156. številka. Ljubljana, vtorek 11. julija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Iihaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 k1«1-, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in /.a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2f>—2(1 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarniu v Kolmanovej hiši. da Srbi v turških krajih kamor Srbi pridejo v celili gomilah vstopajo v srbsko vojsko m jo tako ponmožujejo. Posebno v Bulgariji morajo Srbi velikansko pomoč na ljudeh dobiti, sicer jih Turčija, ki more iz Azijo čo dalje več svojih divjakov navleči, koncem s prevelikim številom upehati in odhiti mora. 1200 Črnogorcev, ki so živeli v Caii-gradu, Aleksandriji, Odesu in drugod ob srednjem morji, vrnilo se je v Cetinje na hrambo domovine. Le ti in prostovoljci, bodo osnovali rezervno vojsko, katero bodo vodil Vukotir. Lazar Sočica je zastavil s 3000 vstaši cesto mej Klekom in Trebinjem, ter tako Turkom od Kleka pot zaprl, da ne bodo mogli ni živeža dovažati, niti vojske tod dopolnjevati. 18 ruskih oficirjev od generaluega štaba je prišlo v Bolgrad, da vstopijo v srbsko vojsko. — Več udov narodne skupščine je stopilo na čelu prostovoljskih čet. Iz Sarajeva poročajo Turki pod Mehe-med Ali-pašo, da so Srbe pri Novem Pazaru v četrtek premagali, nazaj odbili in jih 1500 ubili ter ravno toliko ranili. Iz Pere se celo javlja, da je Mehemed Ali-paša iz Novega Pazara v Srbijo marširah (Pa če Kolakantić po najnovejšem poročilu bombardira Novi Pazar, sodi se, kako so turška poročila zlagana). Pii Sarajevu Turki delajo zašancan ostrog. Baši-bozuki iz vse severne Bosne so tja poklicani. Mesto samo bode obdano s tremi nasipi. Turki v Bosni so tudi vse cigane kar jih je tam v orožje poklicali zoper slovanske kristijane. Torej vsakovrstna divljad se vzdiga proti ubozim našim jugoslovanskim bratom. J — V Travniku so bosenski turški begi in i spahije imeli posvetovanje, kaj storiti če Srbje Bosno obsedejo in zmagajo. Možje koranovci hočejo potem Bosno zapustiti in izseliti se v — Avstrijo! Iz llt-lj;liMlu G. julija [Izv. dop.] SinoČ so pripeljali v Bolgrad okolo 120 lehko ranjenih iz bojišča v Bosni. Denos zjutraj ob 10. uri je bilo blagoslovljenje ali osveštenje 5 zastav, ki bodo za narodno vojsko druzega reda, za 5000 mož, kateri uže jutri zjutraj na granico otidejo. Zarmiivo je gledati to vojsko. To so vsi lepi, čvrsti, visoki, odrasli možje, taki ki znajo da idejo za domovino v boj na život v snufc. Vsi so veseli ; nij bilo videti ni jednega otožnega obraza. Pa i mej ženami, katere so spremile do tukaj ali svojega moža, ali brata al«, sina, nijsem videl jokajočih. Junaci so možje, junakinje so i majke i žene i sestre — Spartanke. Da vam i poročam od našo vojske, — i to naj pred od vojsko na Timoku. Turci so tu napali, kakor sem vam uže telegi-afično javil, 3. julija našo vojsko pri Velikem Izvoui, oni so prešli Timok in hoteli so napasti srbsko mesto Zajičar, a naša vojska jih je odbila in pognala črez Timok nazaj. Drugi dan 4. julija so Turci zopet poskušali prodreti na Vražo grmcu črez reko Timok. Tu se je započela jaka borba artilerije in pešadije, katera je trajala od 5. zjutraj do večera, a Turci so bili zopet odbiti. Vsi njihovi poskušaji, da bi prodrli črez Timok, bili so zastonj. Od moravske vojske. Tu je naša vojska zavzela Ak-Palanko, mesto, ležeče na velikej cesti, katera vodi iz Niša v Sorijo. S tem je Turkom pot presekan Jugoslovansko bojišče. Iz lic I g" ruti t» I Izvirni telegram „Slovenskemu Narodu".] 0. julija zvečer, (došel pa 10. zjutraj.) Naša vojska pretila Timok, zavzela celo linijo od bregov Timokovih do Rakovice, vzela dalje tatarsko selo Rakituico in čerkezko Rakovice. Na jugu pa Kolokantič bombardira Novi Pazar, a Durio obseda Novi varoti. Povsod se lurški Srbi v velikih gomilah pridružavajo natiej vojski. Srbi imajo zopet znamenite, če prav ne Se odločilne vojne napredke zaznamovati, kakor naš spredaj stoječi telegram poroča, in tudi oficijalni telegram iz Belgrada, po ko-respondenc-bureau na tukajšnjo vlado došli, potrjuje, ki se glasi: Belgrad i), jul. Včeraj je bil četrti napad Osman-paše pri Zaječaru z veliko izgubo odbit. Srbska vojska je pri Negotinu prestopila mejo in Osmana od strani prijela. Proti Vidinu je prestopila srbska vojska Timok in stopila na turško zemljo. Daljo: Srbska vojska je vzela pri Novej varoši dve turški šanci, ali je morala jedno od teh zopet popustiti, ker je bil sovražnik pomoč dobil. Srbi taborujejo pred Novi va-rošem; streljajo na Novi Pazar. Daljo so Srbi prestopili Ibar pri Jarinjah, z navalom vzeli turške šance in prete železniško štacijo Mitro-▼ico vzeti, ki pelje na Solun. Torej Srbi vojujejo povsod uže na turškej zemlji. General Cah in polkovnik Lješanin, ki v prvi udar nijsta sreče imela, oba zdaj napredujeta. Važno je poročilo našega dopisnika iz I Belgrada, ki se v dopisu in telegramu ponavlja, I Popevača. (Unski spisal Iv. Serg. Turgenjev ) (Dalje.) Ko hitro sem stopil v krčmo, uže je bila v njej dosti velika družba. Za mizo kakor navadno, da se skoro nič nij videl prodor, stal je Nikolaj Ivanić v precej rahlej košulji, leno smijal so in s svojo belo roko nalival dve stekler ici žganja prišlima gostoma: M o r g a č u in Obalduju; a za njim v kotu, poleg okna sedela jo njegova bistrooka žena. Sredi sobe je stal Turčin Jaška, suh in visok človek, blizo tri in dvajset let star; na sebi jo imel dolgoživotno modro dolamo. Tak je bil, kakor kakor kak drzovit tovarnišk delavec, podoba je kazala pa, da se ne more ponašati zdravjem. Njegov strhli obraz, veliko nepokojne in sive oči, višnjevi nos tenHh, gibljivih nos-n>'e, belo strmo čelo z nazaj rastočim1 svitlo- žoltimi, kodrastimi lasmi, silna, a vendar lepa, dopovedljiva usta — vse to je razodevalo človeka —, čutljivega in strastnega. Živo je bil razvnet: utripal je z utripalnicami, nerazmerno dihal, roki ste se mu tresli, kakor ob mrzlici — prav za prav: imel je zimnico, tisto vnetljivo, trenotno zimnico, ki je tako znana vsem ljudem, kateri so uže govorili ali peli v pričo občinstva. Poleg njega jo stal moški — blizu štiridesetleten, širokopleč, širokih okoščelih lic, nizkega čela, majhenih tatarskih očij, kratkega in ploskega nosa, štirioghite brade in črnih svit lili las, trdih — kakor ščetine. Po njegovem ogoreteni obrazi s svinčenim odsevom, vzlasti po bledih ustnih bi človek bil lehko sodil, da je kakov divjak, da nij bil nikakor zanimiv. Skoro se nij ne ga-nol — in hladno se je oziral okrog sebe, kakor bik izpod jarma. Imel je na sebi neko obnošeno haljino z bakrenimi gladkimi zapet-Ijaji; star, črn, svilen robec je imel okrog dolzega vratu, lickali so mu: Divji barin — Njemu nasproti, na klopi pod obrazi sedel je Jaškov tekmec: kmet z Žizdre; ta je bil srednje rasti, krepak moški — tridesetleten, kozav in kodrastih las, topega „mufa-stega" nosu živih temnorjavih očij in redke brade. Smelo je gledal okrog sebe, pod-so vtaknol roci in neskrbno zvonil in klatil z nogama v gospodskih črcvljih, obrobljenih s tra-kmi. Na sebi jo imel novo tenko planto (hala) iz sivega sukna s svilenim zavihajem, od katerega se je ostro odlikaval kraj rudoče košulje, opesno zategnjene okrog vratu. -— V nasprotnem kotu, na desnej strani od vrat je za mizo sedel nekov možiček (kmetic) v sta-rej, tesnej in sivej svitici (polu-dolama) z velikansko prasko na plečih. Tenak, zlat tok solnčne svitlobe je prodiral skozi za prašeue šipe dveh majhenih oken, in kazalo se je, da zlasti žar nij mogel zmoči splošno te-mote v sobi, kajti vse reči so bile samo medlo razsvitljene, da so Lbilo take, kakor bi bile pegaste. Zato je bilo v njej skoro za podkrepljenje Niša ali pomnoženje njegove posadke. V teh krajih se je okolo IOOO turških kristijanov pridružilo našej v o j s k i, katera, čem dalje ide v tursko zemljo, tem bojj raste. Od drinske vojske. 3. julija prešla je naša vojaka v Bosno crez Bujukličevo ado (otok). Turci so jo opazili, ko je uže skoraj pol vojske prešlo Drino, in počeli so se odvpirati, a bili so kmalu premagani in v tek zapodeni. Posle pol ure napali so Turci našo vojsko od strani, pa so bili odbiti. Več ur je potem naša vojska dalje marširala, ne da je videla neprijatelja, še le pred mestom Bjelina našla je na jednem visoravnu, na večjo redovno turško vojsko, na artilerijo in pehoto. Tu se je začel hud boj iz topov; Turci so bili primorani zapustiti svoj položaj, ko so jih naši pešci od strani počeli napadati. Pri tej priliki so se naše baterije ne samo merile s turškimi, nego so jih i prekosile. Turci so se prav vešto povlekli nazaj, braneči korak za korakom. Naša vojska jih je živo gonila do Bjeline. V tej borbi so naši osvojili jedno turško zastavo in zarobili nekoliko Turkov; dobili so i mnogo pušek, volov in koaj. (Vendar mesta Bjeline še ne. Ur.) Kristijani v Bosni se neprestano pridni žujejo našej vojski, a veliko uslugo čine njihove čete; one so očistile vse kraje pored Jave in Drine, in od Rače pa do Bjeline od Turkov. V Posavini vstajajo in razvijajo borbo Bošnjaki sami. D. Shod našega z ruskim carjem. Na Dnnaji 9. jul. [Izv. dop.J Tokitim vam ob kratkem javiti najnovejo konbinacijo o rešen j i orijentalnoga vprašanja, katero se mi tudi prav naravno, lahko in za sedaj dobro zdi. Sicer ne trdim, da je sigurno resnično uže skleneno, a govori v krogih, ki bi mogli stvar kot pozitivno poznati. Govori se, da je imelo potovanje nadvojvode A1 fare c h t a v Jugenheim k ruskemu carju in njegovemu kanclerju knezu Gorčakovu ta namen, dogovorit, kako bi se tist del orijentalnoga vprašanja, katerega rešitev je zdaj neizogibna postala, precej rešil sporazumno z Rusijo in Avstrijo. To se je tudi zgodilo. In sedaj je naš cesar šel v Zakupe (Reichstadt) samo zato, da uže dogovorjeno zvezo in gotov načrt s svojo odločilno v monarhiji največjo besedo potrdi. Načrt pak je ta-le: V jugu se naredi kmalu mir. Gnjilej Turčiji se vzorno vse dežele do Balkana. Suzerenstvo nad Srbijo Bosno in Hercegovino dobi Avstrija, a Bulgarija in Kumunija bodo v s uzerenue m odnos a j i z Rusijo. Črna gora ostane neodvisna in dobi pot do morja. S to rešitvijo bi bili vsi zadovoljni. Bis-mark prikima uže zarad Rusije in da se mir naredi, Francija se v vnanje reči ne more vtikati, Lahi so reveži, Španjci še večji, Angliji pa za Bosno in Bulgarijo nij nič, njej je le za morje in za Carigrad, to vse pa po tem črteži obdrži njen prijatelj, „turski mujo", katerega ne bode nihče vprašal ali hoče ali neče priplenjene krščanske dežele nad Balkanom iz svojih barbarskih kremljev dati. Moral bode. Srbi bi pač rajši priborili si popolno neodvisnost. Vendar če si je lehko ne morejo — začetki srbsko-turške vojske pri Bjelini in pri Javoru, kakor tudi začetek na Timoku kažejo, da crkajoči turški osel še močno okolo sebe oteplje —, pač bodo i oni rajši avstrijskega cesarja za suzerena priznali nego sultana, rajši v Beč mali danj dali nego v Konstantinopel. Da pa pridejo njih bratje. Sigurno pa bode za Srbe, Bulgare in sploh za Jugoslovane v v sare m in tudi tu omenjenem eventualnem rešenji tem bolje, čim bolj se bode njih orožje v vo j ski zoper Turke zmagovalno in hrabro izkazalo. Narodje imajo povsod toliko več respetka, kolikor več moči, junaštva in vstraj-nosti pokažejo. Bog blagoslovi srbsko orožje. Tudi avstrijski Slovanje bi bili veseli. Nam bi prirastel tak element, da bi njegov vpliv z našo rastočo močjo vred nas kmalu tako ukrepil, da se nemarno bati onih, ki so se zarotili in zakleli, da nam slovansko kožo slečejo in iz nas narede pošvab\jene ali po-magj arene narodne pokveke. Ko je Nj. vel. cesar naš vračal se včeraj iz Zakup od ruskega carja, mudil se je v Aussigu in govoril z državnim poslancem Rusom (čegar oče je mimogrede naj malo več povem rojen Slovenec od Novega mesta doma) ter na njegovo opazko, da ljudstvo želi mir ohranjen, odgovoril je cesar pomembne besede: „Jaz se vračam vesel in prav zadovoljen in morem gospode potolažiti." To se pravi mir bode gotovo ohranjen. In če se monarh vrača od shoda z ruskim carjem vesel in prav zadovoljen, ne-dvombeno je, da so dogovori z Rusijo popolni. Boste videli, da dodo turkotili in an-gležebratci kmalu zajadikovali, če si bodo le upali. Če se pa motim, če vidim prebelo (pri nas je vse mogoče) — pa mi bog grehe odpusti, nij sem prvi, ki je s politiko delal krive račune, da si je dobro mislil. Politični razgled. TVotrtaiiJe «lc»£ele. V Ljubljani 10. julija. O shodu <•*»#*»t»/#»t?, ki je bil v soboto v čeških Zakupih govori naš dunajski dopis spredaj stoječi. Dodajemo le še iz no vin, da je bil prišel Andrassv v uniformi kot hon-vedski general ožnoran, a Gorčakov je bil v navadne j sivej suknji. Cesarja sta imela več kot jedno uro sama dogovor. Grad je bil za občinstvo čisto zaprt. Pri slovesu je avstrijski cesar poljubil ruskega, a ruski car je poljubil avstrijskega cesarje v ič a naslednika Rudolfa. V if»'t'/tttlc«'fn deželnem zboru seje od strani opozicije čulo zopet nekaj jako ostrih besedij: Dr. Makanec je bana interpeliral zavoljo pretečega Hrvatskoj obsadnega stanja; pozorno poslušani obširni govor je bil od predsednika prestrižen, a izražava simpatije hrvatskega naroda do v s t a u k a, o l > -soj uj e turkolj uho politiko magjar-ske vlade. — Poslanec Hrvat graja, da vojna granica še zdaj nij s Hrvatsko zjedi-njena. Folnegović vpraša bana, kako more on podpirati m a g j a rs k o vlado , ki kljubu svoje borbe leta 1848. proti Avstriji, Bedenes vpiraosvobojenjii JugoSlovanov od nekrsta, katera se tudi virtualnih prav krone sv. Štefana pdreka iz sovraštva proti vstašein. Vnatiaje ilr&ttve. V C«t clt# so iztaknili veliko zaroto prijateljev umorjenega sultana Abdul-Aziza, proti življenju zdanjega sultana Marata. Mnogo Jjudij je uže zaprtih, a še se ne ve kako daleč je zarota razširjena. Zato si Murat ne upa nikjer pokazati, zato še zdaj nij upal si v mošeji, dati si meč opasati kakor koran terja in brez katere ceremonije Muzelmanom nij cel in ves sultan. fm»:i U<» ministerstvo je svojemu krahu, ki je zdaj v Parizu, telegrafiralo, naj hitro domov pride. Vlada grška je poslala denarja za chassepot - puške. hladno: dušljivost in sopara je, kakor kako breme, zapustila mi pleča, ko hitro sem bil stopil črez prag. Moj prihod — lekko sera poznal to — motil je izpočetka Nikolaja Ivanića goste; ali ko hitro so videli, da je gospodar pozdravil me, kakor svojega znanca, pomirili so se, malo kasneje pa nijsem bil več na mari jim. Rečem si prinesti piva in sedem v kot h kme-tiču v razprasnjenej polu-dulami. „Nu, kaj lw — nenadoma vikne Ob ald u j, ki je na dušek izpil mero žganja in mej svojim vsklikom po navadi mlatil z rokama, brezi česar kar je bilo kazno, menda nij spregovoril noben pot nobene besede. „Čemu čakamo? Začnimo, začnimo no! He? Jaša?" „ Začnimo, začnimo!" začel je priganjati jih Nikolaj Ivanić. „Začnimo, le nujno," — hladnokrvno in z v se zaupljivim smehom spregovori kmet: „jaz sem priprav\jen". Tudi jaz sem pripravljen", oglasi se takoj po njegovih besedah Jaška. „Nu začnite, korenine, začnite," pisknil je Morgač. Ali če prav so vsi želeli, da bi začeli, vendar nobeden nij hotel začeti; kmet ni vstal nij s svoje klopi — vsi so se držali tako, kakor bi bili koga čakali. „Začni!" — mrzko in ostro zarenči Divji b ar in. Jaška se stresne. Kmet vstane, popravi čapko in odkašlja se. „A kateri naj prične?" — povpraša z lehko promenjenim glasom D i v-jega bar in a, ki je še zmirom nepremakljivo stal sredi sobo, široko razprečeni imel nogi in skoro do komolca daleč krepki roci držal šaravaram v žepu. „Pa ti nuj, ti — kmet," zajeclja Obalduj ; — „ti, brate, začni! Divji barin se izpod čela ozre va-nj. Obalduj jame na lehko žvižgati, a zasukue se, ozre v strop, skomizgne z ramama in umolkne. „Vrzimo kocki", — po malem času omeni Divji barin „in osminko na mizo!" Nikolaj Ivanić se prikloni, s teška dvigne s tal osminko in postavi na mizo. Divji barin pogleda Jašo in reče „Nu!" Jaša roko porine v žep, prinese iz njego groš in naznači z zobmi. Kmet potegne svojemu kaftanu izza života novo usnjato mošnjo malomarno razinota vrvico, mnogo drobiža vspe na roko in odbere do cela nov groš. Ob a 1 duj nastavi svoj star klobuk — tam pa tam z odtrganimi in zmlinčenimi krajevci, Jaša (Jakob) vrže va-nj svoj groš, k m e t z Žizdre pa svoj groš. „Ti potegneš", — rekel je Divji barin, obrnivši se v Morgač a. Morgač je samoljubo nasmijal se, v roki vzel pokrivalo in jel tresti ga. Ta trenotek je vstala grobova tihota; groša sta slabo cveuketala, ko sta se zaletavala drug v druzega. Pazljivo sem se ozrl okrog: vsem je po obrazih plesala posebna izvedavost le Divji barin, ta je plamikal z očmi; tudi moj sosed, možiček v razprasnjenej poludolami, stezal je radovedno vrat. Morgač Dopisi. Iz Celjske okolice. 9. julija [Izv. dop.] Učiteljsko društvo Celjsko je imelo G. t. m. svoj prvi potovalni shod. Do sedaj je zborovalo zmirom \e v Celji. V Št. Jurji na j. ž. se je sešlo okolo 25; razven teh pa je zbor počastilo tudi več gostov, dame in gospodje. Mej poslednjimi naj imenujem predsednika šolskega sveta Šent-Jurskega g. Rtipschla, kateri je skupščino v imenu šolskega sveta pozdravil sč slovensko besedo „dobro došli", želeč jej izdatnega vspeha pri razreševanji zastavljene naloge. Društveni predsednik g. Bobizut se mu zahvaljuje tudi slovenski. Temu sledi naznanilo dopisov in novosti Uru ivenemu vodstvu došlih. — Na dopis „Štajerske učiteljske zveze" Lehrerbunda, ki bode letošnjo jesen v Cehi zboroval volil se je odbor za raznovrstne priprave in odseke. Iz mej predavanj uvrštenih v obravnavni red sta prišla na vrsto le: a) slovenski glagol, katerega je obširno razlagal in primerjal z nemškim glagolom, učitelj Jarec iz Šentjurja, in b) toplota, sopar, nas tanje megle in oblakov, kar je prav umevno, ljudskej šoli lehko zvršljivo obravnaval, (v nemškej besedi) ravnatelj Bobizut iz Celja. Druga govora (telovadba, čebelsko življenje) sta se radi prošlega časa preložila. O slovenskih čitankah je uže toliko pisalo se, obravnavalo in sklepalo, po vseh slovenskih pokrajinah, a žalibože, do izvrše-valnega podvzotnika — do hoteče višje šolske oblastnije, ta želja, vprašanja in zahtevanje nij prišla z zadostno nujno potrebo: ostalo je vse brez čina. Štajerski dež. šol. svet je jel vendar izpoznavati nujno potrebo, ter namerava obstoječa berila popraviti, predru-gačiti in dopolniti, k temu pa še jedno novo čitanko izdati. Tako je bilp govorjeno pri našem zboru. Celjsko učiteljsko društvo je sklenilo, tvarino sedanjih beril pretresavati in prebirati, kaj sedajnosti ugaja, in kaj se ima zavreči, popraviti ali z družim nadomestiti, ter o tem si. dež. šol. svetu nasvetovalno svoje mnenje javiti. V to svrho izvolil se je sledeči odbor: gg. Lopan, nadučitelj v Celji; Jarec, učitelj v Šent-Jurji; Fr. Vučnik, nadučitelj v Žavcu; Fr. Vučnik jun., nadučitelj v Št. Jurji; Bobizut, ravnatelj dekliške šole v Celji. Ker je prišlo dovoljenje, da se morejo je roko vtaknol v klobuk in prinesel iz njega kmetov groš — vsi so vzdihnili. Jakob je za-rudel, kmet pa je z roko otrl si lase. „Gledi, saj sem rekel, da ti začni!" — krikne Obalduj, „saj sem znal!" „Nu, nu, nikar ne vrešči!" — pristavil je oponesljivo Divji barin. „Začni!" — rekel je, in pokimal z* glavo kmetu z Ž iz dre. „ Katero pesen pa naj zapojemV" — povpraša kmet, ki jo vnetje lotilo se ga. " „Katero hočeš", — odgovori Morgač, katera ti prva pride na um, tisto zapoj". „Da, katero sam rad", — pritrdi Nikolaj Ivanić in hladno križema roci dene na prsi; „ml ti ne bodeme izbirali. Poj katero rajši, pa le lepo poj, mi pa razsodimo petje po svojej vesti." „To je da, po vesti", — potrdi Obalduj in oblizne prazne steklene mere kraj. „Dejte, bratje, naj se malo odkašljam", — omenil je kmet, „naj si grlo namočim". — dejal je in prstom jel krpati kaftanu zavihaj. novinci v veliki noči v šolo jemati, se je pre-tresavalo tudi to. Posnemati je bilo iz razgovorov, da bi to utegnilo koristiti jednorazred-nicam, a na več razrednih šolah, bi bilo to sila motivno, da, neizvršljivo. Loto bi se moralo končati tudi v velikej noči — in to menda ne le na ljudskej šoli, ampak tudi na srednjih šolah, če bi se novinci jemali v tem času ker morajo učenci pri prestopa iz jednoga razreda v druzega, drugi drugem prostor narediti. Slišali so se še drugi predlogi in nasveti kar bodo pa menda strokovni listi natančneje poročali. Ob 2. po polu dne se je zbor končal in skupni obed pričel. Tu nas je počastil razen prejšnjih gostov tudi župan Šent-.Iurski, g. dr. Ipavec s svojo navzočnostjo. G. Bobizut je napil napitnico občinskemu predstojniku, zahvaljevaje se za prijazni sprejem od strani šolskega sveta, kakor tudi od občinskega prestojništva Šent-Jurskega, na kar se pozneje tudi župan g. dr. Ipavec zahvaljuje, želeč skorja zopetnega svidenja. Odhajajo proti kolodvoru spremljevala sta nas g. župan in g. predsednik kr. šol. sveta. I SE LONkovcil na Dolenjskem, dne 7. julija. [Izv. dop.] Včerašnji dan je bil za nas Leskovčane strašen dan. — Vse je bilo na polji in na travnikih; na jedenkrat se oglasi v cerkvenem stolpu zvon in naznani ogenj. Ženske in nekateri moški, ki so doma bili, takoj so priskočili in povprašali, kje je nesreća? Ko so izvedeli, da jo ogenj na pristavi farov-škej je vse tja dirjalo. Sreča je bila, da so tukajšnji (grofa Auersperga) gospodje uradniki, hitro z brizgalnico na pomoč prišli; (žalostno sicer za vas Leskovec, katera šteje toliko hiš kakor marsikateri trg, da nema svoje brizgal-nice) — kateri so marljivo delali in tudi storili kar je bilo mogoče. Gospod Koritnik gospodarski uradnik, je prihitel z vsemi delavci, kar jih je bilo pri graščini najetih z brizgalnico; kakor tudi gos pod Jenko, nadgoz-dar in vrtnar gospod Schvvarzer; v kratkem rečeno ti gospodje so pokazali, da ljubijo svojega bližnjega. — Pri tej priliki moram omeniti, da je tudi Krško ognjebransko društvo veliko pomagalo, zlasti gospod župan Viljem Pfeifcr; — se je veliko potrudil in energično postopal, posebno kar se organizacije tiče; — on je osobno pozneje po noči po vasi šel od hiše do hišo in je ljudstvo izpodbujal, da so vozili in tudi nosili vodo, da so potolažili strašen plamen. — Tudi denes se je potrudil iz Krškega, ter je zaukazal dotičnim osobam marljivo se obnašati ia delavnim biti, ker še vedno gori. Končno še omenim, da je bil pri tej priliki tudi g. Rotar, kateri se je takoj s svojimi konji v Krško podil po brizgalnico kakor tudi g. Pirec, tukajšnji trgovec, kateri se je izkazal človekoljuba naj jim srčno zahvalo izrečem za njihovo človeško ljubezen. — Kako da se je ogenj pričel, to je še dozdaj neznano. Iz / i^rclm T. julija |Izv. dop.) Sedaj, ko je toliko kot gotovo, da Bosna in Hercegovina ne bodeti avstro-ogerski, še menj pa lirvatski, zavladalo jo tukaj negodovanje proti našej državnej politiki, zlasti pa proti osobi Andrassyjevoj. Glasovi, ki so o novej ini-nisterskej kombinaciji iz Dunaja slišati bili, so zopet vmrknili. Sabor se je zopet sestal. Mažuranićeva roka bo gotovo zopet polno zakonskih osnov v sabornico prinesla. Vsako naše saborsko zasedanje za vladanja Mažuranirevega je bilo rodovitno za deželo. Poprečno se po najmanj po tri, po četiri zakonsko osnove vsakega zasedanja rešijo. Glavni posel, ki ga bo sabor v svojem sedanjem zasedanji obaviti imel, je proračun za leto 1877. Mej drugim je v proračunu uvrščen tudi strošek za utemljenje po-rodišča in šola za babice, s tem je velikej potrebi priskočeno. Nadalje je v proračun uvrščen strošek za tako zvano „kemičko kuhinjo". Zunajne fasade bodo baje umetno arhitektonički izvedene, kar po mojem mnenji bogme nij potreba, zlasti pogledom na to, ker naš deželni zaklad ima mnogo drugih po-trebnejših stvari j na svojem rovašu nego strošek za nepotrebne cilrarije. „Kulma" bode zidana kakor se čuje na Zrinskijem trgu, in baš za to jo hočejo baje nališpati. Nu na Zrinskijem trgu bi bilo arhitektonično na-kinčenje opravdano, pa ,,Kuhinja'1 no spada na Zrinski trg. Makanec in Folnegović bodeta, kakor v vseh prejšnjih saborih tudi v sedanjem z več interpelacij prišla. Omeniti moram, da je Makanec prijatelj Srbov, Folnegović i/.ključivi (?Ur.) Hrvat H koncu še to, da o Starčeviču nobeden več ne govori. Mladina, ki je toliko njemu privržena bila, je na jedenkrat o njem omolk-nila. S tem je na narodnem telesu velika rana zacelila. „Nu, nu, ne okopavaj se — začni!" — odločilje Divji bariu in v tla povesil oči. Kmetje malo pomislil! — pokimal z glavo in stopil naprej. Jakob je oprl oči va-nj. Predno pa Jamom popisavati petje, menim, da ne bode preveč, če sprožim nekoliko besed o vsakej teh osob v mojej pripovedki. Živeuje nekaterih iz mej njih mi je bilo uže znano, ko sem se ž njimi sešel v krčmi; o dru/.ih pa sem kasneje nabral vesti. Začnimo z Obal d uje m. Njegovo pravo ime je bilo E v g r a f Ivanov; ali v vsej vasi ga živa duša nij imenovala drugače, nego Obalduj a (blelsetača), pa se je sam hvalil s to psovko: tako lepa se mu je zdela. A resnično: ne bi lehko bilo katero drugo ime tako pristajalo njegovim neznatnim, zmirom nemirnim udom. Ta človek je bil pijanec, svobodna dvorska duša (vlastniškega dvora služnik), ki so ga bili vlastniki davno uže odkrižali se, in ker nij imel nikakoršne službe, tudi ni beliča nij imel v žepu nikoh, a vendar jo znal vsak dan najti priliko, da je na tuji račun napil in najel se. Imol je mnogo znancev, ki so ga napajali z žganjem in čajem , da sami nijso znali, zakaj, kajti v druščini nij bil prav nič kratkočasen, šo siten je bil, vse je čemeril s svojim nepremišljenim ble betnnjem, z nepretrpljivo prilestnostjo, s svojim drhtenjem na vsem životu in nepre-nehanim, nenatornim hohotom. Tudi peti nij znal, niti plesati; vse svoje žive dni nij zinil nobene pametne, — da, tudi gotove ne, le števil je zmirom in čvekal, kar mu je prišlo na vrsto — resnično blebetač. Poleg tega pa ni jedna pijača nij minola štirideset vrst na okrog, da bi njegove dolgopetosti ne bilo mej j gosti bilo, da so se mu naposled privadili, in da jim je njegova navzočnost bila to, kar je človeku neogibljivo zlo. Prav res: živemu krstu naposled nij bilo nič do njega več, samo Divji barin je znal brzdati in tudi je krotil njegove prismodarije. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Učiteljsko društvo v Črnom-lji) ima dne 13. julija po polu dne sejo. (V hiši gospe Ilaringove v Črnomlji.) Dnevni red je ta: 1. Pregled društ. pravil. 2. Časopisi. >. Katere kazni bi bile najprimernejše i kako je rabit. (Cr. Ivan Pupnik.) 4. Kako zamore učitelj najbolj v povzdvigo kmetijstva pripomagati? (Fr. Šetina.) 9, Posamezni nasveti: Vabijo so i vsi podporni udje! — (Konfiskacija.) Iz Trsta se nam piše 8. jul.: „ Edinost" jo bile denes po polu dne konfiscirana. Zakaj? Ne vemo. (V Ljubljano je došla, i mi no najdemo nič zaplcnji-vega v njej. Ur.) — (Od beneške meje) se 5. junija piše „Soči": Slovenščina na meji peša in gino vidoma. Čitalnično društvo je imelo sveto dolžnost buditi v Brdifa narodno zavest. Užo pet let životari, a napravilo je jedno samo besedo 1. 1873. Cela pozneja doba je bila pusta in prazna, čitalnično „sobico" jo prepredel pajk z gosto mrežo in grozna tema je nastala v njej; imeli smo vedno „veliki petek" v pravem pomenu besede. Krivo je temu večjidel pomanjkanje trdne narodne zavesti. Naše „rodoljube" nij menda še ogrela ona čista, iskre na ljubezen do naroda, ki premaga vse zapreke in težave, ki ne pozna sebičnosti nego samo blagor naroda. Kogar navdušuje resnična požrtvovalna ljubezen do naroda, bo gotovo z vspehom delal za svoj narod. Kdor pa pri vsakej malej težavi omahuje, kogar vsaka neprijetna sapica ohladi, ta nij nikdar resnično ljubil svojega naroda. — Da se je novi odbor v takih okolnostih in v tako kratkem času upal napraviti besedo, to je prav hvalevredno. Mi mejaši se tega nijsmo nadejali, zato pa nas toliko bolj veseli. Le pogumno naprej! Odboru voščimo najboljši vspeh! Vsem bolnim moč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni Beialesciere ti Banj V EtOMfiGMIC. 30 let lie j« lij bolesni, ki bi Jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrascenih otrocih brez medicin in stroSkov; zdravi vse bolozui v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezi-i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bn v ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje. slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, iumenje v ušesih, sluboBti in blevanje pri nosečih, ototnost, diabet, trganje, shujsanje, bledicico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojeueo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri ©evala protesorja Dr. VVurzorja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, sdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelandu, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Na Danaji, 13. aprila 1872. Frešlo je i že sedem mesrcev, odi ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem VBled prsnih in čutnimi!) bolečinah, in sicer tako, da sim od dno do dne T,idnovgnil, in to zuprecilo je dolgo časa moje fitedije. Cul sem od Vaše čudapolne Kevalesciere prirel Bcm jo rabiti in zagotovim Vas, da so ćutim po mesečnem užitku Više tečne in okusne Rova-lesciere popo nun zdrav, tako, da brez uajmarjega tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem Hol 11 m to primerno prav cei 6 in oknsrjo hrano, kot najboljši pripomoček, ter ostanem Vaš ndani Gabri el Te sehnor, Blušatelj javnih višjih trgovskih sol. Pismo visoko plemenito markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje hujšanja in bolečin vsako vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti Citati niti pisati, tresle so se vso čutnice na celem životu, slabu pre- bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na raz draženj i čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zaaluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da niorem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštevanja. Markize de Brehan. Št 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. RevaleBciere je 4 krat tečnejša, nego mesu, tet so pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, ko pri zdravilih. V plohastih pašioah po pol fanta 1 gold. 50 kr , 1 funt 9 gold. 6u kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 golu Revalosciero-BiBcuiten v pnšioah in RevaloBciere-Chocolatee v prahu 12 ta« 1 gld. 50 kr., 24 tas 2 gl >o a;., 4o t«* j gl. 50 kr., v prahu za 120 ta* tO gl. Prodaje: Da Barry a Comp, na l>u . *J1, WalJ-.'EaehKHNue it. 8, kakor v vseh mestih pri dobri/ lokarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiia na vse kra'e po poštnih oakaznioah ah povsetjib. V LJubljani £d. -i ■:. h r, J. Svoboda, tokar pri „zlatem orlu", v Iteki pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekarju Birnoacherju, v Nl» ljetu pri lekarju Alj ino vicu, v Trata pr lesarju Jakobu Scrravallo, pri drogoriBtu P. Kocca in J. II irsehu, v Zadra pri An dr o viču. (15) Lotferijiic srečke. V Gradci 8. julija: 02. 85. 43. 55. 51. Na Dunaj i 8. julija: 14. 18. 78. 62. 8G. FaiGkel stanuje poleg MMratieršeiJvieaa untsta t? Mali-jerej mi* t v I. nadstropji in ordinira od 9. do 12. in od a. do 6. ure. Njegova vsenra ustne votle, stek'enica po 1 gld., in kultni prah, škatljica 60 kr. dobiva so razen v rjegovem Btanovi nji tudi pri gospodu hkarju Majerju in gospodu Karingerju in Kasn. (176—9) Nepremakljive in za peljati Mlatilnice na cveke ročne in za vlačenje od 16 konj izdeljujejo, kot specijaliteto Umrath & Comp., v Pragi gospodarskega orodja strojna fabrika. Ceniki in podobe zastonj. Za vsak stroj se jamči. (188—4) pri gosp. Josipu Debevcu v Ljubljani. Trgovinski pomočnik, izurjen za speceri sko kakor tudi za manufakturno, in štacuno z mešanim blagom, popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika, isoe službo. —-Ponudbe naj se blagovoljno oddajo v administraciji „Slov. Naroda". (210—3) Circus Sidoli! (na Mojmncm tri;h.) Denes vtorek 11. julija 1876 T7"elI3s:a, pxo<3.(3ta,T7-£L v višjej umeteljnosti jahanja, izučenih konj, gimnastike, ballete in pantomine. Kasa se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob 8. uri. Vse natančneje naznanjajo posebni dnevni listiki. (197—12) Teodor Slrioll, ravnatelj. DorŠko olje Iz sale kitovili Jeter, ; iz Borgena na Norvegskeni ; ( rumeno 1 steklonica 60 kr.; nepromi čljivo brez okusa in duha 1 stekle- i niča 80 kr. i * se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. J Da se ponurejevanju izogne vtisnono 1 bodo inoje ime na vsakej steklenici. ' (.3-15) Gabriel Piccoli, lekar, na rfiiiirijslrj crsfi r Ljul/tjani. mm Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjige: -A.. Ifccasaetrii in povesti: 1. Erazeiu Tatenbali. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. Meta IloldeuJs. Roman, francoski spisat Viktor CherbulieZ) poslovenil Davorin Iloatnik 50 kr. 3. KantoreJca. Komun s pogorskega zakotja, -Ćeški spisala Karlina 6'vitla; poslovenil Franjo Totniič. velja........50 k r. 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — K u crnl z«-iiilj i. Novela, spis. ./. iskalec, velja 25 kr. 5. 14 u/.en. Novela, francoski spisal //. Rivitre, poslovenil Davorin Iloatnik. — Cerkev In država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Iloatnik, velja . . .25 kr. S. Xjistlsi v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič. — Zivotopisje, sp. Rojč lioi. — Presern, Pre.šerin ali rresiren, sp. Fr. Levatik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Maehiavelli, sp. dr. Ribič. — Pismu ii Rusije, sp. dr. Celeatin. — Trštvo i grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošt\jak. — 0:'gava bode? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus^ — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. (iogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko o paze k o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. °S~1 ftftVf & 2. O S ° r ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Javna zahvala "fl Pežtanskej za\arovalnej družbi. 17. junija mi Je potfotelo pod Turjakom: hiša, kozole, kašfa, supa, svinjaki in krma. Vse je bilo zavarovano pri „Peštanshj dražb i''. (";<■ /.v. junija je glavni opravnik