Stran 8 »SLOVENEC«, dne 6. januarja 1938. Štev. 4. Doto k hranilnih vlog zas. zavodom Iz najnovejšega statističnega poročila Narodne banke za november 1937 posiieniuino, da «o hranilne vloge v naJi državi v mesecu oktobru narasle za 5*2 mili), dinarjev, dočim je znašal prirastek septembra 1937 M millj., oktobra lani na 22 millj dinarjev. Skupno so dosegle hranilne vloge 11.807 rnllij. na koncu oktobra, kar pomeni v primeri z letom 1936 povečanje zu 1.163 milij. dinarjev. Od oktobra 1935 na oktober 1836 *o narasle vloge le za 547 milij. dinarjev, od oktobra 1934 na oktober 1935 pa za 4t3 milij. dinarjev. Iz teh številk se vidi naraščajoča normalizacija našega kapitalnega in denarnega trga. Vloge pri 'JO velikih zasebnih bankah so od oktobra na november narasle za 5 na 3.248 milij. dinarjev in so za 220 milij. dinarjev vitje, kot so bile novembra 1088. Dotok »Iu* v mestno hranilnico Ijuhlitnsko. Poročali smo ie, da so meseca oktobra narasle liove vloge v mestni hranilnici ljubljanski za 3.239.000 din. Novembra se je prilok vlog nadaljeval ter je znašal 2,011.000 din. Izredno znaten pa je bil dotok v decembru, ko je znašal 5,297.000 din. Skupno so nove vloge pri mestni hranilnici narasle . v zadnjem četrtletju 1937 za 11,147000 din, tako I da znašalo vse novo vloge že 92.392.000 din. Narodna barija v I. 1937 Zadnji izkuz Narodne banke za 31. dee. 1937 kaže naslednje številke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. der.): Aktiva: zlato v blagajnah 1.701.57 (+ 4.0), z.luto v inozemstvu 7.5. skupno |4>dlaga 1.709.1 (+4.0), devize izven podlage 439.92 (— 12.52), kovani denar 359.5 (— 19.0), posojila: menična 1.431.9 (+ «4Л). lombardna 272.74 (+ 8.66). skupno posojila 1.704.03 (-f 73.1). vrednostni papirji 201.3 (+ 1.6), vrednosti rezervnega skladu 106.8 (+ 12.2). vrednosti ostalih skladov 29.56 (+ 1.1), prejšnji predujmi državi 1.638.35 (manj 14.6). nepremičnine, zavod za izdelavo hankovcev in inventar 160.57 (— 10.9). razna aktiva 2.030.6 (- 24.64). Pasiva: glavnica 1800. rezervni sklad 199.37 H .'9.0). ostali skladi 33.(4 (-4- 2.0), bankovci v obtoku 5.834.07 (+ 258.54), obveznosti po vidu: drž, terjatve 39.0 (+ 16.2), žlrornčunl 1.390.0 (— 236.9). razni računi 1.029.0 ( + 30.5). skupno 2.458.57 (— 190.2), obveznosti z rokom 50.0, bilančna vsota 9.039.44 ( + 20.0). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.292.6 (— 00.3). skupna podlago s printout 2.196.1 (5.1), samo zlato v blagajnah s primotn 2.186.5 (5.1), skupno kritje 26.48 ( 26.03) od tega »amo z zlatom v blagajnah 26.30 (26.51)X. Izkaz kuže posledice ultimu v povečanju obtoku bankovcev in v zmanjšanju depozitov na ži-rovnih računih. Med aktivi so narasli tečaji drž. popirjev vplivali na povečanje vrednosti portfelia vrednostnih papirjev. Nadalje |e banka izvršila potrebne odpise pri nepremičninah. Prejšnji predujmi državi so se zinunišali zaradi odpisa z deležem države pri dobičku Narodne hnoke. Zlasti pa «o zadnji teden decembra narasla posojila mi menic«, pa tndi na lombnrdo. kar kaže. da Narodna banka ie daje znatne kredite za mobilizacijo kmeUkih terjnlev. kar lio največ pripomoglo k ustvaritvi rednih razmer na denarnem trgu. t V naslednjem |iodajunio glavne podatke i*'' 1-zov Narodne banke zadnja tri leta v milij din: Gibanje obtoka bankovcev in kovanega denarja nam kažejo naslednji podatki: 1936 1987 5.408 5 5.834.1 865.00 840.5 6.27355 6.674.6 1935 1936 1937 zlato v Mag. 1.337.9 f 588.3 1.701.6 zlato v inoz. 94 6 37.7 7.5 skupna podlaga 1.461.3 1.626. t 1.709.1 s primom 1.881.6 2ЛИ95 2.1961 devize 331.6 552.3 440.0 Iz tega se vidi, da je naša zlata podlaga tudi leni narasla zaradi nakupov zlata, zmanjšale pa ~o »e naše imovine zlata v inozemstvu. Devize izven podlage, ki so v teku leta bile znatno višje kot proli koncu, so bil« пи koncu leta 1987 nekoliko niž|e kot na koncu leta 1!B6. Skupno «e je zlata podlag.* (v blagajnah in inozemstvu) lani povečala z« 1066 millj. din. istočasno pa se je per ' saldo devizni zaklad zmanjšal zu 11 '2-3 mili j. din. Vprašanje pa je, koliko zlatu vodi Narodna banka na |irehoilneni računu v raznih uktivih Ta so znašala na koncu leta 1936 819.3 milij. e do zadnjega časa, ko je Narodna banka žarela velikopolezneje kreditirati denarne zavode v svrbo mobilizacije kmečkih terjatev, fiibnnje po-ojil kažejo naslednji podatki: 1985 1936 1937 nu-ničuti 1.523.0 1.4D8.6 1.431.9 lombardna 258.3 258 8 272.7 Postavka vrednostni papirji kaže «talno naraščanje zaradi sodelovali ja Narodne banke pri financiranju javnih del: leta 1988 so znašali 4937 milii., 1936 let« Ц6.85, lani pa ie 201.3 milij. din. 1985 obtok bankovcev 4.890 0 obtok kovancev 870.1 skupno 5,760.1 Oblok bankovcev se je luni znatno povečal, • ločim je oblok kovanega- denarja nazadoval, ker so h« ga vedno večje zaloge kopičile v Narodni banki, [ia tudi v drugih drž. denarnih zavodih. Obtok bankovcev je nnrnstel za nad 400 milij. din in dosega številke, katero amo poznali še pred letom 1930, v dobi kolikor toliko normalnih razmer na denarnem trgu. Velika obilica razpoloiljivih donurnih sredstev je razvidna tudi iz. podatkov o gibantu žiro-vih računov, ki so leta 1937 dosegali rekordna stanja. Na koncu posameznih let je bilo stanj« žirovnih računov in raznih računov naslednje: 1935 ,1986 1937 žiro 689.7 '651.2 1.390 6 razni računi 688.6 918.6 1.029.0 Zirovni računi so se več kol podvojili, kar je 1em bolj pomembno zarudi tega. ker je emisija državnih blagajniških zapiskov odvzela trgu znulna sredstva. Gibanje žirovnih računov v letu 1937 nam kažejo ludi naslednji podatki za ultimo vsakega meseca (v oklepajih podatki za ultimo dotiČnega meseca v dec.....Iiru 19S6, vse v milij. din): januar 875 4 (683.7), februar 827.9 (485.85), marec »20.8 (5650) april 972.5 (605 9), muj 1.174.96 avgust 1 162.14 (620.16), september 1338 15 (788.8), oktober 1.401.6 (717.66). november 1.496.55 (840.64), december 1.390.0 (651.2) Promet na naših borzah Iz statističnega poročila Narodne hanke za november posnemamo, da je z.oašal v prvih 11 mesecih 1937 promet v efektih na naših borzah 302 millj. dinarjev, dočim je znašal v prvih 11 mesecih 1936 .«amo 242 milij. dinarjev. Tudi promet v devizah je zelo naraste! In dosegel v novembru 1937 rekordno višino s 341 milij. dinarjev (oktobra 1937 333, novembra 19:56 262 milij. dinarjev). Skupno je promel v devizah in valutah nnrnstel od 2581 millj. dinarjev v prvih U mesecih 1936 na 3.210 ntillj. dinarjev v prvih 11 mesecih 1937. CENE Cene na debelo so v novembru nekoliko popustile: indeks je padel v primeri z oktobrom od 80.0 na 711.5. V posamezni!) skupinah proizvodov se Je indeks gibal takole: nov. 1936 okt. 1937 nov. 1937 rasli, proizv. 65.7 85.3 84.6 živina in proizv. 65.4 67.0 67.1 miner proizv. 81.0 89.0 87.2 industr. proizv. 72.1 82 0 81.7 skujino 69.8 8O.0 79.5 80.5 H9.1 89.8 80.4 S7.0 89.0 82.9 86.0 86.6 88.9 92.4 №5 Cene na drobno: Belgrad Zagreb Ljubljana Skoplje Indeks cen ua debelo se je zlasti zmanjšal zaradi znižanja cen mineralnih proizvodov, kar je pripisovati oktobrskim odlokom ministrskega sveta o pospeševanju avtomobilizma. Cene na drobno so od oktobra na november povsod narasle, nnjboll pa v Zagrebu, dočim je povečan ie najmanjše v Skoplju. TEČAJI DRŽAVNIH PAPIRJEV Povprečni tečaji drž. papirjev so bili v novembru naslednji (v oklepajih podatki za oktober): 7% investicijsko posojilo 96.27 (93.8). 4°š agrnrji 54.55 (53.50), 6« begiuške obveznice 78.77 (78), vojna škoda 41905 (414.60). Kulturni obzornik Ceh o Slovencih Dr. Jan Barloš: >Pri tihih Sltvanib«. Veliki prijatelj Slovencev, katoliški literarni kritik in |>i»utelj dr. Jan Barlos, ki je — kot slavist — mnogo občeval s slovenskimi katoliškimi dijaki svoj čas na Dunaju in v Pragi, kjer ee jc ob ovojem velikem jezikovnem talentu tudi naučil veaj pasivne slovenščine, si je leto» v počitnicah zaželel spoznali domovino svojih zv»tdih prijateljev ter Je a ovoj» gi rt po soprogo napravil kratek izlel v Slovenijo. Dr. B.irtoš je dozduj knjižno izdal že nekaj lepih brošur, tako dogodek Is potopisa |H> Španiji Šjiniifrki otroci dalje Bt-lči«ki lan) . opis Moravske Slovaške, kjer Je kol profesor služil, (>od na-ulovom Izginjajoča Slovaška . Poleg lega pa še dve literarni monografiji. [>oljudirl sicer, toda prti v češki kritiki o Jakobu Demlii tu Jaroelavu Du-rvthn. dveh izrazito kutoliških in splošno priznanih pisateljih, izmed katerih ie Durych eden izmed najboljših sodobnih pieoteliev sploh. Demi pu le bil tudi letošnji kandidat za Akademijo. Zu božične praznike pa je napisal kralko brošuro o svojem Izletu na Slovensko pod naslovom »Pri lihih Sleva-nih< (U tichvch Slov mul) ter jo v hihliofilskl izdaji z božičnim lesorezom A. Ilrehaln rez|ioslnl evojiin prijateljem zn praznike. V |>olo|»iau o|iisuje dojme pri ratopu na sloven-eko mejo ter evoje prepričanje, da je slovenščina lil lie češčini kakor srbohrvaščina. obenem pa omenja ludi nekaj t»*ed. ki imejo v obeh jezikih drugačen pomon lot napačno rabljene vplivajo komično. V Mariboru ge riejprej preseneti tihnla razgovorov. ter konelatira: Slovenec govori liho ler se v tem loči od vseh drugih Slovanov«. Odtod tudi naalov. Potrpežljivo prenašejo svojo usodo (da jih je milijon utonilo v tujem evetu) ler ei o tem pre- rijo samo nalihoma . ,.« Hvali red v Mariboru, slo-veneko lice ineeta, posebno pe razne stavbe, med njimi pročelje Dekliške IJudeke in meščanske šole z zanimivimi podobami iz pravljičnega eve-ta. Zanima ga cena mesa in hrane, pozornost zbude polne cerkve ter pohvali govornika v katedrali. Krasno je razumeti inteligentnega pridigarja!' Poln hvale je za slovensko kuhinjo, toda ne bo pa držalo, da na kopališču »auito napeljujejo vodo po strehi, da bi ee preveč ne ogrela (atreha namreč!?)« Zelo je vzljubi! tudi Celje, kjer občuduje cerkev in stare s|»o-tnenike. posebno pa novo • Ljudsko |«osojiliiico\ in prekrasno okolico (Kalvarijo. sv. Jožef): »Mesto kot nalašč ZD go*|e in jienzioniele!« Po poli v Ljubljano mu ne uidejo niti fNizdravi postejenečelnikov ki pozdravljajo v belih rokavicah . Toda v Ljubljani ga najprej razočara — »kolodvor, starodaven jn majhen še iz časov, ko Ljubljann ni bila še univerzitetno mesto in sedež buna za veu slovensko ozemlje'. Ko srečuje toliko duhovnikov in redovnic, napiše — kol češki katolik — zanimivo željo. Zdaj bi mogli Slovenci povrniti Cehom pred leti narejeno uslugo: prazne fe»ke fare rnkajn nanje!' V Ljubljani ne občuduje starih stavb, temveč moderno LJubljano: nebotičnik, Union (*z odlično kuhinjo.). zlasti pa Plečnikovo arhilekturo: most. šišensko cerkev ( Tu se unma zdi lepša kot njegova vinohradska cerkev. Pa naj še kdo reče, da moderna cerkev ni lepa!«) Prav luko ga prevzame Plečnikov a)K>menik Jegliču na pokopališču, dočim o Do-linarjevem spomeniku pred rolo vie m pravi -da je malo neroden samo In konj, ki stopa po «topnicah!-Pri časopisih ga »ne zanima samo dolga polemika«, v kavarnah |iogreša »mnrbolapek«, v cerkvah pa — ljudskega petja; -Tihi narod molči ludi v cerkvi'. Ko skoči v Zegteb, takoj omeni legitimiranje na železnici, kar razburja lujre. Opisuje Kamnik in reelavrarijo. ki je »skoraj majhen keramični muze) — In nihče nlčouir ne ukrade Slovenci so poMeni. lain kradejo samo vrabci, loda ni jim zamerili, kajli *|nven»ki kozolci ao tako primitivni«. Končno di še sliko Slovencev jiod Italijo — obisk v Postojnski jami, ki dela italijanski vlis. ter je ob Obnova Iratnie na progi St. Jani—Trebnje. V novem proručunu za 1088-39 so določena znatnejša sredstva za obnovo delov prog in zamenjane bodo ludi mnoge tračnice, kar bo povečalo hitrost vlakov. Zlasti gre za progo Zagreb-Belgrad, nadalje pa gre tudi za zamenjavo tračnic na progi St. Janž-Trebnje, kur je zlasti važno z ozirom na odprtje proge ÖL Jnnž Sevnica. Generalna lista izirebanih 2 % % obveznic roj ne škode je te rini izšla v samozaložbi Avgustu Perlota. uradnika Ljubljanske kreditne hanke v Ljubljani. Knjižica vsebuje vsa do vključno de cembrsko žrebanje v letu 1937 obavljeua žreba nja teb papirjev in je urejena po dosedanjih izdajateljevih izkustvih v aritmetičnem redu, tako du nam je prihranjeno nepotrebno in zamudno iskanje po malo preglednih uradnih žrebnih listah, ki jih izdnja finančno ministrstvo Ker je knjižica pregledana in potrjena od ljubljanske borze, je s tem podutia absolutna tečuost in zanesljivost v pogledu soglasja z uradnimi listami. Knjižico prl-porofamo, slane 20 din in se naroča pri založniku : Ljubljena, Gledališka ulica 13. Lovci.' Vseh vrst koiuhovtno ie sprejema lovska prodajna organizacija >Divja koža«, Ljubljana, velesejem, v zalogo za prvo letošnjo družbo, ki bo 24. januarja. Kar imate blaga že pripravljenega. ga teko) odpoSljite Inozemski kupci ho čejo bili informirani o naših zalogah in kakovosti blnga. Zalo je takojSen odziv nujno potreben Cim več bo inozemskih kupcev, boljSc cene za naše krzno bo možno doseči 1'rrlnien narok pri Struinih tovarnah in li-ramah. Poravnalni nnrnk Strojnih tovaren in Ii-vurcn v Liubltani. določen za 7. januar, je preložen na 22. januar ob 9 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Polriena poravnata: -.Eksploziva Edvard Po-valej«. Maribor Sodna ulica £1 16 Sliravka »n parklirvka Do-lej se je ta bo lezen poiavliula nniveč v Franciji. Luksemburgu Nizozemski in Nemčiji ter še tu vedno napreduje Sedaj poročajo, da je tudi na Poli-kem nastopil v šleziji en primer, kakor tudi v češkem delu Sirije V naSi državi s« slinavka doslej ni Sirilo. Iz zadnjega izkaza o živalskih kužnih boleznih v naši banovini z dne 25 decembra ie razvidno, d» se le pojuvilu tudi pri nas slinavka in pnrklievkn v lendavskem okraiu, kicr je v vn^-h Polunu (Velika in malo) okuženih 18 dvorcev. Velika skupžcna krščanske šole Člani, starši, prijatelji mladine, udeležite se zborovanja v nedelje, 9. junutirja oh pol II dop. v beli dvorani hotela Unitin. — Odbor. Borza 5. januarja. Oenar V zasebnem kliringu je ostal angleški funl na naših borzah neepremeiljeti: v Ljubljani je beležil 23Ö denar, v Zagrebu in Belgradu 287.20—238.80. Avstrijski Ailing »e je v Ljubljani okrepil na 8.53 8.63, v Zagrebu na 8.51 -8.61, v Belgradu na 8.5086—8.6095. Grški boni so beležili v Zagrebu 27.65—28.35, v Belgradu 28.25 denar. Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.90 do 14.10. nadalje so beležili zu konec januarje 13.9») do 14.10, za konec februarja 13.95—14.15, za konec marca 13.90—14.10. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,966.508 din, v Belgradu 16 959.300 din. V efektih Zagreb sploh ne izkazuje prometa, Belgrad jia 3-44.000 din pri izredno čvrsti tendenci. Ljubljana — tečaji s primntn Amsterdam 100 h. gold .... 2WW.65-2418.25 Berlin 100 murk............1738,02—1746.90 Bruselj 100 helg............730.35- 735.41 Curih 100 frankov..........996 45—1003.52 London I fisut.......215.08— 217.13 Newyork 100 dolarjev .... 1274.75—1311.07 Pariz. 100 frankov............14600- 147.44 Praga 100 kron............151.09— 152.19 Tret 100 lir................225.09— 228.78 Curih. Belgrad 10. Pariz 14.6725, London 21.61, Newyork 432, Bruselj 73.265, Milan 22.725. Amsterdam 240 55. Berlin 174. Dunaj 80.15 (81.00), Stockholm 111.40. Oslo 108.00, Kopenhagen 96.475. Praga 15.165, Varšava 82. Budimpešta 86 25. Atene 8.98. Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25. Helelngfore 9.555, Buenos Aires 126.75. Vrednotni p*»«Mni Ljubljana: 7% invest, pos. 46—98. ajjr. 54.50 do 55.50. vojna škoda promptna 426—428, be^l. obvez-70—80. 4% sev. aSr. 51—53, 8% Bler. po*. 92.50 ■——tf^———i n—mmin—ИИ^И vrnilvi zopet priča — prvega obiska Primorcev s svojim škofom v Sloveniji (romanje ne Brezje). Končno pravi o Slovencih: »Sicer pn mi Slovenci imponirajo e svojo pridnostjo, skratka: eo taki, kakor mi. samo tnalo ubožnejši in tišji. V državi eo najvišje stoječi element, Pred.«tavite ei, da imajo v gasilski zvezi večino, čeprav jih je tako malo, ter da je v dravski banovini več koles kol v vseh drugih ekupaj! K narodnemu življenju so se prebudili šele v zadnjem eloletju, toda danes, ko imajo ludi evoje najvišje šole. hitro dotekajo in pretekajo ostale pokrajine države ler bodo še več pomenili. Upam. da hodo s svojo preudarnostjo (»ostali most za sporazum med Hrvati in Srbi. Zalo bi morali Cehi bolj pogosto zahajati mednje, Ko se seznanile z njimi, morale priznati, da no dohri ljudje.« Kakor eino včeraj podali mnenje bolgarskega diplomata o Slovencih, lako dano* tudi podobno češkega književnika. Taki- oznake v inozemstvu moramo biti od srca veseli ter jib z veseljem registriramo. Našemu češkemu prijatelju pa smo zelo hvuleini za lepe hrsede o nas ler linj Im prepričan, da nas pač ni mogel z ničemer bolj razveseliti kakor s to svojo božično jKtslanico. td * Nova knjiga A. G. Matoia. — Hrvatska založba B noza izdaja ie dalj iaaa Zbrane spise enega najpomembnejših modernih hrvatskih piae-teljev, pesnikov i feljtunistnv A G, Miloii ki jih urejuje dr. A. Вагас, prof. univerze v Zagrebu. Pričujoii peti zvezek prinaša njegove zbrane pesmi ler epigrame, v kolikor ee seveda morejo tiskati še ccdaj. Vsa knjiga j« izdana po na-ćrlu samega pesn-ka, kakor ga je zapustil v svoji zapuščini Pesnit kažejo Matoia kot značilnega novoklaaiciata, ki ee naslaja r.ad antičnimi m eksotičnimi španskimi in francoskimi motivi, bo-heitia, kl oalro reagira na vsak dogodek v hevsl-«ki javnosti ter parafrazire hinavščino svoje dobe. V tej zbirki Ina str I5| ic tudi znaia pesem Pri «v. Kralju, ki ee končava a tolikokrat citiranim verzom: -1 dok je srce, bit č« i Kroa* Kmetshi dolgovi Plačilo II. obroka Drugi obrok dolga, ki ga imajo kmetje plafali t'ririlegirani agrarni banki, je laiwdtl IS. II. Ш7. Kmetje bi morah takrat to phtali, in licer ta drugi obrok potom dartmh uprav. Patine uprave pa so dobili- ubruhtilo, naj lega drugega obroka ur izterjalo sedaj. Kdor torej drugega obroka ie ni platal, lahko fiočaka do poletja If'.W. Prijiomi-нјато pa. da je prvi obrok neredi mak kmrl moral plafali, ker je la zapadel v I. f.498. in da ta prvi obrok davkarije izlrrjujejo. Nekatera $o-diita te niio izvršila zniib na prošnjo kmetov, ki dolgujejo denarnim н*t a nov um nad 2УООО din. Ti bi morali ndai ir- druglt plafali previsoko anuiteto. Ker pa je tedaj to odloteno, naj mirno čakajo razsodbe sodii/a. do 93.50. 1% B'.er. po*. 86—87, 1% po«. DHB 99 do 101, Trboveljske 200—220. Zegreb. Državni papirji: 1% invest pos 96 50 do 97, agr. 55—57, vojna škoda promptna 426 do 428, begi. obvez. 81—85, dalm agr. 78—82. 4"o ecv. agr. 55—57, 8% B!er. pos. 94 den., 7°S B!er poe. 84.50—88, 1% poe. DHB 99.50—101, 1% «slab. poe. 89—92. — Delnice: NB 7500—7550, Priv. agr. banka 212—216, Trbovcljeka 205 den . Gutmann 51.75 denar, Tov. eladk. Bečkerck 650 blago, Oej. sladk. tov. 160-165, Dubrovačka 400 den., Jadraneka plovba 405 den.. Oceania 600 denar. Belgrad. Državni papirji: Agrarji 55 25 blago, vojna škoda promptna 427- 428 (427 50, 4261 za konec marca 426—427. begi obvez. 80.50—80 75 180.25), dalm. agr. 78.25—78.75. \% ter. sgr. 55 denar. 8% Bler. pos 92 25—93, 1% Bler- poe 8125 do 84.75, 7% poe. DHB 100-101. — Dvlnice: NB 7500 denar, Priv. agr. banka 216 denar. Dunaj. Na osnovi ugodnih poročil z newyor-ške borze je bila tendenca prijaznejša. Poslovanje pa je bilo zelo mirno- V kuliai eo tečaji malenkostno popuščali, znatneje eta narasli Alpin« in Rima. pod včerajšnjimi ao bili le tečaji VCaagnerje in Semperita. V zagradi m prevladovala popu-ščnja nad učvrstitvami, okrepili eo ae le bančne, kovinske in nekatere madžarske montaneke dcl-nice. Zaključni tečaji: DonavAkoisav*kojadranške obveznice 60 55, delnicc: Creditanetelt-Bankverein 280 50. Narodna banka 163 50, Stag 24 45, Sleweag 2775, Trboveljska 23 70, Alpine 39.70, Berg-Hitten 530. Rima Murany 67.75 Steyr-Daimler-Puch 214, Leykam 60, Semperit 78.05. Žitni trjf Nori Sad. Koruza: bč.. erem. nova 93—95, ban-nova 90— 92. bč. nova sušena 110—112. Fižol: bč„ srem. beli brez vreče 2% 203—205. Otrobi: bč., »rem., ban. 94—98, bč. ladja nenotira. Tendenca čvrsta. Promet erednji Živina Ljubljanski živinski sejem 5. januarja 1938. Na današnji sejem je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav): 70 (20) volov. 39 (12) krav, 18 (14) telet, 4 (21 veliki prašiči, 50 (27) prašičkov za rejo in 98 (16J konj. Radi hudega mraza j« bil obiok današnjega eejma slab. Cen-e eo ostale ne-izpremenjene kot na zadnjem eejmu: voli 1. vrste 5.25—5.75, II. 4.50—5, III. 3.75—4.25. kxev« debele 4—5.25, klobaaarice 2.25—3, teleta 7—8. praiiči 5.50—7 din za kg žive teže, prašički za rejo 100 do 180 din za komad, konji po kakovoeti in velikosti od 400 dinarjev dalje. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Celja po stanju dne 1. januarja 1938, za t kg žive taže: Voli: L vrste din 5.50—6.25, II. vrela 5—5.50, III. vrele 4 50—5. Telice: I. vrste dm 6, П. vrete 5.50. III. vrete 5. Krave: L vrete din 4.50—5, H. vrste 4. III. vrste 3—3.50. Teleta: I. vrete din 6, II. vrate 5.50. Praiiči: špeharji din 8—9, priutarji del din U, zadnji del 13; II. vrete: tfovej emeeo m din 7—8. — Goveje meso za 1 kg: Г. vrate prednji del din 11, zadn|i del din 13; II. vrete prednji del din 10, zadnji del din 12; goveje raeeo III. vzete din 10. Svinjina din 14—16. Svinjske maet din 16 do 17. Slanina din 14—15. Ciati med din 20—12 za 1 kg. Goveje surov« kože din 12—14 za l\kg. Telečje eurove kože din 16—18 za 1 kg. — I»še-nica din 215 za 100 kg, ječmen din 165 za 100 kg, rž din 195 za 100 kg, ovc« din 160 za 100 kg, koruza din 135 z« 100 kg, fižol din 200—350 za 100 kg. krompir din 90 za 100 kg, eeno din 45 za 100 kg, slama din 25—30 za 100 kg. jabolka I. VTtrte 250, II. vrete din 225, III. vrete 200 din za 100 kg. pienična moka din 300--275 za 100 kg. koruzna moka din 200 za 100 kg, navadno vino pri produ-centih od din 4.50—5.25. finejic kvalitetno vino od 7—8 din za 1 I. Živinski sejem v Zagorja ob Savi, dne 31. decembra 1937i Vol« eo prodajali od 4—5-30 din. klavne krave od 3—4 din in klavne telice 4—4.50 din za 1 kg žive teže. cije!« Epigrami, ki ao tej knjigi dodani, eo sedaj prvikrat tiskani pred javnostjo. Tako ta kn iga kaže Matoia pe-smka od vseh elrani. Urednik dr. Вагас je doda! kralko bibliografsko oznako, odkod eo pesnn vzete, ter kje ao bile prvikrat tiskane ter lepo komentira izdajo. Preračunana je na 15. zvezkov, ki bodo izhajali vsnkcga drugega meseca, (Cena: 50 din.) Literarni večer čeških književnikov, pesnikov Josefa 11 ore in romanopisca Karla Novega ee bo vršil v torek ob 8 zvečer v dramskem gledališču. Velika češka pisatelja bosln brala evoja dela v Če-ščini — pesnik Hora bo brul ludi odlomke iz svojega najnovejšega prevoda Župančičevo »Dume« — loda slovenskemu občinstvu ju bosta predstavila s kratko literarno oznako urednik dr. T. Debeljak (peenika floro) in režirer Bralko Kreft (pisatelja Novega). Dramska umetnika ga. Danilova in g. Jan boela recitirala llorove pesmi v slovenskih prevodih O. Bcrkojicn. M. Klopčiča in T. Debeljaka ter odlomek iz romana Novega »Ml hočemo živoll«. v prevodu g. Urbnnčiča. Oba književnika bomo našim hravceni predstavili Se v nedeljski kulturni rubriki. Za zdaj na la literarni večer, ki ga prirejajo PEN-kluh. Ccska ober in JCA-liga, samo opozarjamo (cene od 2 do 15 din). Nova knjiga o sarajevskem atentatu. — Veliko је bilo Že pisano o sarajevskem atentatu v vseli mogočih jezikih, ztasli kose je razpravljalo okrivili Avstrije ln Nemčije oz Srbije za svetovni požar. Zdaj se je oglasil s tehtno in najbolj avtentično besedo ».tin preiskovalni sodnik v sarajevski aferi llrvul L. Pfefler e knjigo, ki Je te dni Izšlo »Istrnca u Knrajev»kom atentatu« (izdaia Novo Evrope. Zagreb. 1938. str. 176 z. M) fotografijami: centi 70 din). — \ njej preiskovalni sodnik odkriva vso zgodovino atentatov v Avslri|i ter vmešavanje Avstrije v srb»ko in črnogorsko državico ler tudi polek atentata in preiskave. Vsi prejšnji pisatelji so Pfe'f«rs ;u že preje prl/navill resnično objektivnost, ki jo |e sednj — kot poročajo kritike — tudi s lo knilgo popolnoma dokazal. Knjiga bo wekukor vzbudila veliko zanimanje.