Cerkvene zadeve. Prijazuii beseda našiin krčmarjom. A'. Hv. Frančisek Salezijan imenuje dobre kreme velik dar Božji iu zagotovlja, da si pošteni krčmarji po svojem poklicu veliko zasluženja pred Bogom nabirajo. Kdo bi dvomil, da so te besede resnične? Vsaj imajo ravno krčmarji den ua den priliko, telesiia, in prav po gosto tudi duhovna dobra dela kerščanskega usiniljenja opravljati, dokler laene uasitujejo, žejne napajajo, popotne sprejemajo, marsikoga žalostuega razvcsclijo, in gostokrat prav hude sovražnike pri kupici vina s prijazno besedo spravijo in poravnajo. Zato tudi vsaka dobra krčma sluje daljoč okrog; iu zlasti mi možki, ki večkvat na daljna pota moramo, za več dni hoda dalječ krčnie prav dobro poznamo, ter si svoja potovanja tako nravnamo, da o potrebnem času vselej do dobre krčme dospejemo ter se tam okrepčatno ali tadi prenočimo. Nasproti pa tudi ni dvoma. da so slabe krčme naj vece zlo v soseski, iu da si uepošteni krčmarji težek odgovor pred večniin sodnikoiu nakopavajo in ostro šibo za večnost spletajo. Slabc krčme so jame razbojnikov, kjer so po dnevi in po noči krvavi tepeži in poboji; so koti potube za zapravljive gospodarje iu gospodinje, so šolc pohujšanja za našo niladino, so pvave uiesnice hudičeve, kakor so rajui škof Slomšek rekli, v kterib se nedolžnost mori in ubija. Slovenske krčmarje še pa na neko drugo napako pozorne storiino, ki den denešnji zlasti po Slovenskem tako bude nasledke ima. Slabe krčme so namreč sedanji čas prave in najbolj nevarne šole nemškutavstva iu brezvernegaliberalizma, ki dalje bolj globoke korenine že tudi med kmete razširjata. V krčmah hočejo Ijudje zmirom tudi novice zvedeti, kako in kaj se po svetu godi. Zato je vsak veči krčmar prisiljen, da si za svoje goste kaki časnik naroči. Zdaj pa pojdi iu prebodi vse krčme po slovenskih mestih, trgili in vaseb na Štajerskem ia povej, v kolikih krčmali si našel poštenib slovenskih časuikov? Take krčme menda lebko na prstib prešteješ. S žalostjo namreč se boš prepričal, da je graška nemška ,,Tagespošta'' skoro edini časnik, ki se po sloveriskih krčmab nahaja; list, ki je slovenskej narodnosti kakor tudi katoliški cerkvi silno nasproten. Zares se ne da popisati, koliko kvaia je ta časnik na obe strani na Slovenskem napravil. Slovenski krčmarji! ali veste, kaj delate? Iz svoje kleti zdravo vince gostom donašate, po ,,Tagespošti" pa morilni strup v njib dušo in srce vlivate. Kakošen bo enkrat vaš odgovor pred Bogom? Ali ne veste, da bo večni Bog vse tiste duše iz vaših rok tirjal, ki so se v vaši krčmi po vašem zadolženji pohnjšale? Da pa morebiti ne porečete, da je ,,slov. Gospodar" v tej reči pvebud ia preoster, vam bode v prihodnji stevilki podal kratek posnetek iz krasnega pastirskega lista, ki so ga zbrani škofje na Švicarskem svojim vernikom pisali, in v kterem pred naročenjem in branjem brezvernib in nravno nesnažnih časnikov svarijo. Apostolska beseda višjib pastirjev je švicarske katoličane tako pretresla, da zdaj v mnogobrojnib taborili oporekajo budobiiim časnikom, jih nočejo več naročevati, in si snujejo dobrib, v kat. dubu pisanih časnikov! — Proč tedaj iz slovenskih krčem z vsemi časniki, ki gi'dijo vero ali pa slovensko narodnost! Grda zel nemškutarstva in brezvernega liberalizma naj ne nabaja dalje zavetja po slovenskih krčmah! — Slovenski možje, ki po svojib poslih večkrat v krčme zabajate, tirjajte od krčniavja pošten sloveusk časnik, in tirjajte ga tako dolgo, dokler vain ga ne bo naročil. V ta namen se vam, krčmarji, denes tudi ,,slov. Gospodar" vljudno ponuja. Porečete: lastna bvala smrdi. ,,Gospodar" pa odgovarja: Zato poskusite in uaročite me za eno ali vsaj za pol leta, in svest sem si, da me ne bodete več spustili spod svoje strehe. Pošteni gostje bodo le še toliko rajše k vam dohajali; veste pa, da le denar, ki ga skupite od poštenih gostov, bo priuesel vam in vašim otrokom blagoslov Božji! In to je prijazna beseda ,,slov. Gospodarja" do slovenskih krčmarjev.