žila skorej za en čevelj dolgosti nagnjita* V teh 
primeri ejih sim 4 palce nad pervo zarezo drugo napravil, in 
sim tako vso gnjilobo iz žile iztrebil* Ako bi bil jez kožo 
poleg cele žile razparal, bi bila rana prevelika postala, in se 
težko zacelila. Bano je treba vsaki dan enkrat s slano vodo 
zmivati, dokler ni zaeeljena. Poleti, kedar muhe svojo zalego 
rade v rane devajo, iz ktere se zaplivki napravljajo , je 
treba rano vsaki dan enkrat s terpentinovim oljem mazati, in 
na to vižo muhe od rane odganjati, 

XXI. Poglavje. 
Kuge goveje živine, 

1. Jezični eerm. 
Jezični čerm ali rak na jeziku je grozno hudobna, pri 
govedju strašna kuga, ktera se le po veliki pazljivosti ozdravlja* 


Ill 

V ti bolezni dobi živinče mehurček aH bulico na jeziku, 
ali na nebu, včasi na drugem kraju gobca, kteri spusaj km alo 
(ako hudoben posiane, da živinče pogine. Leta mehurček ali 
bulica je edino gotovo znamnje jezičnega čerma. Zdaj je 
živinče klaverno, noče zreti in krave pridejo ob mleko* Kedar 
se leta kuga v vasi, ali v okraju prikaže, je treba govedju 
zjutraj in zvečer gobec preiskovati, da se mehurček koj zapazi* 
Zakaj mehurček naglo hudoben postane, živini se potem 
ne more več pomagati. Kakor hitro se mehurček zapazi, ga 
je treba predreti, rano čisto iztrebiti, gnoj pa s kakšno cunjo 
vjeti, da ne pride na zdravo kožo ali clo v želodec. Kdor 
operira, mora rokovice imeti, da se s kužnim gnojem ne oskruni, 
kar bi bilo nevarno. 

Potem se ena žlica medu in ena žlica soli v polmaselcu 
hudega jesiha raztopi, in s tem se rana trikrat na dan zmiva, 
dokler ni zdrava* 

2. Bolezin v gobcu. 
Leta kužna bolezin tudi gobec nadleguje, vendar ni tako 
hudobna kakor jezični čerm, ako ravno ona živino grozno 
terpineuje , da ob vso moč pride, hudo izhujša, krave ali nič 
ali le vodenega in višnjevega mleka dajejo* Kedar se leta 
bolezin v kakem okraju prikaže, sčasoma skorej vse živinčeta 
zgrabi. 

Spozna se po sledečih znamnjih: Živinče postane klaverno, 
noče zreti; obilne sline se mu iz gobca cedijo, in krave pri— 
dejo ob inleko. Pri nekterih se koža na jeziku oljupi, pri nekterih 
je jezik poln ran ; nektere zgubijo kožo na nebu ali na 
spodnjih dehh gobca, nektere dobijo vrede na notrajni strani 
žnabljev. Bolezin ni pri vsili živinčetih enako huda; nektere 
manj terpinči; pri nekterih daljši, pri nekterih krajši čas terpi. 

Mnoge sredstva se priporočujejo, da bi se živina te 
bolezui obvarovala, vendar nobeno ni gotovo, torej nobenega 
ni treba rabiti. Ker je bolezin nalezljiva, je treba paziti, da 
zdrava živina ne pride k bolni, kar bi se na občinski paši, 
in pri napajanju lahko zgodilo* 


lig 

Kedar se po imenovanih znamnjih bolezin v gobcu zapazi, 
se raztopile 2 žlici medu v maselcu jesiha, in s tem jesihom 
se gobec bolne živine dvakrat na dan zmiva. 

V ta namen vzemi za en palec debelo gladko palico, jo 
na enem koncu razcepi, vškerni v razcep mehko cunjo, ktero 
po tem na palico lahko privežeš, pomakovaj leto cunjo v jesih, 
in z njo zmivaj gobec bolnega živinčeta. Ako se iz mehurčkov 
hude vgnjide narejejo, jih spiraj z apneno vodo. 

Bolezin v gobcu rada spremlja, ali nasleduje bolezin na 
parkljih. Leti bolezni v okom priti, se daje živineetu, kterega 
gobec je že zdrav, in ktero zopet jesti zamore, zjutraj in 
zvečer, vsakikrat 4 lote glauberjove soli, tako dolgo, da 
živinče drisko dobi. 

Ker živina v gobcu bolna ne more terde in suhe klaje 
zreti, se ji mora dajati trave, skuhane in zmečkane repe, 
krompirja, močnate pijače* Tudi je treba na snažnost v jaslih 
posebno paziti. 

Gospodarjova zguba pri ti bolezni je velika, kedar bolne 
živine ne more vpregati, in kedar mleka, ako ga krave kaj 
dajejo, ne sme porabiti* Zakaj tako mleko tudi pri prešičih 
enako bolezin napravi, če so ga zavživali* 

3. Pljučna kuga. 
Leta kuga je razun goveje kuge nar hujša bolezin goveje 
živine, ki dostikrat cele cede pomori. Izvira pa posebno iz 
2 vzrokov: 

1. Iz vlažnega, deževnega vremena; od nizkih, močirnatih, 
večkrat z vodo pokritih paš; od gnjile, spridene klaje; 
od nizkih, soparnih hlevov; od goste, dolgočasne megle; 
nar večkrat pa od pijače iz luž, v kterih voda v poletni 
vročini gnije in brezštivilne merčese redi. Kedar žejna eeda 
do takšne luže pride, se v njo zakadi, po vodi semtertje 
brodi, blato in vso plodro na kvisko spravi, in potem vodo 
pije. Taka voda mora vso kri in vse soke v živinskem truplu 
pokvariti in hudo bolezin napraviti. 

113 

2. Drugi vzrok pljučne kuge je pa nalezba, zatorej leta 
kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer 
je policijski nadgled zanemarjen. 
Skušnje učijo ? da živina na paši hira in hujša, kedar slabo 
vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in 
mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki je 
sicer velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba 
živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokládati, ako je 
mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava ostane* 

Paše, na kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave* 
Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, 
dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz 
nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja 
pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. 

Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzličnc 
detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi 
v štupo in jim prideni 4 libre soli. 

Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi 
dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju 
vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem 
živini pokládati* 

Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni 
se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave 
ob mleko, zreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa 
krajša, in lakotnice hudo mahajo* Ako roko na serce položiš, 
zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi 
živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje. 

Ozdravljuje se leta bolezin po sledečih vodilih* Srednji kravi 
se 2 libri, večji kravi ali volu se 3 libre kervi iz vratne žile 
odcedijo; tudi se živinčetu na obedveh stranili pers trak zavleče 
ali usnje pod kožo vtakne. Zraven tega dobiva manjša 
krava po 2 lota, večja krava ali vol po 3 lote solitarja na 
vodi, vsaki dan trikrat* Ako se težka sapa, mahanje z lakotnicama 
in serčno bitje ne boljša, je treba tretji dan zopet 
pušati. Ako so se pa imenovane znamnja vnetja pomanjšale, 

Domače ZivinozdraYstvo,

 8 


114 

in večdel zgubile, se ne sme več pušati in solitarja dajati; 
ampak sledeče zdravilo se napravi in rabi: 

Vzemi v enakih delih: arniknih korenin, pelina, merzlične 

detelee, kozlekovih korenin, kolmežovih korenin 

in brinjevih jagod, 
v štupo jih zdrobi in dobro zmešaj. 
Te štupe dobiva na vodi po trikrat na dan: majhena 
krava % lota, velika krava ali vol 3 lote tako dolgo, dokler 
bolezin popolnoma ne zgine* 
Kedar živinče zopet jesti začne, se mu tiste klaje daje, 
ktera mu nar boljše diši. V pijačo dobiva vodo zmešano 
z moko ali otrobi. Ako pa živinče čisto vodo rajše pije, se 
mu takšna daje. Pije naj pa, kolikor se mu ljubi, torej je 
treba škaf s pijačo napolnjen pred njega postaviti, in pijače 
po potrebi dolivati. Kedar pljučna kuga poleti razsaja, se 
živini trave, detele in grehorke v jasle položi, in se pazi, 
které klaje si živina izbere. Ako pa seno, suho detelo ali 
rezanico z zernjem rajše je, se mu mora poslednje klaje 
pokládati. 

4. Vran cni Čerm ali prisad. 
Akoravno se bolezin vrančni čerm imenuje, vendar ni 
vselej vranica snetiva ali bolna; ampak pri některém živinčeíu 
so pljuča, pri některém jetra ali čreva bolne* 

Vzroki te strašne bolezni so: Dolga in huda vročina poleti, 
pomanjkanje vode, ali spridena, gnjila in močirnata voda 
za pijačo; dolgoterpeč in hud mraz pozimi. 

v m 

Živina, ktera ima ta bolezin dobiti, postane klaverna, 
noče zreti; krave pridejo ob mleko, ušesa so merzle; vlečljive 
sline se iz gobca cedijo, ki so nenavadno vroče; dlaka se 
šopiri, oči so temne in neka gnojnica se iz njih vleče; serce 
močno in naglo bije* Lete znamnja se vendar ne zapazijo pri 
vsakem po vra en era čermu bolnem živineetu; ampak nektere 
živinčeta padejo in poginejo, preden si na kako bolezin pri 
njih mislil in jih ozdravljati začel. V tem primeru je večdel 
vranica bolna. 


Kedar se imenovane znamnja prikažejo, je skorej neraogoče 
živino sraerti oteti. Torej je treba, kakor hitro vrancni 
prisad v okraju ali clo v vasi razsaja, sledeče zdravilo rabiti: 
Vsakemu živincetu se en polič kervi iz vratne žile izpusti in 
na persih se mu trak zavleče; polem se mu 10 ali 12 dni zaporedoma 
po 2 lota solitarja vsaki dan na teseena vodi daje. 
Čez 14 dni se trak proc verze. 

Ako je kako živinče že zbolelo, se mu mora tudi en dober 
polic kervi odcediti in na persih trak zavleči ali usnje pod 
kožo vtakniti. Potem se mu daje trikrat na dan, vsakikrat 
poldrugi lot solitarja na vodi, kteri se ena žlica medu primeša. 
Verh tega dobiva vsaki dan 2 dristlji, kakoršne sim v III* poglavju 
zoper zapertje nasvet oval. 

Bolna živina se mora od zdrave ločiti, in v zračen hlev 
postaviti, da ti ne zboli vsa živina. Včasi se namreč vrancni 
prisad tudi po sapi naleze, akoravno je kri in gnojnica iz bul 
posebno strupena. Pokladá se bolnemu živincetu zelene klaje, 
namreč solate, kapusovega perja, dobre trave; ako je senožet 
ali dober pašnik blizo hleva, se živinče na pašo spuša, dokler 
vročina ni huda: postavim do osmih zjutraj, in od šestih do 
desetih zvečer. Ce so tople noči, se sme živinče celo noč 
na paši pustiti. 

Vendar se mora škaf vode, kteri ste 2 pesti rezene moke 
primešani, zraven njega postaviti, in vedno skerbeti da živinčetu 
vode ne manjka, ker je pijača v ti bolezni silno potrebna. 

Ako se bolezin drugi dan ni zboljšala, kar se na tem 
spozna, če serce ravno tako naglo in terdo, ali pa še hitrejše 
bije, kakor poprejšni dan: se mora bolnemu živincetu še enkrat 
pušati. Zdravilo in dristlje se po danem pravilu tako 
dolgo ponavljajo, dokler bolezin ne odjenjuje; to je, dokler 
serce ne postane bolj mirno, in živinče ni bolj veselo. Kedar 
se živinče boljšati začne, dobiva zdravilo in dristljo le enkrat 
na dan tako dolgo, dokler ni popolnoma zdravo. 

Hasnjivo je tudi zdravilni pijači, ako se le enkrat na dan 
daje, pol kvintelca kafre primešati. 


116 


Da se živina vrančnega čerma obvarje, mora poleti 
v temnotnem, zračnem in hladnem hlevu stati; se le takrat, 
kedar ni vroče, na pašo goniti, torej se zjutrej le do osmeh 
in zvečer se le po šestih na pašo spusti; se mora večkrat 
z merzlo vodo napajati. Kjer je priložnost, naj se živina 
v tekočo vodo žene, ali saj z merzlo vodo poliva. 

Dostavek. 

Lepi poduk, kterega Novice, leto 1854, stran 277 dajejo, 
kako je o vrančnem prisadu ravnati, bom dostavil. 

Vrancni prisad, ali kakor bol ezin bolje imenujejo , cerm, 
ker če ravno velikrat vendar ne vselej, je vranica (slezena) 
bolna, je tista bolezin, pri kteri kri postane černa in gosta, kakor 
kolomaz, in strupena tako, da kamor se navali, ali v možgane, 
pljuča, serce, umori živino večidel na nagloma, ko bi trenil. 
Ker napada rada več živine v enem hlevu, mislijo ljudje, da 
jo ena od druge naleze. Ali to ni vselej tako. Čeravno sapa 
in puh bolne živine, ako naravnost zadene sopila blizo stoječe 
zdrave, ali pa kri in drugi izmečki, če jih voha, to strašno 
bolezin od živine do živine, naj bo konj, vol, prešič ali ovca, 
zaploditi zamorejo; vendar več živine v enem hlevu zboli 
večidel le zato, ker vsa živi v ravno tistih okolšinah, to je, 
se vsi enaka klaja daje, se vsa enako napaja, enako glešta, 
enak zrak diha. Ker tedaj enako živi, tudi enako zboli, kedar 
pesebno vreme za bolezin nastopi. 

In ravno ta lastnost, da vrančni prisad ni tako nalezljiva 
kuga, kakor je goveja kuga, naj tolaži gospodarje, da zamorejo 
v ravno tistem kraju svojo živino zdravo ohraniti, če 
zvesto odvračajo vse to, iz česar vstaja vrancni prisad. 

Da ne zboli živina, je treba pred vsim jo: 

1. Na hladnem imeti; hlev mora tedaj ta Čas zračen, 
hladen in čeden, ne pa soparčen biti. Vročina je živini strup, 
ki zgosti in spari kri. Ob hudi vročini živina ne sme delati, 
ne na paši biti. Kedar je hladno naj se spuša živina iz hleva 
pod senco. Kdor nima čednega, hladnega hleva, naj jo postavi 
za ta čas kam drugam na hladno. 

117 

2. Klaje naj dobiva manj in zelene (frišne), ktera kri hladi. 
3. Vode naj se ji daje večkrat na dan piti merzle in ciste» 
Veliko piti dela redko kri, in merzla cista voda jo hladu 
4. Vsaki dan, dokler se od te bolezni sliši, naj se ji da 
perišee soli : sol dela redko, zdravo kri. 
5. Kaj dobro je živino, zlasti konje in prešiče, vsaki dan 
v hladni vodi skopati, ali saj z merzlo vodo politi, se ve da 
tako. da se ne prehladi. — To je petero potrebnih reçu 
Ako pa bolezin živino prime, da se stresati zaene, omotična 
semtertje omahuje, naglo in težko diha, kri od nje gre 
itd,j se ji mora hitro in veliko pušatu Naj boljše zdravilo, ki 
se živini noter daje , je kosenilni salmiakovec (liquor ammonii 
coccinellinus). Napravi se pa takole: V eno libro apotekarskega 
salmiakovca se dene 1 lot v stupo zmlete kosenilie 
(Cochenille), Ta zmes naj stoji v dobro zamašeni steklenici 
skozi 24 ur, potem se precedi. 

Ko je živina že za eermom bolna, naj se da tega koše


nilnega salmiakovca: 
teletu po različni starosti do enega leta 5, 10 ali 20 kaplic; 
mlajim govedam od enega do treh let 20, 30, do 60 kaplic; 
kravi 40 do 80 kaplic; volu ali biku 60 do JOO kaplic v dveh 
ali treh kozarčkih merzle votle, ki se z imenovanimi kaplicami 
salmiakovca zmeša, in iz steklenice živini v gobec vlije. Ako 
se živini ne da noter vliti, naj se imenovane kaplice salmiakovca 
z nekoliko vode in režene moke, kakor v testo, zmešajo, 
in živini na jezik spravijo, da ga požre. 

Ponavlja se pa to zdravilo vsakih 5 ali 10 minut skozi 
eno ali dve uri, dokler bolezin ne odjenja. Poglavitno znamnje, 
da bolezin odjenjuje, jo: da žila jenja hitro biti, da živina 
se bolj zdrami itd. Večidel začne bolezin odjenjevati, ko se 
je bolni živini trikrat ali k večemu šestkrat imenovano zdravilo 
podalo; večidel je že s tim bolezin premagana. 

Potem se da omenjeno zdravilo še nekterekrat, tode le 
bolj poredkoma : vsake tri ali 4 ure , in med tim se pazi na 
živino, kako ji je. 


Ako jo utegne bolezin vnovič napasti, kar se večidel 
v 8 ali 12 urah primeri, se ji spet daje zdravilo, kakor se ji 
je dajalo v začetku, dokler bolezin ne prejenja. 

Malokterikrat se zgodi, da se bolezin trikrat pohujša in 
živino tretjič napade. Ce se to ni v 24 urah zgodilo, je veselo 
znamnje, da je bolezin zaterta. Vendar se da zdravilo 
živini pervi dan potem, ko ji je odleglo, se trikrat, — drugi 
dan dvakrat, — in tretji dan enkrat. Potem si zaraoremo 
zvesti bitij da je konec bolezni. Je pa bolezin posebno huda, 
živina mlada, dobro rejena in kervnata; ali kjer se ta bolezin 
silo naglo ifi večkrat prikaže; ali če živina kri šči ali kervavo 
blato od nje gre: je treba imenovanega zdravila v začetku 
več dati, namreč pervikrat ali tudi drugikrat po 2 kvintelca 
na poliču vode. Zraven tega je treba živino brizgljati enkrat 
vsake pol ure z merzlo vodo, kteri se po velikosti in starosti 
živine ali 2 kvintelca, ali 1 kvintelc, ali pol kvintelca košenilnega 
salmiakovca pridene. 

Navadno se tudi bolna živina po križu in krog lakotnic 

s čistim salmiakovcom namaže; ali pa tudi z merzlo vodo po 

životu polije in potem s slamo dergne in odene. 

Hudo bolna živina nič ne je; ako se ji jesti poljubi, naj 

ne strada, ampak naj se ji da zrezanega korenja, ali ogersie


nih preš, ali dobrega sena z vodo. 

Ce živino v ti bolezni napenja, naj se ji nikar ne dajejo 
navadne soli, tudi naj se ji ne puša; ampak naj se ravna, 
kakor jo bilo gor rečeno. imenoveno zdravilo tudi pomaga, 
če je napenjanje in ne čerm. 

Ako so se čermaste bule ali otekline po životu prikazale, 
naj se namažejo večkrat s salmiakovcom, noter naj se pa 
živini daje, kakor sicer košenilni salmiakovee* 

Kedar oteklina večja prihaja, naj se varno prereže in 
rana potem pridno s salmiakovcom spira. 

Ravno tako se tudi konji ozdravljajo: Zrebetom do pol 
leta se daje po 10 kaplic; od pol leta do enega ]e(a 10 do 
20 kaplic; od enega leta do dveh let 20 do 30 kaplic; od 
dveh do štirih let 40 do 60 kaplic; čez 4 Jeta starim konjem 


pa 60 do 80 kaplic v dveh ali treh kozarčkih merzle vode, 
ali z reženo moko v svalkih, v začetku vsacih pet do deset 
minut skozi eno ali dve uri, dokler belezin ne odjenja. Sicer 
je tudi zunajnje ozdravljanje in brizgljanje ravno tako, kakor 
je bilo pri goveji živini rečeno. 

i e je eno ali vec živineet za eermom ali vrančnim prisadom 
počepalo, naj se živini, ki je bila z mertvo skupaj, ali 
ki je v enakih okolšinah živela, začne omenjeno zdravilo 
dajati, da se bolezin odverne. 

V ta namen se daje govedani in konjem gori omenjena 
mera zdravila, in sicer enkrat ali če se je bolj bolezin bati, 
dvakrat na dan. 

Jagnetam do enega leta naj se da 10 do 20 kaplic; 
ovcam in ovnam pa po starosti 20, 30 do 40 kaplic na ravno 
tako vižo* 

Vselej se mora pa ta salmiakovee na imenovani meri vode 
dajati in nikdar brez vode. Zakaj salmiakovee je ojstra, razjedîjiva 
tekočina, ako se z vodo ne zmeša in stanjša. 

Kedar se pa živina s košenilnim salmiakovcom ozdravlja, 
se morajo opustiti vse druge zdravila. Takrat se ne sme živini 
ne soli, ne kisa, ne druzih kislin dajati; tudi pušati se ji ne sme. 

Opomnimo poslednjič, da salmiakovee zgine na zraku, 
kakor kafra; steklenica mora tedaj vedno terdno zamašena biti. 
Ce ne, pride zdravilo ob moč, in potem pomagati ne more. 

5. Goveja kuga. 
Od goveje kuge nam Rohlvcs ni« ne pove, meni se vendar 
potrebno in hasnjivo zdi, tukaj pristaviti, kar nam Novice, 
leto 1850, stran 171, 179, 183, 187 in 191 podučljivega razlagajo. 
Zakaj leta kuga semtertje po Avstrijanskem cesarstvu 
razsaja in be se tudi v Slovenske dežele lahko zatrosila. 

Edini vzrok te bolezni pri nas je ta, da živina kugo naleze 
od kužne živine; in edina pomoč je, da se to okuženje 
ali ta nalezba odverne. 

Da pa naša domača živina te piuje bolezni ne naleze, je 
treba vse priložnosti in pota natanko poznati, po kterih se oku



Í20 

zenje trosi. Nar boljše in nar ojsirejse naprave in uradni ukami 
vendar nič ne pomagajo, če si vsak posamesen gospodar na 
vso moč sam ne prizadeva vse odverniti, kar more kužnino 
v hlev zanesti* 

Kaj pa je pri kugi kužno? — Vse kar od take bolne 
živine pride, namreč: sapa in sopuh , ki iz nje puhti, sline, 
solze, govna, seavnica, kri, meso, loj, ves drob, koža, rogovi, 
parklji, rep ; z eno besedo — vse je navdano s kužnino in 
živina je kužna, kar je je. 

Res je sicer, da večidel ena od druge to bolezin naleze 
na živinskih somnjih, pašnikih, potih; pa ravno tako gotove 
je , da jo mesarji zaneso, kader kako takšno bolno živino kupijo 
, posebno, če jo skrivaj zakoljejo in jo po navadi poprodajo. 
Tudi usnjarji in strojarji, ki kože bolne živine; svečarji 
ki tak loj nakupujejo, jo zaneso med našo domačo živino; tudi 
konjoderci, ki bolno živino ozdravljajo , in iz enega hleva 
v drugega gredo, so to bolezen že večkrat zanesli. Zanese 
jo tudi vsak človek , ki iz hleva bolne živine v hlev zdrave 
živine gre. Kužnina se vleže v njegovo oblačilo , in če gre 
človek s tem oblačilom v zdrav hlev, jo more zatrositi. 

O tacih časih tedaj , ki je kuga že blizo naših mej, je 
sosebno na vsako goved gledati, ki se od sosedščine take 
dežele pripelje, v kteri že kuga razsaja; in da se nobena bolezin 
ne zataji, od ktere se je le količkaj bati, da bi utegnila 
goveja kuga biti. 

Perve znitmnja lete bolezni niso nič kaj razločne od druzih 
vročinskih bolezin. Goveda so klaverne in žalostne, včasi 
pa tudi divje in hude; jed se jim vpira , včasi so požrešne: 
sapa je nekoliko težja, in poredkoma se sliši, da živina pokašljuje; 
smerček je bolj suh, gobec vroč; govna (blato) je 

o začetku bolezni suha, kakor sožgana; govedo se žalostno 
derži, postavlja noge pod trebuh, ki ga boli; pozneje mu začno 
iz oči solze teči in driska ga prime, ktera je eno poglavitniših 
znamenj te bolezni. Kakor hitro živina za popisanimi znamnji 
zboli, je treba natanko paziti, da se začetek kuge ne zanemari. 
Perve bolne goveda, če imajo zares govejo kugo, in 
in če je gospodar to brez skrivanja gosposki na znanje dal, 

121 

^P^io, m s W o vred globoko »akop^o , gospodarju 
»* pa cena pobile živine poverne. 

v 

Zupanam in županijskem možem naj bo tedaj poglavitna 
skerb naložena, da po svoji županii vsim posestnikara živine 
na serce položijo, da pridno pazijo na vse goveje bolezni, 
če se jim le količkanj čudne zde. Bolja je perva skerb, k akor 
prepozni kes ! 

Poglavitna skerb gospodarjev naj bo : 

1* Da naj ob času, ko je v bližnjih krajih goveja kuga, 
nobenega goveda ne kupijo ne na sonmju, ne v taeih krajih, 
skoz ktere se govedje na somnje ali sicer na prodaj goni. 

2. Da naj nobenega ravno kupljenega goveda berž med 
svoje druge goveda ne postavijo; ampak naj ga poprej skoplejo, 
potem do suhega obribajo , v kak poseben híev denejo 
in mu deklo ali hlapca za postrežbo odločijo, ki nima z drugo 
živino clo nič opraviti. Še le čez 14 dni, če je popolnoma 
zdravo, naj se brez skerbi združi z drugo živino. 
3« Ob časih, kader goveja kuga razsaja, tudi ni varno, 
goved na somenj gnati, kjer. zna z okuženo živino skúpej 
priti in kugo nalézti. 

4. Ob času kuge dobro zaperaj hlev in vari, da noben 
ptujic, noben živinsk barantač , mesar, svečar, mazač, konjoderc 
do živine ne pride. Če je sila, da se mora kakošno go« 
vedo prodati, pelji kupcu živino na dvorišče, da jo tam ogleda, 
brez da bi jo ošlateval, posebno po glavi ne. Ako se je to 
zgodilo, kupec pa živine vendar kupil ni; jo daj po celem 
životu omiti in obribati, in potem skoz 14 dni dobro nanjo 
pazi, ali se ne kaže kaj bolna. 
5. Hlapcam in deklam dobro v glavo vtisni nevarnost te 
kuge in jim razloži vse pota, po kierih se zatrosi. Prepovej 
jim, da ne puščajo neznanih ljudi v hlev, in da sami tudi ne 
hodijo v ptuje hleve. Razloži jim nevarnost ponočnega zahajanja, 
ker se tudi po tem kuga zanese , in podaruj jim za 
varno obnašanje in veči trud tudi večje plačilo. 
6. Kdor o sili z govejo živino v druge kraje vozari, naj 
vzame kermo za živino sabo? in naj nikdar živine v ptuje 

m 

hleve ne postavlja. Domu pridši omij živino in sebe in pre« 
meni oblačilo? preden jo izpreženo zopet v hlev k drugi živini 
postaviš. 

7. Kjer se goveja živina na občne pašnike goni, naj posebno 
župan na to pazi, da se nobeno ravno kupljeno govedo 
berž drugi cedi ne pridruži; ampak še le o 14 dneh, ko je 
bilo popolnoma zdravo spoznano» Nevarnost raztrošenja kuge 
po pašah je tako velika, da je po postavah od leta 1810 in 
1834 razločno prepovedano, živino ob času kuge na pašo goniti. 
Kdor zoper to prepoved pregreši, bo ojsiro kaznovan. 
8. Tudi na to je gledati, da na pašnike, ki so blizo ceste, 
po kterih se klavna živina memo goni, p t u j e cede ne pridejo, 
ker bi sicer, ako so z govejo kugo navdane, oskrunile pašnike 
s slinami, z govno, ki zamorejo zdravo živino okužiti* 
Govna je zlo nevarna, in nar varniše je, da se vse sožge, 
kar je od okužene živine, in cesar se je ona dotaknila* 
9. Sosebno se je o nevarnih kužnih časih tistih izgovorov 
bati, po kterih se eno ali drugo govedo na prodaj dá ali mesarju 
izroči, češ, ker je na poti opešalo ali šepati jelo* Tacih 
živinčet se je zlo bati, ker nevestni gonjači se na to vižo bolnih 
goved znebiti hočejo. Kaj tacega se mora berž županu 
na znanje dati, da tako govedo ne pride med druge in da se 
tudi berž ne zakolje; ampak na odločeno mesto samo postavi, 
da se zve, kaj je nad tem. 
10. Živinski somnji so nar bolj nevarni ob času , kedar 
blizo kje goveja kuga razsaja* Po somnjih se je mnogokrat 
kuga zatrosila. Nar bolj varno je o tacih easih svoje živine ne 
na som nje gnati. Ce je pa kuga že v tistem kraju, ker bi 
imel živinski somenj biti, se morajo po postavi vsi somnji 
odpovedati* 
11. Oštarijam, kodar ptuja živina ostaja, naj župani ojstro 
prepovedo, da živine ne de vaj o v hlev z domačimi govedi; in 
da tudi sicer nič ne pride v dotiko s ptujo živino, od ktere 
se ne ve, ali je zdrava ali ne. 
12. Posebno je na mesarje ojstro paziti, da mesa okužene 
ali take živine ne prodajivjo, od ktere se je bati, da zamore 

okužena biti. Župani morajo skerbeti, da se ogledovanje klavne 
živine in mesa natanko zgodi,, in da se vsim, ki imajo živino, 
živo priporoča, da tiste vode, v kteri se meso pred kuho izpira, 
v pominjek ne vliva in govedam ne daje. 

13. Goveja kuga se večkrat zafrosi po deželah, kodar 
v vojskah armade marširajo, in se za njimi klavna goveja ži\ ina 
žene. Treba je skerbeti v tacih okolsinah, da ptuja živina v 
odločenih ostajali zunaj vasi ostane in nikakor, ne sama ne po 
ljudeh, v dotiko z domačo živino ne pride, da se vse, karkoli 
je morebiti klaje, síelje m gnoja ondi ostalo, na stran 
spravi in sožge. Za konje se sicer ni bati, da bi bolezin po 
okuženi klaji ali stelji nalezli; vendar je nevarno, če se taka 
klaja konjem daje, ali se s tako steljo nastilja, ali gnoj na 
njivo spelje, kamor znajo goveda priti, in se potem kužnina 
dalje zairosi. 
14. Ako je že sicer treba, da gospodar in gospodinja na 
svojo živino pridno gledata, da se nobena bolezin v začetku 
ne zanemari: je leta skerb o kužnih časih se toliko potrebniša, 
da se živinče berž iz hleva na kak poseben kraj dene, če 
kakšne sumljive znamnja kaže, od kterih smo govorili* Yendar 
to še ni zadosti, ampak neutegoma se mora županu na 
znanje dati, če se kaj nevarnega zapazi, da on leto berž cesarski 
gosposki naznani, ktera poskerbi, da se po obstoječih postavah 
sumljivo živinče po izvedenih možeh preise in po 
spoznanju, ali je kaj nevarnega aline, potrebno ravnanje 
zapovc. 
15. Ker ob časih kuge nobena živina na občinske pašnike 
ne sme, je treba, da se kmetovavei ob času nevarnosti kuge 
s potrebno živinsko klajo preskerbe. 
16. Dobro je tudi, če je mogoče, da si soseske že poprej 
kakšen odločen kraj poskerbijo , kamor bi zamogli popolnoma 
bolno živino ali tako, pri kteri se je bati, da je bolna, po™ 
stavljati* 
17. Ako je kuga že v deželi, ali v nar bližnji soseski, 
kar deželna uradnija povsod hitro na znanje da: takrat se 
morajo vse tukaj nasvetovane naprave ojstro spolnovati, in za 

124 

ío postavljene gosposke so natanko ubogati v vsim , kar za~ 
povedo. Bog ne daj, da bi se tukaj kdo njih ukazani zoperstav-
Ijal, ali pa kaj bolnega skrival hotel! Nesreča in škoda bi 
bila ne le za celo sosesko, ampak tudi za celo deželo, in 
morebiti še za več dežel silne velika. 

Gotovo je, da je sitno in težavno, kar je o kužnih časih 
kmetovavcam storiti treba ; veidar to natančno in zvesto ravnanje 
je edina pomoc, se te strašne kuge obvarovati, in ce 
se je kje že začela, jo nanagloma zatretí, ali saj okrajšati in 
se večje škode obvarovati. 

Zdravilo zoper govejo kugo. 
Zoper govejo kugo so na Ogerskem v šcmpronslu županii 
poskusili isopatično zdra\ilo: 3 dele žolča, ki se vzame 
iz žolcnega mehurja kakega goveda, ki je poginilo za govejo 
kugo, so zmešali z 99 deli vinskega cveta (Weingeist) 
v tinkturo. Deset kapljic te tinkture so primešali 100 kaplji— 
cam vinskega cveta v drugi steklenici; iz druge steklenice, 
ktero so poprej dobro pretresu, so zopet vlili 10 kapljic 
v tretjo steklenico napolnjeno s 100 kapljicami vinskega cveta. 
In tako so ravnali s tretjo, ceterto in peto steklenico. Iz pete 
steklenice so dajali po 5 kapljic dva-, tri- ali štirikrat na 
dan bolni živini. Pravijo, da že v pervih 24 urah odleže 
živini, če se je to zdravilo o pervi stopnji (stadium) bolezni 
dajalo. 


SEDMÍ RAZDELEK. 


Od reje, strežbe in kermenja ovac* 

Da gospodar vse, kar mu je pri živini vedeti potreba, 

v teh bukvah najde, hočem ob kratkem vendar jasno tudi od 

ovac bolj znamenite reci povedati. 

Nar poprej mora gospodar število svojih ovac pomnoževati 
in ožlahtovati, ako mu pašnik in potrebna klaja to dopustita
» Leto se doseže po nakupovanju večjeh ovac, in takih, 
ktere imajo žlahtnejšo volno. Ker se pa ovce po ovnih ravnajo, 
je nar pervič potrebno za dobre ovne skerbeti, in jagnjeta, 
ki od takih ovnov pridejo, rediti in dobro gleštatu Na to vižo 
se bode ovčje pleme kmalo zboljšalo; volna in nepotrebne 
ovce se bojo dražje prodajale. 

Torej hočem lastnosti ovna, po kakoršnem se čeda požlahtuje, 
natančno popisati. 

Oven mora biti velike postave, mora imeti široko čelo, 
velike jasne oči, v kterih se krepkost in zdravje bliskata, dolg 
in z volno lepo obrašen vrat, širok herbet. dolg in okrogljast 
život, močne prosto saksebe postavljene noge, dolg in volnoroden 
rep brez puste dlake. Volna mora posebno dolga in žlahtna 
biti, in skoz in skoz lepo bela. Poltretje ali k večem tri leta 
sme biti star, in ne sme nikjer, ne v gobcu, ne na koži černiti 
ali rjujavih ali rumenih lis imeti. Zakaj lise naznanujejo, 
daje ovna lisasta ovca storila, in da od ovna zopet lisaste 
jagnjeta pridejo, kterih pa gospodar ne želi* 

Da je ovca zdrava ali bolehna , se po sledečih znamnjeh 
spozna : 

1. Ako ovca glavo visoko nosi; ako ima budne iu iskrene 
oči, suho čelo in nos, mokrotne nosnice brez smerklja; ako 

126 

njena sapa ne smerdi, gobec je snažen in rudeč; ako se lahko 
in urno giblje; ako volna v koži dobro lici; ako je koža mehka 
in lična brez grinta in vredov; ako ovca rada jé in redno 
prežvekuje; ako so žile v očeh rudeče : je ovca dobra in 
zdrava* 

2. Ako ovca ni zdrava, ima nektere sledečih znamenj: 
Na životu ima semtertje plese; volna je terda in ni lepo bela, 
ampak sivkasta; ovca je klaverna in glavo pobeša; sapa smerdi, 
dlesna, nebo in jezik so veli in imajo bledo barvo; žile v očeh 
niso lepo rudeče, ampak bledorudeee ali rumene; nekterim se 
smerkelj iz nosa vleče. 
Starost ovce se po sledečih znamnjih spozna: 

V pervem letu so sprednji zobje, kterih je osem, spičasti ; 
v drugem letu izpadeta dva srednja zoba, in na njih mestu 
dva druga zraseto, ktera se po svoji velikosti iu širokosti od 
poprejšnih razločita. V tretjem letu zgubi ovca zopet dva 
zoba, in sicer tisla dva, ktera sta drugoletnima nar bolj bližnja, 
in namesto teh dveh zraseta druga dva, ki sta drugoletnima 
podobna, V četertim letu zopet zgubi ovca dva zoba zraven 
tistih, ki sta v tretjem letu zrastla, in dobi namesto teh dva 
druga. V petem letu zgubi dva poslednja ali ogelna zoba, 
namesto kterih ji zopet dva druga zraseta. Ovca je tedaj, 
potem ko ima dvoje, četero, šestero ali osmero širokih zob, 
dveletna, triletna, štiriletna ali petletna. Do petega leta se 
torej starost ovce natanko in gotovo spozna» V šestem in 
sedmem letu postanejo zobje, in sicer naj prej tisti, ki so najprej 
zrastli, gnjili, se zdrobijo in izpadejo. Takšno ovco je treba 
zaklati. 

Da se ovce in volna požlahtijo , je treba nar večje jagnjeta, 
ki imajo tudi nar lepšo volno, rediti in za pleme hraniti; 
druge pa koštrunati ali zaklati. Kdor tedaj le na lepe 
koštrune gleda, in iz njih dobička iše, bo nar lepše jagnjeta 
koštrunal. Vendar leta svoje cede ne bo poboljšal, ampak le 
pohujšal. Zlahtnost volne se že pri majhnem jagnjetu spozna 
po tenkoti in kodrovini. 

Ako hočeš zvediti, ali je volna tistega ovna, kterega misliš 
kupiti, žlahtnejša od domače, ostriži domačemu ovnu košček 


Î27 

volne na herbtu, in primeri leto volno z volno unega ovna, 
kterega hočeš kupiti. Pri takšni primeri prednost volne le tisti 
naglo spozna, ki je v ti reci izurjen. Ložeja ti bo presodba, 
ako kos černega platna ali černe žide vzameš, od vsake volne 
neke nitke na ta kos položiš, in eno drugi primerjaš. 

Vendar gospodar, ki hoče svojo ovčjo čedo poboljšati, 
daljšo in lepšo volno pridobivati, ne sme samo za večjega in 
krepkejšega ovna skerbeti, kakor ga je dosehmal imel; ampak 
on mora tudi na klajo in splošno gleštanje ovae gledati. Ovca, 
ki pielo in slabo kenn o dobiva, ne bo čversto rastla, in ne 
bo lepe volne imela* Cverste postave in lepe volne tudi pri 
bolehnih ovcah ne boš doživel* Ovce se morajo tedaj kedar jim 
paše na pašniku pomanjkuje, ravno tako pozimi s sladkim se-
nom, ali z grahovo ali grahorčno slamo, z lečovino prereditn 
Kdor ima malo ovac, jim lahko rezanico pripravlja iz grahove 
ali grahorčne slame, iz lečovine, kteri se nekaj pšeničné in 
rezene slame primeša» Mezanica se jim v jasle ali žlebe 
pokladá, da se ne potrosi. Nar boljša klaja za ovce je posušena 
détela , ktera se pa tudi s slamo zmeša in v rezanico 
zreže. Zakaj detelne terde stebla bi ovce, ako bi détela ne 
bila zrezaná, popušale , ktere bi potem v kvar šle* Po takšni 
klaji se volna boljša in ovce, ktere misliš zaklatr, se lepo zrede. 

Mad ovčarnico se ne sme hraniti ovčja klaja, kjer bi se 
hlapenja od ovac, in smradu od gnoja navzela in clo pokvarila, 
ali saj ovcam ne dobro teknila. Hlev za ovce mora vedno 
snažen biti: pozimi pa nastiljaj s suho nasteljo, in gnoj veČkrat 
izkidaj; skerbi, da hlev ni pregorak, ker je velika gorkota 
o\cam škodljiva. Torej vrata ali line večkrat odpri, da se 
hlap iz hleva izkadi, in ovce hladnega in čistega zraka dobijo. 
Kedar ni preveč merzlo, se line odperie pustijo, zakaj zrak 
je ovcam toliko bolj hasnjiv, kolikor je bolj čist. Spomladi se 
ne smejo na pašo goniti, dokler slana ni popolnoma zginila, in 
poleti, dokler se rosa ni posušila; pozimi vendar jim nič ne 
škodje, ako se pri naj hujšem mrazu iz hleva spustijo, in 
travo pulijo, če je je kaj dobiti. 

Ovčji hlev ne sme na močirnatem kraju stati, in močirnati 

pašniki so ovcam škodljivi. Sploh naj se po visoko ležečih 


128 

pašnikih pasejo ; le takrat, kadar je dalj časa lepo in suho 
vreme poleti, se brez škode in nevarnosti po njžejih pašnikih 
pasejo, ki pa ne smejo močirnati ali blatnosti biti. Ako je 
mogoče, se spravijo ovce o poldnevni vročini pod senco 
kakega drevesa, ali kakega pohišja, ker jim vročina lahko 
hude bolezni nakljuoi. Posebno mora pastir paziti, da ovce 
ne pijejo iz jame, v kteri je gnjila voda, po kteri gotovo 
zbolejo* Posebno škodljiva je ovcam paša po dolgem deževnem 
vremenu, ker ovce vodenico dobijo. Pri tem primerleju 
je hasnjivo ovcam suhe klaje pokládati, in ji zmljetih divjih 
kostanjev primešati. Od začetka ovce ne jedo rade kostanjove 
moke, torej se je od začetka le malo primeša; ako so se je 
ovce privadile, se je več dodeva. Divji kostanj ni samo zdrava, 
ampak tudi redivna klaja, torej se priporočuje saditi kostanjove 
drevesa. Kdor nima kostanja, naj si napravi štupe iz encianovih 
korenin in brinjevih jagod, in naj primeša pol libre te 
štupe klaji pripravljeni za 32 ovac. Vsaki teden enkrat se 
mora pa tudi soli pridaj ati klaji* 

Ovce sol močno ljubijo, in jim je prav hasnjiva; torej se 
jim mora tudi pozimi, saj enkrat v tednu, soli na klaji dajati. 
Pri velikih čedah, kterim se ne more rezanica napravljati, se 
ogerska sol predkladá, da jo ovce ližejo. V ta namen solni 
kosci v raznih krajih hleva na motozih vizijo, da ovce lahko 
do njih pridejo in jih ližejo. Nekteri drobno sol z ilovico 
v enakih delih mešajo, in postavljajo napravljene kose 
v omarčkih na razne kraje hleva, da več ovac na enkrat 
lahko kosce liže. 

Nekteri gospodarji in ovčarji mislijo , da je malokrat poirebno 
ovce napajati, ker jim obilna voda škodje* Leti vendar 
ne pomislijo, da ovce le pijejo, kedar so žejne, in le toliko, 
kolikor jim je potrebno. Ako ravno jih pogosto k vodi goniš, 
vendar ne bojo preveč pile, kar bi jim utegnilo škodovati* 
Ako jih pa dolgo časa do vode ne spustiš, in ovce zlo žejne 
postanejo, bojo naglo in preveč vode na enkrat popile, kar 
jim lahko škodje. Vsaki dan se morajo tedaj ovce napajati, 
posebno pozimi zavolj suhe klaje; poleti zavolj velke vročine. 
Pri takšnem ravnanju ni nobene nevarnosti za ovce; zakaj 


129 

vsaka živad potrebuje vode, da si z njo žejo tolaži in se 
ohladi. Ravno to tudi pri ovcah velja, kar terdijo skušnje 
tistih gospodarjev, ki imajo velike cede ovac. 

Slehernemu gospodarju priporočujem, da naj nima vec 
ovac, kakor kolikor jih pozimi lahko preredi. Ako tega ne 
prevdari, in letina za klajo je slaba, morajo njegove ovce 
pozimi stradati. Ovce mu hujšajo, postanejo bolehne in imajo 
slabe jagnjeta. Jagnjeta takih ovac večdei poginejo , ker pri 
ovcah ne dobivajo zadostnega živeža. Tudi volna takih ovac 
je kratka, terda in zgubi svojo bělost. Boljše je manj ovac 
imeti in te dobro rediti, kakor večjo množico stradati pustiti. 

Včasi ovce, kakor druge živadi, težko storijo, ker jagnje 
nima naravne lege v maternici. Ako tedaj ovca ne more storiti, 
je treba jagnjetu s kazincom in srednjakom pomagati, da se 
mu nogi, ki ste nazaj zaviti, poravnate, iz ovce spravite, in 
da se potem jagnje izpotegne. 

Volna na vimenu, ako jo imajo ovce, se mora čisto postriči, 
da je jagnje pri sesanju ne izpulja in požira, od ktere 
se bi v jagnjetovem želodcu volnata gruča napravila ; ki 
jagnje umori. 

OSMI RAZDELEK. 


Od vzrokov, znamenj in ozdravljanja bolezin pri ovcah. 

I. Poglavje. 
Ovčja gnjiloba ali g len. 

Leta bolezin izvira iz sledečih vzrokov: Od nizkih, močirnatih 
in blatnastih pašnikov; od deževnega vremena, pri 
kterém zlo vodena trava naglo raste, ktera je zdravju grozno 
škodljiva. Od pomočkov zoper nasledke takšne trave sím že 
v poprejšnem razdelku govoril. Gnjiloba pride od vode, ki se 
v grapah in jamah na pašniku nabira, in tukaj stoji, ako jo 

Domala Živinozdravetvo* 9 


ovce pijejo; od rosnaté paše zjutraj zgodej ali pozno na večer; 
od razpridene in sparjene klaje, ki se je na moeirnatih travnikih 
nabrala, 

Znamnja vodenice so tele: Trebuh bolnih ovac je napet, 
in ako je bolezin že huda postala, se pod roko, s ktero trebuh 
ošlatuješ, voda cuti; volna slabeje tiči, kakor pri zdravih 
ovcah; koža ni več rudečkasta, ampak bleda; žile v očeh, ki 
so sicer lepo rudeče, pestanejo tudi bledaste in spodnja trepavnica 
je zatekta; tudi koža po gobcu je svojo zdravo 
barvo zgubila. 

O začetku se more ta bolezin s sledečim zdravilom ozdraviti; 
kedar je pa že zlo huda postala, je ni mogoče ozdraviti. 
Bolnim ovcam se pokladá rezanica, kteri se grahova moka in 
tale štupa primeša, ktera je za 32 ovac pripravljena: 

Vzemi 3 Jote vsakega, namreč rutnega perja, brinje v ih 
jagod, cvetja tavžent rož, encianovih korenin; 
vse skúpej je treba v stupo zmljeti in s pollibro soli zmešati, 

Rezanica s tem zdravilom zmešana se vsaki dan enkrat 
daje tako dolgo, dokler niso vse imenovane znamnja zginile. 

Ovce, pri kterih se vodenica ne da ozdraviti} je treba na 
dober pašnik goniti, odebeliti in potem prodati. Pitanje pa ne 
sme predolgo terpeti, da ovce ne počepajo prej, kakor jih 
misliš prodati, 

Dostavek. 
V Novicah, leto 1846, stran 98 se sledeči pomoček zoper 
glen priporoča: Glenaste ovce se po mnogih novih skušnjah 
ozdravijo z gipsom, ki se jim vsak dan na kermo potresa, ali 
pa na vodi v gobec vliva. Ko se je pri kaki cedi med ovcami 
glen prikazal, se je to zdravilo čudo dobro skazaio; bolne 
živinčeta je ozdravilo, vse druge v tisti cedi pa bolezni obvarvalo. 
Dajaj jim ga po % lota na dan. 

II. Poglavje. 
Driska in griža. 

Vzroki, iz kterih driska rada pride, so : Pozimi seno, 
ktero je na kislem, močirnatem travniku rástlo in je bilo prej 


pokoseno, kakor je dozorelo, ín spridena ali sparjena klaja 
sploh; poleti paša na močirnatih pašnikih, in deževno vreme. 

Kedar se driska pri ovcah zapazi, ktera čez tri dni terpi, 
se mora eno periše borovnic na vodi skuhati, in ta kuhovina 
vsaki dan enkrat ovci v gobec vliti, dokler driska ne neha. 
Ako se pa driska zanemari, rada prestopi v grižo, ktero je 
težko, vcasi nemogoče ozdraviti. V griži gre kervavo blato 
od ovce. Ozdravlja se z zdravilom obstoječim iz pol kvintelca 
magnezie in 1 lota medu na vodi, ktero se ovci v gobec vlije. 

Čez 12 ur se da grižovi ovci omenjena kuhovina iz 
borovnic, ktera se vsaki dan enkrat ponavlja, dokler griža ne 
mine. Ako se po tem ravnanju griža ne boljša, je treba bolni 
ovci zjutrej in zvečer 1 kvintelc štupe iz tormentilnih korenin 
na vodi dajati. Dobro je tudi eno periše izpiikov hrastove 
skorje v maselcu vode prekuhati, vodo odcediti in po četertinki 
te kuhovine dvakrat na dan grižovi ovci dajati. 

Kedar jagnjeta, ki sesajo, drisko dobijo, se jim predloži 
velik kos krede, da jo ližejo; ako kreda ne premaga, se 
1 kvintelc magnezie ovčjemu mleku primeša, in dvakrat na 
dan tako ravna, dokler griža ne neha. 

V hudi griži ovac je sledeče zdravilo prav hasnjivo: 
Dva lota štupe iz encianovih korenin se na vodi kake 

minute kuhata,
tinkture* Tegadve žlici» 
potem se pridene kuho vini 1 kvintelc opiové 
zdravila dobiva bolna ovca vsake dve uri 
III. Poglavje. 
Garje ali grinU 

Leta bolezin pride od slabe, spridene kenne, od nesnažnosti; 
od prevelike gorkote in soparnih hlevov; od ranenja 
kože po motozu ali po pseh, ki z ovcami gerdo ravnajo; od 
lakote in, kar se nar večkrat zgodi, od garjevih ovac, od 
kterih zdrave bolezin nalezejo. 

Kedar pridejo garje od slabe kerme, ali od nesnažnega, 
soparnega hleva: se mora ta napaka nar poprej odpraviti, sicer 


in 

ni mogoče ovac ozdraviti. Kedar je prevoza ovco ranila, se 
mora rana in cel život s slano vodo zmivati. Takšno zmivanje, 
ako se vsake štiri dni ponavlja, obvarje kožo vsih izpustkov, 
ki po striženju radi pridejo. Ako je pes ovco ranil, 
se morajo rane vsaki dan dvakrat s slano vodo omivati. 

Garje, ki so se v cedi zatrosile, se težko ozdravljajo. 
Ozdravljanje je pa mnogosortno. Nekteri ovčarji žvečijo tobak, 
da se tobak s slinami zmeša in izpljunejo ta sok na garje, potem 
ga v garje vribajo. Dobro zdravilo je štupa iz enačih 
delov žvepla in solitarja, iz ktere šiupe se z lanenim oljem 
redka maža napravi, ktera se na garje vriba. 

Nar boljše in nar gotovejše zdravilo, ktero se 8 ali 12 dni 
zaporedoma rabi, je sledeče: 

Vzemi 1 lot žveplovega cveta, 1 lot v štupo zdrobljenih 
Omanovih korenin, jih zmešaj s 4 loti medu, in daj vsaki dan 
eno četertinko te zmesi garjevi ovci v gobec. Nar boljše je, 
ako se leta četertinka zdravila z leseno lopatico ovci najezik 
maže. Leto zdravilo ozdravlja ovčjo kri, in kedar je kri zdrava, 
tudi garje zginejo* Ako se pa garje po zunajnem zdravilu 
ozdravljajo, rade zopet pridejo, ker se kri po tem ravnanju 
ne zboljša. 

Zraven imenovanega notrajnega zdravila rabi tudi sledeče 
zunajno: 

Vzemi 1 libro loja, ga raztopi in malo ohladi, potem mu 
primešaj pol libre terpentinovega olja. 

Kedar hočeš to mazilo rabiti, razprostori volno 1 da garjevo 
mesto nago dobiš, ostergaj garje s talebom, in potlej mazilo 
v bolno kožo vribaj. Tako ravnaj tri dni zaporedoma. Potem 
bo terda koža, na kteri so garje sedele, zopet mehka postala* 
Akoravno si pa garje odpravil, moraš vendar večkrat ovčjo 
kožo pregledovati, in kakor hitro kaj garjovega zapaziš, moraš 
zopet z imenovanim mazilom mazati. Leto mazilo se v kositerjovi 
škatli, ki je dobro zaperia, dolgo časa lahko hrani. 
Ker pa pozimi prepusto postane, vzemi o tem času rajše sala 
kakor loja za pripravljanje mazila. 


IV. Poglavje. 
Koze ovac. 

Koze ovac izvirajo iz nalezbe. Vcasi se po celi cedi 
naglo raztrosijo, vcasi se počasno razširjajo. Pozimi, kedar 
ovce e|ia blizo druge vedno stojijo, se tudi^ koze med njimi 
veliko hitrejše razširjajo, kakor poleti, kedar se ovce po pašniku 
sprehajajo. Edino sredstvo , da ovce po kozeh ne poginejo, 
je koze jim vcepiti ali vstaviti* Leto je posebno potrebno, 
kedar koze v kakem bližnjem kraju razsajajo in ovce morijo. 
Po mojih skušnjah med 1000 ovcami, kterim so bile koze 
vcepljene, komaj ena pogine* O vsakem letnem času, razun 
vročih poletnih dni, se smejo brez nevarnosti koze vcepovati. 
Pri neki cedi 900 španskih ovac so koze tako razsajale, da 
je od dveh po kozeh bolnih živinčetov eno poginilo. Huda zima 
je bila, in jez sim začel jim koze vstavljati, izmed obvarovanih 
ovac ni nobena poginila, akoravno so španske ovce 
bolj nježne od naših domačih» 

Kedar koze v kakem bližnjem kraju razsajajo , je treba 
po eno bolno ovco iti, od nje čiste meze iz lepih koz jemati, 
in s to mezo toliko ovac cepiti, kolikor je mogoče. Sesti ali 
sedmi dan po cepljenju se koze prikažejo. Vendar sim jih 
tudi že kmalo po cepljenju zapazil. Torej je treba pridno 
ogledovati, kdaj da se prikažejo; sicer bi se lahko zamudila 
doba, v kleri je meza godna in tedaj pripravna, je drugim ovcam 
vcepovati. Iz perve zapažené koze, ako je lepa, se jem-
Ije meza, s ktero se cepi cela čeda. Lepe koze so okrogljaste 
in zvišane. Koze, ki so nizke, plošnate in ki se z drugimi 
sprejemajo, nizo lepe in zdrave. 

Ovčje koze imajo malo meze ali gnoja, in z mezo, ki 
se v kozi najele, se malo ovac cepiti zamore. Meza se narprej 
iz kožnega mázolja vzame, potem mazoljova koža čisto 
odreže, in mázolj z levo roko tako stisne, da meza, kar jo je 
še notre, vun zleze, in se za cepljenje porabi. 

Pri cepljenju se potrebujejo sledeče reči: Cepilo, ki je 
majhini sulici podobno, in v sredi plitev grabenček ima; miza, 
na ktero se ovca za cepljenje položi; klop, na kteri ovca, ki 


134 

ima koze, leži. Cepi se potem takole: Ovca na mizi leži na 
herbtu, in kak močen človek njeno glavo pod levo podpasho 
stisne, noge pa prime aH zveze» Stavljavec koz prime z levo 
roko kožo na spodnji strani repa 2 ali 3 perste od ritnika, in 
jo močno napne* Potem vzame s cepilom meze iz koze in 
vbode cepilo pod kožo tako, da je plat z grebenčkom navzgorej. 
Zdaj se zadnji konec cepila nekoliko poviša in potem 
se cepilo zasuee, zadnji konec zopet poniža in cepilo iz rane, 
na ktero z levim palcom stavljavec rahlo pritisne, potegne. Se 
zagotoviti, da je meza v rani ostala, je dobro, leto operacijo 
na drugem mestu ponoviti. Pri cepljenju je skerbeti, da se 
koža ne prebode skoz in skoz. Sicer radi vredi iz rane postanejo. 
Ako se pri stisku kožnega mázolja rudeča sokrovica 
namesto gnoja prikaže, je tudi dobra in zavaróvá pred kozami, 
kakor prava meza* Cepilna sulica za ovce sme dvakrat tako 
široka biti, kakor una za ljudi. Kdor se je v cepljenju koz izuril, 
lahko na dan 1000 ali clo 1500 ovac cepi. Cepljene ovce 
navadno dobivajo koze le na tistem mestu, kjer so bile cep-
Jjene; le nektere po vsem životu. Mesto, kjer so koze cepljene, 
mora ovčar pridno ogledovati, in kedar velik vred tukaj zapazi, 
ga mora predreti, in vsaki dan enkrat s slano vodo zmivati, 
da se zaceli. 

V. Poglavje, 
Vertoglamiicch 

Vertoglavnica večdel napada jagnjeta do enega leta starosti, 
in ovčarjam več jagnet pomori, kakor druge bolezni* 
ISfektere živinčeta jo že seboj na svet prinesejo. 

Splošno znamnje vertoglavnice v tem obstoji, da živinče 
nima naravne in zdrave rabe počutkov in udov* Verto«*lavna 
ovca se vede, kakor una bedasta; zapusti na paši čedo, je 
nepazljiva in nezavedna, malo in počasi jé; glavó pobeša ali 
po strani derži, in se včasi v kolobarju vertu 

Lete znamnja so v začetku manj očevidne, pridejo in zginejo, 
in se pri slabem vremenu nar hujše kažejo* Od tod pride 
da vertoglavna ovca na paši včasi mirno stoji in glavo na 
kviško derži, plašno beketa in kmalo zopet jesti začne* 


m 

Pozneje se bolna ovca nobene kerme ne dotakne, hira, 
postaja slabejša in nar rajše leži. Zdaj jo od casa do časa 
božjast zavija in kerč po vsih udih vleče* Kedar te znamnja 
nastopijo, tudi smert ni daleč, ki ovco strašnih bolečin reši. 
Leta bolezin terpi pri nckterih živinčetih od tiste dobe, kedar se 
je nar hujša prikazala, četveri leta; nektere pa naglejše umori, 

Kedar je ta bolezin huda postala, se ošlata na glavi namesto 
terde kosti eno ali več mehkih mest. Na teh mestih 
se najdejo v glavi, ako se po smerti čepinja odpre, mehurji, 
v kterih eervi plavajo. Lete červe vidi prosto oko v podobi 
makovega semena; skoz povekšavno steklo se pa vidijo živi 
merčesi s podolgastim, gerbastim životom, ki imajo veliko 
sesal* Leti červi lahko iz mehurja in v mehur nazaj zlezejo. 
Kedar iz mehurja zlezejo, se na možgane vsedejo, in na možganih 
sesajo* Torej možgani krog mehurja hujšajo, in ako 
bolezin dolgo terpi, rumenkasti, terdlati in apnu podobni postanejo. 

Po kraju , na kterém mehur leži, se tudi gibanje glave 
in nog ravna. Kedar mehur na strani velkih možganov leži, 
se tudi bolno živinče na stran suče; in na levo, kedar je mehur 
na levi; na desno, kedar je mehur na desni strani možganov, 
glavo derži, kakor da bi hotlo tisku na možgane se ogniti. 
Ako mehur na majhnih možganih, kar se vendar malokrat najde, 
ali med majhnimi in velkimi možgani Ježi, derži ovca gobec 
na kviško* Ako mehur na sprednji strani možganov leži, 
pob esi ovca glavo in hitrejše stopa, kar naznanja, da je glava 
težka in da se ovca pasti boji. Pri takšnem ravnanju bolne 
ovce se lahko vertoglavnica s kako drugo beleznjo zmeša. 

Praviloma se najde v glavi bolnega živinčeta eden ali 
dva mehurja, včasi jih je več, clo sedem. Zatoraj je ozdrav-
Ijanje lete bolezni tako težavno in negotovo. 

Vzroki te bolezni so mnogoverstni *). Večdel jih je več 
zedinjenih, ki vertoglavnico napravijo. Taki so: Preobilna kerma, 
huda vročina, vlažen in soparen zrak, pretres možganov pri 
terkanju. 

**) Dr. Hlibner in dr. Küchenmeister sta dokazala, da melmrčarice nteo živalice poseb


nega plemena} ampak le gosenice trakulj (Bandwürmer), ktere mehurčarice Iz zalege 

trakulje tudi v možgane pridejo. Ovca dobi zalego a trayo na paši. 


V zavarovanje bolezni bi bilo hasnjivo, jagnjetam o za« 
četku, o polovici ali k koncu junija; ali o začetku, o polovici 
ali saj k koncu julija, potem ko so ovce jagnjeta vergle, pušati, 
in jim 1, 2 ali clo 4 kvintelce v vodi raztopljene glavberjove 
soli v gobec vlivati, da bi se dobro izčistile. Zraven 
tega je treba jim za vsakim uhalom trak zavleci, ki ostane 
do septembra, ali saj več tednov dolgo. Trak se mora s terpentinovim 
oljem nam ako vati, da se rana vedno gnoji. Gnoj se 
mora odpravljati s tem , da se trak vsaki drugi dan semtertje 
potegne in gnoj iz rane večkrat iztisne, da kake druge bolezni 
ne napravi. 

Tako sim jez v mnogih ovčarijah že ravnal, in se 
bodem tudi prihodnjič imenovanih sredstev posluževal, ker 
omenjeno ravnanje ne moje škodovati. Naj se tudi ovčarji 
teh sredstev poslužujejo, da svoje ovce vertoglavnice obvarjejo* 

Nekteri zdravniki so v zavarovanje vertoglavnice svetovali 
z razbeljenim železom jangnjeta žgati, kar je gotovo 
takrat zdravo, kedar so možgani vneti. Jez pa menim, da to 
žganje nič ne pomaga, ako se nekaj časa pred ali po vnetju 
rabi. Zavlečeni trak, ki bolezin od možganov na zunajno kožo 
vleče, pa tako dolgo bolezin možganov odvrača , dokler rane 
ne zaceliš* 

Ako so pa mehurji že v možganih, je živinče vertoglavno, 
in ima tiste znamnja na sebi, ktere smo poprej imenovali* Zdaj 
nic več ne pomaga živinče žgati ali mu trak zavleci. Kdor hoče 
vertoglavno živinče gotove smerti rešiti, mu mora narprej ko je 
mogoče, mehurje iz možganov spraviti, ali jih saj izprazniti. 
Leto se po trepaniranju, troakariranju ali po vbodu v čepino 
in v mehur zgodi. 

Takšne operacije, pri kterih se je treba trépana ali kakega 
domačega noža ; pravega troakarja ali čevljarjovega šila poslúžite 
so bile večkrat z dobrim uspehom izpeljane. 

Da se mesto cepine, kjer v možganih mehur tiči, najde, 
je najprej paziti, kako verloglavec svojo glavo nosi* Iz tega 
se že vgane, na kteri strani bi mehur prej ko ne ležal. Potem 
se zgrabi glava bolnega živinčeta, se terdno derži, in s pal



com preiskuje. Palec je pa treba na eepino pritiskovati in 
noht nastavljati. Ako preiskovavec dobro pazi, bo čutil, kedar 
živinče glavo nazaj petegne, in se bolečini vmakniti hoče ; 
tudi bo vidil, če živinče oči zasuče. Zdaj preiskovavec ve, da 
je njegov palec na bolnem mestu možganov, akoravno cepina 
ni mehka in se ne udaja. 

Bolne mesto cepine je treba s troakarjem prevertati, in 
troakarja kake tri ali kakih šest čert globoko v možgane potisniti, 
potem nož iz troakarja potegniti in nožnico v cepini 
pustiti. Zdaj se živinčetova glava tako zasuče, da nožnica 
navzdol pride, in voda, ako je mehur predert, lahko iz njega 
teče. Ce voda ne teče, še ni mehur predert, torej je treba 
nož v nožnico nazaj vtakniti in malo globokejše potisniti. 

Večkrat vendar mehur tako globoko v možganih leži, da 
ga ne moreš doseči. Zakaj troakar je precej debel, in ako 
ga globokeje v možgane potisneš, jih boš tako ranil, da živinče 
po ti operácii pogine. Ranenje možganov je tudi vzrok smerti 
pri živinčetu, ki ima vec mehurjov v glavi, in pri kterém moraš 
troakar na več mestih in po raznih potih v možgane zasaditi, 
kar je vendar potrebno, ako hočeš živinče mehurjov oprostiti, 
bolečin in smerti rešiti. — Leto operacijo dobro izpeljati le 
zdravnik zamore, toraj jo je njemu izročiti, in ako ima živinče 
več mehurjov v možganih, clo opustiti in bolno živinče zaklatL 

VI. Poglavje. 
Bolezin na parkljih. 

Kedar kaka ovca šantati začne, in je gotovo, da se ni 
v nogo vbodla, se mora noga bolj natanko pregledovati. i\ko 
ravno ni zapaziti gnoja na parkljovem robu, je vendar včasi 
noga bolj gorka in otekla. Pri tern primerleju se mora ovca 
v hlevu obderžati, da si pri hoji noge ne nateguje, in bolezni 
ne hujša. Potem se napravi žakeljc, v kterega bolna noga 
lahko gre, se dene v žakeljc ilovca z jesihorn vmedena in 
se postavi noga v žakeljc, ki se nad nogo zaveže. Tako se 
ravna vsaki dan dvakrat, dokler gnoj, ki je med rogom in 
mesom, roga ne predere, in se ne pokaže ali na robu, ali 


med parkljL Kedar je gnoj rog prederl, se mora rog, kolikor 
ga je razjedenega, izrezati, svalk iz mehkih tulj napraviti 
in z raztoplino, ki obstoji iz 1 lota bakrenega vitriola v polmaselcu 
vode, namočiti in rana s svalkom pokriti. Svalk se povije 
s suhimi tuljami in noga se v žakelje, kterega si poprej 
izpraznil, postavi. Tako se ravna, dokler noga ni popolnoma 
zdrava. 

Ako je bolezin huda in živinče parklje zgubi, je nar 
koristnejše ga zaklati, ker parklji dolgo ne zrasejo. Bolna 
živina mora na suhi in mehki stelji stati. 

VII. Poglavje, 
Ranenje nog po ojstrih rečeh. 

Kedar je ovca kruljova, je treba nogo pazno ogledovati, 
ali se ni kaka ojstra reč v nogo vbodla, od ktere šantanje 
pride. Ako se kaj takega najde, se mora pazljivo iz noge 
potegniti, da se ne zalomi. Luknja, v kteri je tičala ojstra 
reč, se mora nekoliko izrezati in razširiti. Potem se v rano 
nektere kaplje žganja poeedijo, tuljov svalk se z žganjem 
pomoči in na rano položi. Čez vse to pride žakelje, ki svalk 
derži in rano nesnažnosti varje* Tako je dan na dan ravnati, 
dokler ovca ne neha šantati. 

Ako se je pa ojstra reč v nogi zalomila, je jo treba ali 
izrezati, ali nogo v žakelje z okisano ilovco zavijati, da se 
poškodovani del noge ognoji, in gnoj zalomljeno reč izpahne. 
Naprej se z bolno nogo ravna, kakor je bilo v poprejšnem 
poglavju nasvetovano. 

VIII. Poglavje. 
Kervomoh. 

Leta bolezin pride rada poleti o hudi vročini, izvira tudi 
od kisle trave na močirnatih pašnikih, ali če ovce v hlevu 
seno iz takih senožet jesti morajo. 

Kervomok se odvracuje in zavarjuje, ako pastir ovce na 
paši o hudi vročini v kako senco zapodi Jn saj enkrat na dan 


do vode žene, da se napajajo* Moeirnatih pašnikov se je 
z ovcami kolikor mogoče, ogibati. 

Bolezin se spozna na kervi, ki je scavnici primešana. 
Ako se bolnim ovcam naglo ne pomaga, postanejo klaverne, 
nočejo jesti, dobijo neko tresliko, hirajo in hujšajo, in slednjič 
za snetom poginejo, 

Kedar se kervomok pri ovcah zapazi, jim je treba sledečega 
zdravila dajati: 

Vzemi 1 lot vinskega kamna, 1 lot solitarja, vse zdrobi 
v štupo in dobro zmešaj. Četertinko lete štupe potresi na vodo 
in bolni ovci v gobec vlij. Tako ravnaj dvakrat na dam 

IX. Poglavje. 
Razgretje. 

Leta belezin se napravi navadno o poletni vročini, ako 
je pašnik, na kterega se ovce gonijo, daleč od doma; ali 
kedar psi ovce preveč plašijo in dervijo; ali ako ovce nimajo 
sencQ o poldnevni vročini; ali ako se preredko napajajo. 

V ti bolezni ovce veliko žejo terpijo; žile v očeh so napete 
in grozno rudeče; gobec je vroč in suh; sapa je nagla 
in ovce hirajo in o cevi dno hujšajo, Kedar se takšne znamnja 
pri ovcah zapazijo, jih je treba na senožeti goniti, kjer lepa 
trava raste; vode se jim mora dajati, v kteri je solitar raztopljen. 
Za 50 ovac se rabi 1 lot solitarja. Po takem ravnanju 
bo razgretje kmalo nehalo, 

Kedar je kaka ovca tako razgreta, da tresliko dobi^ in 
tako slaba, da ne more za čedo hoditi; se ji mora pušati in 
trikrat na dan, vsakikrat t kvintelc solitarja na vodi dajatL 
Zraven tega se mora ovca v hladen hlev postaviti, s travo 
in z mokrimi otrobi kermiti* Tako se ovca glešta, dokler ni 
popolnoma zdrava* 

Pri ti priložnosti hočem mesta, kjer se ovci puša, in obnašanje 
pri pušanju bolj na tanko razložiti* 
Ovca se mora na vratu, kjer se ji bode pušalo, ostrici, 
in spodnji vrat z motozom prevezati, da žila, iz ktere hočeš 


Í40 

pušati, bolj zatače in se dobro vidi* Potem stisne kak po~ 
magač ovco med kolena, prime za glavo in jo na kviško deržu 
Kdor puša, vzame napet omerzalec, ga nastavi bolj proti 
glavi na zateklo žilo (odvodnico) tako, da se podolgoma vanjo 
zaseka, kedar ga sproži. Kervi se izpusti kakih 6 ali 8 lotov, 
kar se nar ložeje s tem vgane, ako se kri vjame v steklenico 
(glaž), na kteri so loti zarisani* Kedar je živinčetu dovolj 
kervi odteklo, se prerezana koža na obeh straneh z iglo pre-
bode, krog igle se nit ovije in zategne, da se kozji robi 
skúpej stisnejo. 

Kdor nima omerzalca, da bi ovci pušal, naj se špičastega 
in ojstrega noža takole poslúži: IVaj pritisne s perstom na 
zadnjočelustne kosti, kjer se žila krog teh kosti ovije. Potem 
bode obrazna žila zatekla, in se med očesom in gobcom tam, 
kjer korenina četertega košnika tiči, dobro vidila. Tukaj naj 
se žila z nožom prebode, in kedar je dovolj kervi odteklo, 
zopet koža zašije, kakor je bilo poprej rečeno. 

X. Poglavje. 
Oteklina vimena. 

Pri ovcah tudi včasi, posebno kedar so vergle, vime 
oteče, ali se terda bula v njem napravi. Oteklina se rada 
razširja po sescih. Leta bolezin se ravno tako ozdravlja, 
kakor sim v XXII. poglavju petega razdelka nasvetoval, kjer 
sim od otekline na kravjem vimenu govoril. 

XI. Poglavje. 
Metlaji v drobju. 

Leti červi se najdejo na jetrih in v bližnjih žolčnih žilah. 
Pridejo pa od mlakuže, ktero ovce na paši pijejo, od močirne, 
nizke paše, bičja ali ločja; od sparjene klaje; od soparčnili 
hlevov ; deževnega vremena i. t. d. 

Znamnja te bolezni so: Ovce začno hirati; ne jedo in ne 
prežvckvajo po navadi; bistre in rudeče žilice v očesih zginejo, 
oči obledijo ali pa kakor pri zlatenici ali rumenici rumen



kaste postanejo; gobec je žlezast in rumenkast; blato gre bolj 
poredkoma od njih; včasi je trebuh na desni strani pod rebri 
otekel in boleč, zatoraj bolna živina svojo glavo večkrat proti 
ti strani obrača. Kedar ovce leže, slonijo na sprednjih nogah 
in desno zadnjo nogo od sebe molijo ; volna je vpadena. Rumenica, 
vodenica in driska so hude znamnja, ki kažejo, da se 
živinčetu ne more več pomagati. 

Živina, ktero je ta bolezin že očitno napadla, se ne sme 
nikoli za pleme porabiti, zakaj veržene jagnjeta bojo pred ko 
ne metlaje dobile. 

Ozdravljajo se bolne ovce, ako se vsakemu živinčetu enkrat 
na dan daje 4 lote jesiha z 1 lotom soli na vodi. Tako 
se ravna 6 ali 8 dni. 

Sledeče zdravilo pridenem iz Novic, leto 1849, iz kterih 
sim tudi znamnja bolezin (leto 1845) prepisal: 

Zraven suhe klaje je treba vsak teden trikrat ovcam da« 
jati gipsa z encianovo štupo in soljo namešanega takole: 
2 periši gipsa v stupo zmletega se zmeša z 1 perišom soli in 
nekoliko štupe iz encianovih korenin. Tako se metljave ovce 
ozdravijo, in zdrave metlajov obvarovajo. 

XII. Poglavje. 
Kašelj. 

Kašelj pri ovcah dostikrat izvira iz prehladenja ali prašne 
klaje. Ako kmalo potem, ko so bile ovce ostrižene, merzlo 
in deževno vreme nastopi, se ovce lahko premrazijo in kašelj 
dobijo. V tem primerleju se jim mora vsaki dan pol žlice 
bezgovega soka na olu dajati, in kašelj bo kmalo nehal. Ako 
pa kašelj od prasne klaje pride, je treba klajo preden se 
ovcam pokladá, dobro pretresovati, in prahu očistiti, in 
kašelj bo sam od sebe nehal. Ce pa vendar noče nehati, 
se vsaki ovci enkrat na dan ena žlica medu na olu da, in 
kašelj bo minuL 


XIII. Poglavje. 
Vnetje možganov. 

Znamnja vnetih možganov so sledeče: Bolno živinče ali 
celo nic, ali saj tako veselo ne jé, kakor sicer, glavo pobeša; 
ušesa so vroče in pobešene; oči nekoliko vnete, in trepavnice 
težke, včasi popolnoma zatisnjene» Koža v gobcu je suha; 
gobec in vsa glava je bolj gorka, kakor navadno, .včasi tudi 
zatekla. Sapa je vroča in jezik večdel z belkasto žlezo prevlečen. 
Bolna ovca se vede kakor una omotična, se večkrat 
kam zadene, včasi naenkrat obstoji, včasi semtertje skače. 
Kedar se vleže, vedno preklada glavo, in ako so tla bolj hladne 
kakor zrak, pritiska glavo na tla. 

Leta bolezin je grozno nevarna in se težko ozdravi» Ne 
za tega voljo, kakor da bi se vnetje ne dalo ozdraviti, ali da bi 
vnetje ravno ovce tako naglo morilo; ampak za tega voljo, ker 
vnetje možganov rado v drugo bolezin, posebno v vertoglavnost, 
prestopi prej, kakor se je pomagati začelo* Zakaj na 
bolnem živinčetu se dostikrat nobene bolezni ne zapazi do 
tiste dobe, ko se je voda v možgane zlila* 

Kakor omotica, tako tudi vnetje možganov večkrat od 
preobilne in preredivne klaje pride ; včasi izvira iz silovitega 
poškodovanja glave, in sploh iz tistih vzrokov, ki omotico na-
Kljucijo, in po kterih v možganih kri zastaja. O poletni vročini 
se možgani vnamejo, ako ovca po sončnem pašniku hodi, 
in nobene sence ne najde. Znamnja omotice in vnetja možganov 
so si zlo enake, in ena bolezin v drugo rada prestopi. 

Ako se vnetje možganov o pravem času spozna, in prav 
ozdravlja, se brez posebne težave in popolnoma ozdravi* 

Večdel vendar se bolezin ne spozna in ovčarji ne pazijo 
na začetne znamnja. Vnetje, ko takšno le kratek čas terpi in 
živinče za mertudom pegine, kar se vendar bolj redko zgodi; 
ali bolezin prestopi v vodenico možganov. Zdaj zginejo znamnja 
vnetja in živinče je kakor uno zdravo ; vendar kmalo se 
pokažejo nove in od poprejšnih različne znamnja bolezni, kakoráne 
smo pri vertoglavnici imenovali, 


Zdravila zoper vnetje možganov so skorej ravno tiste, 
ktere srno pri omotici nasvetovali, pri kteri je tudi treba kri 
tolažiti, in zastajo kervi odpravljati. Po vnetju možganov bolnemu 
živinčetu se tedaj dovolj kervi odcedi, glava se z merzlo 
vodo poliva, ono se na hladnem derži, s trav» po malem kermi 
brez vsega zernja, in sledeče zdravilo se mu na polmaselcu 
vode ali na enkrat, ali v dveh delih v gobec vlije. 

Vzemi 1 ali 1 % kvintelca solitarja , 

6 ali 8 granov bljuvne soli, 

10 ali 15 granov kafre. 

Zraven tega zdravila je hasnjivo na glavi bolnega živin» 
Četa gnjiie rane napraviti, da se bolezin iz možganov na zu~ 
najne mesta potegne. Leto se doseže, ako se maž iz španskih 
muh v kožo vriba ali, ako se obliž iz španskih muh na 
teme dene. Koristno je tudi kožo na temenu z razbeljenim 
železom žgati, ali za ušesama trak zavleči in skerbeti, da se 
rana dolgo gnoji. 

XIV. Poglavje. 
Napenjanje. 

Ovce zbolijo po napenjanju, ako jih zanikeren pastir predolgo 
na mladi deteli pusti, ktere se tako nažrejo, da je ne 
morejo prebaviti. Pri vrenju detele v želodcu se toliko gazov 
nabere, da so ovce napete ko boben in poginejo, če se jim 
kmalo ne pomaga. Kakor hitro se napenjanje zapazi, se mora 
vsaki ovci % kvintelca kamnovega olja v % lotih žganja v gobec 
vliti* Ako to nič ne pomaga, je treba ovco s troakarjem 
smerti rešiti. 

V ta namen se ovca na levi strani pod kukom na lakotnici 
ostriže in troakar se med rebra zasadi, kakor sim to 
v V. poglavju šestega razdelka pri napenjanju goveje živine 
nasvetoval. Potem se pri ovci ravno tako ravna kakor pri 
govedju. Troakar za ovce mora vendar krajši in tenkejši biti 
od unega, ki se pri govedju rabh 


XV. Poglavje. 
Omotica. 

Omotica, ki se dostikrat pri ovcah zapazi, se spozna iz 
opoteklijve hoje 4n pobešene glave. Včasi ovca na enkrat obstoji, 
in noge daleč saksebe postavi, da bi ne padla, kar ji 
vendar vselej ne pomaga; ampak včasi tako dolgo omahuje, 
da se na tla zverne. Zdaj ovca nekoliko poleži, potlej zopet 
vstane in je, kakor una zdrava. 

Omotica se pri ovcah pozneje ali hitreje povrača: nektere 
v 24 urah večkrat napade, nektere čez več dni ali tednov le 
enkrat. Napad sam na sebi ne umori, vendar živinče za 
mertudom ali vnetjem možganov lahko pogine. 

Vzrok omotice je nek naval kervi v možgane. Žilice, ki le 
malo kervi, s ktero možgane redijo, hraniti zamor ej o, so pri 
navalu grozno napolnjene, in na možgane pritiskajo« 

Karkoli kri proti možganom vabi ali nje odtok iz mozganov 
overa, napravlja omotico. Torej so mlade in dobro rejene 
živinčeta omotici nar bolj podveržene. Omotica izvira iz preobilne 
in preveč redivne klaje, posebno pri polnokervnih živinčetih; 
iz hude vročine, kedar sončni žarki glavo zadevajo; iz 
silovitnega poškodovanja glave itd. 

Pri ozdravljanju je nar poprej treba vse odpraviti, kar 
omotico napravlja. Potem se mora bolni živini pušati, in sicer 
iz žile, ktera nad očmi lezi, ali iz vratne žile. Bolj ko je 
živinče rejeno, več kervi se mu mora odcediti. 

Razun pušanja praviloma ni nobenega zdravila potreba; 
včasi je hasnjivo glavo večkrat z merzlo vodo polivati in 
živinčetu kako zdravilo dati, ki ga od znotraj hladi in na blato 
žene. V ta namen se mu naenkrat ali pa dvakrat v gobec 
vlije pol maselca vode, v kteri so raztopljeni 3 kvintelci 
glavberjove soli in 1 kvintelc solitarja* 

Ako pride bolezin od preobilne klaje ali od debelosti ži-
vinčeta, naj se nekaj časa malo posti. 
Hladen in senčen kraj je bolni živini nar bolj koristen. 
Ako se ne more v senci pasti, jo je treba en teden dolgo 


145 
v hlevu in z zeleno klajo kermiti , ktere po majhnih 
delih dobiva, 
XVI. Poglavje. 
Padka. 

Leta bolezin napada mlade in stare ovce, vendar se pri 
mladih večkrat najde, kakor pri starih. Taksne živinčcta nanagloma 
začnejo se opotekati, omahujejo, na tla padejo, 
z nogami in lakotnicama mahajo, oči in gobec navskriz vlečejo, 
z zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blaio in 
scavnico izpušajo, se po vsem životu potijo, stokajo in perhajo, 
so brez zavednosti in občutenja. 

Kedar napad neha, ki nekterc minute ali četertinko ure 
terpi, je živinče trudno in omamljeno, se nekaj časa poleži in 
potem ustane. Potem nekaj časa leseno hodi, se včasi strese, 
je kmalo zopet veselo in začne jesti, kakor uno zdravo» 

Napadi pri tistem živinčetu zopet pridejo, in se ponavljajo 
včasi nagleje včasi pozneje; včasi dan na dan, večkrat še le 
čez kake tedne ali mesce. 

Padici podveržena ovca, ako ravno jo napadi hudo izdclujejo 
in slabijo, vendar pri dobri strežbi včas dolgo živi 
in je procej rejena; včasi pa zlo hira, slabeja postaja in pogine* 

Bližnji vzrok padice se mora pri ovcah, kakor pri drugi 
živini v čutnicah iskati, ki so popačene in nježne. Leta bolezin 
je ali prirojena, ali po kakih škodljivostih pridobljena. Takšne 
so gliste v črevah posebno tiste, ki se jim askaride pravi* 

Ako so vodeni mehurčki v možganih, ali zapljivki ovčjega 
brenceljna v čelnih votlinah, v kterih primerlejih se najdejo 
padici enake znamnja: se vendar bolezin ne imenuje padica, 
kakor homo pozneje slišali. 

Za padico bolne ovce se malokdaj popolnoma ozdravijo* 
Morebiti, da je vzrok tega ta, ker se bolno živinče ne 
ozdravlja dovolj dolgo in stanovitno, kar bi predrago prišlo. 
Zakaj zdravila, ki kako pomoč razodevajo, bi bilo treba več 
mescev dolgo rabiti, da bi živinče popolnoma ozdravelo* 

Domače ZiYiuozdravstvo« 10 


Kdor hoče ozdravljanje poskusiti, temu svetovani, da se 
koslekovih korenin, kakor unega poglavitnega zdravila poslužuje. 
Teh se po dvakrat na dan ? vsakikrat 2 kvintelca 
jemlje; se jim prideva ravno toliko gamilčnih cvetlic, in pol 
ali eden kvintelc zobnika. Vse to se polije s polmaselcom 
kropa, pokrije iu nekaj casa stati pusti. Potem se voda odcedi, 
se ji dve žlici žganja prilijeie, in to se bolni ovci 
v gobec vlijc. 

Kedar je ovca dobro rejena in mlada, se ji od časa do 
easa nekaj kervi izpuša in čisfivni lek iz 4 kvinteleev glauberjove 
soli na vodi daje. 

Ako so gliste vzrok padice, se bolni ovci sledeče zdravilo 
v lizanje napravi: Vzemi pelina, pimpinele, vratica, saj, 
katrana in jim primešaj dovolj soli. 

XVII. Poglavje. 
Krišovifje. 

Leta bolezin v nekterih ovčarijah hudo razsaja, jim veliko 
skodo napravlja, torej se je ovčarji zlo bojijo. 

Perve znamnja, ali prav za prav, perve predznamnja 
bolezni se že tri mesce pred boleznjo pokažejo, in v tem obstojijo, 
da se živinčetu ušesa tresti začnejo, kedar ga sonce 
na paši dobro greje. Pri tem primerleju živinee glavo nazaj 
derži in se steguje« Ako to ovco zgrabiš, vzdigniš in naglonm 
na tla spustiš, da na noge pade, se začne na vsem životu 
tresti. Poslednje znamnjc in neka plašljivost gotovo dokazujeta, 
da je bolezin blizo. Kmalo potem pobesi živinče ušesa, lahko 
opeša in se dervno vede, kar se na zadnjih nogah nar očitnejše 
kaže. 

Neke tedne pozneje nastopi pravo križovitje. Zadnji nogi 
ste popolnoma nevkretni in nevkretnost raste od dne do dne 
in sčasoma na sprednji nogi pride. 

Ako bolno živinče naprej gre, stavlja zadnji nogi daleč 
pod trebuh, skorej do sprednjih nog, da bi križ bolj podpiralo, 
in se pri tem večkrat spotakne, 


Vse vedenje živineeta dokazuje, da je na celem životu, 
posebno v križu grozno slabo. S križom živinče nar bolj 
semtertje omahuje, kakor psi, ki za morom (Staupe) bolehajo. 
Od tod je bolezin svoje ime dobila. Slednjič živinče zadnji 
nogi za seboj vleče, ako še hodili zamore, in pade na tla, če 
le količkej s perstom na križ pritisneš. Po velikem trudu se 
živinče zopet na noge spravi, ali celo ne brez tvoje pomoči. 

Kedar je bolezin nar hujša, živinče ob vse meso pride, 
ako ravno zmiraj rado jé; rebra in kosti kaže, vedno slabejše 
postaja, in pogine za popolnem obnemaganjem. 

Prej ko ne tiči korenina te bolezni v vodi, ki se v herblancu 
nabira, na herbtancove mozge pritiska, in vse čutnice 
vmertudi, ki iz tega mozga izvirajo in se po nogah razširjajo. 
Tako si vse znamnja bolezni lahko razjasnimo. 

Kakovost kraja, v kterim živinče živi, izbuja 'bolezin* 
Nekteri zdravniki menijo, da je bolezin tudi prirojena. 

Mnoge zdravila so zdravniki zoper to bolezin poskušali. 
Med temi tudi žganje poleg herbtanca z razbeljenim železom. 
Vendar še niso nobenega živineeta ozdravili. Torej ni 
drugega svetovati, kakor da se živinče, ktero na ti bolezni 
zboli, zakolje. 

XVIII. Poglavje. 
Dergetavnica. 

Dergetavniea je čutnična bolezin, ktera se le pri ovcah 
najde. Kakor skušnje učijo, je gotovo dedišna, vendar 
ne nalezljiva. 

Znamnja, ki se pri dergetavnici, in tudi pri križovitju zapazujejo, 
so: Nobena ni nalezljiva; pri obeh je živinče v križu 
in nogah nar bolj slabotno, omahuje in ima dervne ude, se 
trese, je boječe in plašno, hira ino hujša, popolnoma obnemaga 
in gotovo pogine. 

Sledeče znamnja vendar ločijo dergetavnico od križovitja: 

1. Tisto znamnje, od kterega je ime bolezni vseto. 
Živinče namreč na herbtu in križu tako serbi, da se kjerkoli 

priložnost dobi, dergeta, ali pa, ce morc, z gobcom sterga. 
Tako si ovno odriba in clo kožo podergne, da je kcrvava 
ali krastova. 

2. V hujši bolezni neka žlezoba , ki je belkasta ali zelenkasta, 
in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Zivinčc 
škriplje z zobmi, kedar leži, in mende ^liujše bolečine terpi, 
kakor uno, ki je po križovitju bolno. 
Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, 

tudi ne po tretjem letu. Izbira si nar rajše žlahtne ovce, ven


dar je bila že prej znana, kakor so se žlahtne ovce, ki jih 

merinos imenujejo, pri nas vpeljale. 

Večkrat se pri jarcih, kakor pri ovcah najde. Zavolj tega 
in zavolj drugih zapazb nekteri terdijo, da bolezin izvirno iz 
presilenja pri spoju izvira, posebno ee se ovni, ki so še le 
leto stari, pregosto spušajo k ovcam. 

Ker nobena pomoc zoper to bolezin ni znana, se mora 
živinče, ki to bolezin ima, zaklati. 

XIX. Poglavje. 
Tresnica ovac. 

Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika 
v nosnice zaležejo, iz kterih po sopenju v čelne votline pridejo 
in se tukaj izležejo. Tresnica se skorej sleherno leto 
spomlad in po leti pri mladih ovcah zapazuje. IVektere leta 
je vendar hujša in zlo mori, nektere leta je manj huda. 

Leta bolezin se dostikrat z vertoglavnico zmeša, kar je 
lahko mogoče, ker so znamnja obeh zlo enake. Iz te pomote 
se lahko zastopi, kako nekteri terdijo, da so vertoglavce 
s kadllom v hlevu ozdravljali, in da vertoglavci sami od sebe 
včasi ozdravejo. Ako bi bili ti možje enemu svojih vertoglavcov 
glavo razparali, in njegove možgane ogledovali, se 
bi bili svoje zmote koj prepričali. 

Po tresnici bolne ovce sprednje noge tako povzdigujejo, 
kakor da bi v vodi hodile, kar se pri vertoglavnici ne najde» 
Včasi tudi malo omahujejo* Nos včasi nagloma na kviško 
vzdignejo in nek čas glavo na kviško in nazaj deržijo; včasi 


149 

jo tudi na stran nagnejo. Včasi, vendar redkejše, se bolno 
živince v krogu suče* Taksne živinčeta imenujejo Avstrijanei 
zavolj miganja z glavo pračarje, ktero ime jih dobro zaznamova, 
in od vertoglavcev loči. Bolne živinčeta pogosto kihajo, 
in po kihanju včasi žlezobo, včasi pa zapljivek ovčjega breneeljna, 
ali kakor ovčarji pravijo, červa iz nosa spravijo. 

Ako živince nima preveč teh zapljivkov, znamnja bolezni 
ne postajajo hujše in živince se samo od sebe ozdravi, ker 
sčasoma vse zapljivke izkiha; ako je pa mnogo zapljivkov 
v glavi, se tudi znamnja bolezni množijo in hujšajo. 

Živince noče več jesti, hira in strašno bolečino terpi. 
Ako od slabosti na tla pade, malokdaj zopet ustane, ampak 
pogine v petih ali osmih, včasi v treh ali štirih dneh. O tem 
času živince dostikrat z zobmi škriplje, oči vedno navskriž 
vleče, ki so vnete in polne vode, in kterih punčica je majhina. 
K koncu se mu gobec peni in kmalo pride smert, ki ga 
bolečin reši. 

Bolečine pridejo od merčesev, ki žlezne kožice glodajo* 
Ako je mnogo merčesev, se kožice kmalo vnamejo in snetjave 
postanejo, zatorej živince pogine. 

Da je tako, se lahko prepriča, kdor glavo mertvega živinČeta 
razreze, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. 

Leta bolezin se ložeje zavaróvá, kakor ozdravlja. Po 
leti namreč, v juliju in v avgustu, kedar ovčji brencelj ovce 
nar bolj nadleguje, se jim morajo nosnice zjutraj, preden na 
pašo gredo, s kako smcrdljivo rečjo namazati, postavim 
z jelenovim oljem ali s smolnjakom, kteri smerad brenecljne 
odganja, da ne silijo v nosnice. Takšno ravnanje je o dolgo 
suhem in vročem vremenu nar bolj potrebno. Starejšem ovcam 
ni treba nosa mazati, ker se same brenceljna varjejo; le neumnim 
jagnjetom in enoletnim ovcam se mora s takšnim 
mazanjem na pemoč priti. 

Večsortne zdravila so bile nasvetovane zoper to bolezin. 

Skorej vse te zdravila napravijo, da ovca kiha in se merčesev 

znebi. Takšne zdravila so: Suha tobakova štupa, ktero je 

treba živinčetu v nosnice pihati; apneni prah, ki se v nosnice 


ISO 

meče; štupa teloliovih korenin, která se mora tudi v nosnice 
vpihatu Ako je verjetno, da so merčesi v rogovih, je treba 
rogove blizo čela odpiliti. 

Kedar ni preveč merčesev v glavi, in znamnja bolezni 
niso hude, se živinče z imenovanimi zdravili ozdravi; kedar 
je pa veliko merčesev v glavi, te zdravila nie ne pomagajo, 
in živinče pogine. Torej je treba ga o pravem 
času zaklati. 


DEVETI RAZDELEK. 


Od reje, strežbe in kermeiija prasieev. 

Kdor hoče dobre in lepe prašiče imeti, mora za merjasca 
in svinje skerbeti, ki imajo dolg život, kratke in mocne noge. 
Taksnih je treba ali iz svoje cede zbirati, ali nakupovati. Nar 
lepše praseia, ki od taksnih roditeljev spomlad pridejo, je treba 
za pleme rediti in dobro kermiti, da popolnoma zrastejo. 

Kedar merjasec že skakati zaene, se mora od svinj odlociti, 
in samoten kermiti. Zakaj presgodnje skakanje ga slabi 
in v rasti zaderžujc* Merjasec mora nar manj dva leta star 
biti, preden se k skakanju pripuša, in toliko stara mora tudi 
svinja biti, preden se k merjascu spusti. Deset ali dvanajst 
svinj je dovolj za enega merjasca ; ako se mu jih vec da, ne 
bo vseh vbrejaL Kedar je merjasec že štiri leta za pleme 
služil , ga je treba rezati in odebeliti. Ravno tako se 
s svinjo ravna* 

Ako se je kaka svinja negodno vbrejala, se ji le eden 
ali dva prasca pustita; sicer bi preveč oslabela, in popolnoma 
ne dorastla. 

Vcasi so merjasci hudi, in druge prašiče grizejo. Takáním 
je treba kale (kriva zoba) odlomiti, da ne morejo škodovati. 

Svinja navadno nosi 18 tednov, in po 10 ali 12 prascev 
stori ali verze. Treba je tedaj, da se svinja dobro kermi, 
sicer bi prascev, ki sest tednov sesajo, ne mogla dovolj rediti. 

Prasico, ki svoje prasce požre, je treba zaklati. Kdor je 
noče zaklati, naj se poslúži sredstev, ki jih Novice priporočajo 
na 55» strani5 leta 1845, in na 98* strani, leta 1846: 


Kakor hitro začne prašiča prášiti, in če sc bojiš, da bi 
ü mladičkov ne pokončala, imej pri rokah en kosec slanine 
(špeha) naj bo prekajena ali srova, ter jo prašiči daj, po kteri 
bo urno šavsnila in jo požcrla. Potem so ne bo nobene svojih 
mladih živalic dotaknila več. — Ko je prašiča mlade povergla, 
operi prasčike z gorkim olom ali pirom (pivom), svinji ga pa 
nekoliko piti daj. Gotovo pomaga* 

Kdor pri prasičoreji dobička iše, mora skerbeti, da svinja 
dvakrat v letu verze, in da merjasci niso vedno pri cedi. 
Sicer bi se večkrat zgodilo, da bi prašiče pozimi mlade imele, 
kedar pa prasci od mraza lahko poginejo. Temu v okom priti, 
je treba merjasce le v marcu in oktobru pri cedi pustiti. 

Svinjar mora paziti, kdaj se prašiča vbreja, dâ se ta dan 
pomni, in da se prerajta, kdaj ima vreči. O tem času je treba 
prasico v svinjaku obderžati, in dobro paziti, kdaj da verze. 

Kedar prašiča verze, se ji mora moke ali otrobov na vodi 
dajati. Tudi je dobro, pijači nekaj kislega mleka pridajati, 
kar stori, da ima prašiča veliko in dobrega mleka. 

Ako se prašiča slabo kermi, tudi prasčiki majheni ostanejo 
in hirajo. S taksno kermo je treba prasico štiri tedne kermiti, 
potem se ji sme slabejša kerma dajati* 

Ako svinja mladih prascev sesati ne pusti, je po Novicah; 
leto 1846, stran 59 in 74 sledeči pomoček poterjen: 

Prasčiki se po celem životu, svinja pa po rivcu z žganjem 
ali z brinovcom namažejo, in sesati jih pusti. Gospodar, kteri 
to skušnjo poterduje, je k ravno tisti svinji, ktera še svojih 
prascev sesati ni pustila, ptujega, ki ga je kupil, in z žganjem 
namazal, djal in netegoma ga je sesati pustila. 

Kedar svinja ob mleko pride in prascev rediti ne more, 
je treba presoditi, ali je prašiča bolna, ali zdrava* Ako je 
prašiča bolna, se mora ozdravljati; ako je pa zdrava in pri 
dobri kermi mleka nima, se mora skerbeti, da prasčiki od 
lakote ne poginejo. Torej se jim pervi teden šestkrat na dan 
po malem kravjega mleka daje, kakoršno iz pod krave pride, 
in nekoliko s toplo vodo zmešanega. Ko prasce sam še ne 
zna piti5 naj se mu piva v rivec vliva* Potem naj se mleku 


nekoliko režcnc moke ali otrobov primeša, da živinče tak 
redek mlečen sok poziva. Ko prasčiki stareji prihajajo, jim 
služi zmečkan kuhan krompir, kuhano korenje, potem pa navadna 
pica* Perve štiri tedne jim imenovana mlečna pica nar 
bolj služi, zato ker je natornim postavam nar bolj primerjena* 

Kedar prasčiki večji postanejo in sami radi jedo, se jim 
reži skuha in med kermo meša. Kerma se jim pa mora hladna 
dajati, ker gorka piča mladim in starim prašičem škodje* 

Čez pet tednov se prasci odstavijo, ako se so med sesanjem 
jesti navadili* Po leti se prašiča s prašičjo čedo na pašo spusti, 
in prasčiki se tako dolgo doma zaderžujejo, dokler prašiča ob 
mleko ne pride. Potem se tudi prasčiki na pašo izpustijo* 
Ako se prasčiki o takem času odstavijo, ko prašiča ne more 
na pašo, se ji, kedar so prasčiki od nje ločeni, manj redivna 
kerma daje, da hitreje in ložeje ob mleko pride* 

Na paši ljubijo prašiči kratko in sladko travo, detelo, 
korenine, polže, merčese, ktere po germih in mlakah išejo. 
Nar bolj prijetna paša jim je sterniše, kjer prijetno travo in 
nekaj sern dobijo* Na nizko ležeče pašnike se pa prašiči ne 
smejo goniti. Zakaj lete visoke in kisle trave nočejo jesti, 
ampak jo le pomandrajo* 

O hudi poletni vročini se morajo prašiči zgodaj na pašo 
spušati, da se prej najedo, kakor vročina pritisne, ki jim ves 
tek vzame. O vročini jih je treba v kako vodo ali v mlako 
gnati, da se v nji valjajo in obiadujcjo. 

Kedar vročina odnehuje, se prašiči zopet pasti začnejo, 
torej se ne smejo prezgodej zvečer domu goniti. 
Spomlad in jesen se prašiči ne smejo na pašo goniti, doklcr 
slana ni zginila, in trava se nekoliko ni ogrela. 

O deževnem vremenu je bolj zdravo jih v svinjaku kermiti, 
kakor na pašo gnati. Svinjaki, v kterih so prašiči za 
pitanje, morajo pozimi bolj hladni biti od unih, v kterih se 
prašiči ne debelijo. Tudi je treba prasičam, ki se ne pitajo, 
pozimi dobro nastiljaii; unim, ki se pitajo, ni skorej nič 
treba nastiljati, ampak gnoj spod njih pridno kidati, in svinjak 
snažiti, 


Po krompirju se prašiči dobro redijo, vendar se jim ne 
sine sirov in na debelo zrezan dajati; ampak kuhan in dobro 
zmečkan. Debeli kosi sirovega krompirja lahko v gerlu ob» 
tičijo in prasiea zaduše* 

»ESETI RAZDELEK. 


Vzroki, znamnja in ozdravljanje prašičjih boleziu. 

I. Poglavje. 
Vratni cerm. 

Leta boleziu pride od prehladenja, posebno spomlad in 
kedar se prašiči zjutrej prezgodej, ko se slana leži, na paso 
gonijo; poleti se zapazuje o deževnem vremenu, ali kedar toča 
prašiče prehladi. 

Znamnja vratnega čerma so sledeče: Prašič postane kla~ 
veren, iz oči se mu neka voda cedi, iz nosa mu leze bela 
vlečljiva žlezoba. Kedar jé, potresuje z glavo, ker ne more 
lahko požirati in ga v gerlu boli. Rivcc je vroč in suh. Ako 
bolezin hujša prihaja, mu vrat za čeljustmi oteče» Jezik je 
od začetka rudeč, pozneje rujav; pri nekterih prašičih se rujave 
lise na vratu zapazijo, ki so znamnjc bližnje smertL Prasičovi 
glas je hripav in sapa težka. 

Kedar leta bolezin v kaki cedi razsaja, se mora vsim 
prasičom pušati. Puša se jim pa na ušesih ali na repu. Na 
vsakem ušesu, in sicer na spodnji strani ušesa, kjer je nar 
več žil, se napravi dva persta dolga zareza; in repa se koj kos 
odreže. Potem se prasičom vsaki dan enkrat kislega mleka 
da, v kterém je za vsakega 1 lot glauberjove soli in 2 kvintelca 
solitarja raztopljeno» Prasičom srednje velikosti se le 
polovica tega zdravila; še manjšim pa manj od polovice daje. 
Ako osem dni tega zdravila daješ, boš prašiče bolezni zavaroval, 
in nobenega bolnega ne boš v cedi imel. 


155 

Ako pa prašič že ima znamnja te bolezni, se mu mora 
pušati, kakor je bilo rečeno; potem se mu mora trikrat na dan 
kislega mleka dajali, v kterém je vsakikrat pol lota glauberjove 
soli in 1 kvintelc solitarja raztopljeno. Tako se ravna, dokler 
prasie ni zdrav. Kislo mleko je v ti bolezni dobro zdravilo, 
torej se ga prašiču toliko da, kolikor ga hoče jesti* Prav 
hasnjivo je tudi, ako se prašič dvakrat na dan med čeljustmi 
in po vratu s kafrovcom dobro riba. 

Nekteri ljudje menijo leto in druge prašičje bolesmi ozdrav-
Jjati, ako na paši zakurijo, in bolne prašiče čez ogenj gonijo. 
Takšno ravnanje je škodljivo, ker prašiče peha in straši, torej 
bolezin le povekšuje; je pa tudi pregrešno, ker vero na vraže 
in copernije razodeva. Poterjenih zdravil se je v bolezni posluževati, 
ne pa od babjih vraž pomoči pričakovati. 

Ako prasie v ti bolezni težko požira, in tedaj noce jesti, 
se napravi močic iz 4 lotov solitarja in 8 lotov glauberjovc 
soli, kterim se dovolj medu primeša, in tega močica se vsake 
4 ure 1 lot prašiču na jezik namaže, da ga požre. Pri rabi 
tega močica se vribanje kafrovca ne sme opustiti. 

II. Poglavje. 
Boíezin v gobcu. 

Leta bolezin se pri prašičih naznani po mozolju na jeziku 
ali na nebu, in je zlo podobna jezičnemu čermu govedja. 

Znamnja bolezni so sledeče: Prašič noče jesti, se vleže 
in veedel mirno leži, vendar pogosto z zobmi škriplje. Kedar 
se imenovane znamnja zapazijo, se mora prasičovi gobec natančno 
pregledati, in mozolj, ako se najde, s krivim nožom 
ali s kositerjovo žlico čisto postergati, potem se mora rana 
vsaki dan trikrat s sledečim zdravilom mazati, dokler ni 
zdrava: Dve žlici jesiha se zmešate z eno žlico medu in 
z eno žlico soli. 

Kakor hitro si mozolj postergal, moraš ves gobec s slano 
vodo dobro zmiti, da odpraviš iz gobca gnoj, ki se je iz 
mozolja razlil. 


III. Poglavje. 
Garje ali grini. 

Garje so neki kožni izpustik, ki grozno scrbi. Torej se 
prašiči radi dergncjo in si včasi na več mestih kožo ogulijo. 

Pervo zdravilo pri ti bolezni je, da se zdravi prašiči od 
bolnih ločijo in na drugo mesto postavijo; sicer bojo vsi garje 
nalezli. Pa tudi garjevi prašiči ne smejo v okuženem svinjaku 
ostati, ampak naj se na čedno mesto postavijo* Potem naj se 
svinjak dobro očedi, tla in stene naj se posnažijo, kterih se 
je morebiti kužnina prijela. 

V znotrajno zdravilo služi štupa iz enakih delov žvepla 
in sirovega antimona, ktera se piči primeša. Po trikrat na 
dan dobiva garjevi prašič 1 lot te štupe, osem dni zaporedoma. 
Potem ko je prašič že 4 dni te stupe dobival, se začne po 
garjevih mestih zmivati z Jugom, napravljenim iz enakih delov 
kurjeka in pepela, in sicer se zmiva vsaki dan enkrat. 

Ako garje po tem ravnanju ne zginejo, se morajo ribati 
s tistim mazilom, ktero sim nasveloval za garjeve konje 
v XXXIX. poglavju drugega razdelka. 

Hasnjivo je tudi garjovega prašiča o görkem vremenu 
v vodi vsaki dan kopati» 

IV. Poglavje. 
Driska in griža* 

Bolezin izvira večdel od prehladcnja, torej se spomlad in 
jesen nar večkrat zapazi. O deževnem vremenu tudi druge 
letne čase napada prašiče. Ako driska le dva ali tri dni terpi, 
ni nevarna, ampak včasi clo zdrava in hasnjiva, ker se prašič 
izčisti; ako pa dalj časa terpi, je resnična bolezin in prašiču 
škodljiva. Zakaj po dolgi driski hirajo prašiči in iz driske se 
rada griža izcimi, za ktero prašiči poginejo, ker snet 
creva zgrabi. 

Pri ti bolezni mora prašič v svinjaku ostati; dobro se mu 
mora s suho steljo nastiljati, in kermiti se mora s kuhanim 


in zmečkanim krompirjem, ali s kuhanim korenjem, kterima 
se primešajo otrobi. Kislega mleka se pri driski ali griži ne 
sme prašiču dajati. Zdravilo zoper drisko so suhe černe 
jagode, kterih se eno periše na vodi v kašo skuha, in enkrat 
na dan prašiču daje. Kdor nima černih jagod, naj vzame dvakrat 
na dan po pollota štupe iz tormentilnih korenin, in naj jo 
piči primeša. Manjši prašiči dobivajo manj teh zdravil. Tako 
se ravna, dokler bolezin ne neha* 

Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka 
zoper drisko govcdja nasvetoval, se z dobrim uspehom 
pri prašičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prašič 
vsake štiri ure tri žlice; srednji prašič dve žlici, majhen prašič 
eno žlico. 

Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati 
z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. 

V. Poglavje« 
Ikre. 

Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu 
prašičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko 
grah. Nar bolj gotovo znamnje, da ima prasie ikre je to, da 
se mu pod j es i kom in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo* 
Torej se prašič, ki je iker sumljiv, na herbet verze, poleno 
se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, 
ali ni pod njim okroglih bulic. Ce se vendar ikre pod 
jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih 
prašič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošenc in se 
ošlalati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima prašič ikre, 
so: nekako zatekel rivec, na ktcrem se, ako ga stisneš, persti 
poznajo, sprednji konec života bolj rcjen, kakor zadnji, hripav 
glas. Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri drugih 
boleznih najdejo. 

Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba 
prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol 
lota antimona na kermi dajati. 


158 

Ali pa vzemi 4 lote vratiča, 

4 lote cvetja tavžení rož, 

4 lote merzlične detelce, 
v stupo jih zdrobi in dobro zmešaj. 
Tega zdravila se vsaki dan pol lota kermi primeša, in 
tako se vsa štupa porabi. 
Meso na ikrah bolnih prašičev ni škodljivo in se jesti 
sme, če se le ikreni deli izrežejo in proč veržejo.*) Vendar 
je prepovedano v mesnicah meso in špeh bolne živine prodajati 
zato, ker je za vžitek ostudno, in ker ima kupec pravico, 
za svoje dnarje lepo meso terjati. 

VI. Poglavje. 
Kašelj. 

Kašelj pride včasi od prehladenja, včasi od prahu, ki 

o suhem vremenu po pašniku pade, in kterega prašiči požirajo. 
Od začetka taki kašelj malo pomeni; ako se pa zanemari, 
lahko sužico naključi. 
Ako kašelj od prehladenja pride, ga zdravi sledeča štupa: 
Vzemi 3 lote sladkih korenin in 3 lote janeža, dobro jih zmlji 
in z 8 loti medu zmešaj, da dobiš močic. Za en oreh tega 
močica namazi vsaki dan dvakrat na jezik bolnega prašiča. 

Ako je pa kašelj zastaran, in prašič že po ^sušiči boleha, 
ki se po hujšanju naznanja, mu moraš sledečega zdravila dajati : 

Vzemi 4 lote žveplovega cveta, 

4 lote encianove štupe, 

4 lote štupe sladkih korenin, 
jih zmešaj s pollibro medu, da močic dobiš. 

Tega močica dajej bolnemu prašiču na jezik, kolikor je 
oreh velik in sicer dvakrat na dan, dokler kašelj ne odjenja. 
Ako kašelj pride od prahu, bo kmaio minul, če bolnemu 

prašiču kislega mleka večkrat daješ. 

*) Dr. Haubner terdi, da se v Človeku, kteii meso ikrastega prašiča je, trakulja 
zaredi. 


VIL Poglavje, 

Steklina. 

Leta bolezin izvira ali od vnetja možganov, ali od tega? 
ker je bil prasie od steklega psa vgriznjen. 

Znamnja stekline so; Prasie noce jesti, klareren in tih 
semíertje postopa, ali se pa vleže; oei so vporne in svitle; 
ušesa so veliko gorkejše, kakor pri zdravi živini; gobec je 
vroč in suh; prasie se z zadnjo nogo za ušesom praska, in 
s sprednjo na tla beca; z rivcom strašno v tla rije, krog 
sebe hlasta in z glavo v steno tiši. 

Ako se steklina poleti, o vročem in suhem vremenu po» 
kaže, in ako si gotov, da ni stekel pes prašiča vgriznil in 
mu bolezni vcepil: se mora prašiču pušati, kakor sim v III. poglavju 
tega razdelka popisal. Tudi se mu vsaki dan trikrat 
po poldrugem kvintelcu so-Iitarja v vodi raztopljenega daje; na 
glavo se mu kos platna priveze, ktero se z merzlo vodo poliva, 
da je zmírej mokro. Na obeh straneh vratu proti plečam 
se za en dlan siroko sledeče mazilo vriba; 

Vzemi 2 kvintelca štupe od španskih muh, 
4 lote sala (svinské masti), 
in jih dobro zmešaj* 

Ako prasie kaj jé, se mu mora kislega mleka dajati. Raba 
solitarja in hladnih okladkov na glavi tako dolgo terpi, dokler 
bolezin popolnoma ne mine* 

Kcdar svinjar zapazi, da je stekel pes kakega prašiča 
popadel, mora vgriznjeno mesto z ojstrim nožom naglo izrezati 
en malo širokejše in globokejše, kakor so pasji zobje segli. 
Rana se potem kmalo zaceli, ako jo s slano vodo večkrat 
čez dan izmivaš. 

Ako je stekel pes po prašiči šavsnil, in vendar kože ni 
ranil, da se ne ve, ktero mesto je pes zadel: se mora celi 
život prašiča s kertačo v žajfnici pomočeno oribati, da se 
pasje sline odpravijo. Zakaj tudi sline steklega psa, akoravno 
so le na kožo prišle, lahko napravijo steklino. Torej se mora 
tudi pastir varovati, da se s slinami ne oskruni» 


Ako se je vgriz steklega psa pri prašiču zanemaril, in oskrunjeno 
mesto se ni hitro izrezalo, nič ne pomaga, če ga pozneje 
izrežeš. Znotrajnih zdravil zoper steklino nimamo gotevih; 
na poškodovano mesto se pa mazilo iz španskih muh in 
fsala, od kterega sim poprej govoril, za en dlan široko vriba» 

Kedar prasie po steklini že zboli, po svinjaku razsaja in 
krog sebe grize, ga je treba pokončati, ker mu nobeno zdravilo 
vec ne pomaga. Kdor se s takim prašičem peča , mora 
dobro paziti, da ne bo ranjen, ali na kako rano prasičovih 
slin ali njegove kervi, ali kakega drugega dela dobil. Zakaj 
vse na prašiču je s4rupeno, če se naravnost rane dotakne, 

VIII. Poglavje. 
Hrom. 

Hrom izvira iz dvojih vzrokov: Ce prašič pohlepno žre, 
ali če se naglo proti vetru goni. 

Naznanuje se hrom po sledečih znamnjih: Prašič noče 
jesti, postane klaveren, njegova ušesa sta merzla, rad leži, 
težko in nevkretno hodi. 

Kakor hitro se te znamnja zapazijo, je treba prašiču pušati. 
Potem dobiva vsaki dan dvakrat, in sicer vsakikrat pol 
lota sledeče štupe na vodi: 

Vzemi 1 lot encianovih korenin, 1 lot brinjevih jagod, 
1 kvintelc kafre, dobro jih zdrobi in zmešaj. 
Leta štupa se mu tako dolgo daje, dokler ni popolnoma 
zdrav» 
Srednjim prasičam se polovica, majhnim četertinka imenovancga 
zdravila daje. 

IX. Poglavje. 
Grizenje ali Manje. 

Vzroki te bolezni so mnogosortni; spozna se iz tega, ker 
prašič noče jesti, nepokojen postane, se zvija, na tla verze 
in stoka. Potem ko bolezin odjenuje ali hujša postaja, se 
tudi znamnja bolezni zgubljajo ali bolj očitno prikazujejo. 


V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno 
periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj 
casa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polo* 
vico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali 
laškega olja in jo vlij prašiču v gobec* Ako čez % uri grizenje 
ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prašiču noter daj* 

Kedar grizenje od zap er tih vetrov pride, je prasičovi trebuh 
zlo napet Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi 
in prašiču na pijačo daj. 

Se neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi 
eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega se


mena, ju kuhajpostane, potemprašiču v gobec vlij* 
v poliču vode 
vodo odcedi, 
tako dolgo, 
in polovico 
da 
te 
voda 
mlačne 
žlezasta 
vode 
X. Poglavje. 
Vervi v všesih. 

Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prašičje ušesa, iz 
jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi 
prašiče šegetajo, torej prašiči z ušesi po stenah dergnejo, 
z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to 
zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, 
gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi 
kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno 
kožo namazi. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. 

XI. Poglavje. 
G nji f oba šefin* 

Leta bolezin napada prašiče, ki so dolgo v soparnem, 
mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo 
; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen 
in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. 

Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prašič čez dalje manj 
rad jé, setine so bolj terde, lahko vim padajo in imajo kervave 
korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede. 

Domače Živiaozdravsivo» 11 


Kedar se leta bolezin zapazi, se mora svinjak snažiii, 
s suho steljo nastiljati, večkrat prezračiti. Prasie se mora 
več dni zaporedoma s kertačo 5 ki je v žajfnici pomočena, po 
celem životu kertačiti, in vsaki dan dvakrat na čisti zrak izpušati. 
Zraven tega dobiva sledeče zdravilo tako dolgo, dokler 
ni popolnoma zdrav: 

Vzemi 8 lotov testa, ga v kislem mleku raztopi in ga 
daj trikrat čez dan med kermo. Tudi se mora štupa hrastove 
skorje napiliti ali naribati, ena libra te stupe v dveh bokalih 
vode kuhati in pol maselea te kuhovine vsaki kermi pridjati. 
Ravno ti kermi se sme tudi 1 lot brinjevih jagod primešati. 
Ako leto bolezin zanemariš, se lahko ritnikovi čerm pridruži, 
od kterega hočem v sledečem poglavju govoriti. 

XII. Poglavje. 
Ritnikovi cerm. 

Leta bolezin rada pride po gnjilobi setin. Zadnji konec 
prašiča postane hromast, in on zadnji nogi za seboj vleče. 
Pri naj hujšem ritnikovem čermu se tudi mehurji na jeziku 
zapazijo, pri kterém primerleju je težko bolezin ozdraviti. 
Prašič malo ali clo nie ne jé. 

Kakor hitro prašič na zadnjem koncu hromast postane, se 
mu mora sledečega zdravila dajati. 

Vzemi 2 kvintelca kafre, 

6 kvintelcev salmiaka, 

6 kvintelcev solitarja, 

6 kvintelcev brinjevih jagod , 
vse v štupo zdrobi, dobro zmešaj in v 12 enakih delov razdeli. 
Tak del dobiva prašič trikrat na dan, zjutraj, opoldne in 
zvečer, in sicer na vodi. Zraven tega se mu na ledju vsaki 
dan enkrat sledeče mazilo vriba: 
2 kvintelca štupe španskih muh in 4 loti sala se dobro 
zmešajo. 
Ako je mertudenje zadnjega konca odpravljeno, se mora 
zdravilo, ktero sim v poprejšnem poglavju zoper gnjilobo šetin 
nasvetovalj tako dolgo rabiti, dokler ni prašič popolnoma zdrav. 


XIII. Poglavje. 
Vrancnica. 
Akoravno se bolezin vrancnica imenuje, vendar ni sama 
vranca, ampak tudi jetra so bolne. Obstoji pa v nekem za~ 
basanju malih posodic teh delov, po kterém vranca in jeira 
otečejo in se vterdijo. • 

Pri ti bolezni se prasiei, kakor ovce pri vertoglavniei, 
v krogu sučejo; njih sapa je kratka in suh kašelj jih terpinči. 
Vrancnica se na sledečo vižo ozdravlja: Narprej se bol


nemu prašiču pusa; potem se prašič, ako poleti zboli, zjutrej 
in zvečer s travo kermi in s koreninami mliča. 

Leta kerma se drobno zreže, kislemu mleku prideva, m 
vsaki kermi se primeša en del sledečega zdravila : 

Vzemi 3 lote amoniakovcga gumeia, 

3 lote salmiaka, 

6 lotov beneške žajfe, 
dobro jih zmešaj in v 12 enakih delov razdeli. 

Pozimi rabi zeliše in korenine suhe lesandre, kterih vza~ 
meš 6 periš in jih v bokalu vode četertinko ure dolgo kuhaš. 
Potem odcediš kuhovino in je vsakikrat pol maselca zgorej 
nasvetovanemu zdravilu primešaš. 

Leto zmes pridevaš zjutrej in zvečer prašičevi kermi tako 
dolgo, dokler ni popolnoma zdrav. 

XIV. Poglavje. 
Ko%é. 

Koze naznanuje vročina: Prašič postane klaveren , pogostoma 
kruli, potem se prikažejo rudeči mozoljci po glavi, 
po notranjih stegnili, po trebuhu in po celem životu. Leti večji 
prihajajo in se šesti dan. gnojiti začno. Deseti dan so že bele 
kraste, ki dvanajsti dan odpadati začnejo. Oči posebno rade 
obsedejo in zalepijo. Lete je treba z mlačnim mlekom večkrat 
omakovati in zmivati, da prašič ne pride ob oči. 


Ako je prasie koze dobij, se mora od zdravili odločiti, 
sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja 
varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva 
suhe stelje in kislega mleka za pico. Mleku se primeša sledečega 
zdravila 1 lot: 

Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro 
jih stolci in zmešaj. 

Kedar o gnojenju koz prašiča driska napade, stolci želoda 
v moka in dajaj dve žlici te moke prašiču dvakrat na dan. 
Ako prašič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober 
zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi, 
in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in t lot síupo 
hrastove skorje skúpej. 

XV. Poglavje. 
Bolne oci 

Prasci in mladi prašiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek 
bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in 
zalepi* Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali 
z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. 

V ta namen služi morska goba, ali mehka platneua cunja, 
ki se v mlačno tekočino pomoči, na oci položi, ali rahlo čez 
oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan 
z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in 
ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj* 

XVI. Poglavje. 
Bljuvanje ali kozlanje. 

Bljuvanje napada prašiče, ki so požrešni, in brez razločka 
vse pohlastajo, kar dobe ; torej si včasi reči v želodec nabašejo, 
ktere ga tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse 
iz sebe spravi. 

Pri bljuvanju je narprej treba paziti, da prašič zopet ne 
požre, kar je izbljuval. Iz tega bi novo bljuvanje prišlo, 
ktero je navadno hujše kot pervo. Pogosto bljuvanje pa 


želodec tako oslabi, da nobene pice ne more več hraniti 
in prekuhati. 

Bljuvanje včasi samo od sebe neha, kedar je prašič nezdrave 
reci iz sebe zmetal. Ako pa bljuvanje noce nehati, 
vzemi rumenjaka od dveh jajc, in ga raztopi v vodi in prašiču 
daj» Vsake dve uri ponavljaj to zdravilo, dokler bljuvanje ne 
neha. Ako* bo pa prasie kermo zopet izbljuval, mu dajaj vsaki 
dan trikrat 1 lot terjaka, da bo piča v njem ostala. 

XVII. Poglavje. 
Trebušna vodenica. 

Leta bolezin, ki iz deževnega vremena izvira, včasi celo 
čedo napade. Iz sledečih znamenj jo spoznaš: Prašič postane 
kumeren, klaveren in opesujc; njegov vamp je nenavadno 
velik. Kdor more, naj prašiče o takem vremenu v svinjaku 
ima; kdor tega ne more, naj jih vsaki dan enkrat kermi, in 
naj leti kermi za vsakega prašiča primeša: 

8 lotov kolmcžovih korenin, in 8 lotov encianovih korenin, 
kterc je treba v stupo zmljeli. 

Ako se pa imenovane znamnja vodenice že zapazijo, se 
mora 8 dni zaporedoma zjutraj in zvečer kerma dajati, in 
leti kermi za vsakega prašiča 1 lot sledeče stupe primešati : 

Vzemi 16 lotov encianovih korenin, 
16 lotov kolmcžovih korenin, 
16 lotov brinjevih jagod, 


vse v stupo stolci in zmešaj. 
Cez 8 dni se bolnim prasičam sledeče zdravilo daje : 
Vzemi 16 lotov burgundské smole, ktero v 1 libri lanenega 
olja raztopiš, 
8 lotov solitarja, 
2 lota žveplenega balzama, 
dobro vse skupej zmešaj, in ti zmesi prideni toliko stolčenega 
peteršiljovega semena, kolikor je treba, da močic dobiš. 
Tega mocica maži vsaki dan enkrat na jezik velikemu 
prašiču za en oreh, manjšemu za polovico oreha. Tako ravnaš 


4 dm zaporedoma. Polem daješ 8 dni zaporedoma od perve 
stupe, in tako naprej premenuješ močic s stupo, dokler vodenični 
prašič ni zdrav. Da je prasie zopet zdrav, vidiš na tem, 
ce mu vamp vpade, prasie vesel postane in se rediti začne. 

XVIII. Poglavje. 

Bolezin parkljev. 

Pri prašičih se morajo bolezni parkljev ravno tako ozdrav-
Ijati, kakor sim učil pri ovcah v VI. poglavju osmega razdelka. 

XIX. Poglavje. 
Spahnenje clena na nogi 

Kcdar si prasie na sprednji nogi člen spalme in vezke 
raztegne, da potem šanta, se mu mora v člen dvakrat na 
dan sledečega mazila vribati: 

Nasterži 4 lote žajfe in jo v žganju dobro ribaj, da mažo 
dobiš. Leto mazilo je boljše ako" mu 1 kvintelc kafrové 
štupe prideneš. 

Leto mazilo rabi tako dolgo, dokler ni noga popolnoma 
zdrava. 

XX. Poglavje. 
Rane. 

Psi ah merjasci, kicrim se kali niso polomili, prašiče večkrat 
ranijo. Da se rane zopet zacelijo, jih je treba vsaki dan 
enkrat s terpentinovim oljem mazati. 

Leto olje tudi muhe odganja, da ne tišijo v rane, in da 
jajčikov ne vležejo. Ako pa ran nisi zapazil koj od začetka, 
in muhe so jajčika v nje že vlegle, moraš rane dobro snažiti, 
in jajčika ali zapljivke iztrebiti, in potem s terpentinovim 
oljem mazati. 


16? 


XXI. Poglavje. 
Bide in vgnjide. 

Kakor hitro se na prašiču bula zapazi, jo je treba ogledati, 
ali je mehka ali tcrda« Ce je mehka in misliš, daje gnoj 
v nji, jo moraš koj prerezati, da gnoj izteče. Pri prašičih ne 
smeš nikdar čakati, da bi gnoj kožo prejedel, in si sam pravo 
pot odperl. Zakaj prašičja koža je debela, in gnoj je ne more 
lahko prejesti. Torej se pod kožo bolj in bolj razširja in vred 
rasie no to vižo, 

Odpcrte vgnjidc se morajo vsaki dan snažiti, in gnoj, ki 
iz rane teče, se mora obrisati. Osnažena rana se potem s terpcntinovim 
oljem maže, dokler se ni zacelila. 

Terde bule, ki se po vdarku ali bitku napravijo, maži 
vsaki dan enkrat z mažo, ktero sim zoper spahnenje člena nasvetoval 
v XIX. poglavju. Potem se bojo bule ali razdelile in 
zgubile, ali pa bojo mehke postale in se ognojile, V slednjem 
primerleju ravnaj, kakor sim zgorej povedal. 

XXIT. Poglavje. 

Pereči ogenj, ali vraneni prisad. 

Nobena druga bolezin pri prašičih ni bolj nevarne in 
strašna, kakor pereči ogenj. Zakaj leta je grozno nalezljiva, 
se med prašiči hitro razširja, in v kratkem času polovico cede 
pokonča* Pravi vzrok vrančnega prisada zvedili je po mojeh 
skušnjah težko ali clo nemogoče. Huda iu dolga vročina, o 
kteri nimajo prašiči dovolj čiste vode; mlake po močirjih, v 
kterih se valjajo; hudi mraz in soparčni svinjaki, zavžitek nczdravih 
želiš itd. navadno naključijo pereči ogenj. Jez sim 
enkrat zapazil, da je pastirski pes prašiča za ušesom vgriznil 
in hudo ranil, liana se je tako vnela, da se je Vnetje po celem 
vratu prašiča razširilo. Leta prasie je v svinjaku pri zdravih 
prašičih ostal, in tukaj poginil. Bolezin tega prašiča, ki je iz 
pasjega vgrizka izvirala, so ]pa tudi ne vgriznjeni prašiči 
nalezli« 


Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje 
navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega 
života razširja. 

Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: 
Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, 
posebno krog sapnikove verhine. Prašič zavžiíe pice ne more 
več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prašič noče 
jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo 
spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče 
lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne posfajajo. 
T*TI:. «O potem prasie za kužnim Čermom pogine. 

Pri prašičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše 
napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej 
na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, 
čemorudeče postanejo, in prašiča po čermu vmorijo. Nekteri 
prašiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri 
Ceterti dan preživijo* Dostikrat sim se trudil prašiče lete bole^
ni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega 
ozdravil. Le zavaróvavne zdravila so mi po volji izdale, 
s ktermi sim veliko prašičev smerti rešil. 

Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, 
se morajo bolni prašiči od zdravih ločiti* Potem se vsakemu 
prašiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila 
med pico daje : Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja 
in en lot glauberjove soli ; polletnim prasičom polovica, 
in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali 
z drobom zmešana. Kislega inleka je hasnjivo primešati leti 
piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prašičev, kterih 
je poprej 6 ali 8 na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden 
ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega 
ognja vsakemu priporočam. 

Dostavek. 
Temu pridenem iz Novic ^ leto 1843, stran 10 sledeče. 
Pri prašičih, ki imajo že gotovo vrančni prisad, je poglavitna 
pomoč; 


169 

1. Pusanje. Da bi se prasičam nekoliko kervi vzelo, se 
morajo v ušesa vrezati, ali pa košček repa se jim odreže, in 
ti deli (namreč ušesa in rep) se morajo s šibico tepsti, da jim 
dolgo kri teče. 
2. Polivanje živine po celem životu z merzlo cisto vodo, 
da se začne od mraza tresti; potem se morü pa s slamo olreti 
ali do suhega obrisati. To se mora vsake 2 uri zgoditi in tudi 
še ponoči, dokler se živina bolj vesela ne pokaže. 
3. Tretja pomoc so vse kisle reei, ki se morajo živini 
dajati. Za to je dobra voda od kvasu, jcsih z vodo, zelnica, 
zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še bolje je pa hudičovo 
olje, kterega se nektere kapljice med veliko vode vlije. Ve bi 
živina rada pila, se hudičovega olja med vodo dene toliko, da 
se voda malo okisa, kar se spozna, ako so voda pokusi. Se 
bolje je se hudičovega olja za pijačo poslúžili, kiera se iz 
poliča vode in iz 1 kvintelca hudičovega olja naredi. Tri ali 
štirikrat na dan se mora v živino vliti. Taka voda se mora v 
steklu (glažu) imeti. Mnogokrat se je arenija, ki se klorkalk 
imenuje, za prav dobro spoznala. Pol lota klorkalka se v maselcu 
vode raztopi, in stirkrat na dan, vselej za eno žlico, 
bolnemu prašiču daje* 
4. Cveterta pomoč je teloh skozi vrátnik potegnjen, ki 
slabo kri iz notrajnih delev živine bolj proti koži potegne. 
5. Med drugimi notrajnimi pomočki se je solitar s kafro 
zmešan nar bolj izkazal. Vzemi 1 lot solitarja v stupo stolčenega, 
četertinko kvintelca kafre z nekoliko moke in vode, 
in daj to na enkrat bolnemu prašiču. Tako ravnaš tri ali štirikrat 
na dan. Namést solitarja je v sili tudi strelni pulfer dober, 
vendar se ga mora še enkrat toliko vzeti, kakor solitarja. 
6. Prav dobro se je tudi pri ti bolezni skazalo zdravilo, 
s kterim se prašiči prisilijo, da kašljajo. Ta lek obstoji iz treh 
grano v bljuvne soli, ki se v 4 lotih vode raztopijo* Leto zdravilo 
se živinčetu na enkrat počasi v gobec vlije. (Leto 1844, 
stran 147). 
Kako se imajo ljudje s previdnostjo pri vrančnem prisadu 
ravnati* 


Kdor si bodi, ki se z bolno živino peča , ali z mertvo 
opraviti ima, naj gleda dobro, in se varje obrozdati z nje prisadnim 
gnojem, s sokrovieo ali kervjo. Ga je kaj zadel o, naj 
si berž vmije lice, roke in kamor ga je kaj zadelo; če ne, se 
naredi huda černa pika. Sosebno in ojstro mu prepovemo segati 
v gobec ali v creva živine, da jo trebi, z golo roko, ali pa 
dobro naj si jo z mastjo namaže; prepovemo hoditi do živine 
ali bolne ali mertve^ vsim ljudem, ki so ali po licu ali po rokah 
ranjeni, oderti ali drugae poškodovani» Krepáno živino naj 
le hitro odpeljejo in zakopljejo* Nar bolj pa naj čujajo vsi 
soseskarji, da nobeni take bolne živine ne kolje ne skrivaj ne 
očitno, da mesa ne prodaja, ne vživa, ne drugam odnaša. 

XXIII. Poglavje. 
Kerb in merlitdnosL 

Leto bolezin Rohlves mende Verfangen imenuje, in jez 
sim jo v VIII. poglavju pod imenom hrom popisal; vendar si 
mi važno zdi, tukaj dostaviti, kar Novice, leto 1850, stran 56 
pravijo. 

Prašiči so zlo kerču, božjasti in mertudnosti podverženi, 
ki jih nanagloma prime. Velikrat je že naglo pomagalo, če se 
je tak mertuden prašič k vodnjaku aH kakemu studencu peljal, 
kake pol ure neprenehoma z merzlo vodo polival , potem v 
hlevu s slamo dobro in do suhega po celem truplu dergnil, in 
poslednje s slamo dobro odek To ravnanje naj se večkrat 
ponovi, če je treba, in marsikteri prašič se bo ozdravil» 


EDNAJSTI RAZDELEK, 


Reja, strežba in kermenje koza. 

Dobra koza mora biti dolgega života, mora veliko in polno 
vime imeti in iz obeh sescev mleko dajati. Veselo se mora 
vesti, lepe, čiste in svitle oči imeti in, kar je posebne važnosti, 
v piči ne sme biti zbiravna ali lakomna. Zakaj taka koza 
rajše lakote terpi in meketa, kakor da bi vsake pokladane piče 
jedla. Ako se koza dvakrat v letu ojagnji, je prav koristno, 
ker taka koza več mleka daje od une, ki se le enkrat ojagnji. 
Da je koza zdrava, se ravno po tistih znamnjeh spozna, 
kterc sim pri ovcah v sedmem razdelku imenoval. 

Kozel, ki se v pleme rabi, mora imeti podolgasto glavo., 
dolge, lepe rogove, dolge ušesa, čiste in žive oči, kratek vrat, 
dolg život in močne noge. Njegova starost ne sme biti pod 
enim letom in ne čez šest lei j zakaj mlajši ali starejši kozel 
ne velja nič za pleme* Kozel, ki ga redis, v svojem pervem 
letu ne sme biti pri kozah. Sicer se praveč oslabi in v rastu 
zastaja; tudi naglo za pleme nič ne velja. Jagnjeta, ki pridejo 
od takega kozla, ostanejo majhine in slabotne. 

Kakor druga živina, se tudi koze v svojem Času gonijo, 
ki pri ovcah od oktobra do začetka decembra terpi. Stirnjast 
dni potem, ko se koza ojagnji, se pojati začne. Pojajo se pa 
koze le 24 ur, kar se po sledečih znamnjih spozna: Koza postane 
nepokojná, pogosto meketa v nekem nenavadnem glasu; 
akoravno. ima dovolj kerme in pijače, vendar vedno z repom 
mahlja. Sramnica je otekla, in včasi kaka kaplja kervi iz nje 
pride. Cas pojanja se ne sme zanemariti pri kozah, kterc se 
so ojagnjile, sicer ne bojo v enem letu dvakrat jagnjile. Koza, 
ki pride od kozla, ni vselej vbrejana. Torej je treba še nekaj 


172 

časa dobro na njo paziti, ako ne poželuje vec kozla, kar se 
po imenovanih znam njih spozna. Kedar se lete znamnja ponavljajo, 
jo je zopet treba h kozlu pustiti. Koza nosi kozico ali 
kozlička dvajset, včasi eden in dvajset tednov in stori eno, 
dva ali tri živinčet». Treh kozic vendar ne more* koza rediti, 
torej se mora ena, ako jo hočeš za mesarja zrediti, z mlekom 
kake druge koze kcrmiti. Kedar se je koza ojagnjila, se mora 
postlica koj odpraviti, ker jo nektere koze rade požrejo} kar 
jim pa škodje, alj jih clo vmori. 

Za pleme so tisti kozlici, kteri so he spomlad storili nar 
boljši ; zakaj poleti je Iožeje živince rediti in dobro gleštati, 
kakor pozimi. Kozlic, ki se za pleme redi, mora celih sest 
tednov sesati, med kterimi se pri kozi na pasi travo, v hlevu 
pa suho kermo jesti vadi. Ako je mogoče, se morajo kozlici 
tudi v hlevu z zeleno kermo, s perjem in i/avo kermiti, ker 
jim taksna bolj tekne, kakor pa suha. K zeleni kermi, ktera 
se kozličam pri vsaki hiši lahko daje, štejem odpadke od 
sálate, zeljove ploče, korenovo zelise, zeleno grahovo stročje, 
glogove, gabrove, brestove in jelšové mladike» Vendar kozlici, 
ki se bojo zakljali, naj le tri tedne sesajo. 

Kedar se kozlic odsíavija, ga je treba v hlevu privezati, 
da ne pride več do matere, ki bi jo sesal. 

Koze se nar varnejše privezujejo za lahko verigo , ktera 
se v klepu verti; ako so koze na konopcih privezane, se 
včasi tako zamotajo iti zedergnejo, da se zaduše» 

Pri reji kozličev je treba dobro paziti, da ne postanejo 
zbiravni in požrešni. Torej se mora kozlicu stirkrat na 
dan kerme pokládati, in vselej toliko, kolikor je po razmeri 
potrebuje; sicer si bo le boljšo kerjno izbral in slabejšo 
pa pustil. Leta razvada se pozneje težko odpravi. Tudi se 
mu mora vsaki dan trikrat piti dajati. 

Koze sicer več let zaporedoma molzejo^ brez da bi kako 
mlado imele; vendar je boljše, če se h kozlu spušajo in poredno 
ojagnjujejo* Na to vižo se ne le kozlici za rejo dobivajo 
j ampak koze tuen več mleka dajejo» 


Í73 

Hlev, v kierem so koze, mora prostoren in zračen biti; 
majheni, temni, nizki in zopareni hlevi so kozam nezdravi. 
Pozimi mora hlev gorak biti, ker koze ne morejo veliko mraza 
preterpeti, ki jim skodje. Da pa ni presopareen, ga je treba 
večkrat izkidati. 

Nad kozjim hlevom ne sme kurnjak biti, zakaj kokosi 
imajo navadno veliko uši, ktere lahko na koze padajo, jih 
mučijo, jim izpadanje dlake ali clo neko bolezin, ki je garjem 
ali grintu podobna, napravijo. 

V kozjem hlevu mora biti loj tra dva čevlja od tal in pod 
lojtro plitve jasli, v ktere kerma, ki skoz Iojtro pada, pride, 
da se kerma ne potepta in pogubi na tleh. Kratka in drobna 
kerma se kozam v jasli ali žleb pokladá. Kerma, ktera je iz 
lojtre v jasli padla, se ne sme koj nazaj v lojtro metati; zakaj 
koze je nočejo precej jesti. Ampak iz jase! se mora pobrati, 
neke dni na zraku presusiti in potem zopet pokládati. Po 
taksnem ravnanju se veliko kenne ohrani, ki bi sicer zgubljena 
bila. 

Kozam, ki se po leti v hlevu redijo, se dajejo salatni 
odpadki, zelje, korenovo zelise, grahovo stročje , in mladike 
rezanega germovja. Nabiranje taksne kerme ne tirja nobenih 
stroškov, ampak le dela in truda. 

Ako se zelene in lepo obrašene mladike posušijo, dajo 
dobro kermo za zimo. Stolčeni krompir, korenje, repa, pesa 
in iona so redivna pica za koze. Po mestih, kjer se pri olarjih 
tropine dobivajo ^ se tropine s krompirjem ali repo zmešajo in 
kozam pokladajo* Leta piča je posebno redivna in stori, da 
koze veliko in dobrega mleka dajejo. Pozimi se tudi tropine 
z repo ali krompirjem zmešane pokladajo, ali pa lečovina, 
grahorkina, grahovnica, ječmenova, pšeničná in ovsena slama. 
Dobro seno je sicer bolj redivno, kakor slama; vendar je pa 
tudi bolj drago od slame. Dvakrat na dan se kratka kerma 
v jasli potrese, in zvečer se seno ali slama za lojtro nabaše. 

Kdor ima večsortne pice, naj jih pogosto premenja, zakaj 
koze ljubijo taksno premeno. Vendar, kakor je že bilo rečeno, 
se jim ne sme naenkrat več dati, kakor lahko pojejo; sicer 


174 

zberejo, kar jim bolj diši, ostalo pa na tla potrosijo, in v gnoj 

poteptajo. Kozlici se morajo kmalo navaditi, da pomije pijejo, 

v kterih je veliko redivnih delov. Ako se kozlici tega ne pri— 

vadijo, ne bojo nikdar hotli pomij piti. 

Cele cede koz le hribovci rediti morejo, ki jih po hribih, 

kjer ne morejo škodovati, pasejo» Po dolinah in po ravnem 

to ni mogoče, ker koze, ki so grozno požrešne in izbirčne, sadno 

drevje, plote in rastline na polju mocno poškodovajo. 

Koze, ki se dobro gleštajo in kermijo, velik dobiček 
gospodarju prineso* Zakaj prav dobro molzne koze dajo na 
dan bokal mleka, in to terpi polovica tistega casa, kedar 
molzejo; v drugi polovici dajejo pa pol bokala. Kozje mleko 
je bolj mastno, kakor kravje. Zatorej je kozje mleko bolj 
drago, kakor kravje, da več sirovega masla, in tudi boljši sir, 
kakor kravje mleko. V goratih krajeh, kjer se krave pasti 
ne morejo, dobijo koze dovolj piče. Zakaj koze splezajo na 
vse skale, zobljejo tukaj sladke in redivne zeliša in dajejo 
potem nar boljše mleko, sirovo maslo in sir. 

DVMUSTI RAZDELEK. 


Vzrok, znamnja in ozdravljanje kozjih bolezin. 

I. Poglavje. 
Bolezin na nogah. 

Kozam, ki se v hlevu kermijo, zrasejo tako dolgi parklji, 
da težko hodijo. Torej je treba večkrat parklje porezovati, in 
jih tako prikrajšati, da imajo naravno dolgost, sicer bi se 
vlomili, in koza bi šantala. Ako si koza kako špičasto ali 
ojstro reč v nogo zasadi, postavim kak žebelj, tern ali kako 
stekleno erepino in potem šantati začne: se mora ta reč iz noge 
potegniti, in rana z ojstrim nožom razširiti, da se ne začne 
noga pod parkljem gnojiti« V rano se potem neke kapljice 


žganja kanejo, rana se s suho kodeljo pokrije in obveže. Ako 
se je pa pod parkljem že gnoj nabral, je treba parklja toliko, 
kolikor ga gnoj zadene odrezati, in potem rano na imenovano 
vižo ozdravljati. 

Kedar koze v mokrem hlevu stojijo, lahko dobijo tako 
imenovani parkljinovec, pri kterém parklji odpadejo. Koze 
mocno šanfajo, in parklji se jim, kjer se dlake dotikajo, odlušijo. 
Za odlušenimi parklji se gnoj nabira. To bolezin odraviti je 
treba parkelj, kolikor je odlušenega, odrezati, da se gnoj za 
parkljem ne more nabirati in dalje razjedovati. Rana se s slede 
čim zdravilom celi: 

Vzemi 1 lot cinkovega vitriola, 
pol libre vode, 
in ju skúpej zmešaj. 

V to vodo se kodelja pomakova, na rano pokladá, in drobro 
poveže. Parkljinovec tudi iz drugih vzrokov pride, postavim 
od kake notrajne bolezni ali od močirnatega pašnika. Vendar 
naj pride od kodar hoče, ozdravljanje parkljinovca ostane 
enako. Kedar parkljinovec iz notrajne bolezni izvira, je noga 
nad parkljem vroča in otekla. Ako se kaj takega zapazi, se 
mora noga dvakrat ali trikrat na dan v merzlo vodo postavljati. 

Po tem ravnanju se vročina in bolečine manjšajo, in včas i 
bolezin ozdravi. Kedar parkljinovec iz zunajnih vzrokov izvira, 
in se je kos parklja zavolj gnoja že odlušil, in je zraven tega 
noga vroča in otekla: se mora vsaki dan dvakrat, vselej pol 
ure dolgo , v merzlo vodo postavljati ; vendar se mora poprej 
obveza odvezati. 

Sploh je paziti, da se kozji hlev po potrebi izkiduje in 
da vedno suh ostane. 

II. Poglavje. 
Garje ali grint. 

Vzroki te bolezni so: Nesnažnost, slaba in spridena kerma, 
lakota. Garje se pa tudi nalezejo. 
Garje se naznanjajo na koži po mozoljih, ki se predrejo 
in neke kraste napravijo. Včasi se garje najdejo po celem 


životu; včasi se le suh grint prikaže, po kterém dlaka izpada. 
Slednje garje se imenujejo suhe, perve mokre. 

Kedar kaka koza garje dobi, se mora od drugih ločiti, in 
na kak pripraven kraj postaviti. Potem je treba vzrokam nasledovati, 
iz ktcrih bolezin izvira, da se odpravijo; sicer 
bodo zdravila malo ali clo nic izdale. Zdaj se kozi sledeči 
lek v notrajno zdravilo daje: 

Vzemi % lota žvepla, 

3 lote brinjevih jagod, 

3 lote encianovih korenin , 
vse v stupo stolci in z medom v mocic zmešaj. 

Kakor za pol lota tega mocica se bolni kozi dvakrat na 
dan na jezik namazuje. Kozlic le polovico tega debiva. 

Pri rabi tega mocica se mora kozi redivna kerma pokladati, 
sicer se garje ne bojo boljšale. Takšna kerma so; zdrobijeni 
krompir s tropinami, ali korenje z drobom ali z jačmenovo 
moko, — pšenični in reženi otrobi niso tako tečni—; 
včasi se tudi ena pest ovsa kozi lahko da. 

Kdor droba, moke ali otrobov piči primešuje, mora dobro 
paziti, da nobena suha kepa v piči ne ostane; zakaj suhe 
kepe živince zabasujejo, in ga včasi clo umorijo* 

Potem, ko je koza pet ali šest dni moeica dobivala, se 
garjeve mesta s sledečim mazilom mažejo: 

Vzemi 6 lotov goveje masti, 
3 lote terpentinovega olja. 


Goveja mast se mora raztopiti, in kedar že hladna postane, 
se ji terpentinovega olja prilije* Leto mazilo je vendar 
pozimi preterdo, torej se o tem času namesto loja vzame 
svinská mast ali salo. Cez tri ali štir dni je treba mazilo 
z gorko žajfnico odmiti. 

Ako garje niso prešle, se morajo garjeve mesta zopet 
z mazilom ribati in kmalo bodo zdrave. Redivna pica sé mora 
kozi tako dolgo pokládati, dokler ni popolnoma zdrava, in 
dokler ni zopet terdna postala. 


III. Poglavje. 
Zguba dlake. 

Koze iz mnogih vzrokov dlako zgubljajo, kakor zavolj 
nesnažnosti, zavolj slabe in spridene kerme, zavolj nizkih, 
mokrih in soparčnih hlevov. Kedar koze koža serbi in se one 
po stenah rade dergnejo in dlaka jim izpada: jim dajaj soli 
lizati in jih vsaki dan enkrat z vodo dobro omij. Potem se 
bo serbečica zgubila in dlaka ne bo več izpadala. Kedar pa 
veliki kožni kosi goli postanejo, brez da bi se živinče dergnilo, 
se mu mora sledečega zdravila dajati: 

Vzemi 1 lot voženka, 

4 lote glauberjove soli, 

3 lote koprovega semena, 

3 lote brinjevih jagod, 
vse dobro stolci, zmešaj, in a medom v moeic vgneti. 
Vsaki dan trikrat, zjutrej, opoldne in ziccer namazi pol 
lota tega močiea na jezik bolni kozi, in vsaki dan enkrat omij 
njeni jezik z vodo. Gole mesta s« vsaki dan enkrat z lane» 
nim oljem mažejo , in kmalo bo dlaka zopet zrastla, 

IV. Poglavje. 
Očesne bolezni. 

Lete izvirajo iz zimajnih in znotrajnih vzrokov* Zunajni 
vzroki so: Silovitne poškodovanja očes. K znotraj ni m vzrokom 
se štejejo : Slaba in spridena kerma, ali preveč zernja v kermi, 
nezdravi in sopareni hlevi. 

Kedar je oko zateklo, vedno zaperto, in se solze iz njega 
cedijo, in vendar silovitno poškodovanje očesa ni znano: iz~ 
vira vnetje iz znotrajnih vzrokov. V tem primerleju se mora 
narprej za vzrok vnetja zvcditi, da se odpravi* sicer bi 
ozdravljanje nič ne izdalo. Potem dobiva koza vsaki dan dvakrat, 
zjutrej in zvečer, vsakikrat 3 lote glauberjove soli no 
vodi, da dobro skoz njo gre. Ma oko se namaže mazilo 
svinčene beline, zmešano s kafro; ali se pa oko \ečkrat na 

Domaee Živinozdi avstro. 


lys 

dan z meizlo vodo zrniva in hladi. Ako vnetje ne odjenja, se 
kozi cez 8 dni zopet daje glauberjovi soli ? ki jo vnovič očisti. 

Kedar je bilo oko silovito poškodovano, ni treba notrajnega 
zdravila rabiti, ampak vneto oko se z imenovanim mazilom 
namaže, in pogosto z inerzlo vodo hladi. 

V. Poglavje. 
Mane. 

Pri ranah je posebno na to treba paziti} da se iz njih 
gnoj lahko in popolnoma odeeduje. Torej se morajo tiste, ki 
se od zgorej navzdol razširjajo, do dna razparati, ali pa na 
nar nižejem mestu predreti. Ako sc na to vižo gnoj lahko odceduje, 
je treba rano pogosto snažiti in z merzlo vodo izpirati, 
in kmalo se bo zacelila* Mazanje z mazili, olji in 
drugimi rečmi navadno več škodje, kakor pa pomaga, Po leti, 
kedar koze na paso hodijo, se mora rana, kedar je že osnažena, 
vsaki dan enkrat s terpentinovim oljem namazati, da se 
muhe na njo ne vsedajo, in červov v nji ne zaredijo* 

VI. Poglavje. 
Zapertje in kolika. 

Takšna bolezin izvira pri kozah iz piče, ki v moki, drobu 
ali otrobih obstoji, in v kteri se znajdejo kepe, ktere niso 
skoz in skoz premočene. 

Znamnja zaperija in kolike so sledeče: Koza noče jesti, 
njene ušesa so merzle; pogostoma se vleže in kmalo zopet 
vstane; plašljivo se na trebuh ozira in se začne potiti po vratu, 
po ledjeh in med zadnjima nogama. Kedar se lete znamnja pri 
kaki kozi zapazijo, se ji vsake tri ure dva lota glauberjove 
soli, v vodi raztopljene^ daje. Zraven tega znotrajnega zdravila 
dobi koza dristljo, obstoječo iz gorke vode, v kteri je 
nekoliko žajfe raztopljene, in iz enega lota lanenega olja* 
DristJja se vsake pol ure ponavlja, dokler kolika ne mine, 

Kedar kolika od prehlajenja, ali iz drugega vzroka, ki 
kerč napravlja, pride, se vzame sedem periš gamilc, ktere se 


179 

polijo s policom vrele vode» Čez nekoliko casa se voda odcedi, 
in lete poparine se vsake pol ure polovica maselca kozi 
v gobec vliva, Dobro je tudi v poliču poparine pol lota voženka 
raztopiti, ker leto zdravilo kerc mocno tolaži. Leta po~ 
parina se tudi v dristlje lahko rabi, v kteri namen ji je pa 
treba pol lota lanenega olja primešati. 

Koze, ki jih z deteljo kermiš, večkrat po detelji koliko 
dobijo. Tem je treba imenovane gamilčne poparine, kteri se 
dva lota glauberjove soli prideneta, vsake dve uri enkrat, in 
zraven tega znotrajnega zdravila, eno dristljo vsake pol 
ure dajati. 

Vil. PoglaTJe. 

Vnetje drohja. 

Leto vnetje navadno izvira od prehlajenja. Zivenče malo 
ali clo nic ne je, njegove ušesa so zdaj vroče zdaj merzle, 
sápaje nagla, lakotnice zlo bijejo, žilno bitje je naglo in 
močno, kar se čuti, ako se dlan na leve rebra koj za plete-* 
tom položi. 

Pri ozdravljanju vnetja je narprej treba vratno žilo narezati 
in pol libre kervi odcediti; potem se bolni kozi vsake 
dve uri enkrat en lot slederega mocica na jezik namaže: 

Vzemi % lota solitarja, 

6 lotov glauberjove soli, 

4 lote bljuvne soli, 
jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. 

Zraven tega močica dobiva koza vsaki dan tri dristlje, 
ki se takole napravljajo: Popari dve pesti gamile s tremi 
maselci vrele vode; čez nekoliko časa poparino odcedi in ji 
prideni dva lota solitarja. Za eno dristljo odvzemi pol maselca 
te poparine in ji prideni en lot lanenega olja. Dristlje se dajejo 
tako dolgo, dokler vnetje terpi. 

Kedar je vnetje v persih, se živinee nikoli ne vleže; 
kedar je pa v trebuhu se saj včasi vleže. 


ISO 


VIII. Poglavje. 
Vodenica. 

Vodenica pride od močirnatih pašnikov, voasi od drobjeve 
.slabosti, s ktero so večkrat žlezne vterdine združene. 

Znamnja vodenice so: Medel život in nenavadno velik 
vamp. Vodenica tudi naznanujejo razne otekline po životu. 
Sledeče zdravilo se priporoča; 

Vzemi 3 lote encianovih korenin, 

3 Jote brinje vili jagod, 

3 lote koprovega semena, 
vse v stupo stolci in dobro zribaj, potem z medom v mocic 
zmešaj. Močicu se mora pol lota beneškega terpentina primešati. 

Dvakrat na dan mažeš tega močica kozi na jezik, in 
sicer vsak i krat en lot, 

IX. Poglavje. 
Kervava scavnica. 

Leti bolezni so tudi koze podveržene, in izvira od sena, 
ktero je na kislih močirnatih travnikih rástlo, in od trave na 
takšnih pašnikih. Ivedar se kervava scavnica zapazi, se mora 
kozi pol libre kervi iz vratne žile izpustiti, in ji vsaki dan 
dvakrat po kvintelcu solitarja na vodi dajati. Potem bo bolezin 
kraalo minula. 

X. Poglavje. 
Omotica. 

Omotica pride od polnokervnosti, od kervnega navala 
proti glavi, od sončnih žarkov, ki glavo zadevajo, ako živina 

o hudi vročini nobene sence nima. Pri kozlih se boij pogosto 
zapazuje, kakor pri kozah; zakaj kozli po plemenu bolj hrepenijo, 
kakor druge živali, in ako ne pridejo do koze, jim kri 
v glavo tiši in omotico napravlja. 
Znamnja omotice so sledeče: Ušesa in rogovi so bolj 
gorki, kakor navadno j oči se svetijo in v solzah plavajo; 


glava je pobešena in živinec noče ne jesti ne piti; ono brez 
zavednosti semtertje tava in omahuje. Pri teh znamnjeh se 
mora živincetu pol libre kcrvi iz vratne žile odcediti, in mu 
vsake dve uri pol lota solitarja na vodi dajati» Krog1 glave 
se mu morajo platüene cunje oviti in vedno z merzlo vodo 

polivali. V orli tega se mu mora vsako uro ena dristlja dajati, 
kakoršno sim v Vii. poglavju tega razdelka zoper vnetje 
drobja n es ve t o val. 
XL Poglavje. 
Kašelj. 

Leta navadno izvira iz kake pljučne bolezni: Kedar so 
mračni mehurčki zaslinjeni; kedar se ojstra tekočina iz njih 
izceja in jih draži; kedar po prehlajenju izmetki zastajajo; 
kedar se vterdine v pljucah napravijo ali vredi izcimijo. 
Taksna kakovost in bolozin pljuč se navadno se le po smerti 
ži\inceta5 in sicer pri raztelesovanju prav spozna* 

Ako so vredi in vterdine v pljucah, se živincetu ne more 
pomagati. Sicer mu je sledečo zdravilo hasnjivo: 
Vzemi 3 lote kozlekovih korenin , 

3 lote arnike, 

1 lot antimonovih jeter, 

4 loto uaribanega hrena. 
Kozlekove korenine in arnika se v siupo zmeljejo, in 
z ostalimi leki dobro zmešajo. Temu se pridene bozgovega 
soka ali medu toliko, da se mocic napravi. 

Tega mocica dobiva koza dvakrat na dan na jezika in 
sicer vsakikrat en lot. 

XII. Poglavje. 
Hušica* 

Vzrok te bolezni je navadno slabo prebavljanjc^ ali zastaje 
in vterdine v izcedivnih žlezah drobja. 


18« 


Bolno živince noce rado jesti, in í udi pri nar bolj redivni 
pici vedno hujša in hira. Sledeče zdravilo v ti bolezni nar 
bolj pomaga: 

Vzemi 4 lote angeliknih koreniti; 
4 lote kozlekovih korenin , 
v stupo jih stolci in z medom v močic zmešaj» 

Tega mocica d ajaj za en lot bolni kozi dvakrat na dan. 


TRINAJSTI RAZDELEK. 

Reja j strežba in kermenje psov. 

Pes, uvesti človeški tovare, je gotovo ena nar bolj korist« 
nih domačih živad, in je med vsemi nar bolj umeven in ima 
čudovito bistre pocutke* Strelca podpira pri zalezovanju divjaeine, 
pastirja in mesarja pri pogajanju druge živine; se navadi 
gobe izkati in ribe loviti; je varh doma in posestva; brani 
gospodarja tolovajev; vtonjenca iz vode potegne; izkoplje 
zmerznjenca izpod snega; vleče lahek voz, goni ražnik; od 
svojega gospodarja zgubljene reci poise in jih nazaj prinese; 
zavarje čedo. K vsem se da pes privaditi in je zavolj tega 
ljubček svojega gospodarja, ki ga med vso domačo živino nar 
bolj ceni, in brez kterega biti ne more. 

Pasje plemena so tako različne in mnoge, da bi jez veliko 
napisati moral, ako bi jih vse hotel popisati. Torej tukaj le 
opomnil, da tisti, kdor kako posebno pleme ljubi, in čisto 
hraniti želi, dobro paziti mora, kedar so njegova kuzla pojati 
začne. On mora kuzio s psom od ravno tistega plemena zapreti, 
in ju tako dolgo skúpej pustiti, dokler se kuzla poja. 
Leto je edino sredstvo, da se pasje plemena ne zmešajo. 

Breji kuzli se mora vec in več píce dajati, da svoje psičke 
rediti zamore. Tudi vode ji ne sme nikdar manjkati» Ona se 
ne sme siliti k tekanju, ali k skakanju, ki bi jo preveč vtrudilo; 
ako se pri tem sogrejc, se ne sme prenaglo ohladiti, ali 
clo merzle vode piti* Breje kuzle ne smeš tepsti, ne straeiti, 
sicer ti bo zvergla. Pripravi ji mehko ležiše in ji pripusti, da 
se zunaj izbe po svoji volji sprehaja« Nar bolj redivna piča 
za breje in doječe kuzle je juha od kuhanih telečjih ali kaetrunovih 
nog5 kteri se nekaj kruha vdrobi* Kedar je kuzla 


184 

že storila, se ji ne sme več, kakor tri, k večjem štiri psičke 
pustiti; sicer bojo vsi slabotni, ki malo veljajo. Ako pa kuzla 
pervič stori, se ji le dva psička pustita, da ona ne oslabi preveč. 
Tisti se izberejo za rejo, kteri po velikosti, barvi in spolu 
nar bolj dopadcjo. IVekteri dopusajo, da sama kuzla psičke 
voli, ker vse psičke iz ležisa poberejo in jih nekoliko proč 
od ležisa na tla položijo. Potem jih kuzla po samim nazaj 
v ležise nosi, Kterega je narprej zgrabila in nazaj nesla, tisti 
je mende za rejo nar boljši, in tako diu^i zaporedoma, kakor 
jih v ležise nosi» 

Psički se rnoraîo , ka!,or naglo hočejo, jesti pnvajati. Od 
začetka se jim plitva skleda z mlačnim mlekom L ležisu pristavi. 
Vendar se jim vsakikrat le toliko mleka da, kolikor 
ga enkrat potrebujejo. Ce mleko ostane in se skisa, psičkom 
lahko drisko napravi. Potem se jim merzlo mleka daje, in 
kedar so že večji, se jim kruha v mleko nadrobi, da se 
sčasoma na tisto pičo navadijo, kiera se kúzli pokladá* Kedar 
so psičkom zobje že toliko zrastli, da morejo kosti glodati, 
se jim morajo kosti dajati, da si čeljusti bolj vterdijo* Tudi 
kopele so psičkam , posebno lovskim psičkam hasnjive, torej 
se jim morajo v tednu tudi neke kopele napravljali. 

Psova piča mora biti pristojna njegovi natori. Pes se pri— 
steva mesožretnim živalim, in pes, ki v prostosti živi, se od 
sgolega mesa redi. Vendar pes v človekovi sužnosti se je 
moral drugačnega živlenja privaditi. Kdor bi domačemu psu 
vedno mesa dajal, bi njegovo kri in vse soke v njegovem 
životu pokvaril, kar se je že večkrat primerilo in psi 
so zboleli. 

Psova pica mora biti snažna in ne preveč mastna; začimbe 
in vse, kar kri močno greje in draži, je psu škodljivo. 
Svoje pice ne sme pes prevroče dobivati. Posoda, v kteri 
pes pico dobiva, se mora po vsaki kermi lepo očediti. Nar 
boljše posode so lesene ah parsfenc; mesingaste, bakrene ali 
m slabega kositerja so nezdrave. 

Lete pravila se vecdel zanemarjajo, in kar pes ob onem 
obedu ne sne, ostane do drugega v posodi, in temu ostanku 
se zopet nekoliko prilije* Pes se lahko vsesortnih pič privadi. 


To dokazujejo tako imenovani podpazdnieki, kteri tudi kavo in 
caj serkajo. Nar bolj zdrava pica za pse je vendar dobro 
pecen režen kruh. ali kruh iz rezene in jačmenove moke. 
Kdor ima mesene juhe , naj lega kruha \ juho nadrobi in psu 
da; kdor nima juhe, naj ga kermi s suhim luuhom. Sočivja 
psi nejedo radi: kuham) in zrezano korenje jim je pa icdivna 
in zdrava pica. Od kislega mleka lahko dobijo drisko* Kdor 
veliko psov redt, temu pride kermonje s kruhom predrago ; 
boljši kup je kerma, ki obstoji iz krnim in o\ senega droba. 
Leta kerma .se takole naprav Ija: Ovseni drob *** na pripravnem 
situ pre.sije, da moka sko/, pada» Lete moke se vzame 
po velikosti psa ena ali vec pesti, in se z vrelo vodo v sok 
zmeša, kdor more temu soku nekohko masti ali mtvscne juhe 
pridjati j napravi psu bolj redivno pien. |)a mu Mik bolj diši, 
se pridene nekoliko soli. Taksen sok psi raj jedo, kterému 
je polovica kruha pridjana, posebno ce .se kruli poprej zdrobi 
in v vodi ali meseni juhi namoci. Fsam , ki se veliko rabijo 
in trudijo, pica iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se 
mora ovsenega droba s kruhom, ali saj enkrat na dan kruha 
dajati. Soku iz ovsene moke so tudi lahko kuhanega krompirja 
ali korenja primeša* Kruh iz otrobov ni za pse, ker je 
premalo redivnih delov v otrobih. 

Čas, kdaj je treba pse kermiti, se ravna po njih rabenju. 

Lovski in pastirski psi, ki se celi dan trudijo se morajo vsaki 

dan dvakrat, zjutrej in zvečer kermiti. 

Lovskim psam se zjutrej rajse kos kruha daje, da niso 
preveč nasiteni, .sicer so pri lovu leni in se kmalo vtrudijo. 
Za pse potrebna pica se vselej le za en dan napravi, da se 
ne skisa in nezdrava ne postane. Kosti se psam se le po jedi 
mečejo, feicer bi predpostavljeno jed zapustili in le kosti glodali. 
V nekterih krajih se psi na sledečo vižo kermijo : V škaf 
s cisto vodo se veržejo kosci za pico pripravljenega kruha, 
kierc morajo psi iz vode pobirati in jesti. Nckteri terdijo, da 

je taksno kermenjc psam posebno hasnjho, pri k tereni psi 
zdravi in dolgo porabljivi ostanejo. To je mogoče, ker psi 
pri tem kermenju redivno m snažno pico dobivajo, in ker jo iz 
vode pobirajo, nikoli zeje ne terpijo. Vsakemu psu se mora 


186 

potrebna pica v posebni posodi dajati. Kedar jih vec iz ene 
posode je 5 je manj požrešni pes vselej prikrajšan ; in po~ 
zresni preveč dobi, 

Razun pice mora pes tudi eiste vode dovolj dobiti, da 
zdrav ostane. Psi, ki dobro in naglo prebavljajo, tudi vec 
pijače potrebujejo, kakor druge živali. Torej se jim mora 
toliko pijače dajati , kolikor je poželjujejo. Posebno potrebno 
je pa priklenjenemu psu posodo s cisto vodo predstaviti, da 
nikdar žeje ne terpi. Ravno tako se ravna z hišnim psom, 
posebno po zimi, kedar pri gorki peči leži, m zunaj nikjer 
vode ne dobi, in s tistimi psi, ki so v kaki ogradi ali lesi 
vedno zaperti. Tudi prostim psam, ki okrog letajo, se mora 
vendar ciste vode dajati, da ne pijejo iz mlakuž. Pomanjkanje 
vode, s ktero bi si pes rad žejo gasil, je poglavitni vzrok 
strašne stekline* 

Psi, ki se trudijo in pri delu zogrejejo j ne smejo prej 
piti, kakor kedar so se ohladili, razun takrat, kedar neprenehoma 
delajo, in se zopet sogrevajo. V tem primerleju je 
merzla pijača brez škode, psa pokrepča in njegovo moc 
oživlja. Ako pa spehani pes pije in potem počiva, ga lahko 
hrom ali kaka druga bolezin napade. 

Pasja postelja mora snažna, mehka in suha biti, da zdrav 
ostane; psinjak naj stoji pod streho ali ne, mora podložena 
in tako prostorna koča biti, da se pes v nji lahko obrača in 
vgodno leži. Vhod v psinjak ne sme previsok in preširok 
biti, in v njem mora biti dovolj slame ali sena, ktero steljo 
je posebno poleti večkrat treba premcnjati, da se ne vgnjezdi 
preveč merčesev v nji. Ako pes v veži, v hlevu aH na skednju 
leži , fee mu v prostorni skrinji postelja napravi. Poleti 
mora pes hladno, po zimi gorko posteljo imeti; torej se vhod 
v psinjak, ako je mogoče poleti proti polnoči, pozimi proti 
poldnevu oberne. 

Nikdar ga ne pusti na golih tleh, na gnoju ali na kamnih 
ležati; zakaj to mu je zlo nezdravo, in lahko steklino naključi. 
Med vso domačo živino je pes nar bolj snažen, torej se mu 
mora snažno streči ; ako je pes nesnažen, je tega njegov 
gospodar kriv. 


187 

Tudi priklenjeni pes ne nesnaži (istega prostora, kterega 
mu veriga omejuje, ako ga nekekrat na dan odkleneš. Kdor 
ga noče odvezovati, naj prostor, kterega mu je odločil, veckrat 
pomede in osnaži. 

Psi gredo iskreno po plemenu, kar se jim mora dopušati ; 
kdor jim to brani, jih v strašno steklino sili. Sredstva zoper 
to poželenje dajati, je natori nasprotno. Ako ima kdo kuzlo, 
ktere ne pusti vbrejati, naj jo zapre, kedar se poja; naj ji 
daje malo jesti, veliko raerzle vode ali mleka piti. Kedar pa 
vse to nie ne izda^ in se kuzla neprenehoma poja, je potrebno, 
da se pes do nje pripusti. 

ŠTIRNlUSTI RAZDELEK. 

V&roki, znamnja in ozdravljanje zuuajnih boleziii psov, 

I. Poglavje. 
Gobane bolezni. 

Mladi in stari pri dobivajo vcasi majliene vrede na nebu^ 
jeziku in dlesni, ki stare pri jedi in mlade pri sesanju overajo. 
Leta bolezin je gobicam pri otrokih podobna, in se (udi lahko 
pasje gobice imenuje, Kedar stari psi nočejo jesti, ali mladi 
nočejo sesati, se jim mora gobec odpreti in preiskati, ali 
morebiti imajo gobice. Ako se lete zapazijo, jih je treba 
takole ozdravljati : 

Vzemi pol žlice medu, ga raztopi v štirih žlicah hudega 
jesiha, in pomakovaj mehko cunjo, ki je na palici privezana 
v ta jesih, in zmivaj z njo gobice trikrat na dan tako dolgo 
dokler ne zginejo, in dokler pes noče jesti ali sesati. 


IL Poglavje. 

öcesnt* hoíezni 

Lete izvirajo iz znotrajnih lu zunajnih \zroko\. Znotrajni 
\zroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajnj vzroki 
^o silovifno poškodovanje o resa. 

Kedar je oko zateklo«, pogostne solze izceja, je vedno 
zatLsujeno, in silovitnega poškodovanja na njem ni zapaziti: je 
vnetje pnsio iz znotrajnih vzrokov. Očesno vnetju pri psu^ ki 
težavne dela pogosto opravlja, pride od truda, in v tem prinierleju 
se daje srednje velikemu psu dvakrat na dan, vsakikrat 
po! lota glauberjove soli mi vodi. da «a malo odpre in 
izčisti; velikemu p.*u se daje en lot. Vneto oko >se mora veckrat 
z mcrzlo vodo zmivati, dokler vnetje terpi. Ako je po 
vnetju prezračnu očesova koža oicmneia, se mora v oko dvakrat 
na dan stupa belega sladkora (cukra) pihati tako dolgo, 
dokler se mrena ne zgubi, in oko risi o ne postane* Kedar 
.se očesno vnetje pri psu zapazi, ki redivno pico dobiva, in 
ki je od počivanja debel in tolst: se mu mora manj in manj 
redivne piče dajati, on se mora k gibanju in trudu siliti, in 
verh tega se mora imenovano zdravilo rabiti* Po takem ravnanju 
se bo vnetje kmalo zgubilo. Ako se ozdravljanje vnetja 
uatori pripusti, pes lahko mreno dobi. 

Kedar je vnetje po vgrizu drugega psa. ali po kakem 
drugačnem poškodovanju prišlo, je treba oko večkrat z merzlo 
vodo zmivati, in kmalo bo zdravo. Ako je pa prezračna koža 
poškodovana, se mora sladkorna štupa v oko pihati, in temnota 
se bo kmalo zgubila, {'c pa sladkor ne pomaga, je treba 
sledeče zdravilo rabiti: 

Vzemi 1 kvintelc lipanové masti, 

í kvintelc šukove masti, 
dobro ju zmešaj in s to inazo maži dvakrat na dan, zjutraj 
in zvečer bolno oko, pri kierem mazanju se lahko kurjega 
peresa poslúžiš. 

Ako je po vgrizu kos trepavnič tako poškodovan, da se 
ne more vec zaceliti ; ga s škarji odstrižh 


189 

Nekteri psi dobijo kermežljive oči, in neka ojstra tekočina 
se jim iz oči izceja, kiera spodnje trepavnice razje. Kermež-
Ijivemu psu je treba glauberjove soli dati, da ga izčisti; potem 
se mu maža iz svinčene beline in kafre vsaki dan na 
zgornjo trepavnico namaže, in to mazanje tako dolgo ponavlja, 
dokler oči niso zdrave* 

Stari psi dobivajo na enem ali na obedveii očesih mreno, 
ktera se pri psih ne ozdravlja. 

III. Poglavje. 
Ušesne bolezni. 

Navadne ušesne bolezni so: Gluhota in bolečine v ušesiin 
Gluhota dostikrat izvira iz ušesnega masla, ktero se je obilno 
v ušesu nabralo in vterdilo* 

Kedar se zapazi, da pes ne sliši dobro, se nareže in 
zmečka nekaj Čebulja, in se neke kaplice čebuljovega soka 
v uho kanejo; vendar je poprej treba iz ušesa vso dlako 
čisto postriči. Cebuljovi sok omehča zasušeno maslo, ktero 
se s klinčkom, ki je s predilom ovit, zdaj lahko iztrebi. Cebuljovega 
soka je pa treba \saki dan v bolno uho kapali, dokler 
maslo ni omehčano in iztrebljamo. Ako pes od starosti 
ogluši, se mu ne more več pomagati. 

Bolečine v ušesu iz kerča izvirajo, ki znotrajne ušesne 
dele napade, dolgo in strašno psa terpinči, zatorej pes milo 
cviii in z zadnjima nogama za ušesi praska. 

Sledeče zdravilo pomaga v teh bolečinah; 
Za vsako bolno uho vzemi, kakor za en grah, kafre, jo 
v pavolo zavij, iti z nitjo povij. Leta kafra pride noter v bolno 
uho; zunaj krog bolnega ušesa se vsaki dan dvakrat s kafrovo 
mažo maže, kakoršno sim v IV. poglavju drugega razdelka 
zoper konjsko davico nasvetova). Kafre v ušesih psi ne terpijo 
radi, torej jim moraš ušesa kako prevezati, da kafre iz njih 
ne izpraskajo. 


IV. Poglavje. 
Davka. 

Davica pride rada po razgretju in sledečem prehiajenju. 
Spozna se po oteklini na vratu ravno tam, kjer je kerhelj. 
Zavolj otekline pes ne more požirati, torej ne jesti ne piti« 
Kedar ta bolezin psa napade, se mu mora, po njegovi velikosti, 
ali četertinka libre ali vec kervi iz vratne žile izpustiti5 
oteklina se mora^dvakrat na dan s kafrovo mažo rahlo mazati. 

-** * 
in verh te je treba psu sledečega zdravila dajati: 
Vzemi dva lota solitarja, ga zribaj v štupo in zmešaj 

s 6 loti medu. Tega mocica eno žlicico namaži vsake tri ure 
enkrat bolnemu psu na jezik, in tako ravnaj tako dolgo, dokler 
oteklina ne zgine in pes jesti ne začne. Kedar zopet 
požirati začne, mu napravi sok iz moke vkuhane ali v mleku, 
ali v mesni juhi. Pozneje dobiva pes bolj gosto in debelo 
pičo, kakorsne je bil pred boleznjo navajen. 

V. Poglavje. 
Kosica v goltancu. 

Kedar kaka kosica psu v goltancu obtiči in ne gre, ne 
naprej ne nazaj, je treba gladko palčico iz ribje kite vzeti, jo 
z oljem dobro namazati, ji na enem koncu napraviti glavico 
iz pečatnega voska, in leto glavico tudi z oljem namazati. 
Potem se psova glava na kviško derži tako, da gre palčica 
na ravnost skoz gobec v goltanec, in kosica se naprej potisne. 

VI. Poglavje. 
Garje ali grini. 

Nekdaj so čvetere garje pri psih imenovali. 
a) Rudeče garje, ki pse pozimi navadno napadajo, kedar po 
snegu in snežji vodi brodijo. Noge psam^oieko, postanejo 
rudeče in garjove» 
b) Velike garje, ki pokrivajo kože kos kakor za en dlan«. 


191 

c) Navadne garje, ki se narprej na plečih, po herbtu iti na 
križu prikazujejo* 
d) Černe garje, od kterih dlaka na mestih, kjer sedijo, izpada. 
Sedaj razločujemo dvoje garje, namreč suhe in mastne, 
kterih imen se tudi jez hočem deržati. 

Vzroki, iz kterih suhe in mastne gaije izvirajo, so : 
Močirnato nesnažno ležise, nesnažna pica, slaba spridena voda 
za pijačo, prebivanje pod milim nebom pri deževnem vremenu 
in naglo prehlajenje. Vsi ti vzroki napravljajo popačeno kri, 
ki v končnih žilicah zastaja, in na koži garje napravi» 

Suhe garje hranijo neko ojstro, rudeekasto tekočino, ki 
se navadno na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki 
serbijo in sklijo. 

Mastne garje se tudi narprej na herbtu med pleči in križom 
prikažejo, dlako spodjedo, in so večji spehasti mehurčki. 
Obed ve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo : 

Vzemi 6 lotov sala, 
3 lote terpentinovega olja, 
in ju zmešaj v mazilo. 

Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, 
ostrici, potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma 
vribati, mazilo na garjeh 4 ali clo 6 dni pustiti, in potlej 
z gorko vodo in žajfb omiti. Ako po tem ravnanju garje niso 
zginile, ga je treba še enkrat ponoviti. Na ravno to vižo se 
tudi mastne ozdravljajo. Lete so sicer bolj terdovratne, vendar 
se s tem mazilom odpravijo» Drugi zdravniki mnogosortne 
zdravila zoper garje rabijo; jez se vselej tega mazila poslúžim, 
ker garje gotovo ozdravi, in se brez velikih stroškov lahko 
napravi. Torej drugosortnih zdravil ne bom imenoval. Prav 
hasnjivo je pa zunajnemu mazilu kako znotrajno zdravilo pridružiti, 
ktero kri čisti. 

Sledeče znotrajno zdravilo se priporoča : 

Vzemi 12 granov rudečega žvepla, 

1 lot vinskega kamna, 

2 lota kozlekovih korenin, 


2 Iota kopva, 

2 Joía arniknih korenin, 

vse v stupo stolci in z medom v močie zmešaj. 

Tega močica dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes 

pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje 

psa z merzlo vodo je tudi koristno. 

Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so 
garje nalezljive. 

VII. Poglavje. 
Komi izpust ki 

Ojstra kri, razgretje in prehiajenje napravijo psom razne 
kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo , ako psa pridno 
koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustili po 
kopanju ali vmivanju noce zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter 
v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik 
popolnoma ne zgubi. 

VIII. Poglavje. 
Bradovice. 

Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi 
M, da jih izobrazivna kožna moc požene, kedar se v svojem 
djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; 
suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. 

Odpravljajo se suhe bradovice, ako se jim recelj s terdno 
nitjo dobro preveže, da kri ne more v nje. Potem jim redivnega 
soka pomanjkuje, sušiti se začnejo in sčasoma popolnoma 
zvenejo In odpadejo. Mokre bradovice je treba z nožom 
iztrebiti, in rano, kedar kri teči neha, z živim apnom po~ 
štupati, da se krasta napravi. Sledeči dan se mora krasta 
odlupiti in na rano zopet živega apna stupati. Tako se ravna 
kake štiri- ali šestkrat in potem je bradovica v svojih koreninah 
pokončana. Kedar bradovica na kakem členu ali na 
kakem žilovitem delu sedi, se ne sme globoko porezati; sicer 


bi se clen ali žile poškodovale. Torej je treba dalji čas apno 
rabiti, ki bradoviene ostanke razjé. 

IX. Poglavje. 
Gobasti izrastki 

Gobasti izrastki so neke terde otekline> ki izvirajo iz 
vgriza, vdarka ali kakega drugega silovitega poškodovanja, 
Nahajajo se pod kožo, kjer veasi nepremakljivi stojijo, veasi 
se gibati pustijo. Takšni izrastki, ako so na zgornjem delu 
noge, zaderžujejo psa v teku. Jih razdeliti je težko; nar 
gotoviše jih ozdraviš, kedar jih izrežcš. 

Izrezati se pa morajo, kakor hitro se zapazijo; sicer 
vedno večji postajajo* Pri majhnih izrastkih se ena sama počesna 
zareza napravi, iz ktere se izrastek izluši; pri večjih 
se mora zareza navskriž narediti, čveteri kosi kože se morajo 
odlupiti in nazaj položiti. Potem se izrastek izluši. Zgornji 
kos in postranska kosa kože se zašijejo; spodnji kos se mora 
prost pustiti, da se gnoj iz rane lahko izceja. Posebnih zdravil 
pri rani ni treba rabiti; le z merzlo vodo naj se vsaki dan 
nekekrat zrniva, in gnoj naj se lepo cedi. 

X. Poglavje. 
Mane. 

Rane v mesu, iz kterih se gnoj lahko izceja, si pes sam 
celi, ako jih le lízati zamore. Druge pomoči nobene ne potrebuje. 
Ako pa pes veliko rano dobi, postavim kedar ga 
huskani prašič šavsne, in kožni robi se sami od sebe zediniti 
ne morejo : je treba rano zašiti, kar se zgodi, kedar se sošitki 
za en palec saksebe napravijo. Pervi sošitek se napravi na 
zgornji strani rane, kjer se nasprotni kožni robi z močno 
šivanko prebedejo, svilnata nit skoz potegne, nategne in zaveže. 
Potem se nit odstriže, in en palec nižeje se drugi sošitek 
ravno tako napravi. Na to vižo se cela rana sošije 
razun nekega prostora na nar spodnji strani, kjer mora luknja 
ostati, iz ktere se gnoj odceja. Velike rane se mocno vna


DomaŠe Živinoždravstvo. i B 


mejo in zlo oteko. Torej jih je ireba pogosto z merzlo 
vodo omivati, kar je gotovo bolj koristno, kakor jih v okladke 
iz dišečih želiš in iz vina zavijati. Pri velikih ranah so dostikrat 
debele kervne žile raztergane, iz kterih kri mocno dere» 
Da pes preveč kervi ne zgubi, in da ne pogine, se kos 
purhavke^) na ranjeno žilo pritisne in pod sošitkom vterdi, 
da ne more izpasti. Kedar se rana gnojiti začne, se morajo 
neki sošitki nad purhavko izparati, purhavka iztrebiti, in potem 
koža zopet sošiti. Ako je vnetje in oteklina nehala, in 
ako se iz rane zdrav gnoj izceja: je ni treba več zmivati, in 
tudi drugega nič ne rabiti. Zakaj pes, ki jo liže, jo tudi cedi 
in ozdravlja. 

Včasi prašič pasji vamp tako razpara, da čreva iz rane 
visijo. Ako čreva niso raztergane, se morajo, ako so vmazane, 
očediti in potlej v vamp nazaj spraviti. Potem se rana sošije 
in tako dolgo z merzlo vodo zmiva, dokler je vneta in otekla. 
Kedar pes jesti hoče, se mu daje redek mlečen sok ali pa 
juha od kuhanih telečjih in ovčjih nog» Goste in terde piče 
ne sme dobivati, zakaj leta bi mu čreva polnila in vamp napenjala, 
kar ozdravljanje zavera, in rano lahko razterga. 

Kedar prašič psove kite ali člene na nogi razterga, ostane 
pes, ako ravno se mu rane zacelijo, vendar šantav in ni za 
nobeno rabo. Takega psa je treba koj končati. 

XI. Poglavje. 
Otekline. 

Psi, ki se vedno trudijo in urijo, malokdaj otekline iz 
znotrajnih vzrokov dobijo; dostikrat se pa otekline nahajajo 
pri podpazdničkih. Pri slednjih večdel izvirajo otekline iz pre-
re divne pice in iz p o e i vanj a* 

*) Purhavka (Lycoperclon Bovista) se imenuje neka goba, ki jesen po deževnem vremenu 
po pašnikih posebno raste, in keivotok tolaži. Postava lete gobe je gruski 
zlo podobna, njena barva od zadetka bela, pozneje rujavkasta. Spodnji del gobe, 
ki je po mnogih korenincah v zemljo zara&en je geibast, zgornji del lepo napet. 
Prah, s kčeiim je goba napolnjena, je rujavkast in se iz gobe kadi, ako jo stiskaš. 
Zatorej jo v nekterih krajeh pezdec imenujejo. Včasi goba majhna ostanej "včas 
pa velika zraste. 


Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim 
nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati» 
Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se mu po njegovi 
velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli 
na vodi daje, da zacne šltoz njega gnati. Leto ozdravljanje 
se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. 

Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je 
treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, 
dokler ne minejo» 

XII. Poglavje« 
Vgnjide. 

Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne 
vgnjide* 

Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, 
kakor okrajni deli. Leta oteklina se mora večkrat na dan 
z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem 
mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj 
oteklina prereže in gnoj iz nje iztlačL Ako pes do rane pride 
in jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila; 
ako jo pes lizati ne more, je treba gnoj, ki se izceja, z vodo 
zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. 

Kervne vgnjide se v koži napravIjajo in so z hudimi 
bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati 
in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo 
zmivati, da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. 

XIII. Poglavje. 
Oparjenje. 

Pes meso naglo ovoha in ga včasi pri ognju poiše, kjer 
se v vreli vodi kuha» Pri taki priložnosti pes včasi lonec prekucne 
in se s kropom oparu Tudi pri drugih priložnostih se 
psi oparijo» Sledeče zdravila tolažijo vnetje in ob enem 
tudi bolečine: 


1% 


Oparjeno mesto se z gorkim kravjekom namaže, neke minute 
pozneje se pervi kravjek osterže in z drugim namesti. Tako 
se ravna pol ure dolgo ali pa še dalje, in vnetje z bolečinami 
vred se večdel zgubi. Potem se oparjeno mesto le vsake dve 
uri enkrat s kravjekom namazuje in sicer tako dolgo, dokler 
vnetje ni popolnoma minulo* Se boljše zdravilo pri oparjenju 
je sledeče : Vzemi enake dele apnene vode in laškega olja, 
ju v steklu dobro zmešaj, da redko belo mazilo dobiš. Z letim 
mazilom maži oparjene mesta vsakih pet minut enkrat, in vnetje 
se bo razdelilo in bolečine bojo nehale. 

Opekline močno hladiš in bolečine tolažiš, ako platneno 
cunjo v merzli vodi pomočiš, z žajfo dobre namažeš in na 
opeklino položiš. Kedar se cunja nekoliko ogreje, jo namestuj 
z drugo na enako vižo namočeno in ožajfano. 

XIV. Poglavje. 
Mah 

Psi dobijo včasi vgnjide na ušesih, ki se vedno razširjajo 
in raku enake postanejo. Kedar se kaj takega zapazi, je treba 
vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim 
železom žgati. Po tem ravnanju se bo rana kmalo zacelila. 

Kdor rane noče žgati, jo mora, kedar kri teči neha, izmiti 
in jo vsaki dan poštupati z ogljovim prahom, ki se napravi, 
ako se podplati sožgejo in v štupo stolčejo. 

XV. Poglavje. 
Spahnenje clena in hromota. 

Ako se na sprednji ali na zadnji nogi zvezki členov raztegnejo, 
začne pes šantati. V tem primerleju se mora noga, 
na kteri šanta, dobro pregledati, da se najde pravi vzrok. 
Raztegnenja zvezkov sicer nobena oteklina ne naznanuje, 
vendar se na zvitem členu večja gorkota zapazi. Santava 
noga se vsaki dan trikrat ali štirikrat s kafrovcom riba, in 
večkrat z merzlo vodo zmiva. llolnega psa je pa treba zapreti 
in privezati, da si pri hoji noge ne napenja in tako 
ozdravljanja ne zavera. 


im 

XVI. Poglavje. 
Poškodovane noge. 

Včasi si pes kak žebelj ali tern ali stekleno crepino 
v nogo zabodé, in zavolj tega poškodovanja šanta. Pri natanenem 
ogledovanju noge se bo pokazalo, ako je kaj v njo 
zabodenega» Zabodene reci je treba iz noge spraviti, in potem 
pripustiti, da pes rano z lizanjem ozdravlja. Ako se pa 
tern ali kaka druga reč v nogi zalomi, se mora poskusiti, da 
se zalomljeni ostanek iz noge potegne. Kedar tega ni mogoče, 
je treba poterpeti, da se noga krog ostanka ognoji, in ostanek 
z gnojem vred iz noge gre* Tudi tiste rane, ki jih je steklena 
črepina napravila, pes izliže in ozdravi. 

XVII. Poglavje. 
Kostoloml 

Kedar je kaka kost vlomljena, se morajo zlomljeni deli 
v naravni red spraviti, z mehkim platnom poviti, in s trakom, 
ki je kaka dva persta širok, rahlo povezati. Potem vzemi 
štiri vozke in tanke dilice, položi eno na sprednjo, drugo na 
zadnjo, tretjo na desno, četerto na levo stran noge, in jih 
poveži* Sreda vsake dilice mora ležati na lomu; konci dilic 
vendar ne smejo na kak člen pritiskati, sicer bi se člen vnel 
in bi oiekel. Povezujejo se dilice s traki in sicer pride ena 
vez čez kostolom, druga na zgornji, tretja na spodnji konec 
dilic* Vendar se vezi ne smejo preveč, ne premalo zategniti, 
sicer bi ali stiskale in oteklino napravljale, ali bi pa zlomljenih 
kosti skúpej ne deržale. Napravljena vez se mora 
s kafrovcom tako namakovati, da je vedno mokra. V ta namen 
se pol lota kafre v poliču žganja raztopi* Vez se mora večkrat 
pregledovati, ali se ni morebiti kaj premaknila* Ako je 
kaj premaknjenega, se mora zopet v pravi red spraviti. Če 
je noga otekla, je znamnje, da je povez prevozka, torej se 
mora enmalo odjenjati. Čez štiri tedne se povez odveze* 
Zdaj so kosti že toliko zarašene, da se skúpej deržijo, vendar 
bi se pri nategovanju lahko zopet zlomile* Torej se mora 


nova povez ravno tako, kakor perva napraviti; vendar ne vec 
s kafrovcom, ampak z merzlo vodo pomakovati» Cez štirnajst 
dni se tudi ta povez odveze, in noga je dovolj terdna* Po 
odvezi je noga navadno nevkretna in se ne more prav gibati, 
torej jo je treba, posebno na členih, s sledečim mazilom vsaki 
dan dvakrat mazati, in psa siliti, da se giblje in semtertje 
hodi. Potem se bo tudi nevkretnost zgubila. 

Vzemi 2 lota eutnične maže iz apoteke , 

2 lota jagnedove maže, 

2 Jota dežočervnega olja, 
dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. 

XVIII. Poglavje. 
Sušiča. 

Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. 
V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazali: 
Vzemi 8 lotov kafrovca, 
2 kvintelca tinkture španskih muh, 
in jih skúpej zmešaj. 

Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušiči 
bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati* Čez osem dni 
se zopet zdravilo v nogo vriba, in potem se zopet kopela 
v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušiča ni ozdravljena. 

PETNAJSTI RAZDELEK. 


Vzroki, znamuja in ozdravljanje znotrajnih boleziu psov. 

I. Poglavje. 
Treslike. 

Treslike izvirajo iz mnogosortnih vzrokov: Iz prehlajenja 
zaslinjenja črev? iz ojstrosti ali pokvarjenja sokov itd. Treslika 


199 

je neka naravna prîzadetev trupla škodljive dele raztopiti in 
po svojih potah iz sebe izpraviti. Tudi vročnica ima ta način, 
vendar ne gre vselej tiste poti, ktera k zdravju pelje; ampak 
verze škodljivo robo na kak znotrajni del, ki se potem vname, 
in ako prave pomoči ni, v snet prestopi in živinee umori. 

Navadne znamnja treslike so sledeče: 

Psa napade mraz, ki se po trepetu razodeva, in je veasi 
tako hud, da živinče z zobmi luska ali klepeče. Nos, ušesa 
in vsa koža je rnerzla, gobec je znotrej bledast, in jezik je 
žlezast. Pes se vleže in skerci, piče se ne dotakne; serce 
močno in naglo bije. 

V ti dobi treslike se psu nobenega zdravila ne sme dati; 
mehko ležiše se mu napravi, in z odejo se pokrije. Na znamnja 
pri tresliki in po tresliki se mora dobro paziti, in vzrok 
treslike se mora iskati. Kedar pri tresliki pes ne bljuje, je 
treba po treslike bljuvanje zbujati. V ta namen se da psu po 
različni velikosti eden ali clo tri skruple (1 Skrupel je 20 granov) 
antimonovih jeter. Ako pervo zdravilo ne zbudi bljuvanja, se 
mora čez eno uro ponoviti. 

Kedar po tresliki skoz psa žene, se driska ne sme vstav-
Ijati; kedar je pa pes zabasan, se mora dristljati. V ta namen 
vzemi pičel maselc vode, raztopi v nji 1 lot žajfe in pol 
periša soli, odlij 3 ali 4 lote te raztopline in jim primevšaj pol 
lota lanenega olja. Leta zmes se vlije mlačna v dristljo, in 
se psu v čreva da. Dristlja se vsake pol ure ponavlja, dokler 
ne začne skoz psa gnati* Zraven dristljc dobiva pes po svoji 
velikosti en ali dva kvintelca glauberjove soli na vodi, da 
začne skoz njega gnati. 

Ako treslika od prehlajenja pride, je z njo nahod navadno 
združen» Takega psa je treba na toplem imeti, in če nahod 
dalj časa terpi, mu sledečega zdravila dajati: 

Vzemi 3 lote sladkih koreninic, 

3 lote brinjevih jagod, 
v štupo jih stolci in z bezgovim sokom ali z medom v močic 
zmešaj. 

Tega močica se daje psu dvakrat na dan in sicer po njegovi 

velikosti 1 ali 2 kvintelca na jezik* 


IL Poglavje. 

Ztolcna treslika. 

Zolčna treslika se naznanuje po sledečih znamnjih: Pes 
je nemiren, jezik je z žlezo prevlečen, sapa in hlapenje smerdita, 
ravno tako tudi njegova scavnica in njegovo blato* 
Sledeče zdravilo je prav hasnjivo: En, poldrugi ali 2 skrupia 
rabarbare s soljo dobiva pes po svoji velikosti dvakrat na dan 
in sicer na vodi, da začne skoz njega gnati. Ako je driska 
prehuda, neke dni nobenega zdravila ne dobiva, in potem se 
mu ga vsaki dan le enkrat daje, dokler treslika ne mine popolnoma. 
Pri podpazdničkih se lahko sledeče bolj drago zdravilo 
daje: Za psička vzemi 1 kvintele mane, pol kvintelca senesnega 
perja, ju polij z vrelo vodo, in kedar se ohladi, odcedi 
vodo, in raztopi v poparini 1 skrupel angleške soli. Toliko 
zdravila dobiva pes dvakrat na dan. Večjemu psu se nekoliko 
vee zdravila daje. 

III. Poglavje. 
Gnjila treslika. 

Gnjiia treslika ima sledeče znamnja : Pes je zlo truden in 
slab, serčno bitje se komaj čuti, od slabosti se pes poti, in 
ima drisko. Sapa, gnoj ali pot in blato smerdijo po gnjilobi; 
vamp je včasi zlo napet. 

Pri ti bolezni se ne smejo razmeeivne in čistivne zdravila 
dajati; ampak micno budivne in krepčavne, ki gnjilobo zaverajo. 
Sledeče se posebno priporočajo: 

Vzemi 2 lota encianovih korenin, 

2 lota cvetja tavžent rož, 

2 lota armanovega cvetja, 
v stupo jih zdrobi in dobro zmešaj. 
Te štupe se daje eden, dva ali tri skruple po velikosti 
psa tri'irat na dan. Vodi za pijačo se primešajo nektere 
kapljice hudičovega olja, ali pa, če lete pijače pes noče, 
2 kvintelca hudega jesiha. Takšno pijačo dobiva pes dva- ali 
trikrat na dan. 


IV. Poglavje. 
Vroče tresUke* 

Vroëe treslike spremljajo navadno kako vnetje v persih 

ali v trebuhu. Takšne vnetje večdei izvira iz prehlajenja in 

se po sledečih znamnjih naznanuje ; 

Žila terdo in naglo bije, kar se nar ložeje spozna, kedar 
se dlan na levo stran života blizo pleč na rebra položi. Sapa 
je močna in nagla; jezik psu iz gobca visi, in on rad veliko 
pije. Oči so rudeče, zatekle in polne vode» Na vsem životu 
se večja gorkota čuti. Ker ta treslika mnogosorlne vnetja 
spremlja, hočem od pesameznih govoriti. 

a) Pljučno vuetje. 

Razun omenjenih znamenj se najde pri pljučnem vnetju 

kašelj. Pes se večkrat na persa ozira in pri kašlanju bolečine 

naznanuje. 

Kakor hitro takšne znamnja pri psu zapaziš, mu moraš 

na vratni žili pušati, in mu po velikosti 4 do 16 lotov kerVi 

odcediti. Potem si napravi sledeči močic: 

Vzemi 2 lota solitarja, 

2 lota vitriolanega vinskega kamna, 

2 lota šiupe sladkih korenin, 
in jih z medom v močie zmešaj. 

Tega močica se daje na jezik 1 kvintelc do 1 lota vsake 
dve uri enkrat.. V pijačo mu služi sirotka, ako jo piti hoče. 
Hasnjivo je tudi mu na persih ali med pleči trak zavleči, ali 
pa na teh mestih obliž iz španskih muh za dlan širok položiti. 
V obliž rabi 1 kvintelc štupc španskih muh, ktero enemu 
lotu sala primešaš. 

Obliž se mora pa dobro povezati, sicer bi ga pes lizal, 
in si gobec in jezik ranil. Zraven tega dobiva bolni pes vaški 
dan dve brizglji iz sledečih reči: V poliču vode prekuhaj eno 
periše gamilc, odcedi kuhovin0, odlij lete kuhovine kolikor za 
eno brizgljo potrebuješ , in prideni pol kvintelca soHarja in pol 
lota lanenega olja. 


MOČÍC se tako dolgo rabi, dokler vnetje ni nehalo* Kedar 
pa vroča treslika odjenja, vzemi arniknega zcliša s cvetjem 
vred, ga v stupo zdrobi, in zmešaj stupo z medom, da arnikni 
mocic dobiš. Zdaj dajaj tega močiea psu namesto zgorej imenovanega* 
Arnikni mocic namreč zredkuje vnete soke, da iz 
njih ne pride kaka vterdina ali clo gnjiloba pljuč. 

b) Vnetje persne mrenee in preponke. 
Znamnja vnete persne mrenee so vecdel tiste, ktere sim 
pri pljučnem vnetju razodel; vendar pes ne kašlja sam od sebe, 
ampak če ga čez persi stiskaš. Tudi je kašljanje veliko bolj 
boleče, kakor pri pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, 
da si persne mrenee ne pretresa. — Pri vnetju preponke 
pes hitro sope, venilar pri sopenju lakotnice malo giblje. Včasi 
se mu kolca in zdeha. 
Vnetje persne mrenee in preponke se ozdravlja, kakor 
pljučno vnetje. 

c) Vnetje želodca. 
Pri tem vnetju se tudi zapazi vroča treslika z drugimi 
znamnji, vendar pes ne kašlja. Trebuh je terd in včasi napihnjen. 
Večdel je vnetju zapertje pridruženo, in blato, kar ga 
od psa gre, je suho in kakor da bi bilo sožgano. Ozdravlja 
se vnetje želodca, kakor pljučno vnetje, vendar se mora dristlja 
vsako četertinko ure dajati. 

d) Vnetje ostalega droba v trebuhu, namreč jeter, vrance, 
ledie in črev. 
Pri vnetih jetrih je jezik bel, blato je suho in rumeno, 
scavnica temnorujava, in pes na trebuhu, kjer jetra ležijo, zlo 
občutljiv. 

Vnetje vrance se le takrat za gotovo spozna, kadar je 
bilo vrančno mesto silovito poškodovano, in potem se zapazi 
vnetje v trebuhu. 

Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu 
dergneš ah stiskaš; scavnica gre z bolečinami od njega in je 
rudeča ali clo kervava. 


Vnetje črev se naznanja, kakor vnetje jeter. Pes se vee~ 
krat na trebuh ozira, kakor da bi hotel sedež bolezni kazati. 
Ozdravljajo se lete vnetja ravno tako, kakor sim pri persnem 
vnetju nasvetoval. Torej se je treba po unem ravnati. 

V. Poglavje, 
Vodenica. 

Psi, ki se ne prepieajo in naravno trudijo, redko zbolejo, 
po vodenici; podpazdnički, kteri preobilne in preredivne piče 
dobivajo, se malo ali clo nič ne trudijo , so leti bolezni podverženi. 
Vzrok vodenice je neka slabost popijavnih žilic in 
vterdenje drobjih žlez. 

Znamnja vodenice: Velika nevkretnost, napeti trebuh, 
včasi otokline na tem ali unem delu života. Vodeničnega psa 
koj pokončati, je nar bolj pametno, ker se le malokteri ozdravi. 
Tistemu gospodarju, ki noče psa usmertiti, nasvetujem sledeče 
zdravilo za poskušnjo: 

Vzemi 2 lota burgundské smole, 

2 kvintelca solitarja, 

4 lote štupe peteršiljovega semena, 

5 lotov stupe encianovih korenin, 
in jih z medom v močic zmešaj. 
Tega močica dobiva dvakrat na dan, in sicer majhen pes 
2 kvintelca, večji pes en lot. 
Vodeničnemu psu se tudi voda odcediti zamore. V ta 
namen se blizo popka, na levi ali desni strani koža in mišice 
toliko razparajo, da gre peresna cev v ljuknjo. Leta cev se 
od peresa tako odreže, da spičasti in zarašeni konec cel ostane, 
in na stranih tega konca se napravijo zareze ali luknjice. S tem 
spičastim koncom se potisne cev v kožo noter do vode. Voda 
teče skoz zareze v cev, in se odceja na drugem koncu cevi. 
Kedar je voda iz trebuha že iztekla, se cev vun potegne in 
luknja se sama od sebe zamaši in zaceli. Po leti operácii je 
pes truden in slab; po redivni piči pa svojo moč kmalo zopet 
zadobi. Iz korenine se vendar vodenica ne da ozdraviti, ker 
doslej zdravil ne poznamo, ki bi vzroke to bolezni vničili. 


«04 


Pri persni vodenici pes naglo sope in vsako gibanje ga 
zlo vtrudi. Leta vodenica je se hujša od trebušne. Imenovane 
zdravila se tudi zoper to lahko poskusijo» 

VI. Poglavje. 
Omotica. 

Leta izvira deloma iz razgretja in kervnega navala proti 
glavi, deloma iz vnetja možganovih mrene* 

Pes je klavern, noče jesti, njegove oči so okorne in se 
zlo svetijo, gobec je vroč in suh. Ušesa so bolj gorke kakor 
zdravega psa. Navadno leži, in ako ga hoditi siliš, se opoteka 
in omahuje. Kedar se lete znamnja zapazijo, se mu na vratni 
žili puša in 4 do 16 lotov kervi odcedi, po tem ko je manjši 
ali večji. Da se kri manj proti glavi vali, in da se vnetje mo


žganovih mrene, ako je vzrok omotice, razdeli: se mora psu 
tistega močica dajati, kterega sim v IV. poglavju zoper pljučno 
vnetje nasvetoval. Verh tega se mu mora glava s platneno 
cunjo oviti, in cunja z merzlo vodo tako namakovati, da je 
vedno mokra. 

VIL Poglavje. 

Pasji glad. 

Vzrok te bolezni se mora iskati v ojstrem želodčnem soku, 
ki želodec vedno draži in glad napravlja. 

V ti bolezni pes strašno veliko je. Več ko pa jé, medlejši 
postaja in bolj ob meso pride. Sledeče zdravilo ozdravlja 
pasji glad: 

Vzemi 2 kvintelca štupe školjskih ljupin, 

1 kvintelc jeklenih pil, 

% kvintelca štupe galganknih korenin, 
in dobro jih zmešaj. 
Te štupe dobiva pes 1 do 2 kvinteleov dvakrat na dan, 
in sicer zjutraj in zvečer. 
Ako si leto štupo neke dni rabil, in glad ne odjenjuje, se 
mora psu sledečega čistivnega zdravila dajati; 


Vzemi 1 skrupel lopatike, 
2 skrupia bljuvne soli: 
% skrupia gjumberjovih korenin, 
jih stolci v štupo in dobro zmešaj. 
Takšen del se da majhnemu, dvojni del srednjemu in trojni 
del velkému psu. 

VIII. Poglavje. 
Dremota. 

Dremota je čutnicna bolezin, ktera navadno izvira iz slabosti 
čutnie* Da se ta bolezin ozdravi, je treba psa večkrat 
v merzli vodi kopati, in ga siliti, da se po prostem zraku 
pridno giblje* 

IX. Poglavje. 
Kašelj. 

Kašelj navadno izvira: 

a) Iz pljučnega vnetja, pri kterém se vnetje ni prav razdelilo, 
in po kterém kri in druge tekočine v pljučih zastajajo, 
in v njih vlerdine ali clo gnjijenje napravljajo. V tem primerleju 
se kašelj ne da ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih 
Je zastajajo in se gostijo, takrat se dajo razredkati, in potem 
tudi kaželj mine. 

b) Iz prehlajenja, kar se nar večkrat pripeti* Kašelj po premrazenju 
se ozdravlja s sledečim zdravilom: 
Vzemi 3 lote štupe sladkih korenin, 
3 lote štupe Janezovega semena, 
jih zmešaj z bezgovim sokom ali z medom v močic. 
Tega močica daješ trikrat na dan, dva kvintelca do enega 
lota naenkrat. 
Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih 
niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom : 

Vzemi 10 granov rudečega žvepla, 
1 iot amoniakovega gumeta, 
2 kvintelca salmiaka, 



«06 

2 lota arnikne stupe, 
2 lota kozlekovih korenin, 
jih v stupo zdrobi in z mličnim izlečkom v močic zmešaj. 
Tega močica se daje dvakrat na dan i ali 2 kvintelca po 
velikosti psa. Leta močie je sicer drag, vendar gotovo pomaga* 

X. Poglavje. 
Nahod. 

Nahod izvira iz prehlajenja. Psi, ki so vedno na cistern 
zraku in se veliko trudijo, malokrat zbolejo za nahodom: Podpazdnički 
in tisti, ki vedno pri gorki peci ležijo, so nahodu zlo 
podverženi. 

Pri ti bolezni pes veliko kašlja, in žlezasta voda so mu 
iz nosa cedi; klaveren postane in nič se mu ne poljubi. Zoper 
nahod je sledeče zdravilo hasnjivo: 

Vzemi 3 lote štupe sladkih korenin, 
3 lote brinjevih jagod, 
jih v stupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. 

Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali trikrat na dan, 
vsakikrat 1 ali dva kvitelca. 

XI. Poglavje. 
Driska. 

Driska izvira iz prehlajenja, iz premastne piee, iz kislega 
mleka i. t. d. Vendar tudi ojstri soki v črevah drisko napravijo. 


Ozdravlja se driska s sledečim zdravilom: Vzemi štupe 
tormentilnih korenin in daj 1 do 2 kvintelcov te štupe, po velikosti 
psa, dvakrat na dan, dokler driska ne neha. Namesto 
tormentile se tudi rabi 1 skrupel rabarbare zmešane z 2 skrupli 
magnezie, ktera mera mora pri večjih psih večja biti. 


XII. Poglavje. 
Zaperfje. 

Pri zapertju so dristlje poglavitno zdravilo. Dristlja, ki jo 
ima vsaki pri rokah, obstoji iz 1 kvintelca žajfe in 1 kvintelca 
soli, ki se v mlačni vodi raztopita. Leti raztoplini se prideneta 
2 kvintelca lanenega olja, in taksno dristljo dobiva pes 
vsake pol ure, dokler ne gre skoz njega. — Da se pa zgornje 
čreva, kterih dristlja ne doseže, bolj gibati začnejo, se 
daje psu dvakrat na dan 1 kvintelc glauberjove soli, raztopljene 
v vodi. 

Kedar je grizenje pridruženo zapertju, se mora imenovanim 
zdravilom pol kvintelca voženka primešati. Tudi gamilčna 
kuhovina, ki se napravi iz 2 periš gamilc in iz maselca vode, 
služi v pijačo in dristlje» 

XIII. Poglavje. 
Pasja kuga ali mor. 

Mor je čutnična bolezin, ki izvira iz zaslinjenega želodca 
in zaslinjenih črev* 

Znamnja te bolezni so: Pes se začne po udih tresti, postaja 
klaveren in tih, ljubi samoto, kaj malega jé in pozneje 
se nobene piče ne dotakne. Potem mu začne iz nosnic teči, 
zadnji konec života vedno slabejši prihaja in je slednjič popolnoma 
omertuden. Vendar se omertudenje križa ne najde pri 
vsili za morom bolnih psih; ampak nekteri z zadnjim koncom 
le omahujejo, in veliko slabost v njem razodevajo* O začetku 
bolezni se zapazi večkrat hudo zapertje in iz oči se neki 
gnoj vleče* 

Ako se koj od začetka bolezni sledeče zdravilo rabi, se 
bolezin vstavi in pes popolnoma ozdravi: 

Daj velkému psu 3 skrupie, srednjemu 2 skrupia, in majhnemu 
1 skrupel antimonovih jeter, po kterih se bo izbljuval* 
Naslednji dan daj zjutraj in zvečer, vsakikrat velkému psu 
1 lot, srednjemu 3 kvintelce in majhnemu psu 2 kvintelca glau



S08 

berjove soli na vodi, da dobro skoz njega žene. Ako takšna 
mera ne izčisti psa, se mu mora večja mera glauberjove soli 
dajati, da ga začne čistiti. Leta prisiljena driska mora 4 dni 
terpeti, kar se doseže , ako se dajanje glauberjove soli po 
potrebi ponavlja. 

Da se pes ložeje in hitreje izčisti, se mu mora, posebno 
kedar je zapert, sledeča dristlja vsake tri ure enkrat dati : Vzemi 
2 lota žajfe, in jo raztopi v dobrem polmaselcu vode, dodeni 
2 lota soli in pol lota lanenega olja. 

Da se slabosti v zadnjem koncu života v okom pride, se 
mora na obedveh ledjeh trak zavleči, ali pa hromasti konec 
s sledečim zdravilom zmivati: 

Vzemi 8 lotov kafrovca, 

2 lota salmiakovca, 

2 kvintelca tinkture španskih muh, 
in dobro jih zmešaj. 

XIV. Poglavje. 
Plomata glista, ali trakulja. 

Iz kterih vzrokov izvira plošnata glista, ne vemo #); tudi 
gotovih znamenj ne poznamo,, po kterih se ta glista v črevah 
naznanuje. Le toliko je gotovo, da pes, kteri to glisto ima, 
tudi pri nar redivniši piči medel ostane. Sledeče zdravila se 
zoper plošnaio glisto priporočajo : 

a) Vzemi 2 iota podleskovega semena, 

2 lota vratiča, 

2 lota cvetja tavžent rož, 
v štupo jih stolci, in z medom zmešaj, da močic dobiš. 

Tega močica se daje dvakrat na dan, in sicer po razni 
velikosti psa, 2, 3 do 4 kvintelcov5 ktera mera se nekoliko 
časa ponavlja. 

*) Po skušnjah drja. Haubuer in drja. Küchenmeister dobi pes trakuljo, kedar zalego tra« 
kulje, postavim z inesom ikrastega prašiča požre. 


b) Vzemi 1 lot vratiča, 
1 lot skamonia, 
ju stolci v štupo, in s 4 loti medu zmešaj* 
Tega močiea dobiva pes enkrat na dan po svoji velikosti 
1, ali iy2 ali 2 kvintelca. 

c) Vzemi 1 kvintelc pelinovega soka, 

1 kvintelc lopatike, 

1 kvintelc podleskovega semena. 

Leti leki se z vodo v pijačo napravijo , in takšno pijačo 
dobiva pes vsaki drugi dan. 
Nekteri terdijo, da so z oljem plošnato glisto odgnali. V ta 
namen se 4 lote Janenega ali laškega olja psu v gobec vlije. 

XV. Poglavje. 
Gliste v želodcu in črevah. 

Znamnja, po kterih se gliste naznanujejo, so sledeče: 
Pes je medel , ako ravno mu dovolj in dobro redivne piče 
daješ; včasi začne nanagloma stokati in po trebuhu grizti, tudi 
rad popada. Vendar gotovo znamnje je le, kedar gliste od 
psa z blatom vred gredo. 

Zdravila zoper gliste v želodcu in črevah so ravno tiste, 
ktere sim v poprejšnem poglavju zoper plošnato glisto omenil. 

XVI. Poglavje. 
Skernina. 

Skernina se naznanuje po bolečinah in mertudenju kakega 
uda, posebno nog. Skernina včasi bolno mesto zapusti in 
se na drugo doslej zdravo preseli. Izvira pa vecdel iz prehlajenja. 


Sledeče zdravilo je v skernini prav hasnjivo: 

Vzemi 1 lot amoniakovega gumeta, 

1% lota česna, 

1 lot stupe encianovih korenin, 

Doinafo Zivinozdravstvo. 14 


810 

vse dobro stolci in zmešaj, potem 1 lot žajfe dodeni , in iz 
tega testa 36 svalkov napravi* 
Vsaki dan dvakrat dobiva majhen pes t svalek? velik pan 
pa dva svalka na enkrat. 

XVII. Poglavje. 
Kerc. 

Pes, kterega kere zgrabi, šanta z bolno nogo nekoliko 
casa, ali jo clo ne postavlja na tla, dokler kere terpL Veasi 
vendar pes zdravo nogo od tal vzdigne in nekoliko časa gre 
ali skaklja, brez da bi jo na tla postavljal. Leta pasja navada 
se ne sme zmešati s kercom. 

Nar bolje zdravilo zoper kere je tole: Namazi sukneni 
kos s kafro, in s tem suknom ribaj bolno nogo trikrat na dan. 

XVIII. Poglavje. 
Grizenje. 

Grizenje, klanje ali kolika izvira veedel iz prehlajenja ali 
iz zapertja, po kterih vzrokih vetrovi v erevah zastajajo, jih 
napenjajo in take bolečine napravijo. Znamnja grizenja so 
sledeče: Pes veedel Jezi, se vije, stoka "m jeei, večkrat na 
trebuh pogleduje, in njegov život je napihnjen» 

Zoper grizenje se priporoča sledeče zdravilo : V niaselcu 
vode prekuhaj 2 periša gamilc, odcedi kuhovino in čakaj, da 
se ohladi. Potem vzemi 8 lotov te kuhovinc, ji prideni t loi 
laškega olja in to zmes daj bolnemu pvj. Iz te kuhovinc mu 
tudi dristljo napravi, kieri prideneš pol lota lanencga olja. 
Večjemu psu vlij dvojno mero imenovane zmesi v gobec. Ako 
je apoteka blizo, kupi pol lota voženka, in ga raztopi v 4 lotih 
vrele vode, kiera voda z voženkom vred se gamilčni kuhovini 
prilije. Dobro je tudi kuhovini pridjati 50 kapljic Hofmanovega 
tolaživnega cveta, in pri terdovratnem grizenju 
8 do 16 kapljic opiové tinkture; in dristlji se v slednjem pri— 
merleju pridenejo i grani kafre* 


Sil 

XIX. Poglavje. 
Steklina. 

Pasja steklina, na kteri psi, mačke, volkovi in lesice zbo-
Jejo, je neka posebna smcrtna bolezin, ktere naíoro še ne 
poznamo popolnoma. Leta bolezin napravi v truplu po nji 
pervotno bolne živine neki strup, ki se po vgrizu, pri kterém 
sline v rano pridejo in se s kervjo zmešajo, drugim živinam 
in tudi človeku vcepi. Ali tudi sline, ki kožo brez rane za~ 

denejo, strup vcepijo, ni gotovo. íz vcepljenega strupa se 
izcimi steklina deveti dan, včasi deveto nedelo, in včasi se 
pozneje. 

Poglavitni vzroki, iz ktcrih strašna bolezin izvira, so sledeči 
: Hudi in dolgi mraz , huda vročina, nagla prememba 
vročine in mraza. Torej stečejo \ «:, ki navadno pri vroči peci 
ležijo, in nategoma na mraz pridejo. Drugi vzrok je zavžitje 
obilnega in smerdljivega ali sploh spridenega mesa; pomanjkanje 
zdrave vode, ktero žejnega psa do mlake sili, da se je 
napije. Dostikrat pride steklina, kedar se psu brani po plemenu 
iti, ali kcdor se pes pri plemenu moti in draži. Torej je 
grozno škodljivo in nevarno, pse pri plemenu z merzlo vodo 
polivati , kakorsno ravnanje cel pasji organizem stresne in 
popači. Menda be drugi vzroki, kterih pa doslej ne vemo, 
steklino zbuditi zamorejo. 

Znamnja stekline so : Pes je manj prijazen, kakor navadno, 
je klaveren in se po samoti potika, noče jesti ne piti. Ušesa 
in rep pobesa, nič več ne laja, ampak le tuli ali renči, svojega 
gospodarja ne pozna, ali ga saj ne vboga, je len in dražljiv, 
krog sebe grize, kedar ga količke dražiš, le temne kraja ise 
brez da bi spal, in ako ga na svitlo silis, renči in se ti vstav-
Ija. Njegove oči so kalne in kermežljivc, in so zatisnjenc, 
kedar leži. Na vsako reč, ktera je pred njim, se togotno zažene, 
Kedar gre, stiska rep med noge, in včasi se po vsili 
udih tresti začne, kakor da bi ga ker č napadel. 

Imenovane znamnja najdeš pri psu v pervi dobi stekline, 
za ktero nastopi včasi v 12 ali 24 urah, včasi čez neke dni 
druga dobo, in ta je prava steklina. * V drugi dobi so imeno



812 

vane znamnja veliko strašnejše. Iz vedno odpertega gobca se 
cedijo obilne sline in višnelkast jezik iz gobca visi. Oči so 
rudeče in goreče, dlaka se setini, z zobmi škriplje; brez zavestja 
leia, vcasi naravnost, vcasi nakrižem in se ne pusti 
vstavljati. Zdravi psi se ga ogibajo, ne grejo k njeni in tudi 
ne lajajo nanj. Vsega se boji, in kar vidi ali doseči zamore, 
popada in grize. Vcasi na tla pade in se ves polomljen in 
oslaboten zopet vzdigne. Slednjič se stresne, pade in pogine. 
Leta doba lerpi 3 ali 4 dni, in lahko se prevdari, koliko strahu, 
nevarnosti in škode stekel pes napraviti zamore. 

Ime: pasja divjost, s k t eri m nekteri to bolezin zaznamovajo, 
ni primerno, ker je divjost le eno znamnje lete bolezni, 
in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. ATekteri stekli psi poprej 
poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe 
stekline. 

Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, kije strašna 
bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka 
druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno 
leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo* Torej 
je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake imenovanih 
znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali v kak 
varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče* 
Nobenemu ne svetovani, da bi steklega psa ozdravljati poskušah 
Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; 
verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku 
strašno smert naklučh Pes, ki se za steklega spozna, 
se mora koj pokončati. 

Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, 
in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in 
drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega 
je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje 
s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo 
odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom 
peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega 
poškodovanja svoje kože varovati; da se mora vselej, 
kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažith 


Rana po vgrizu steklega psa napravljena se mora, ako 
drugačne pomoci ni pri rokah, s seavnico sprali; potem se 
mora izrezati, to je, vse kože in vse meso, ktero bi vtegnil 
stekel pes z zobom ali s slino zadeti, se morajo cisto odrezati 
in iztrebiti* Tako pripravljena in očišena rana se s sledečim 
mazilom dobro dergne, z mazilom pokrije in potem 
zaveže: 

Vzemi l kvintelc stupe španskih muh, 

3 kvintelce terpentinovega olja, 

t lot loja, k t er ega pri ognju raztopiš, 
kedar se loj ohladi, ga vedno mešaj in mu pridevaj perva dva 
imenovana leka. 

Ako je rana cez 12 ur stara, ni dovolj, da jo izrežeš; 
ampak jo moraš tudi z razbeljenim železom žgati. Potem jo 
moraš na vse kraje izparati, po njenem robu rožiče nastaviti 
in tako kri. v ktero je že stekline strup zlezel, izsesati. Zdaj 
še le imenovano mazilo v rano vribaj, jo z mazilom pokri in 
zavezi. ,Psu pa bernjico na glavo obesi, da ne more rane 
lizati, sicer mu mazilo gobec in jezik razje. Kedar se pa 
očitna steklina pri psu pokaže, ga moraš koj pokončati. 

Se vec druzih zdravil se zoper pasjo steklino priporoča, 
kterih vendar nobeno ne pomaga gotovo, torej jih nočem imenovati; 
ampak le ponavljam, kar sim že rekel, namreč da se 
mora pes, pri kterim se steklina očitno pokaže 5 precej pokončati. 


Ker je mogoče, da tudi mleko in meso take krave, ktero 
je stekel pes vgriznil, steklino ali vodobojnost pri človeku 
napravi: je zavolj velike nevarnosti potrebno prepovedati takih 
reči prodajati ali zavživati. 

Dostavek. 
Zavolj važnosti te reči, hočem pridjati nekaj iz razpisa 

c. k. ministerstva notrajnih zadev 26. maja 1854, zastran 
tega, kako varovati, da živali ne stečejo in ljudje za steklino 
ne zbolc. 

Leta bolezni sc zna vneti, ne samo, ce stekle živali koga 
ukclejo, ako tudi ne do kervi; ampak ravno tako, cc one kožo 
poliznejo na takem mestu, kjer je odergnjena ali sicer ranjena, 
ali kjer je prav tanka, kakor na ustnicah ali žnahlih , potem 
tudi, ce se slina ali kri take živali dotakne do živega kože 
ondi, kjer je razpotena, ranjena ali slo tanka. Nasproti pa ni 
znano, da bi bil se kdaj kak človek stekel aavolj tega, ker 
ga je kak stekel človek vgriznil ali s slinami m penami oniazal; 
ali ker se ga je bil sicer kako na ravnost dotaknil. 

Vediti je treba, da se steklina ne ubrani nikakor s tem, 
ce se živali vzame, kakor pravijo, nekak červ,' če se žival 
žge z liubertovim ključom ; če se žveplene palčice de vaj o 
v vodo, s litero se žival napaja, i. t* d. 

Vsak gospodar od psa ali kake druge hišne živali je za 
blagor cele dežele dolžan paziti in si prizadevati kar more, 
da mu žival ne steče. Pomočki, s kierimi se steklina psov 
odvrača, so sledeči, in ker psi znajo steči v vsaki letni dobi, 
se ti pomočki nikdar ne smejo v nemar pustiti, namreč: 

1. 
Psom se mora dajati dovolj jesti in piti» 
2. 
Zlasti po leti ne smejo dobivati gnjile ali smerdljive kervi, 
niti takošnega mesa, masti ali takosne jedi sploh. 
3. 
Kruh, ki se jim pokladá jesti, ne sme biti ne nedopečen 
(premalo pečen) ne se gorak ali plesnjiv* Za pse je posebno 
dobro slani kruh* 
4. 
Skodje jim pioiinatorja jed, posebno pa poper in druge 
takosne začimbe in korenike v nji, ravno tako so jim 
škodljive vroče jedi. — Nasproti pa so kosti potrebna 
jed za pse» 
5. 
Zmiraj je treba gledati ^ da so psi snažni; treba jih je 
pridno česati, strigljati in prati. Kodrasti psi naj se saj 
dvakrat na leto ostrižejo. 
6» 
Po leti jih je pogostoma spusati v vodo , da po nji okoli 
plavajo. 

7. 
Njih hlevi (pesnice) se morajo velikokrat očistiti in s frisno 
slamo nasliljati. 

8. 
Po zimi naj se psi de vajo v lilevce dobro s slamo nasílané, 
da se pred mrazom, vetrom in mokroto obvarjejo, 
in vedno morajo imeli ciste vode za piti, na kar je ob 
hudem mrazu toliko bolj misliti, ker voda rada zmerzne. 
9. 
Škodljivo je za pse, če predolgo leže pod vročo pečjo 
ali tik nje, ali blizo ognja, ali clo na soncu, da jih sončni 
žarki na ravnost zadevajo. 
10. 
Ne smejo se psi iz nagajivosti dražiti ali huškati, tudi se 
jim ne sme piti braniti. Ce kdo po draženju ali šuntanju 
psov v skodo pride, zapade draživec kazni, ktera je v S» 392 
kazenskega zakonika postavljena. 
11. 
Po leti posebno potrebujejo psi ciste in zdrave vode; 
torej je treba skerbeti, da jim je nikdar ne pomanjkuje. 
12» Psi, 
kteri se gonijo ali pojajo, se morajo pustiti, da kmali 
po plemenu gredo* 

13. 
Nikoli naj se psi ne puste, da bi se dalj čas okoli vlačili, 
da nihče nanje ne pazi, ker tako zadobe priložnost se 
z druzimi pesmi ravsati, in iz tega postanejo sami hudi, in 
radi ujedajo; in ker od lakote in žeje žro in lokajo škod-
Ijive reči, sosebno pa zato, ker gospodar več ne more 
na svojega psa paziti. 
14. 
Pse, ki so hudi in radi kolejo, je treba priklepati na lanec; 
sploh pa se morajo tako deržati in čuvati, da ne 
morejo nikogar poškodovati. 
Ce se pa pri vsem tem zapazujejo na psu znamnja, da 
je bolan, treba je toliko skerbnejc nanj gledati in toliko previdneje 
z njim ravnati, ker utegne to biti začetek stekline, 
kiera se že berž iz pervega prijemlje. Zavoljo tega se mora 
neprenehoma čuti nad kikim psom, da ne more nikogar ujesti. 

Pod težko straiingo je prepovedano, otroke k takosnim 
psom pus at i. 

Ako prikazki bolezni postajajo ocilneji in nevarnisi, ako 
se opazi, da je pes klavern in merčen ali jezen, da se počasi 
iz enega na drugo mesto okoli vlači, da se skriva; zlasti pa, 
da se vede, kakor mu sicer ni bila navada, da se zoper ljudi, 


kterih je bil pred dobro vajen, hudo derži in da hoče popásti 
kar koli najde: naj se hitro, če še tudi vode pije, priklene na 
lanec (kelino), kterega ne more pregrizniti ; naj se kam zapre, 
in vsakdo naj se varje blizo ili, zakaj takrat ni vec dvombe, 
da bode kmali stekel. Samo do tega časa je dopušeno gospodarju, 
obderžati psa doma ali kje pri hiši, in tudi to samo 
tikrat, ee je hiša taka, da ima kam bolnega psa varno spraviti. 

Kedar nastanejo leti omenjeni prikazki in še popred, ako 
ni varnega mesta, kamor bi ga djali, mora gospodar ali kdor 
si drugi bodi, kteri zve za psa, zastran stekline nevarnega in 
sumljivega ali že steklega, ali za kako drugo takošno žival, pod 
najtežjim odgovorom pri tej priči to naznaniti tisti gosposki, 
ktera je v ravno tem mestu za varnost postavljena. Sicer je 
gospodar dolžan poverniti vso škodo, ktero stekle živali napravijo
» 

Ali steklina nima vselej takih znamenj, ki bi jo naprej naznanjale, 
marveč zna ona vstati tudi brez očitnih poprejšnih 
prikazkov. Zavolj tega in pa tudi za to, ker zna že stekel 
pes ali druga stekla žival v tistem kraju, kjer je, uiti, ali ker 
se utegne iz kacega druzega kraja pritepsti, bode potrebno 
poznati znamnja, kdaj stekloba naraša in kdaj je popolnoma 
vun udarila. Te znamnja pa so : 

Kedar steklost psa raste, takrat ima gobec penast, rudečovišnjeve 
farbe, nosnice smerkove, oko mu gleda plašno tje in 
sem, pozneje postaja motno, kermežljivo ali zalepljeno* Sope 
hitreje, glava mu je potuhnjena, viseča^ ali kviško vzdignjena 
ali tudi na stran zavita, in pri tem ima na čudno vižo hripav 
glas: gerdo laja in tuli. Ta posebna spremenitev glasa in 
lajanja je najimenitniše znamnje stekl osti* 

Jé in pije pes zdaj močno rad, zdaj pa zopet ne; zdaj 
ne mara pes za nikako jed, tudi za tisto ne, ktera mu je popred 
naj bolj dišala, zdaj bi pogoltnil in pohlastal poželjivo, 
če prav z velikim terplenjem celo tudi slamo, usnje, les, dlako 
in druge takošne reči, ki se ne dajo prebavati; in potem se 
začne zopet daviti, dokler vse iz sebe ne izmeče, — Pijače 
ali clo noče? ali jo pa tudi poželjivo poloka; ali dostikrat je 


ne spravi doli, ker ne more goltati* Zato se včasih komu 
zdi, da se lak pes boji vode, ali ni res, da bi se stekel pes 
vode bal, kakor se je doslej tu in tam po krivem mislilo. Zavolj 
tega tedaj, ker kak bolan pes se vodo serka ali loka, 
naj si nihče ne misli, da ne more biti stekel, ali da se steklina 
v njem ne more začeti. 

Sliši se pri psu nekako kruljenje v trebuhu, Uteri mu je 
oplahnil ali upadel, in pes se silno napenja, da bi kaj blata 
iz sebe spravil: ali malokrat kaj prav terdega od njega gre. 
Pozneje pa se samo ob sebi vlija neko kervavo gnojno in 
strašno smerdljivo blato. Poščiva le malo na enkrat in sicer 
seavniee večji del čiste kakor voda, včasih pa tudi kervave, 
in kedar šči, pogostoma se previva in tuli od bolečine. 

Potem zápuste stekle živali svoje, večjidel temno in hladno 
mesto, gobec se jim od bolečine trese, je na pol ali do dobrega 
stisnjen, včasi pa tudi zeva; glava jim omahne, rep visi 
ali ga pa stisnejo med noge, in tako gredo omahovaje in kakor 
z zlomljenim križom kamor si bodi; ali naravnost naprej, 
ali letajo tje okoli, včasi se tudi okoli verte; zdaj hitro, zdaj 
počasu kakor zlomljeni, prehodijo ceste, polja, pašnike, preplavajo 
tudi vodo, ali se ji umaknejo, ali se pred vodo ali 
sploh pred svetlimi rečmi nazaj obernejo, se včasih vstavijo, 
počepnejo, in se potem težavno zopet na noge skobacajo. 

Ali se pokazujejo vbogljivi in se radujejo in pri tem poiuhnjeno 
in iz nenade jedajo, ali napadajo razsajaje in tuleče 
ljudi in živali, ki so jim na poti ali jim nasproti pridejo, ali se 
razkačeno zaganjajo na vse, sosebno pa na pse in mačke in 
jih ujedajo. Potem taka stekla žival zopet proč leti, se zvija 
in obnaša, kakor je bilo popred rečeno; se poverne včasih 
nazaj domu, uteče zopet proč, in to uganja toliko casa, dokler 
nazadnje vsa ne obnemore in se skup ne zveme, in tako leže 
ali sede ujeda , kar ji blizo pride, z zadnjo močjo in s tako 
ihto, da si dostokrat pri tem zobe polomi. Celo, če bi ji kdo 
s sikolico vode nasproti siknil, hlastne z gobcom za curkom, 
svoje lastno telo oškodje, ako ji ni kerč popred čeljusti zvil. 


«18 

iti na zadnje ccrknc ali že čez 24 ur^ ali pa se le čez 
2 do 8 dni. 

Pri družili domačih živalih so poglavitne znamnja, da 
se jih sfekloba prijema, te, da žival postane klavcrna, plaha 
ali divja, da malo žre ali clo nic, navadno pije, da daje od sebe 
cudno hripav glas, iz Lierega se togo ta in razkačenost oznanujc, 
In da se jezno in sovražno vede zoper ljudi in reci, in 
ila jih skuša po svojem oškodovoti (ugrizniti, spraskati i. t. d») 

Lesice in volkovi, kedar stečejo, se več ne bojo ljudi, se 
približujejo iloveskim stanovaliseui , če iridi j!h lakota k tem 
ne primera, in ujedaj o ljudi in živino. 

Ker vsaka domača žival more biíi ujede iá od steklega 
psa ali druge stekle živali, ali pa okužena od njene sline, ko 
gospodar živinčeta nič za to ne ve: mora on, kakor hitro mu 
takošna žival zboli, na popred razložene perve znamnja pa-
ziti; žival, če se mu sumljiva vidi, od ljudi in živine ločiti in 
napraviti, da se bode primerno z njo ravnalo. Ce se pa zagledajo 
nevarnisi prikazki, mora se to brez odloga pod težkim 
odgovorom naznaniti gosposki, ktera je za varnost v kraju 
postavljena, in bolno žival naj da gospodar preči ali sam od 
sebe, ali po povelju gosposke ubiti. Ostro je prepovedano jesti 
mleko ali meso, kakor tudi rab,ti druge reči, ki pridejo od tacih 
sumljivih ali bolnih živali. Zna se samo po sebi, da je 
gospodar toliko bolj dolžan, brez odloga naznanilo varnostni 
gosposki poslati in svojo žival, bodi hi pes ali kaj druzega^ 
pobiti, kedar mu je znano, da bi bila ona od kake stekle živali 
uklana. 

Taksen pes, ki je zastran .stekline sumljiv, ali od stekline 
že bolan, ali kierega je kaka stekla žival ujedla, kakor 
tudi vsaka druga takosna žival, se pa samo takrat ima preči 
ubiti in kakor gre zakopati, če od tega psa ali od te živali, koli— 
Kor se more soditi, se ni bil noben človek ujeden. Ce je pa 
stekla ali zastran stekline sumljiva žival kacega človeka po


skodovaia, naj se samo žival, za ktero se ve, da je v resnici 
stekla, pokončaj tista žival pa, zastran ki ere se je le bati, da 


utegne biti stekla, naj se ne ubije prcci, temoč nanjo je treba 
z dostojno previdnostjo paziti, da se pokaze, ali je zares 
stekla ali ne, in samo kedar se zve za gotovo, da je stekla, 
takrat se mora pokončati. 

Ako zastran stekline sumljiva ali zares stekla zíval v kraju, 
kjer je, uide, ali če od kod drugod pride in se zapazi, naj 
se to v kraju in v okolici vsim na znanje da, da se mora 
vsakdo varovali. Kedar se kaj tacega prigodi, je treba posebno 
na otroke gledati. Pse in druge živali je treba pri hiši 
zaperte imeti. Žival pa, ki je »stekla ali zavolj stekline suniljiva, 
se mora uloviti in pri tem lovljenju s potrebno previdnostjo 
vsak pomagati; in ce se najde, da je ujeta žival zares 
stekla, treba je jo pobiti» Ako je pa žival samo stekline sum-
Ijiva, naj se ji, če je mogoče, nie ne stori, da se bode s potrebno 
previdnostjo se le nanjo pazilo in potem zvedilo, ali je 
stekla ali ne; in to ravnanje je toliko potrebnise, ker se še 
ne ve. ali je ona že poškodovala kacega človeka ali kako 
žival. Torej bode po vsakem \arnostna gosposka imela na 
tanko poprasevati, odkod je prišla žival? čigava je? ali je 
morda kacega človeka ali kako žival v kraju ali kje drugje 
popadla ali ranila? i. t. d. 

Y naznanilu^ ki se daje sosedstvu, naj se zraven tega 
pove, v kfero stran je žival usla, ali odkod se je privlekla; 
potem kake sorte, velikosti , farbe je in ktere druge znamnja 
ima na sebi, da se bode tudi v sosednih vaseh moglo na žival 
paziti in nesreči, kar se da, v okom priti. Ubita žival 
naj se s kožo vred na vstranskem mestu globoko v zemljo 
zakoplje; v vodo naj se nikakor ne meče. Pesnica ali pasja 
«tica, posodje, iz kterega je pes žerl in pil, če je leseno, slama 
in vse drugo, na čemur je ležal, in karkoli utegne od njegovih 
slin in pen omadežano bili, se mora sožgaii. Tla izbe 
ali hleva, v kierem je stekla žival bila, se morajo s kropom 
prepariti in s negašenim apnom ali z neizluganim pepelom 
očistiti. îiavno tako naj se očistijo spodnji deli izbnih ali 
hlcvovih sten, kolikor jih je bolna žival mogla doseči. Lance 
(ketina), na kterega je bila naklenjena, se mora preheliti, in 
ravno tako naj se dela s tistim orožjem5 s kterim je bila ubita» 


Tisíi, kterega je kaka stekline sumljiva ali zares stekla 
žival oškodovala, ali kterega se je tudi le slina take živali 
dotaknila, in uni, ko so mu na pomoc priskočili, si morajo na 
vso moč prizadjati, da se strup, ki je do telesa prišel, na 
mestu pokonča, in da se njegov prehod v kri ubrani, ali da 
ga saj le tako malo v kri prejde, da se ne more škodovati. 

Samo nagla pomoc v p ervem hipu more človeka rešiti. 


DODATEK. 


1. Kako se žilno bitje pri koiijeh in govedju opazuje. 
Pri vnetljivih boleznih je posebno važno, opazovali žilobitje 
ali bitje serca. Torej hočem o- kratkem razložiti, kako 
se pri konjeh in govedju leto opazovanje napraviti mora» 

Na rebra leve strani blizo pleč položi dlan in bos žilo— 
bitje natanko občutij. Vendar se mora zdravega živinčefa dobro 
poznati, da se od žilobitja bolnega lahko razloči, in potem 
razsodi ali je živinče zdravo ali bolno. Takšno opazovanje 
te uči, da sercovo bitje, ki se pri zdravem živinčetu komaj 
čuti, je pri bolnemu močno in se razločno zapazi. Pri zdravem 
konju vdarja serce v eni minuti po razločnem temperamentu 
48- do 54krat, pri mladem tudi večkrat; pri govedju 
le kakih 38- 46 krat. V vnetljivi bolezni vdarja pri konjeh 
70- do lOOkrat; pri govedju 60- do OOkrat, 

Po tem ko vnetje raste, tudi žilobitje terdeje postaja, ktero 
na dlanu bolj čutiš, in sčasoma tudi nagleje prihaja. Kedar 
se število žilobitja manjša, tudi bolezin odjenuje; torej iz žilo— 
bitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako pa žilobitje 
nevredjeno postaja in nektcre bitja izpadajo, to je, ako serce 
nekaj časa počiva namesto da bi vdarjalo, in pogrešaš enega 
ali dveh bitkov: je gotovo znamnje bližnje smerth Zakaj vnetje 
že prestopa v snet. 

2. Kako je puhati. 
Ker ni vselej zvedenega človeka pri rokah, ki zna pušati, 
hočem natanko povedali, kako je treba ravnati, kedar se 
konjem ali govedju puša* 


Žila, ktera se navadno odpre, da se iz nje kri izpusti, je 
vratna žila, ki na obeh straneh sapnika in požirala leži. Da 
se žila očitno vidi, in da se ne more zgrešiti, je treba krog 
vratu na njegovem spodnjem koncu vervico djati, jo toliko nategnili, 
da žile zateko in jo tako zavezati, da ne more odjenjati. 
Potem se konju ali govedju glava na kvisko derži, da 
se žila še bolj napne« Žila se navadno eno ped za glavo 
razpara. Ako je tukaj dolga dlaka, da se žila ne vidi natanko, 
jo je treba z vodo pomočiti, da se vleže in na kožo pritisne. 
Potem se oj.strina pičle tako na napeto žilo nastavi, da se 
podolgoma vanjo zaseka, kedar s kakim polcnčikom na pičlo 
vdaris. Kri se ne sme na tla spusati , sicer bi se ne vedlo, 
koliko da je odteče 5 ampak v pripravljeno posodo se mora 
vjeti. V la namen se v posodo poprej toliko vode vlije, kolikor 
lioees kervi izpustiti. Ma posodi se mora zaznam vati, 
dokle voda stoji; potem se voda iz posode izlije, in kri se 
iz žile tako teči pusti, da do narejenega znamnja stoji. Zdaj 
se vervica odveze in žila se zatisne, da kri teči neha. 

Žila se pa zatiska na sledečo vižo: Na sredi zareze se 
skoz oba roba kože igla \takne, ki se potem z nekimi dlakami 
stisneta. Dlake se vzamejo pri konjih iz grive, pri go~ 
vedju iz repr. Lete dlake se krog igle ovijejo, nategnejo in 
dobro zavežejo. Da zavozîanje ne odjenja, in kri zopet ne 
y-ačs.e teči, se mora več vozlov zaporedoma narediti; zakaj 
dlaka je ncxkretr.a in se lahko razpletle. Ccz neke dni se žila 
in koža nad njo zarasc in igla se iz kože potegne, 

3. 
Kako t\c usnje pod kožo vtakne, teloli in trak zavleče. 
Usnje pod kožo in zavlečeni trak imata skorej enako moč. 
Usnje pod kožo vtakniti je ložeje, kakor trak zavleči. Ker 
\endar nekícü od traka večjo pomoč pričakujejo in nanj bolj 
zaupajo: hočem tudi povedati, kako se trak zavleče. Poprej 
bom pa od usnja pod kožo govorih 
Usnje, ktero hočeš konju pod kožo vtakniti, moras takole 
pripravljati: Vzemi močnega in terdega usnja in izrezi iz njega 
okrog, ki je blizo 2 palca širok in tolarju skorej enak* Iz 
srede tega okroga izrezi manjši okrog, ki je palec in pol 


223 

širok, da dobiš plošnat obroč. Leta obroč se s kodeljo povsod 
ovije tako, da vsredi luknja ostane. Ovito kodeljo namoči s terpentinovim 
oljem, ali jo namazi z ojstro mažo, ali, kedar nimaš 
druzega, s sirovim maslom. Äko hočeš konju usnje vtakniti 
na persih, zgerbi podpersno kožo z levo roko in prerezi gerbo 
odzgoraj navzdol, da napraviš razparo blizo dva palca dolgo. 
Vendar pazi, da ne bodes pregloboko vrezal in mišice pod 
kožo razparal. Potem odlusi s perstmi kožo od mesa tako 
siroko, da usnje lahko pod odluseno kožo spraviš. Na leta 
pripravljeni prostor položi usnje. Tri dni pozneje, kakor si 
usnje pod kožo vtaknil, iztisni gnoj, ki se je pod kožo in krog 
usnja nabral, skoz luknjo in rano lepo obriši in osnaži. Odsehmal 
moraš gnoj vsálá dan iztiskati in kožo omivati. Cez 
12 ali 14 dni-se usnje izpotegne; ako se je pa koža nad 
usnjem toliko zarasla, da ga ni mogoče izpraviti, se mora koža 
toliko razparati, da se usnje vun spravi. Gnoj, ki se se v 
luknji nabira, je treba vsaki dan izilačiti, in rano z vodo dobro 
izprati. Potem se bo rana kmalo brez vsega zdravila zacelila. 
Na enako vižo se vtika usnje na plečih, na ledju, na 
zadnicah in na drugih mestih. 

Pri govedju se namesto usnja 'eloh takole rabi; Vzemi 
5 ali 6 ielohovih koreni» , jih K nitjo dobro zveži in en palec 
dolge pusti. Poterti ranparaj za en palec Ložo na podvratniku, 
jo navzdol sa «J paice s p^rstom od mesa odlupi, in vtakni 
v luknjo telohovi zveze!*. Sicer ia\naj z zavlečením iclohom 
ravno tako> kakor z usnjem pri konjeh. Wasi vendar se teloh 
tako dolgo pod kožo pusti, da se sam izvaii. 

Kdor hoče trak zavleči, naj takole ravna: Naj odsiriže 
od sukna kosec, ki je 1 čevelj dolg In I pcr.si širok, in n Í*j 
ga namaže s terpentinovim oljem na cbeh straneh. Potem 
se na perjih, na plečih, ra ksrVi f ti '-ploh tjc, kjer «e ima 
trak zavleče koža za en palec rh*'«Lo lazpara, in kake 4 palce 
nižeje se enaka razpara napra\i. Skoz lete dve razpari 
se spravi trak s pomočjo igle ali palčke* igla mora biti 
dovolj močna in \eliLa, da se skoz spodnjo zarezo pod 
kožo in skoz zgornjo zarezo izpod kože požene. V iglo, 
ktera tako pod kožo tiči, se trak vdenc in z iglo vred 


224 

skoz kožo toliko potegne«, da na obeh koncih enaka dela 
traka zunaj kože ostaneta. Zdaj se igla proč dene in 
trakova konca se ali sošijeta ali zvežeta* Kdor nima jeklene 
igle, naj se lesene palcice poslúži, ktera je za perst debela, 
okrogla, gladka in na enem koncu špičasta. Taksna igla se 
skoz zarezi presune, potem se na špičasti konec palcice pripravljeni 
trak dobro priveze, in paičica se s trakom vred nazaj 
potegne. Zdaj se trakovi konci, kakor sim rekel, zvežejo. 
Čez tri dni se trak tako premakne, da pride kos, ki je bil 
doslej pod kožo, izpod kože, in tako se vsaki dan zanaprej 
ravna. Gnoj, ki izpod kože teče, se mora vsaki dan s trakom 
vred zmivati. Čez 12 ali 14 dni se trak proč verze in rana 
se z vodo zmiva, dokler ni popolnoma zaceljena. Ako bi se 
v trak toliko gnoja vsedlo, da bi ga ne bilo mogoče premikati, 
ga je treba proč vreči in z novim namestiti. 

Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, 
in odtod izvira nemško ime: Zimnati trak. Ranjeno mesto se 
gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je 
vendar sukneni trak bolj pripraven , torej ga jez višeje cenim 
od žime. 

4. Kako je treba jagnjeta rezati. 
V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so se le 14 dni stare, 
v nekterih ne pred dokončanim sestim tednom. Nekteri gospodarji 
terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso 
pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši 
zrasejo. 
Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara 
mošnja po podolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma 
iztisneta in odrežeta. Kedar je pa jagnje že 6 tednov 
staro, se mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, 
in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem 
odreže. Kri, ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in rana 
skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli* 
Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz 
in prevezi z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca 
posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta« 


«85 

Naj se rezanje na pervo ali drugo vižo opravlja, vselej 
je treba, da se rezane jagnjeta vsaki dan v vodo gonijo, in 
rana v vodi namakva. Po takšnem ravnanju se rana lepo 
spira in snaži, in vnetju se v okom pride. Zakaj po rezanju 
vnetje rado pritisne in je včasi tako hudo, da jagnje pokonča. 
Kedar se pa jagnje koj drugi dan po rezanju, in potem vsak 
naslednji dan v vodo žene, se nk nobenega vnetja bati. 

5. Kako se kozli režejo. 
Ako kozel ni več za pleme, ga je treba rezati, sicer njegovo 
meso ni dobro za hrano. Ako pa rezanega kozla nekoliko 
časa pitaš, postane njegovo meso bolj mehko in zgubi 
zoperni kozlovi okus, in je tako dobro, kakor kozje meso. 
Rezani kozel, kterega dobro pitaš, tudi mast dela, in ti je 
bode kakih 10 liber dal. 
Kozli se navadno režejo, ker se jim mošnja nad jajci dobro 
preveže in, kedar sta se jajca posušila, se mošnja odreže. 
^akšno rezanje vendar velike in dolgo terpeče bolečine živinčetu 
napravi, po kterih zlo oslabi in ob meso pride. Torej je 
koristniše kozla na sledečo vižo rezati, pri kteri kozel le neke 
dni z zadnjima nogama leseno hodi, in potem zdrav in vesel 
postane. 
Dlaka na mošnji se cisto ostriže, potem se eno jajce navzdol 
potisne in napeta koža na njem se razpara. Razpara 
mora pa tako velika biti, da gre jajce lahko skoz njo. Kedar 
jajce prosto leži, se mora vez, která od jajcove špice do semenove 
vervicc seže, blizo vervice odrezati, in semenova 
vervica se nad jajcom z motozom dobro preveže. Zdaj se 
vervica med motozom in jajcom prereže in jajce odpravi* Motozovi 
konci se morajo tudi, kar je mogoče gladko porezati; 
vendar ne toliko, da bi se vozel odvczati vtegnil. Ravno tako 
se drugo jajce odpravi, in potem se rana z merzlo vodo lepo 
izpere. Kedar je to opravljeno, ni druzega nič potrebno, kakor 
da se rana z vodo večkrat zmiva in gnoja snaži. 

Pazha. Na enako vižo se režejo žebci, biki in merjasci. Ker je vendar rezanje vsake sorto 

živine težavno in nevarno, ako rezar ni dobro üurjen, so rezanje rajše zvedenemu 

niozu pripuaa. 

Domače Živinozdravstvo«

 15 


326 

6. Kakó se vstavlja kervotok k frisue rane, 
Kervotok iz kake nove rane se vstavlja na dvojo vižo : 
ali s tem, da se raztergana žila spodveže in tako njena Juk-» 
nja zamaši; ali s tem, da se odperta žila stisne in tako zatisne 
ali zamaši. Vendar ste obe viži za vsakdanjo rabo težavne 
in za kmetovavca malo pripravne. Torej hočem nasvetovati 
ložeje sredstvo zoper kervotok , in to je purhavka, od ktere 
sim že v X. poglavju štirnajstega razdelka govoril, in ktero 
sim popisal. 

Kedar iz rane kri močno teče, se mora poiskati mesto, 
na kterém je žila pretergana ali prerezana, in kosec purhavke, 
ki se v rano pripravno vleže, se mora na žilno luknjo pritisniti, 
Ako ni mogoče najti žilne luknje, se mora cela rana s purhavko 
napolniti in zamašiti, pri kierem ravnanju bo purhavka 
gotovo tudi na žiljno luknjo prišla, Kedar je takšna rana na nogi 
ali kakem drugem telesnem delu, kteri se lahko poveže: se 
napravi za dlan široka povez, která purhavko na rani deržh 
Kjer se pa rana povezati ne da, se mora purhavka z roko 
tako dolgo na rano tišati, dokler kri teči ne jenja. Vrano zabasana 
purhavka se tako dolgo v rani pusti, dokler je gnoj ne izpahne, 
kar se navadno tretji dan zgodi. Ako purhavko prej iz rane 
potegneš, zopet zbudiš kervotok. Poveza se mora čez 6 ur 
odvezati, sicer bi na rano pritiskala, vnetje podpirala in več 
škode kakor koristi napravila, 

7. Koko se razbeljeno železo rabi. 
Razbeljeno železo se rabi v mnogoversten namen: Z njim 
se ali kri vstavlja, ali divje meso in drugi zrastki požigajo, 
ali se bolezin iz noirajnih delov na zunajne vabi. 

v 

Železo, ktero v takšni namen rabiš, mora biti take postave, 
da z njim lahko prideš do tistega dela, kterega hočeš 
žgati; potem mora biti dobro vglajeno in opiljeno, da ne praska 
in draži. Zatorej je treba razbeljeno železo pred rabo 
po kakem lesu nekoliko podergniti, da skaje odpadejo, ali se 
k železu gladko pritisnejo» 


n? 

Železo do belega razbeljeno v trenutku vse razžge, česar 
se dotakne in napravi debelo hrasto, ktera spodej ležeče dele 
varje* Pod leto hrasto ni hudega vnetja. Rudeče razbeljeno 
železo napravi tanjšo hrasto in pod njo hujše vnetje; rujavo 
razbeljeno železo se dalj alj manj časa rabi in potem napravi 
bolj ali manj debelo hrasto, in vnetje, ktero se po dolgosti 
rab© ravna, 

8. Kako se morajo kooji podkovati. 
Podkovanje konj kovač oskerbuje; le včasi se podkov 
s kakim žebljom koj doma priterdh Vendar je kmetovavcu 
koristno vediti, kako se mora kopito za podkovanje priprav-
Ijati, in kako je treba podkov strojili, da se kopito ne popači* 

Kedar je poiiosena podkev odtergana, se mora od kopita 
toliko otrebiti, kolikor je natora odločlia, da kopito svojo po« 
stavo zopet zadobh Kar je terdnega in zdravega, mora pa 
ostati. Od strele se le tisto odreže, kar je izeepljenega in 
mertvega; kotne zagojzde se ne smejo odrezovati ali izrezovati, 
sicer noga vso svojo moč zgubi. Temu nasproti veliko 
kovačev ravna, ki ne pomislijo, da, kedar je dila pretanka, 
konj, ki na kak kamen ali kako drugo terdo in špičasto reč 
stopi, tisk veliko hujše občuti, kakor takrat, kedar ima 
močno dilo. 

Podkev se mora na naklu popolnoma ravna izkovati, da 
ona, ako jo na ravno dilo položiš, jo na vseh krajeh popolnoma 
pokriva, da se nikjer med dilo in podkevjo skoz ne vidi, 

Kedar je kopito porezano in mertev rog od dile in strele 
odločen, se mora še popiliti. Potem naj kovae dobro prevdari, 
ali je kopito konjevi nogi in njegovi rabi pripravno ali 
ne. Po velikosti in postavi noge se mora zdaj podkev 
izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po pod« 
kvi nogo porezati. Takšno ravnanje naravno postavo noge 
popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo na sprednjih stranih 
podkve bolj naprej, in na zadnjih stranili bolj nazaj nagnjene 
biti; žeblji ne smejo predebeli biti, sicer se rožna 
stena preveč razcepi in pokvari. 


888 

9. Kako uši pri konjih in govedju pokončati. 
UŠi se navadno najdejo pri izstradanih in takih konjih, ki 
po dolgi bolezni hirajo. Iz enakih vzrokov se tudi pri go» 
vedju uši vgnjezdijo. Ušivo živinée se mora narpoprej do~ 
bro kermiti in gleštati, potem ga je treba z mažo živega 
srebra mazati, která maža se napravi, ako se en del živega 
srebra s 4 deli sala v persteni ali stekleni posodi tako dolgo 
meša in riba, da živega srebra nič vec ni viditi, in da maža 
rujava postane. Nekoliko te maže se z leseno žličico na 
dlako namaže in potem s slamo v kožo vriba. Leta maža 
uši v 12 urah pokonča, potem jo je treba z gorko vodo in 
z žajfo omiti in od kože spraviti. 

V Novicah, leta 1854, stran 281, se priporočaj e olje, kakor 
nar boljši pomoček za ušivo živino s sledečimi besedami : 
To nam spet poterdi kmetovavec, ki je tri ušive govede le 
enkrat zvečer z oljem dobro namazal (v kožo vribal), in 
drugo jutro, ko se je olje posušilo, jih je dobro oštrigljal in 
očesal; ves merčes je poginil. Vsako olje je za to dobro, 
in kakor smo že enkrat rekli, je brez vse nevarnosti za 
zdravje živine« 

10. 
Kako govedje in konje mesožretnih (bomaskih) muh 
varovati. 
Mesožretne muhe, ktere Rohvels bomatiške muhe imenuje, 
se redko nahajajo; vendar se včasi, sosebno na močirjeh najdejo* 
Lete muhe so govedju in konjem zlo nevarne in jih 
clo umorijo; vendar ne s sisalom, s kterim jih ranijo, ampak 
s tem, da živina takšno muho včasi požre. Bomaške muhe 
so še enkrat tako velike kakor navadne domače muhe, so po 
svoji postavi mesnim muham, ki včasi po izbah brenčijo, podobne 
in višnjeve barve* Takšna muha nadlegova živino, in 
jo grize* Torej si živina prizadeva muho odpoditi, in ako jo 
na nobeno drugo vižo ne more doseči, jo z jezikom oblizne 
in lahko požre. Včasi jo pa s travo vred na pašniku zgrabi 
in požre. Od požrete muhe se pa velki želodec vname, ktero 
vnetje že čez dve uri v snet prestopi in živinčc umori. Da 


«29 

je bomaška muha živinče pokončala, se je pri raztelesevanju 
mertvega živinceía že večkrat dokazalo* 

Edino sredstvo, leto muho od živine odganjati , je tole: 
Vzemi 2 lota kolokvinte in 4 lote galuna in jih zavri v bokalu 
vode* Leto kuhovino vlij v škaf vode in dobro zmešaj. V leto 
vodo se pomakova goba, in z gobo se živina poverimo omije ; 
bolj pomočijo se tiste mesta života, kjer je malo ali nic dlake. 
Takšno ravnanje je sicer težavno in dolgočasno; vendar ti 
obilno povračuje stroške in trud, ako le eno živinče s tem 
smcrti rešiš. 

Kcdar kak konj ali kako govedje bomaško muho požre, 
postane klaverno in se pico ne dotakne; njegove ušesa so 
zdaj merzle zdaj gorke ; glavo pobesi ali na trebuh pogleduje; 
dlaka se šetini, koža je merzla in žilobiíje cez dalje bolj hitro 
in terdo prihaja. Sčasoma postaja sapa bolj nagla in težka, 
lakotnice hujše b i j e j o in živinče kmalo pogine. Nektere živinčeta 
se koj vležejo in nie več ne vstanejo. Kakor hitro imenovane 
znamnja zapaziš, moraš živinčetu vsake pol ure dober 
maselc frišnega mleka, kterému je rumenjak dveh jajc prime-
šan, v gobec vlivati, kakoršno ravnanje živinče včasi smerti reši. 

Bomaška muha se navadno prikazuje v juniju in juliju 

o hudi vročini in suši, In po deževni plohi zopet zgine* 
11. Kako se bolhe od psov odpravljajo. 
Bolhe psa včasi grozno terpinčijo, posebno takega, kterega 
malokdaj snažiš, kterému ne napravljaš novega ležiša od časa 
do casa; ali kterega ne kertačiš in kopljcš pogosto. Dobro 
sredstvo je sledeče, s k t erim se bolhe odpravljajo: Dva lota 
kolokvinte kuhaj v poliču vode in s kuhovino pridno omivaj 
psa. Takšno ravnanje se ponavlja, dokler ne poginejo bolhe, 
jelene orehove lušine se na enako vižo rabijo in bolhe pokončajo. 
Kterému ni predrago, naj si kupi štupe zoper merčeše 
(Insekten-Pulver) v apoteki, in naj z njo psa redko 
potrese. Kmalo bojo vse bolhe zginile. 

12. Kako ravnati, kedar krave ob mleko pridejo. 
Vzroki, po kterih krava ob mleko pride, so mnogosortni. 
Te je treba poznati, da se odpravljajo* 


fiSO 

Včasi ima krava oslabljen želodec, kar se iz tega poznada 
ona le pomaleni ali clo nie ne žre; da ne prežvekje; da 
le poredkoma blato od nje gre in leto kislo in gnjilo smerdi; 
da ima žležast gobec in nečeden jezik* Leti kravi dajaj tri 
dni zaporedoma, vsaki dan zjutraj na tešče, naenkrat 8 lotov 
glauberjove soli na vodi, in potem 10 ali 12 dni dolgo, vsaki 
dan zjutraj in zvečer sledečega zdravila. 

Vzemi 12 lotov naribane hrastove skorje, 

12 lotov stolčenega kuma, 

16 lotov zdrobljenih encianovih korenin, 
dobro skúpej zmešaj, v 24 enakih delov razdeli, in sleherni 
del v maselcu vode kravi v gobec vlij. 

Ce pa krava nanagloma ob mleko pride, brez da bi posebno 
bolna bila, se ji sledeči lek daje: Vzemi kuma, janeža 
in stupe kolmežovih korenin, od vsacega 8 lotov; domače soli 
in žvepljenega cveta, od vsacega 2 lota. Vse leto se skúpej 
z nekoliko vode smeša, in dvakrat na dan po dve žlice 
kravi daje. 

Včasi krava na pasi ali v klaji take zeliša dobi, po kterih 
se ji mleko posuši, postavim: Trubeliko, kervavi mleček, 
peteršelj, vsedobro. V tem primerieju je treba skerbeti, da 
krava nikdar več do takih želiš ne pride, in da se rabijo potrebne 
zdravila, kedar morebiti krava boleha* 

Včasi je tudi kravarica kriva, da krava ob mleko pride, 
ker je ne molze prav ali pa premalo* Na tem, da se kravje 
vime vselej čisto izmolze , je veliko ležeče. V Svájci takole 
molzejo: Kravje vime pred molzenjem z mlačno vodo vmivajo. 
Kedar je vime vmito, ga molzica z obema rokama mane, da 
se vodeno in mastno mleko zmeša. To tolikrát storijo, koli— 
korkrat je treba, da se vse mleko izmolze* 

13. 
Kako ravnati, kedar je mleko vlečljivo in vsiljeno. 
Poleti o hudi vročini se mleko kravam v vimenu popači. 
Večkrat je kisla klaja tega kriva; pa tudi izvira iz oslabljenega 
želodca ali bolnega vimena. Kako je treba v teh primerlejih 
ravnati, je že znano» Ce se pa mleko v vimenu vsiri, 
se mora varno in prav rahlo po štirikrat na dan izmolsti in 


vime večkrat z žajfenco umivati, in zvečer se cizeji z nekirtt 

mazilom, ki se iz cerne žajfe in nekoliko masti napravi, po


mažejo* 

Ako je krava tacega plemena, da se ji mleko večkrat 

v vimena zasiri, kar se starim kravam rado zgodi, se mora 

krava mesarju dati. 

14. Kako ravnati, kedar je mleko višnjevo. 
Včasi se na smetani manj ali več višnjevih lis zapazi, 
ktere se večkrat razširijo, in celo smetano pokrijejo,* tudi se 
v mleko potegnejo, da vse višnjevo postane* 
V tem primerleju je narprej treba zvediti, ali višnjevo 
mleko od krave pride, ali je od višnjevih živalic barvano, ki 
se v neizrečeni veliki množici v mleku zarede? Če je mleko 
od živalic višnjevo, zgubi leto barvo, kedar se živalice na 
mleku posnemejo; in vsako mleko postane višnjevo, de se 
mu od unega kaj pridene, ker se živalice v njem zarede. Če 
je pa mleko od kake krave višnjevo, se mora ena žlica kuma 
stolci in štupa v pol maselca vode djati, in kravi v gobec vliti. 
Tako ravnaj vsaki da enkrat, dokler krava višnjevo mleko 
daje. Ako je višnjevo mleko od več krav skúpej zmolzeno, 
se mora vsaka krava v posebno posodo molsti, da se zve, od 
ktere pride višnjevo mleko. 
Včasi vendar so posodbe, v kterih mleko stoji, ali je 
hram, v kterém se mleko hrani, vzrok višnjeve barve. Torej 
se morajo posodbe pridno izmivati, in na sonce postavljati, 
da se osušijo. Hram se more večkrat odpreti in prezračiti, 
da vlažni zrak iz njega izpuhti , in da mleko ali druge reči, 
ki so v hramu, ne plesnejo. 

15. Kako se grenkota iz» mleka odpravi. 
Ako mleko ali sirovo maslo ni sladkega okusa, se težko 
v dnar spravi; slabo sirovo maslo se tudi domačim ljudem 
ne prileze in jim dostikrat želodec popači. Torej morajo gospodinje 
skerbeti in si prizadevali, da napravljajo okusno sirovo 
maslo. K tem se potrebuje dobrega mleka in umnega ravnanja 
z mlekom. 


83t 

Iz grenkega mleka se dela grenko maslo, Grenko mleko 
pa večdel odtod pride, ce je krava kake grenke melisa žerla, 
postavim: pelin, vratič, grenko ali močirno deteljo, stir, poljski mleček, 
poljski ženof itd. Po divjem česnu, ianeni presi, plesnjivi slami 
in po nekterih drugih zeliših mleko večkrat tudi smerdu Nar 
večkrat pa krave takrat grenko mleko dajo, kedar imajo kako 
bolezin na jetrih, zlasti takrat, kedar imajo zlatenco, od ktere 
mleko rumeno in od primešanega žolča tudi grenko postane. 
Tukaj se pomaga narpoprej, če se kravam dobre in kedar je 
mogoče, zelene klaje, in zdrave vode piti daje, Kazun tega 
jim pa tudi naslednji lek pomaga: Vzemi 2 lota štupe encianovih 
korenin in 8 lotov grenke soli. Ta zmes se da kravi 
na klaji, ali se ji pa z mlačno vodo zmešana v gobec vlije. 
To ravnanje se mora več dni zaporedoma ponavljati, da se 
živinčetu bolezin odpravi. 

Ako se mleko hrani v zatuhlém hramu; ako se v tem 
hramu tobak puha ali več ljudi v njem spi; ako se v hramu 
ribje salo v svičavo žge: tudi dobi mleko slab in grenek okus. 
Gospodinja, kiera hoče sladko in sirovo maslo delati, mora 
narprej za snažnost posode skcrbeti. Kjer snažnosti ni , je 
vse drugo zastonj; potem mora hraniti mleko poleti v hladnem, 
pozimi v srednjo toplem hramu. Ce je prevroče in če je premraz, 
bo mleko le malo in slabe smetane naredilo. Silno veliko 
je na tem ležeče, da se mleko o pravem času in prav 
posname. V 18 ali saj v 24 urah naj se posname, da se 
preveč ne skisa in pogubi. Pri manjših kmetijah je pa poglavitna 
reč, da se smetana nespridena tako dolgo obderži, dokler 
se je toliko vkup spravi, kolikor je je k vmedenju potreba. 
Napčno je novo smetano k stari, ali današnjo k včirajšni dajati. 
Ravno nasprotno se mora ravnati : Dem današnjo smetano 
v čedno posodo, in potem ji včerajšnjo smetano z žlico 
pridevaj, in oboji dobro zmešaj. Tako naj se ravna vsaki dan, da 
se zmiraj stara smetana, vendar brez vode pod njo nabrane, 
k novi v posebno posodo deva in vselej dobro premeša. 

16. Kako je treba ovce zaznamovati 
Da se ovce, ki se na občnem pašniku pasejo, lahko 
razločijo, in da med gospodarji ne postanejo prepiri, jih je 


S33 

treba zaznamvati. Vendar večdol barv, kterc se v ta namen 
rabijo, poškodje volno, ktero zadene, kar gospodarju, ki ima veliko 
ovac, veliko skodo napravi. Sledeča barva se priporoča, ker 
iz volne ne zgine, in se vendar z žajfnico lahko izmije tako, 
da barvana volna ne gre v zgubo. 

Vzemi 2 lota katrana in pol libre loja, ju razstopi na žerjavci, 
in ima primešaj, kedar se raztoplina zopet terditi 
začne, toliko oglovcovega prahu, kolikor ga je potreba, da 
zmes pravo černino zadobi, 

17. Vraže in mazilarije. 
Vraže in mazilarije še dan današnji spravijo kmetovavca 
ob maisiktero lepo živinče, ker je on tako lahkoveren, da 
sladkim besedam in širokoustnim obljubam verjame, in ker se 
slepih in nepoštenih ljudi dovolj najde, ki njegovo lahkovernost 
v zlo obračajo, in v njegovo škodo svojo mošnjo napolnujejo. 
Nekteri kmetovavci še z mi raj na copernije verjejo, 
in raj š e sleparjem, kakor modrim in poštenim možem verjamejo; 
nekteri se od sleparjev pregovoriti pustijo, da je bolnemu 
živinčetu narejeno, in sterganega in neznanega sleparja, 
ki sam sebi pomagati ne more, za tistega vedeža deržijo, 
kterému Bog vsim drugim ljudem skrite reci oznanuje« (Je se clo 
včasi primeri, da kako živinče, s kterim je slepar svoje pregrešne 
burke vganjal, samo od sebe ozdravi, mislijo ogoljufani 
ljudje, da je ta slepar edini pomočnik, kterega posebno 
živinozdravniki iz nevošljivosti preganjajo, 

Nekteri kmetovavci, ki so dovolj pametni in v keršanskem 
nauku poduceni, da na copernije ne verjejo, vendar rajše izročujejo 
svojo bolno živino tako imenovanemu živinskemu 
arcatu, ali kakemu kovaču, ali pastirju, ali konjodercu , kakor 
učenemu in izurjenemu živinozdravniku. S tem ne terdim, da 
bi je une osebe nikdar ne zadele in nobene bolezni ne ozdravile; 
gotovo je vendar, da jim navadno spodleti, in da vee 
popačijo kakor popravijo. In to ne more drugači biti, zakaj 
ozdravljanje bolezni je težka umetnost, in kdor hoče srečno 
ozdravljati, mora naglo bolezin spoznati, mora poznati zdravila, 
ktere v ti bolezni pomagajo; mora sploh vediü, kakšne 


234 

lastnosti ima to ali uno zdravilo, in kakšno moc vsaktero zdra« 
vilo v živinskem truplu razodeva* Kako more človek, ki raznih 
zvunajnih in znotrajnih del trupla ne pozna; ki ne ve, 
kako djanje je slehernemu delu od stvarnika odločeno, bolezin 
spoznati in jo ozdravljati? Kako more pravo zdravilo nasvetovati, 
ker le nektere, in te večdel le po imenu pozna? 
ker ne ve, kaj te zdravila v truplu načinijo, ktere dele trupla 
nar hujše in rajse zgrabljajo, in kake nasledke v sicer zdravih 
delih zapušajo? 

Tukaj hočem le nektere napake omeniti, ktere mazilarji 
navadno uganjajo, in s kterimi zdravje živine podkopljujejo in 
kmetovavcu škodo napravljajo* S tem upam saj nekterim kmelovavcam 
oči odpreti in jih o pravem času svariti, da ne bojo 
prepozno svoje lahkovernosti ožalovali. 

Nekteri sleparji vlivajo zdravila skoz nosnice, in terdijo 
da takšno ravnanje bolj zda, kakor zdravila skoz gobec dajati* 

- Jaz vendar pravim P da je to ravnanje napčno in nevarno. 
Zakaj živina ima nos, kakor človek zato, da skoz njega diha; 
ie z gobcom živina požira klajo in zdravilo. Požreto zdravilo 
gre po gerlu o želodec in iz želodca v kri, ktero boljša 
iti tako živino ozdravlja. Skoz nosnice gre le sapa v sapnik 
KI pluča. Vsakdanja skušnja nas pa uči, da nas hud kašelj 
žene, in da se človek in živina lahko zaduši, ako kapljica 
vode, ali kaka drobtinca jedil v sapnik pride, in nazaj noče. 
Nekteri kovači in mazilarji prederajo konjem neko sli— 
njivko, ktera je, kakor kvasijo, vzrok mnogih bolezen» Takšno 
ravnanje vendar naznanuje grozno nevednost, kar bom koj 
dokazal. Slinjivke namreč so neke žleze, ktere za čeljustima 
tam, kjer se vrat začne, ležijo* Lete žleze so nekoliko po« 
višane čez okoljšino, vendar v nekterih boleznih zateko in se 
očitno vidijo. Njih namen je sline iz kervi v gobec spušati, 
da se pri žvckanju s pičo mešajo* Ako te žleze izrežeš, se 
sline ne morejo več mešati s pičo in potem oslabuje prebav-
Ijanje; iz slabega prebavljanja pa izvira mnogo bolezen. 

Da bi pa slinjivke iztrebili, razparajo nekteri kožo nad 
temi žlezami j žleze skoz zareze potegnejo in jih odrežejo; 


t35 

nekteri vzamejo kleše, mečkajo in stiskajo ž njimi žleze* Raz~ 
dražene žleze se potem vnamejo, ognojijo in dostikrat neo~ 
zdravljive vgnjide napravijo, 

Nekteri mazilarji ozdravljajo očesne bolezni s tem, da 
neko hrustancasto mišico v notrajnem kotu očesa, ktera cez 
celo oko seže in je od Boga stvarjena, da škodljive reci iz 
očesa spravlja, izrežejo. Iz tega se vidi, kako nespametno in 
pregrešno je leto ravnanje. 

Pri očesnih boleznih imajo mazilarji še drugo napako, 
s ktero se ponosujejo, in ktero imenujejo odpravljanje mišk. 
Odpravljajo pa miške takole: Na vsaki strani nosa leži ena 
mišica, ktera je za palec široka in stvarjena, da nosnice razširja. 
Kedar je kako oko bolno, prerežejo mazilarji dotično 
mišico pri nosu in je nekoliko odrežejo. Takšno obrezanje 
mizice mora po mnenju nevednežev oko ozdravljati. — Ali 
leta mišica ni v nobeni zvezi z očesom, torej ne more biti 
vzrok ne očesne bolezni, ne očesnega ozdravljenja. 

V gobcu pod jezikom sta dva pokrovčka, kaki leči zlo 
podobna, ktera pokrivata dve cevki za sline, da bi jih jedilo 
ali kaj druzega ne zamašilo. Nekteri mazilarji pa menijo, da 
ta pokrovčka konje pri zobanju zaverata, in ju torej porežejo. 
Da je to porezanje pokrovčkov napčno in škodljivo, se razume 
iz njunega namena. 

Druga ravno tako skd olj i va napaka je izrezanje mehurčka 
iz otekle noge. Konj ima namreč na zadnji strani beneeljnovega 
člena neko majheno roženo bradovico. Leto bradovico 
mazilar prereže in potegne skoz zarezo nekoliko piskračastega 
tkanja, ktero odreže in terdi, da je mehurček odrezal. Po 
takšni operácii, ktera le brezumno in ljuto djanje razodeva, 
hočejo mazilarji oteklino odpravljati. 

Pri kraku ali pri otiski v benceljnovem členu prerežejo 
nekteri mazilarji nad členom na znotrajni strani žilo, ktero 
dosežejo, in ktera kri nazaj k sercu vodi, in menijo, da so 
kervotok v člen s tem vstavili. Ali motijo se popolnoma, zakaj 
serčna žila je cela ostala> in pelje kri, kakor vselej v clen; 
vendar prerezana kervna žila ne more več kervi nazaj iz člena 


(36 

odpeljati. Torej kri v clenu se bolj zastaja in bolečin raste^ 
namesto da bi odjenovala. 

Rasjasiijeuje tablice. 

Podobi L in IL kážete poobraženje troakarjevih delov, 

Podoba L kaže okroglasto jeklo s špico, ktera je na tri 
plati ojstra, in ktero jeklo ima na unem koncu deržalo. 

Od a do h je deržalo zarisano, ktero je okroglasto, tri palce 
dolgo in iz terdega lesa narejeno; od b do rje zarisano okroglasto 
jeklo, sest palcov dolgo, in od d do c je jeklova spica 
na tri plati ojstra. Jeklo mora biti % palca ali štiri in pol 
rise debelo, kakoršno je tudi narisano; potem mora biti dobro 
oglajeno in v deržalo vterjeno. 

Podoba IL kaže cev ali nožnice, v ktere se jeklo vtakne. 
Cev mora od a do h ravno tako dolga biti, kakor dolgo je 
jeklo od b do </, da namreč spica od d do c prosta ostane, 
kedar jeklo v cevi tiči. Za en palec pod a mora cev svitek, 
kakorsnega d záznamová, imeti in na treh straneh po tri luknje, 
eno nad drugo, kakorsnc so v podobi na eni strani s čerkami 
ccc zaznamovane* Cev se izdela iz medenine tako, da 
je povsod gladka in se na jeklo dobro vleže. 

Podobi OL in IV* kazete poobraženje brizgala. Leto je 
od a do c iz debele pokositrene plocovine. Med a in b 
ima lijaku podoben rob, da se za dristljo pripravljeno zdravilo 
iožeje v cev vliva» Leta rob mora dva palca visok 
biti. Brizgalo od b do 6* mora 9 palcov dolgo in 2'/2 palca 
široko ali debelo biti. Od c do d se brizgija bolj in bolj stiska, 
in od d do e je zopet ravna. Kos od d do e mora en palec 
dolg in l' j palca debel biti. Daj e brizgalo terdneje , se 
napravita dva kositerjova obrača, za dober palec široka, kakoršno 
cerki gg kazete. 

V vožejo cev od d do e se vtakne in vterdi vozka cev, 
ki je iz lesa strugarjena. Lesena cev od e do f je en čevelj 
dolga in ima pri e lijaku pedoben nastavek. Pri /* in pri i pol 
palca debela; pod i se konča v glavico jajcu podobno. Luknja 
skoz leseno cevy mora saj čertertinko palca široka biti* 


Podoba IV. kaže cep, ki je strugarjcn iz lesa, ki brizgljo 
skoz brizgalo požene, da se iz lesene cevi izcedi. Deržalo 
od a do h je kakih 6 palcov dolgo. Ostali del cepa od b do 
c mora ravno tako dolg biti, kakor brizgalo od b do d. Proti 
koncu pri d ima cep neko globino, ktera je % palca globoko, 
1l/2 palca široka in krog in krog cepa seže. V leto globino 
se toliko kodelje povije, da cep brizgalo dobro maši. Cep 
mora za % palca tanši biti, kakar votlina brizgala in pri 
cerki c mora zokrogijen biti, da prostor cd brizgala popolnoma 
spoinuje. 

Troakar ti naredi vsak umen ključar; kositerjovo cev za 
brizgalo naredi klepar, leseno cev in cep pa strugar. 


Kazalo. 


Iz Rohlvesovega predgovora 
Predgovor pre voditelj a 
zdravila . 
Apotekarska vaga 

PERVI RAZDELEK. 
Od reje, strežbe in kermenja konj 

DRUGI RAZDELEK. 
Od vzrokov, znamenj in ozdravljanja

nili konjskih bolezen. 
1, Poglavje, Bolezni gobca . .2, „ Bolezni očes . «
3, „ Oteklina Čeljustnih žlez 

(Drusenkrankheit) . . .4, Poglavje. Davica (Bräune) . .5, ,, Piavka na vratu (Fistel 
am Halse) . , . .
G, Poglavje. Otiska po sedlu (Satteldruck) 
. , . . .7, Poglavje. Hrom v nogi (Buglähmung) 
. . . . .8, Poglavje. Otóke na persih .9, ., Vgnjide na persih (Eitergesehwulst) 
. . .

10. 
Poglavje. Goba na kolenu (Knieschwamm) 
. . . .
11. 
Poglavje. Oteklina velke kite na 
sprednjih nogah (Selmenklapp) .
12. 
Poglavje. Spahnenje benceljnovega 
Člena (Verrenkung dey Fesselgelenkes) 
. . . .
13. Poglavje. Gobana komoleu( Stollschwamm) 
. . , .
M, Poglavje. Volk (Wolf) . .15. „ Lupina (Schale) . .10. „ SČetinje ali ježji tok 
(Straub« oder Jgelsfluss) . .

Stran, 
III 
V 
VII 
VIII 

1 

 zunaj


9 

 11 
13 
15 
15 
16 
18 

 19 
20 
21 
21 

 23 

 24 
25 
26* 

 27 

17. 
18, 
19. 
20. 
22. 
23. 
j 26. 

! 27. 
Î 
i 
i 28. 


29. 
30. 
31. 
32. 
33. 
34. 
35. 
36. 
Poglavje. Nadkopitni nastop (Kro(
nentritt) . . . . . 
Pogl avj e. Nadkop itn o vgnj ide (Kro * 

nengeschwüre) 

Poglavje. Podplatne otiske (Stein gailen) 
..... 
Poglavje. Podplatili vbod in za~ 
kovanje ..... 
Poglavje. Ozulenje nog (Verhallen 
der Fusse) . . . . 
Poglavje. Oteklina pod trebuhom 
(Geschwulst unter dem Leibe) . 
Poglavje. Popkna kila zrebet 

(Nabelbruch der Fohlen) . 
Poglavje. Oteklina zilnjaka (Gesehwulst 
am Schlauche) 
Poglavj e. Posko do vanj e s tegna( A b stossen 
der Hüfte) 
Poglavje. Hromo ta na ledju (Lanmung 
an den Lenden) 
Poglavje. Krak (Spath) 

„ Otiske v skoknem členu 
(Gallen im Sprunggelenke) 
Poglavje. Pipa (Piephacke) 
„ Nadkost na zadnji strani 
skoknega člena (Hasenhacke) . 

Poglavje. Oteklina na zadnjih 
nogah . . . . . 
Poglavje. Otiske na benceljno


vem členu (Gallon an den Fesselgelenken) 
. . . . 
Poglavje. Mahovnice (Mauke) 
„ Ranjeni bencelj po 
ujzdni vervi . . . . 
Poglavje Bolezni repa 
„ Bradovice (Warzen) . 


Stran, 

37. Poglavje. Oteklina iz zunajnih 
vzrokov . . . . . 41 \ Od 
.'58. Poglavje. Vredi (Eitergeschwüre) 42 

39. 
„ Garje ali grint (Grind 1. 
oder Räude) . . . . 42 2. 
40. 
Poglavje. Serbe čica in dergnenje 
konj ..... 44 3, 
41. 
Poglavje. Cerv pri konjih (Wurm 4. 
der Pferde) . . . . 44 5. 
42. 
Poglavje. Goba na komu (Schwamm 6. 
am Widerrist) . . . 45 7. 
43. Poglavje, Od ran sploh . . 46 
4.4. j, Prelom kosti ali kostolom 47 8. 
9. 
TRETJI RAZDELEK. 

10. 
Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotraj nih. 
bolezen pri konjih. 

11. 
1. Poglavje, Grizenje ali kolika . 48 
2. 
„ Zaperta scavniea in ko12. 
lika 
50 

13. 
3. Poglavje. Smolika (Druse) . . 50 
4. 
„ Smerkelj pri konjih 
14. 
(Rotz) . . . . 51 

5. Poglavje. Vnetje pljuč , . 52 
15. 
6. 
„ Vnetje trebušnega droba 54 
7. Poglavje. Topa norost (der dumme 
16. 
Koller) 
55 

8. Poglavje. Divja norost (der rasende 
17. 
Koller 
56 

9. Poglavje. Omotica (Schwindel) . 57 
18. 
10. „ Hrom (Verschlagen oder 
19. 
Verfangen) . . . . 57 

20. 
11. Poglavje. GobČni kere (Maulsperre 
21. 
oder Hirschkrankheit) . . -59 

22. 
12. Poglavje. Gliste in cervi (Würmer) GO 
23. 
13. J} Driska (Durchfall) . 61 
24. 
14. „ PošŠivanj e (Lauterstall) 61 
25. 
15. „ Kervomok alikervoscanje 62 
26. 
16. „ Naduha (Dampf) . . 62 
27. 
17 j, Kašelj ... 64 

18. « Rumena oteklina (gelbe 
28. 
Geschwulst . . . . 64: 

ČETERTI RAZDELEK. 

Vzr 

Od reje, strežbe in kermenja goveje [ 

PETI RAZDELEK. 
vzrokov, znamenj in ozdravljanja 
nih bolezen govedja. 
Poglavje. Gobčne gobice telet 
„ Majanje zob (Losewerden 
der Zähne) 
Poglavje. Ranenje jezika . 
„ Očesne bolezni 
j, Vlomenje rogov . 
„ Cervi v ušesih 
,, Ušesne vgnjide (Geschwüre 
im Ohre) 
Poglavje. Oteklina, vnetje in ctrage 
vratne bolezni 
Poglavje. Goba na kolenu . 
„ Kedar se goved v nogo 
zbodo ..... 
Poglavje, Spahnenje benceljnovega 
člena (Verrenkung des Fesselgelenkes) 
. . . . 
Poglavje. Mahovnice (Mauke) 
„ Bolezen na parkljih 
(Klauenseuche) 
Poglavje. Ožulenje nog (Verhallen 
der Flis s e) . . . . 
Poglavje. Podkožni ogerci (Feigbeulen) 
..... 
Poglavje. Hromata na sprednji nogi 
(Buglähmung) 
Poglavje. Hromata na ledju (Lendenlähmung) 
. . . . 
Poglavje. Rane . . . . 
„ Otekline 
„ Vgnjide (Geschwüre) . 
„ Bradovice 
„ Otekline na vimenu 
„ Rane na sesceh . 
n Kervavo mleko . 
„ Otiske po jarmu 
„ Garje ali grint *\ 
„ C črvivost v repu (Sterzwurrn) 
..... 
Poglavje. Mozolčki pri teletih (Teigniähler 
der Kälber . 
ŠESTI RAZDELEK. 
oki, znamnja in ozdravljanje znol 
belezen pri govedju. 

Stran. 

zunaj


70 

70 
71 
71 
72 
72 

73 

73 
74 

74 

75 
75 

75 

76 

77 

78 

78 
79 
81 
81 
82 
82 
83 
83 
85 
85 

87 

87 

rajnih 

živino 
65 I 1. Poglavje. Driska 


241 

Stran. : 
Stran. 

2» Poglavje. Zapertje in črevná skcr-2. Poglavje. Driska iii griža . . 130 
nina (Verstopfung und Darmgicht) 90 3. „ Garje ali grint . , 131 

3. 
Poglavje. Kermovok ali kervavo I 4. ., Koze ovac (Pocken) . 133 
scanjo . . . . . 9 0 5. „ Vcrtoglavnica (Dreh4. 
Poglavje. Ritnikovi čerm (Rücken-, krankheit) . . . . 134 
blut) 91 G. Poglavj e. B ol ezin n a p a rklj ih (Klau» 
ö. Poglavje, Napenjanje (Auflaufen) 92 en.seuehe) . . . .13 7 

C. ., Hrom govedja (Verfangen) 95 -7. Poglavje. Ranenje nog po oj strih 
7, „ Pereči ogenj (laufendes j rečeh . . . . . . 138 
Feuer) . . . . . 9 C 8. Poglavje. Kervomok(rothes Wasser) 138 
8, Poglavje. Kašelj . . . 97 : 9. :; Razgretje (Verhitzungv) . 139 
9, „ Zlatenica (Gelbsucht) . 97 10. „ Oteklina vimena . 140 

10. 
„ Vnetje možganov (Ge-11. .. Metlajî v drobju f Ege I 
him- Entzündung) . . u 9 in den Eingeweiden) . . 140 
11. 
Poglavje. Vnetje ledic (Nieren-12. Poglavje. Kašelj . . . .14 1 
Entzündung) . . . . 100 13. „ Vnetje možganov . 142 
12. 
Poglavje. Vnetje želodca, — Slaj-14. .. Napenjanje (Auflaufen) 143 
nica ali lizanje . . J. 00 15. ?: Omotica ("Schwindel) . 144 
13. 
Poglavje. Pomoč zoper strup in 10. ., Padica (Fallsucht) . 145 
in s trup (m c zel iis a , . . 102 17. .. Krizovitje f Kreuzdrehe.) 147 
14. 
Poglavje. Pomoc, kedar se živina 18. ., Dergetavnica ("Gnubberprcnajc 
. . . . ..102 krankheit . . . . 146 
15. Poglavje. Iztrebo spraviti iz krave 102 19. Pogla v j e. Tr esnica ova c (Oetruslar10, 
., Francozi ali sramna bo-ven-Krankheit) . . . 148 
lezen 103 

Dii VETI RAZDELEK. 

17. 
Poglavje. Gliste in červi v črevah 104 
Od ívje, strežbe 
in kermenja prašičev .151 

18. 
„ CutniČne bolezni (Ner 
venkrankl teitcn) . . . 105 DESETI" RAZDELEK. 
19. 
Poglavje. Kamni v mehurju ('Stein Vzroki, znamnja in ozdravljanje prašičjih 
in der Urinblas e> . . . 105 bolezen. 
20. 
Poglavje. Operacija gnjile žile : 1. Poglavje. Vratni Čerm (Braune oder 
(Operation der faulen RutlieJ . 110 Gelbsucht; . . . .15 4 
21. 
Poglavje. Kuge goveje živine. 2. Poglavje. lîolezin v gobcu ("Rank« 
1. Jezični Čerm ("Zungenkrebs,) . .110 körn oder Gerstenkorn) . . 155 
2. Eolezin v gobcu ('MundfauleJ 111 : 3. Poglavje. Garje ali grint . . 156 
3. Pljučna kuga fLungcnscucheJ 1.12 4. ., Driska, in griža. . . 156 
4. 
VranČni čerm ali prisad ("Milz-5. ., Ikre (Finnen) . . 157 
brand) . . . .114 (i. 3 Kašelj . . . 158 
5. 
Goveja kuga ("Rinderpest, Lö-7. „ Steklina ("Tollheit oder 
serdürre . . -. 119 Wuílij 159 
8. Poglavje. Hrom fVerfangen) . 160 
SEDMI RAZDELEK. 

9. ., Grizenje ali klanje 
Od reje, strežbe 
in kermenja ovac . 125 i 

("Bauchgrimmen) . . . 160 
OSMI RAZDELEK. \ 

10. Poglavj o* Gervi v ušesih . . 16Í 
Od vzrokov^ 
znamenj in ozdravljanja bolezen : 11. ., Gnjiloba šetin ("Berstenpri 
ovcah. : faulej . . . . .161 

1. Poglavje. Ovčja gnjiloba ali glen 12. Poglavje. Ritnikovi čerm (Hintern(
Wassersucht 
und Fäulej . . 129 brandj 162 
Domače Živinozdravstvo. 16 


242 

Stran. 

13 F« Tll\ )C 1 i tu6i < ni /'-itd ' it l Cru is+i mimiki fSíhvsim-

M 1v< /( K 193 
15 í ' 1m < t 1 ! t 1 \) 1 193 
i Ü "í 'un u i 1 ( 19,1 

' 

S'

d i 

t 

( 1 s 

\ 1 

< J 1 

1

r 

^ D umu ( U n 
20 


21. 
197 
i p ii í'tt ne 

i i 1 nj 1 /uotrajnih 

* M ^ 1/1LU 
') i \ 
Ro} > i. i i, lii 


í1 i i * i h < 1 r i . 198 
I>\ W v I ^ 11 V. \/An L Iv 

juku » is sliki f . tllni-
Vziol i m ani mr/íli i-slj n j* \ |ili 

h f i . 200 
1 Vo Inj , k/»n ni n ili 

Vf 1 \ | M) I ti ^ kP 1 Ml12 
( i i u 'i i uit 


ti b i . 200 
3 / ul) ! iti ti ( 

l11 í j f- A i ti iihj- Eiit/ m-
í) nu 

»'m ii } 201 

Kim i j Jl d ) iit-tj 2 01 
/jipc) tj f ili ko] il " 

1 ^ i t| n sa im m i i j i • 
V Util» <1 <>'>ja 

j ml 202 
\t<l<m i 

\n.il /HU 202 
i PI \ 1\ " si H UK1 

1 Ani, ( t ili a fliob i v m10 
Onmtu t <"*< lmunk I hu 2.02 
11 Kase í] ÍSJ 

> 1 UM 1 

203 

12 mM T f ilii limnc ) ! I 
ta t 204 

Vi n jl i1 H iklimi c ; 204 

irrwjsn ií \/DT i LK 

A Ui » m t - lilaku lit 205 

Reja otiG/LR m Kemiejje nh -> i] 205 

ŠTÍK^AJSI I RAZDELLK. ^ a nud ; btiiiiupíeu J 206 

Dr _ska ('Durchfall; 206 

Vzroki, znamnja in ozdravljanje mumumu 

i.. iSapertje f Verstopfung; . 20 7 
., Pasja kuga ali mor 

bolezin psov. 

í, Poglavje G ob en e bolezni 137 *;., 'Staupe; . . . .20 7

2, „ Očesne bolezni 188 

i i Poglavje. Plošn&ta glista ("Band* 

>;

4. Davíea fBräunej 190 
n 

S, 

Ušesne bolezni 199 ' 

wurm; . . , . .208 

5, „ KoSica v goltancu 190 ; 15 Poglavje, Gliste v želodcu ín erevah 209 

6. Ga'je ali grini 100 ' 16 „ Skemina f Gicht) , . 209 
., 

7. Kožni izpustki fAus-1? „ Kerc ( Krampt; . . ' 210 
» 

schlag auf der Haut} 19a j í B ., G rizenjef "Leibschmerzen; 210 

8. Poglavje Bradoviee 102 1 19 „ Steklina (ílundswuth; . 211 

DODATEK. 

Kako 
so žilno bitje pri konj oh in 

govedju opazuj o 

ZllL'j 
je pufiit . 

inko 
o iicnjfi pod kozo vlak nt 

Í0I..1. m trak zavleeo 

<L:iko ji« tivbn ja^njefa ro/.nu 

C;'k<' .s" 1 o/,li 1,'Zv'jo . 

•Iako BI1 vstavlja k orvotok i/, in 
•"uo vam.1 . 
iako p o razbeljeno ž-.«k«/, o rabi . 
Cilko r,o mornjo konji podkouiil 
Kako uši pri konj oh in govedi n 

pokončati . 

10. 
Kako govedje in konje bomaških 
nudi varovali . . . .22 7 
11. Kako so bolhe od psov odprav221 


Ijaj« 
-'-'* 

221 

12. 
Kako ravnati j kedar krave ob 
mleko pridejo . . . . 22:» 
13. 
Kako ravnati, kodru- j.« mleko 
vleeljivo in v.slrjono . . 230 
1-1. 
Kako ravnati, kedar jo mleko visujovo 
. . . , .231 

15. Kako «e grenkoba iz mleka odpravi 
« . . . . . 231 
lil. Kako je t roba ovce zaznamovati 232 

17. Vraže m mazilarijo 233 
228 llazjasnjenje tablice . 23(1