I Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 18 rJU^KMrttel]!: obt konference SZDL *»ei>ice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ■ Trae — izdaja CP Gorenjski tisk *ranJ- Glavni urednik Anton Miklavčlč " Odgovorni urednik Albin UCakar Si-ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 6. 3. 1971 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, ln sicer ob sredah In sobotah ZA GORENJSKO Ob 8. marcu Zakonu so nezakonski otroci izenačeni z zakonski-stargniai° *ste pravice in obveznosti do staršev in otro], 1StC Pravice *n obveznosti do nezakonskih tnalo'/ ' ^° t^tih' ^ so roJem v zakonu. Toda kako Povzrt° pomem ne^i predpis. Koliko težkih ur nja r°Cz mnogim mamicam že samo terjanje prizna-pre^Ct-°vstva' koliko potov je treba, da se izterja odre-n"vM' Marsičemu se mora nezakonska mati &Qli k hoče nuditi otroku vse, kar zahtevajo v °tr°kornW^e' ^U °tro^ oblečen, da je enak drugim V v * Bilb^\U, ,scm se seznanila *° Bo CV°' ki s šestlct- *** del„ rat»ano živi v no- ^^daT' ?8 nisem v<* cla- imela sem že 32 let, ko sem dobila hčerko, nisem lahko premagala vseh težav. Z otrokovim očetom nisva Imela možnosti za po- (Nadalj. na 9. str.) 25 let Iskre V ponedeljek, 8. marca, bo poteklo 25 let, odkar je takratna narodna vlada Slovenije, Ministrstvo za industrijo in rudarstvo, izdala odločbo o ustanovitvi tovarne Iskra, podjetja za elek-trotehnliko in finomehaniko Kranj. Kolektiv je začel s skromnimi sredstvi. Z velikimi delovnimi napori pa mu je uspelo, da je danes Iskra največje podjetje v Slovenijii, saj se je število zaposlenih že dvignilo na 16.000, v celotni slovenski elektroindustriji pa je zaposlenih 22.000 delavcev. Iskra pa v teh dneh ne praznuje samo 25-letnlice, temveč tudi 10. obletnico združenega podjetja in 20. obletnico delavskega samoupravljanja. Zato bo več proslav. Osrednja pa bo 4. julija v Preddvoru. čestitkam ob srebrnem jubileju se pridružuje tudi naše uredništvo! —jk Ustanovljena kulturna skupnost Radovljica V četrtek popoldne je bila v Radovljici ustanovna skupščina kulturne skupnosti. Skupščina ima 27 članov, v njej pa so predstavniki poklicnih kulturnih ustanov, kulturno prosvetnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine In delovnih organizacij. Po razpravi o nalogah in delu skupščine in njenih organov ter po sprejetju statuta kulturne skupnosti so za predsednika skupščine izvolili Jožeta Bohinjca, predsednika občinskega sindikalnega sveta Radovljiica, za predsednika 7-članskega izvršnega odbora pa JoŠta Rolca, predsednika občinske konference socialistične zveze Radovljica. A. 2. Modna spomladanska ženska ln moška oblačila že lahko kupite v trgovini Konfekcija Kranj Titov trg 7 Bogata izbira oblačil za vsak okus in vsako priložnost pri Elita Kranj Tekmovanje delavcev milice in G RS Krvavec, 5. marca — Nekaj po 12. uri je bilo na Krvavcu končano republiško prvenstvo za delavce milice v veleslalomu in patruljnem teku. Hkrati je bil včeraj končan zimski gorski reševalni tečaj za delavce milice iz vse Slovenije in za člane gorske reševalne službe. Po končanem tečaju in republiškem prvenstvu delavcev UJV pa je bila danes ob 14. uri skupna vaja delavcev uprav javne varnosti in gorske reševalne službe iz Kranja in nekaterih drugih gorenjskih občin. Po prvenstvu, ki ga je 9. stran Velika družina za Kam-nitmkom organiziral republiški se> kretariat za notranje za deve, izvedli pa uprava javne varnosti in GRS Kranj, in podelitvi pri znanj najboljšim, so po> ložili venec na kraj, kjei se je pred dvema letoma smrtno ponesrečil takratni republiški sekretar za notranje zadeve Slavka Furlan. Na republiškem prven stvu delavcev milice j« bil v veleslalomu prvi Janko Šekli (postaja mej ne milice Kranjska gora^ v patruljnem teku pa j« bila prva ekipa UJV Kranj v sestavi Rozman, Andrej šekli in Torkar. A. Ž. mešanica kav Potrošniki! Veletrgovsko podjetje KOKRA - KRANJ sporoča, da bo tudi letos od 13.—22. marca priredilo razstavo in prodajo pohištva pod nazivom »Pohištvo 71« v Delavskem domu v Kranju Se priporoča KOKRA KRANJ JESENICE Prejšnjo soboto so na veliko zadovoljstvo zaposlenih mater končno le začeli graditi nove prostore ob vrtcu Angelce Ocep-kovc na Plavžu. Z novogradnjo bodo pridobili 8 novih prostorov, od teh bosta dva namenjena otroškim jaslim. Z novimi zmogljivostmi otroškega vrtca bodo vsaj deloma razbremenili prenatrpane prostore v stari stavbi. D. S. Pripravljalni odbor za praznovanje meseca mladosti se je že odločil, da bo v športni program prireditev vključil tudi parado mladosti in telovadni nastop na športnem igrišču pod Mežakljo. D. S. Na zadnjem posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc SZDL vseh gorenjskih občin so razpravljali tudi o mestu in vlogi ZM v našem družbenopolitičnem življenju. Menili so, da bi morala mladinska organizacija bolj vplivati na odločitve občinskih in drugih organizacij, se bolj sistematično vključevati v delo samoupravljavcev in aktivno delovati v vseh organizacijah in društvih krajevnih skupnosti. D. S. Pred nedavnim je obiskala občinsko skupščino na Jesenicah 4-članska delegacija občine Trbiž iz Italije. Namen obiska je bil utrjevanje medsebojnih odnosov dveh sosednjih občin. Na povabilo Jeseničanov so si gostje ogledali Tehnični muzej Železarne, športni park pod Mežakljo, obrat Iskre na Blejski Dobravi, spominski muzej NOB v Begunjah in preurejeno Finžgarjevo rojstno hišo. D. S. Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so govorili o pripravah na kandidacijske konference po krajevnih organizacijah SZDL. Na njih bodo člani SZDL izbrali kandidate za novo občinsko konferenco SZDL. Ker so ugotovili, da konference ne potekajo tako, kot bi morale, so se dogovorili, da bodo člani predsedstva pomagali pri organizaciji konferenc po posameznih krajevnih organizacijah. Marsikje namreč želijo kandidacijske konference združevati z zbori volivcev. -jk RADOVLJICA Danes popoldne bo v tovarni Sukno v Zapužah redni občni zbor sindikalne organizacije, na katerem bodo ocenili delo sindikalne organizacije med dvema zboroma in izvolili novo vodstvo. Hkrati bodo proslavili tudi praznik dneva žena in izročili priznanje članom kolektiva, ki so najdlje v podjetju. Te dni v radovljiški občini v krajevnih organizacijah socialistične zveze potekajo politični aktivi, na katerih razpravljajo o delu organizacij na terenu, kadrovskih vprašanjih in ponekod tudi o pripravah na krajevne konference socialistične zveze. Včeraj zvečer je bil takšen aktiv tudi v Bohinjski Bistrici. Pri občinski skupščini pa sta se ta teden sestala dva sveta. Svet za družbeni plan in finance je obravnaval predlog proračuna občine za letos, svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pa je razpravljal o zazidalnih načrtih. A. Ž. ŠKOFJA LOKA Tudi mladi iz škofjeloške občine se bodo udeležili zbora mladih samoupravljavcev, ki bo 20. marca na Jesenicah. Na zboru bodo razpravljali o dolgoročnem razvoju Gorenjske in Slovenije. Škofjeloški predstavniki pripravljajo razpravo o dolgoročnem razvoju kmetijstva na Gorenjskem, predvsem pa v loški občini. -lb TRŽIČ Pretekli teden se je pri Delavski univerzi v Tržiču pričela večerna politična šola. Delovne organizacije v občini so prijavile 28 slušateljev. Predavanja bodo o osnovah družbenopolitičnega sistema s posebnim poudarkom na najnovejših ustavnih spremembah, o našem gospodarskem sistemu itd. Pred začetkom seminarja so slušatelje testirali, da bi ugotovili njihovo dosedanje znanje ter na ta način prilagodili splošnemu znanju zahtevnost in širino predavanj. L. M. O problemih mladine Minuli torek je obiskal radovljiško občino predsednik republiške konference zveze mladine Slovenije Živko Pre-gel. O delu in problemih mladine se jc najprej pogovarja! z mladimi delavci v to- varni Veriga Lesce, popoldne pa še s slušatelji radovljiške politične šole, člani komiteja občinske konference ZM in predstavniki mladinskih aktivov v radovljiški občini. A. ž. Prireditve ob dnevu žena V vseh večjih krajih gorenjskih občin bodo slovesno počastili dan žena z različnimi prireditvami in proslavami. V Skofji Loki, Kamniku in Tržiču bodo pripravili proslave v posameznih delovnih kolektivih in organizacijah ter krajevnih skupnostih. V Radovljici bodo odprli razstavo ilustracij mladinskih knjig akademske slikarke Melite Vovk-štih. Razstavo v dvorani radovljiške graščine je pripravila delavska univerza v sodelovanju z glasbeno šolo v Radovljici. Odprli jo bodo s kratkim kulturnim programom učencev šole. Odprta bo vsak dan do 17. marca. Na Jesenicah bodo v mali dvorani delavskega doma odprli v soboto zvečer prvo večjo povojno razstavo o aktivnosti jeseniške žene v predvojnem, medvojnem in povojnem obdobju. Po slovesni otvoritvi razstave Naša žena v revoluciji bodo priredili srečanje vseh žena, ki so pomagale konferenci za družbeno aktivnost žensk na Jesenicah pri zbiranju dokumentarnega gradiva za razstavo. V Kranju bo dramska sekcija Prešernovega gledališča pripravila za posamezne žene iz delovnih kolektivov in organizacij svečano predstavo Andorre. Pred predstavo, ki bo danes zvečer v gledališču v Kranju, bo kratka slovesnost v počastitev dneva žena. Poleg tega pa bodo v Kranju odprli v ponedeljek razstavo Odmevi ženskega gibanja v slovenskem naprednem tisku. Razstavo prireja v počastitev 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in v počastitev 8. marca republiška konferenca za družbeno aktivnost žensk v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja in občinske skupščine Kranj. Zbor volivcev Na zboru volivcev Blejske Dobrave, ki zajema območje Lipe in Kočnc, so razpravljali o proračunu občine Jesenice, o smernicah gospodarstva in o predvidenih komunalnih delih. Volivci so se zavzeli za boljše vzdrževanje in popravilo cest 3. reda, za vzdrževanje nasadov ob spomeniku padlih borcev in za asfaltiranje avtobusnih postajališč. Menili so, da je cesta z Blejske Dobrave na Kočno preozka in v slabem stanju, snaga v vasi pa tudi ni vzorna. Razprava pa bi bila lahko še bolj razgibana, če bi se zbora volivcev udeležilo več ljudi. K* Začenja se javna razprava o ustavnih spremembah Zgodovinskega 29. novembra 1943 so narodi Jugoslavije (tudi proti pričakovanju nekaterih sil tedanjega sveta) Izrazili v najtežjih okoliščinah preizkušeno voljo, da hočejo skupno nadaljevati boj za nacionalno svobodo in socialno revolucijo. Temeljna načela teh sklepov so ves čas prisotna v oblikovanju naše povojne skupnosti, skupaj z našim družbenim in gospodarskim razvojem doživljajo vedno novo potrjevanje. Kolikor bolj zapleteno postaja življenje, toliko pestrejše, preciznejše in popolnejše morajo biti oblike in dogovori, v katerih se izraža naše pojmovanje svobode samoupravne družbe in nacionalne neodvisnosti. Tudi sedanje dopolnitve lin spremembe zvezne ustave nas vodijo korak dalje, vzporedno s potrebami naše pestre, z mnogimi objektivnimi nasprotji obtežene družbe, ki se s težavo in naporom prizadeva premostiti razdalje, ki nas ločijo od visoko industrializiranega razvitega sveta. Ne bi bili realisti, če si tega ne bi priznali. V tej tekmi, ki ne pozna prizanašanja, moramo izkoristiti vse možno sti. Premalo bogastva imamo, da bi ga smeli slabo izkoriščati, prilagoditi moramo svoje odnose zahtevam visoke produktivnosti in učinkovito- sti, zato moramo opuščati vse, kar nas zadržuje in razvijati, kar nam bo olajševalo napredek. Vendar ne gre samo za materialni napredek. Od Avnoja dalje uporno gradimo tudi nove medčloveške odnose. Razvoj samoupravljanja kot vse večje osvobajanje dela ustvarja pogoje za afirmacijo delovnega človeka, hkrati pa postavlja tudi vedno nove zahteve. Za nas samoupravni odnosi niso več »jugoslovanski eksperiment«, ampak stvarnost, ki se ji ne moremo odreči. Bolj ali manj vsi vemo, (pa naj si to na glas priznamo ali ne), da bi se brez njih slabo počutili. Vsi pa hkrati vemo, da nam še marsikaj manjka, da z mnogočem nismo zadovoljni!. Predlogi za ustavne spremembe pomenijo korak naprej — k večji afirmaciji samoupravljanja« h krepitvi nacionalne samobitnosti, k večji učinkovitosti v proizvodnji. Ali so najboljši ali so zadostni ali so dovolj od-merjenli — o tem se bomo morali med Ohridom in Triglavom dogovoriti« Dogovarjati se, pa pomeni imeti posluh ne samo za svoj ožji Interes, ampak iskati svoje v okviru tistega, kar je sprejemljivo tudi za druge in občutiti, da se vsako vsiljevanje moči prej ali slej maščuje. Polde Kejžar Komite Z K o stabilizaciji V torek, 9. marca, bo v Radovljici seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Na njej nameravajo oceniti razmere v delovnih organizacijah glede na sprejete in predvidene stabilizacijske ukrepe. Predvsem nameravajo opozoriti, da morajo v de- ! lovnih organizacijah posvetiti še posebno skrb urejanju notranjih odnosov in obveščanju članov kolektivov o ob-ravnanju posameznih problemov in sprejemanju kon- kretnih stališč ter ukrepo^ delovnih organizacijah. O vprašanjih bodo na seji r pravljali zato, da bi del°v organizacije pravočasno zorili na posamezne nepia%.fl nosti, ki se lahko P?J*V*jf pri uresničevanju slabih-4*1^, skih ukrepov v prihodnje-zen tega pa bodo na seji pravljali tudi o evidentiran možnih kandidatov za v°">11. članov republiške konU'lt ce ZK. , * A- *" Nova stanovanja V Železnikih na Kresu raste novo naselje sedmih stanovanjskih blokov, ki jih gradi podjetje za stanovanjsko gospodarstvo Lokakivest iz Škofje Loke. Dva bloka sta že dokončana in so se stanovalci že vselili. KmaluLoke. bo vseljiv tudi samski dom, ki ga gradijo za potrebe do-' lovnih organizacij Alples in Iskra Železniki. Vsa stanova*] nja v naselju so in bodo gra»^ jena za trg. Gradbena dela izvaja SGP Tehnik iz Skofj« 4b Zahtevajte v podjetju, ustanovi, da vam pripadajoči osebni dohodek, in to del ali v celoti nakažejo na hranilno knjižico Gorenjske kreditne banke, ki ima svoje poslovne enote na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču. Obvestilo Narodne banke Jugoslavije Narodna banka Jugoslavije bo v petek, S. marca 1971, dala v obtok kovance po 2 in 5 dinarjev redne in prilož- Za proračun občine Tržič so odborniki glasovali 100-odstotno Investicije v ceste in vodovod - Knjižnica bo lahko še bolj razvila svojo dejavnost Torkova seja obeh zborov občinske skupščine Tržič je bila 21. v tem mandatnem obdobju. Osrednja točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje razprave o gospodarskem razvoju v letošnjem letu, o negospodarskih investicijah, skladih in sredstvih ter na podlagi tega sprejetje občinskega proračuna za to kto. Poleg skoraj vseh odbornikov sta se seje udeležila tudi poslanca gospodarnega in prosvctno-kulturne-8a zbora republiške skupščine ing. Miro Repič in dr. Er-nest Petrič, navzoči pa so bili tudi predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij Zbori volivcev so dali številne utemeljene pripombe, vendar so se v principu strinjali z razporeditvijo sredstev občinskega proračuna. ( Prvotni program investicij i je namreč predvideval znatno \ večja sredstva za letošnje i leto. Pripravljen je bil na osnovi potreb, ki so se že v , Preteklem letu pojavljale kot j nujne in za katere so že pri- ' Pravljeni tudi načrti in teh- j nična dokumentacija. Ker pa I 80 potrebe in želje znatno presegle gospodarsko zmogljivost občine, so morali prvotni predlog spremeniti. Iz rednih proračunskih sredstev je moč pričakovati celo manj kot v letu 1970, ker so se tu povečale postavke za šolstvo, socialno varstvo, državno upravo in družbene organizacije. Iz izvenproračunskih sredstev bodo zagotovili gradnjo cestnega odseka Križe—Golnik, kar bo zneslo 3,4 novega milijona, druga pomembna cestna investicija pa je namenjena za rekonstrukcijo še preostalega dela ceste iz Bistrice proti Kovorju (800.000 din). Med ostalimi komunalnimi objekti zavzema osrednje mesto gradnja vodovoda Tržič—Pristava. O potrebah krajevnih skupnosti smo bralce že obvestili, dodamo lahko še, da bodo le-te razpolagale s 685.000 dinarji za svoje potrebe. Proračunski dohodki občine Tržič pa bodo znašali predvidoma 7,091.000 din, od katerih je 6,965.000 že razporejenih. Seja se je po sprejetju proračuna nadaljevala z razpra- vami in sklepanji o novih odlokih oziroma njihovih spremembah (prispevki in davki občanov, določitev stopenj za financiranje TIS). Svet za prosveto in kulturo se je zavzel za nadaljnji razvoj občinske ljudske knjižnice in postavil to vprašanje pred občinsko skupščino. Odborniki so sklenili, da se knjižnici kar najhitreje omogoči njen nadaljnji razvoj. Tako bo dobila v doglednem času dodatne prostore, v katerih bo odprla pionirski in mladinski oddelek ter čitalnico. Nasploh so ocenili delovanje knjižnice zelo pozitivno, na kar kaže tudi izjemna pozornost do čimprejšnje rešitve težav, v katerih se je knjižnica znašla, ko je z ob- segom dela tako rekoč prerasla samo sebe: sprejeli so priporočilo, naj se tudi bodoča kulturna skupnost zavzame za to. Največje zagotovilo, da stvar ne bo ostala samo pri sklepih, pa predstavlja odločitev odbornikov za predlog predsednika skupščine, da je pristojna upravna služba pri občini na vsaki naslednji seji dolžna poročati, kako daleč se je vprašanje prostorov knjižnice že premaknilo. Odborniki so sprejeli tudi okvirni načrt dela skupščine za leto 1971, občinski zbor pa je izglasoval odstop odbornika iz Leš na njegovo lastno željo in za 25. april razpisal nadomestne volitve na tem volilnem območju. -ok Nove stolpnice Ob Partizanski cesti v Skorji Loki se že dvigajo tri nove stolpnice. V vsaki je 48 stanovanj. V dve so se stanovalci že vselili, v tretjo se bodo predvidoma letos. Eno pa bodo še začeli graditi. Tako bo čez kake dve leti rešeno skupno kar 192 stanovanjskih problemov. Vsa stanovanja so grajena za trg in tudi že vsa prodana. Nova stanovanja gradi podjetje Lo-kainvest iz škofje Loke, izvajalec del pa je SGP Tehnik. 4b nostne izdaje. Redna izdaja kovancev gre v obtok v količinah, ki so potrebne za tekoči gotovinski promet v državi, posebna izdaja (s označbami FAO ln FIAT P Ar NIS) pa se daje v obtok * omejeni količini po 500.00« posameznih enot. Obe vrsti novih kovancev sta izdelani v litini baker nikelj cink in sta srebrnkaste barve. Kovanec za 2 din je težak 5 gramov in ima premer 24,5 mm, kovanec za 5 dinarjev pa j« težak 6,75 gramov in ima premer 27,5 mm. Opomba: Priložnostna izdaja kovanca za 2 in 5 dinarjev z označbama FAO (kratica organizacije za prehrano la poljedelstvo pri Združenih narodih — v angleščini) in FIAT PANIS (v prostem prevodu iz latinščine: kruh vsem) je pripravila Narodna banka Jugoslavije v zvezi z akcijo OZN za borbo proti lakoti. Narodna banka Jugoslavije Popravek V članku Letošnja zimska sezona v Bohinju, objavljenem v Glasu v sredo, 3. marca, sta nastali dve neljubi napaki. Tovariš Feldin j« vodja centralne recepcije hotelov Transturist v Bohinju, vikend paket pa traja od petka zvečer do nedelje opoldne. Ta paket pa velja le za hotele v dolini in za brunarice na Voglu. Naša žena v revoluciji V okviru delovnega programa konference za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL na Jesenicah bodo ob 8. marcu odprli v dvorani delavskega doma pri Jelenu razstavo Naša žena v revoluciji. O pripravah na razstavo in • tematiki razstavnega dokumentarnega gradiva je govorila predsednica pripravljalnega odbora, tovarišlca Mara Taler. dj) »Kdaj in zakaj ste se odločili, da boste v obliki razstave prikazali aktivnost Jeseniške žene in delavke?« »Jeseniška žena je bila v obdobjih pred vojno, med vojno in po njej neverjetno politično aktivna, kajti sodelovala je in se vključevala v vsa napredna delavska gibanja. Nemalokrat je bila celo pobudnik in glavni nosilec akcij za delavske pravice. V povojnem času jo srečamo po gradbiščih in na ru-levinah, pri udarniškem delu, gradnji nove domovine. Raz-atavo smo pripravili prav zaradi njenega velikega pri-apevka in današnjega, skorajda nikjer več omenjenega Id domala že pozabljenega spomina na revolucionarne dni njene preteklosti.« djl »Kako ste zbirali razstavno gradivo?« »Sodelovali smo z muzejem železarne, žene pa smo povabili na več sestankov. Veliko razumevanja in pripravljenosti so pokazale in vesele so bile, da se še neobjavljeno gradivo prikaže današnjim rodovom, posebno šolski mladini. Razstava je še nepopolna, zato bodo z začetim delom vsekakor nadaljevali.« 0 »Kako bo potekala svečana otvoritev?« »Razstavo bomo odprli s kratkim kulturnim programom v soboto, 6. marca. Po otvoritvi bo za vse povabljene aktivistke srečanje v zgor- Prevladovali so komunalni problemi Na 27 zborih volivcev v radovljiški občini, ki so bili od 8. do 11. februarja, so zabeležili 4-odstotno poprečno ndoležbo. Najmanjšo udeležbo so zabeležili na zboru na Bledu, ki se ga je udeležilo 1,3 odstotka volivcev in v Radovljici 1,5, najboljšo pa aa zboru volivcev v Nomnju, ki se ga je udeležilo 12 od-ototkov volivcev. Zanimiv je tudi podatek, da so volivci na 27 zborih daJi blizu 130 vprašanj, mnenj, pripomb in predlogov. O teh pa so se minuli torek pogovarjali na akupnem posvetu s predstavniki občine predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze in krajevnih skupnosti v radovljiški občini. Ugotovili so, da je bilo na ifcorih volivcev podanih največ predlogov in problemov s področja komunalnih dejavnosti. Skoraj ni bilo zbora volivcev, kjer ne bi načeli oziroma omenili kanalizacije, vodovoda, ureditve cest, pokopališč in drugih problemov. In prav za reševanje teh problemov bo letos v občinskem proračunu malo aredstev. Tako na primer ni denarja za asfaltiranje cest fcrtrtega reda v občini. Ko JO se pogovarjali o posameznih pripombah pa so menili, da je bilo na zborih volivcev danih več kot polovica takš-Jftih predlogov, ki jih lahko IteSijo krajevne skupnosti sa-JDC. Seveda tudi ne manjka iaoblemov, ki jih bodo krajevne skupnosti reševale sku-I»j z občinsko skupščino. JDgodno pa so na posvetu •cenili sporočila predstavnikov tistih krajevnih skupno-ati in krajevnih organizacij SZDL, kjer prebivalci že sami zbirajo denar za reševanje posameznih problemov. Poudarili so, da bo tem krajevnim skupnostim skušala priskočiti na pomoč tudi občinska skupščina. Vsi pa so se strinjali, da je bil torkov posvot potreben, saj so se neposredno lahko pogovorili o mnogih odprtih vprašanjih. Zato ne bi bilo napak, da bi se v prihodnje o problemih posameznih krajev v občini pogovarjali tudi na podobnih posvetih, ki bi jih pripravile krajevne skupnosti. A. 2. njih prostorih Kazine. Žal pa ne moremo povabiti vseh žena, ki so kakorkoli sodelovale in nam pomagale. Zanje bomo pripravili srečanje kdaj kasneje. Pred slovesno otvoritvijo prve večje povojne razstave o aktivnosti jeseniških žena smo poiskali dve predvojni aktivistki: Francko Malenšek in Angelo Kavalar. 75 letna Francka Malenšek: »V napredno Zvezo delavskih žena in deklet sem se vključila 1932. leta. Spominjam se, da smo se večinoma dobivale na sestankih in predavanjih Zveze Tedanja predsednica Helena Cugiceva je predavala o politični usmerjenosti naše Zveze, o zdravstvu in drugem. Znanega štrajka na Javorniku sem se takrat udeležila, bila zaprta v Radovljici. Precej zavzete smo bile. Po vse dneve in noči smo stražile pred tovarno, da ne bi vanjo vdrli stav-kokazi. Celo z orožniki smo se včasih spoprijele.« 66-lctna Angela Kavalar: »Stavke na Javorniku se še dobro spominjam. Orožnike, te pa smo znale večkrat prelisičiti in ugnati. Ce ni bilo drugega pri roki, smo pograbile kar prvi cekar pripravljenega kosila. Sama pa sem aktivno sodelovala pri javor-niških pevcih in svobodaših. Posebne težave smo imeli s prikazovanjem igre Rdeče rože, ki je jasno prikazovala delavsko tendenco po uporu. Med vojno sem bila izseljena v Mauthauscn. Se po vojni sem pela in igrala na javorniškem odru, toda z leti človek pač ne more več, čeprav v njem nikoli ne more zamreti in ugasniti volja do petja in igranja.« D. Sedej Ocenili delo teritorialnih enot Predstavniki svetov in oddelkov za narodno obrambo radovljiške in jeseniške občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter štaba teritorialnega odreda so minuli teden v Radovljici ocenili delo in potek vzgoje enot teritorialnega odreda v minulem letu. Ugotovili so, da so program vzgoje in izobraževanja pripadnikov teritorialnih enot in starešinskega kadra v ce loti izpolnili in da so rezultati, ki so jih dosr*!i na posameznih področjih (mobilizacijsko taktične vaje, vaje v streljanju, udeležba in zavzetost) zelo dobri. Takšna je bila tudi ocena predstavnikov republiškega štaba. Ena od večjih težav, s katero se je teritorialni odred srečeval lani pa so finančna sredstva. Ugotovili so, da je za nekatere oblike vzgoje in za opremljenost primanjkovalo denarja in da bo del nujnih potreb zato treba rešiti letos. Ko so govorili o letošnjih nalogah in programu vzgoje in izobraževanju, so poudarili, da bodo še naprej nadaljevali z mobilizacijsko taktičnimi vajami, vajami v streljanju, spoznavanju orožja in z drugimi oblikami vzgoje pripadnikov enot teritorialnega odreda. Navezali pa bodo tudi tesnejše stike z nekaterimi družbenimi organizacijami; tako s športnimi, z radioamaterji, planinci, taborniki, strelskimi društvi in drugimi, katerih dejavnost je povezana z učinkovitim delom enot teritorialnega odreda. A. 2. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV KRANJ Na podlagi 71. In 72. člena Statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj (štev. 190-617/70-02/19) Je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj na svojem zasedanju dne 22. februarja 1971 sprejela sklep O RAZPISU VOLITEV ČLANOV SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV KRANJ 1. člen V skupščino skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj se izvol- 15 članov za dobo 4 let. 2. člen Volitve članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj se opravijo v 15 volilnih enotah tako, da se v vsaki volilni enoti izvoli 1 član skupščine. Volilne enote določi volilna komisija. 3. člen Volitve morajo biti izvedene naipoznejc do 15. aprila 1971. Številka: 06-9/71-02/19 Datum: 22. februarja 1971 Predsednik skupščine skupnosti "Zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj Ivan Oman, i. r. Obveščamo vse gozdne posestnike na območju skupščine občine škofja Loka, da bodo zbori kmetov lastnikov gozdov po naslednjem razporedu: SORICA 18. marca ob 9. uri — zadružni dom DAVCA 19. marca ob 9. uri — šola ZALILOG 17. marca ob 9. uri - pri Žbontarju ŽELEZNIKI 12. marca ob 9. uri — zadružni dom MARTIN J VRH 11. marca ob 16. uri — v šoli PODLONK 19. marca ob 16. uri — v šoli DRAžGOŠE 19. marca ob 8. uri — v šoli SELCA 19. marca ob 7.30 — zadružni dom LUSA 17. marca ob 16 uri — zadružni dom BUKOVŠCICA 19. marca ob 15. uri — v šoli ŠK. LOKA 18. marca ob 8. uri —■ AMD Šk. Loka ZMINEC 19. marca ob 10. uri — zadružni dom LOG 17. marca ob 19. uri — zadružni dom POLJANE 25. marca ob 8. uri — kulturni dom LUCINE 13. marca ob 8. uri — v šoli HOTAVLJE 19. marca ob 9. uri — zadružni dom SOVODENJ 9. marca ob 9. uri - - zadružni dom GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat škofja Loka Zavod za letovanje Kranj vabi k sodelovanju za delo v zdravstvenih kolonijah v letoviščih Novigrad in Stenjak: ZDRAVNIKA PEDAGOŠKE VODJE VZGOJITELJICE MEDICINSKE SESTRE Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dneva objave. Informacije lahko dobite tudi telefonično na številko 220-52. VZEMITE DANES CENEJE IME ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN 6RE2 SKRBI V NASLEDNJO ZIMO RUDNIK LIGNITA VELENJE Čevljarstva ne poznamo dovolj Zavod za letovanje Kranj razpisuje prosta delovna mesta za določen čas v letoviščih Novigrad in Stenjak: 2 UPRAVNIKA 1 BLAGAJNIKA 1 SKLADIŠČNIKA 1 ŠEFA KUHINJE 2 KVALIFICIRANA KUHARJA 10 KUHINJSKIH POMOČNIC 1 ŠEFA STREŽBE 6 SNAŽILK 2 DELAVCA 1 PERICO Za objavljena prosta delovna mesta naj se interesenti prijavijo pismeno na naš zavod. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe delovnih mest. Prednost pri zaposlitvi imajo osebe, ki niso v delovnem razmerju. Komisija za urejanje delovnih razmerij industrijskega kombinata 3k KRANJ objavlja prosto delovno mesto poslovodja prodajalne Planika Kranj III Pogoji: visoko kvalificiran trgovec obutvene stroke z najmanj dveletno prakso v prodajalni s čevlji ali kvalificirani trgovec obutvene stroke s 4-letno prakso v Prodajalni s čevlji; dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek Planike do 15. marca 1971. Dotok delavcev v čevljarsko industrijo je še vedno premajhen. Glavni vzrok za to je pomanjkljivo poznavanje sodobne čevljarske Industrije, ki se loči od klasične čevljarne, kjer so zaposleni sedeli na trinožnikih in »vlekli dreto« ter »limali« podplate. Gorenjska čevljarska industrija je danes visoko mehanizirana in avtomatizirana, zaposleni pa delajo v svetlih in zračnih proizvodnih dvoranah. Tudi osebni dohodki so sorazmerno visoki. Zaradi tega je za čevljarsko industrijo značilna izredno majhna fluktuacija delovne sile. Kdor v čevljarstvo pride, se od njega le težko loči. Po podatkih zdravstvene službe je v čevljarstvu izredno malo delovnih nezgod in ima ta industrijska panoga najkrajši bolniški stalež. O v uvodu omenjenih vprašanjih smo se pogovarjali v kranjskem industrijskem kombinatu Planika. Za čevljarsko industrijo je namreč značilno, da v njej lahko dela le kvalificiran delavec, za kar pa je potrebno najmanj enoletno šolanje za priuči tev posameznih delov-nlih operacij. Planika ima organizirano interno strokovno šolanje, ki ima javen pomen, prav tako pa so tudi poklici javno priznani. Planika potrebuje v glavnem delavce za osnovne čevljarske poklice in za poklic čevljarskega tehnika. Ta srednja šola v Kranju je, in sicer sta jo ustanovili tovarni Peko in Planika. Po mnenju čevljarskih strokovnjakov je izredno kvalitetna. Razen tega potrebuje Planika kadre z visoko šolo, predvsem ekonomiste, strojne in kemične inženirje, pravnike in podobno. Zato daje kolektiv tudi štipendije. Prav tako bi v Planiki radi čim več ljudi z višjo strokovno čevljarsko šolo v Primascnsu v Zvezni republiki Nemčiji, ki je naj- bolj znana tovrstna ustanova na svetu. En zaposlen je to šolo že naredil, drugi pa j« pred diplomo. Ker bo Planika še razširila svojo proizvodnjo, potrebuje že danes nove, mlad« delavce. Zato vabi vse, ki bodo letos zaključili šolanje, posebno pa otroke v Planiki zaposlenih delavcev, da se vključijo v čevljarsko industrijo. Kolektiv jim omogoča ogled tovarne, podrobnejša pojasnila pa lahko dob« v kadrovskem oddelku podjetja. Najbolje namreč je, č« se kandidati sami prepričajo o delu v čevljarski industriji. Na koncu lahko še zapišemo, da se s podobnimi težavami srečujeta tudi ostali dve gorenjski tovarni obutve Peko in Alpina in da i>rav tako kot Planika vabita mlade, naj se vključijo v čevljarski poklic. J. Košujck 2-ietni program vzdrževanja zgradb Lani decembra je skupščina stanovalcev sprejela smernice za sestavo dvoletnega programa investicijsko vzdrževalnih del stanovanjsko poslovnih zgradb in stanovanjskih ter poslovnih prostorov v kranjski občini. V smernicah so poudarili, da je treba končati vsa tista dela, ki so bila lani začeta. Nadaljevati je treba v starejših zgradbah z obnavljanjem dotrajanih električnih nape ljav, zamenjati dotrajano opremo in prvenstveno opraviti tista dela, s katerimi bo preprečena nadaljnja škoda. Razširjeni delavski svet Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj je na podlagi sprejetih smernic skupščine stanovalcev in izdelanega predloga prejšnji petek sprejel dvoletni program investicijsko vzdrževalnih del. Glede na velike potrebe in pomanjkanje sredstev so imeli pri sestavljanju programa precej težav. Treba je vedeti, da se sredstva za vzdrževanje hiš v delitvi stanarine niso spremenila že od 1966. leta. Od takrat naprej pa so stroški vzdrževanja (obrtniška dela) narasli od 80 do 100 odstotkov. Drugi vzrok za pomanjkanje tovrstnih sredstev je, da se osnova za obračun stanarin še vedno izračunava na podlagi stanovanj zgrajenih 1966. leta, in sicer po gradbenih cenah, ki so veljale 1964. leta. Ob tem pa je treba amortizacijo za nova stanovanja obračunavati od nabavne vrednosti zgrajenih stanovanj. Zato bo moč od stanovanj, ki bodo vseljena 1972. leta izločiti *a investicijsko vzdrževanje samo še 21 od predvidenih 32 odstotkov stanarin. Tako od novih stanovanj ne ostaja nič za razširjeno reprodukcijo. Zaradi omenjenih denarnih težav bo torej v letu 1971 in 1972 v občini moč opraviti res najnujnejša dela. Tako je za investicijsko vzdrževanje namenjenih 43 milijona novih dinarjev, za tekoče vzdrževanje pa 1,652.000 dinarjev. Pri investicijskem vzdrževanju pa je všteto še vzdrževanje zelenic, za katero pa se bodo skušali dogovoriti s krajev-i nimi skupnostmi. Tako program predvideva, da bi investicijska in vzdrževalna dela letos in prihodnje leto opravili na 274 zgradbah. Edina prednost tega programa je, da so ga lotos sestavili in sprejeli tri meseca prej kot lani. Zato bo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo takoj začelo sklepati pogodbe s posameznimi izvajalci. A. žalar Zavarovalnica Sava poslovna enota Kranj razglaša prosto delovno mesto imovinskega zastopnika za območje Žabnlca, ki zajema naslednja naselja: žabnica, šutna, Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje, Planica Sklenjeno bo delovno razmerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas, poskusna doba traja 6 mesecev. Pogoji: končana osnovna šola; kandidat mora biti vojaščine prost; stanovanje po možnosti v kraju nastopa in smisel do terenskega dela in stika s strankami. Osebni dohodek se določa po pravilniku o nagrajevanju zastopnikov. Kandidati naj predložijo lastnoročno napisano prošnjo, življenjepis in spričevalo o šolski izobrazbi. Prošnje sprejema Zavarovalnica Sava — PE Kranj, Oldhamska cesta 2 od dneva objave do vključno 15. marca 1971. Uspešen nastop pevcev in plesalcev iz Save na Dunaju Po več letih uspešnega poslovno tehničnega sodelovanja med Semperitom in Savo je prišlo na pobudo vodstva dveh podjetij tudi do stika kulturnih delavcev. Tako so po ogledu nastopa pevskega okteta in folklorne skupine ob peti obletnici njihovega delovanja — ki je bil oktobra lani v Prešernovem gledališču v Kranju — predstavniki Semperita povabili naše pevce in plesalce, da sodelujejo v programu »Plesa Scmperitov-cev«. Menda ni treba posebej poudarjati, da ni bilo kaj razmišljati, ali naj vabilo sprejmemo ali ne. Ze samo vabilo predstavlja doslej največji dosežek tega našega ansam- bla; v programu »Plesa Sem-peritovcev« so namreč stalni gostje plesalci baleta dunajske državne opere, občasno pa nastopajo razni priznani profesionalni umetniki evropskih kvalitet. Takšna »družba« nastopajočih pa je seveda od naših »amaterčkov« terjala precej prizadevanj in potrpljenja, kajti od oktdbra do februarja niso stali križem rok. Treba je bilo najprej prilagoditi program, potem do najmanjših potankosti izpiliti vse tehnične detajle pesmi in plesov, končno pa se tudi do največje možne mere približati pogojem nastopa na Dunaju. V petek, 26. februarja, smo odpotovali. Zaradi slabega vremena smo šele po 10 urah vožnje prispeli na Dunaj. Tam nas je že pričakoval ing. Drago Smodiš, naš koordinator poslovanja s Semperitom, nekaj kasneje pa smo se pozdravili s g. Herto Drexler, glavnim organizatorjem »Plesa Semperitovcev«, ter ing. Heideggerjem, organizatorjem našega bivanja na Dunaju, ki so resnično storili vse, kar je mogoče storiti, da je bilo naše gostovanje na Dunaju nadvse prijetno. Ce bi hotel ocenjevati kratka, a bogata dva dneva, ki smo jih preži veli z našimi dunajskimi prijatelji bolj podrobno, bi se ta sestavek najbrž preveč raztegnil. Zato naj zadošča mnenje, ki ga je iz- rekel eden od članov skupine, da v tako kratkem času še ni doživel toliko lepega, zanimivega in raznovrstnega hkrati. V vsem mozaiku dogajanj pa je vsekakor osrednji dogodek sam ples in v okviru tega nastop naših plesalcev in pevcev. Kot je bil domiselno pripravljen program bivanja po poldne pred nastopom — od vaje v VViencr Konzerthauses, kjer se nas je še vseh temeljito držala trema, prek ogle-ga dvorca v Schonbrunnu, prisostvovanja predstavi Mil-lockerjeve operete Dijak prosjak, do večerje v nadvse pr-jetnem okolju značilne dunajske restavracije — tako je postopoma naraščalo tudi razpoloženje in sproščenost nastopajočih. In prav v tem je bila največja prednost Savča-nov. S tehnično dovršenim nastopom, ki je bil prežet z navdušenjem nad pesmijo in plesom, z mladostno svežino plesalcev in dobršno mero prist- ne gorenjske šegavosti in razigranosti, je skupina doživela uspeh, ki smo ga lahko resnično veseli. Laskave ocene gledalcev po nastopu so nam dokaz, da trud in znoj preteklih štirih mesecev nista bila zaman. Sodelujoči smo bili takrat nagrajeni dvakrat. Prvič s tem, da smo bili na tako visokem umetniškem nivoju sprejeti v krog nastopajočih, drugič pa s priznanjem gledalcev, ki je bilo enako, kot so ga bili deležni priznani poklicni umetniki. Oboje pa je dokaz, da je pot, po kateri gredo savski kulturni delavci, pravilna; edinole dostojna kvalitetna stopnja umetniške reprodukcije ima v današnjem času ostre konkurence profesionalcev še možnost afirmacije. Obenem pa nas preveva zavest, da denar, ki ga je kolektiv namenil za narodne noše in delo okteta in folklore, ni bil potrošen nekoristno. A. Košič 650 let Tržiča Konec marca bo minilo 160 let od najstrašnejše nesreče, kar jih je v preteklosti zadelo Tržič, od strahotnega požara, ki je upepelil skoro ves trg in terjal toliko človeških življenj. Preglejmo stare zapise, ki so se nam ohranili iz tistega časa in ki nam najbolj verno opisujejo tako nesrečni dogodek sam kot tudi izredno zavzetost takratnih oblasti in posameznikov, da bi olajšali gorje pogorelcev! Prvo ohranjeno pričevanje o tem dogodku je pismo intendanta za Gorenjsko Basellija z dne 1. aprila 1811 ljubljanskemu škofu Antonu Kavčiču. Pismo, napisano v nemščini, hrani škofijski arhiv v Ljubljani (fasc. Tržič), njegovo izvirno besedilo pa je za 100-letnico dogodka objavil Viktor Steska ▼ II. letniku Carniole, 1.1911, na str. 231. Pismo se v prevodu glasi: »Ljubljana, 1. aprila 1811, št. 915. Moj gospod škof! Med 29. in 30. marcem je izbruhnil v Tržiču strahoten požar, ki ga je še razbesnil močan veter in ki ni njegovim nesrečnim prebivalcem pustil niti toliko časa, da bi si utegnili ▼si rešiti vsaj golo življenje. Kolikor smo doslej obveščeni, je postalo nad 10 ljudi žrtev ognja. Spričo tega mi je v čast, vas, moj gospod škof, prositi, da po duhovščini dežele spodbudite prebivalstvo, naj izkaže takoj svojo pomoč, medtem ko nem samo začel nabiranje darov za pogorelce preko okrožnega sveta. V čast mi je, da vam, gospod škof, izrazim svoje največje spoštovanje. Intendant za Gorenjsko Baselli s. r. g. škofu v Ljubljani« Le nekaj dni zatem, ko je bilo odposlano to pismo, je bila objavljena ▼ uradnem listu vlade tedanjih Ilirskih provinc, v Le Telegraphe officiel, katerega francoska izdaja je izhajala ▼ Ljubljani v letih 1810—1813, naslednja novica (1811, str. 112): 4. aprila. Mesto Tržič na Gorenjskem je 30. marca letos ob eni po polnoči postalo žrtev požara. Od stotriinosemdeset hiš, kolikor jih je bilo, jih je pogorelo stodvainpetdeset s pohištvom, žitom, krmo in številno živino vred. K. tej izgubi je treba dodati še smrt stosedemintridesetih ljudi vseh starosti in obeh spolov; število le-teh pa se utegne še povečati, ko bo ugotovljena ▼sa škoda. G. intendant za Gorenjsko se v tem trenutku zelo trudi, da bi hitro pomagal nesrečnim prebivalcem. Dobre duše vabi, da jim poklonijo darove, ki bodo pripomogli k olajšanju v njihovem obupu, darovalcem samim pa naklonili hvaležnost nesrečnih prebivalcev in priznanje javnosti. Darove v vseh oblikah, v denarju, perilu, oblekah itd., bodo sprejemali vse te dni pristojne intendance.« Že dooer teden zatem je bilo objavljeno v Le Telegraphe officiele pismo intendanta za Gorenjsko, v katerem poroča o uspehu pri zbiranju pomoči (str. 124): Ljubljana, 15. aprila. G. intendant za Gorenjsko je naslovil na ravnatelja Telegrafa naslednje pismo: Ljubljana, 13. aprila 181 J: Gospod, ko sem vas 2. tega meseca obvestil o nesrečnem dogodku, ki je upepelil mesto Tržič, sem verjel v naklonjenost, s katero bodo dobre duše nudile pomoč pogorelcem; zaupanje me nikakor ni varalo. Darovi Francozov, prebivalcev Ljubljane iri dveh okrožij znašajo 4586 frankov in 62 stotink, mnogo ljudi pa je darovalo žito, krmo, živež, perilo, obleko, kar je skupaj z vsoto 4586 fr. 62 cent., ki smo jo razdelil med prizadete, dvignilo pogum tržiškega prebivalstva in pokrilo najnujnejše potrebe Ker je prav, da izkazano dobrotljivost razglasimo, s čimer damo priznanje ljudem, ki so jo izkazali, in spodbujamo še druge k posnemanju, mislim, da je moja dolžnost seznaniti javnost z dobrotniki, navedenimi v priloženem seznamu, in vas zato prosim, da seznam skupaj s tem pismom objavite v vaši naslednji številki. V čast mi bo, če vas bom kasneje obvestil še o nadaljnjih darovih, ki bodo, kot upam, lajšali izgube tržiškega prebivalstva, ocenjene na približno milijon goldinarjev, upoštevajoč 60 požganih kovačij, usnjarn in živež vseh vrst. V čast mi je itd. itd. Intendant za Gorenjsko BASELLI Seznam poslaiiih darov, izročenih pogorelcem mesta Trliča Neimenovani darovalec 800 I Generalni sodni komisariat 84 10 1 Generalna intendanca 759 19 ! Državna zakladnica 120 i : Intendanca za Gorenjsko 100 t 1 Generalni policijski komisariat 50 Generalna davkarija 90 Generalna gozdna uprava 35 1 1 Ravnateljstvo vojnih dajatev in posestev 143 Generalno ravnateljstvo državne loterije 119 Generalno poštno ravnateljstvo 92 Generalno cenzurno ravnateljstvo in predstojništvo knjižnic 24 Generalni inšpektor šol 14 Uprava carinarnic 151 80 ( Tobačna režija 50 _I 19. lovski in konjeniški polk 75 i S. polk lahke pehote 330 Vojni komisariat 24 _I Neko dobrodelno društvo 54 43 [ Prebivalstvo Ljubljane 1332 10 _1 Ižansko okrožje 75 i Kamniško okrožje 54 _I 2642.09 429 1386.53 129 Skupaj 4.586 62 Fr. c Ljubljanski lekarnarji so priskrbeli zaboj zdravil, prebivalci pa ječmena, flanele, oblek in perila. Mesto Kranj je pripeljalo tri voze živil, žita in oblek. Neki dobrotnik iz okrožja Brdo pri Kranju 56 stotov moke. Za točnost jamčimo mi, intendant za Gorenjsko. V Ljubljani, 13. aprila 1811. BASELLI.« L R- Predstavljamo vam: Instrumentalni kvintet Gorenjci Instrumentalni kvintet Gorenjci Še enkrat: Nevljuden sprevodnik v* soboto, 27. februaria, smo v našem glasilu objavili sestavek pod naslovom Nevljuden sprevodnik, v katerem nam avtor K. J. z Brnikov o-gorčeno sporoča, na kakšen nevljuden in žaljiv način je sprevodnik v avtobusu prepovedal kaj cnje. Po objavi smo Prejeli naslednja pisma naših bralcev. Potnik, ki tako ogorčeno napadu sprevodnika, ki mu m dovolil kadili, naj se zaveda, da so bili prav oni in njegova tovariša do kraja nesramni in nevljudni predvsem do svojega okolja. Vsem je znano, da je v avtobusu prepovedano kadili. Če le pomislimo, kako neprijetno je nekadilcem, ki jih v zatohlem, neprezračenem prostoru du-*i še cigaretni dim. Nekateri kadilci so brez vsakega čuta odgovornosti do drugih. Mislim, da je danes sploh nemogoče poiskfiti za nekadd-ce primerno zaščito. Se posebno pa v tistih prostorih, kjer še ni prepovedano kaditi. -t Tudi sam sem bil nekoč strasten kadilec, danes pa sem bolan in cigaretnega di-™a ne prenesem. Med potni-W bi lahko našli bolehnega in starega človeka, ki mu je dim nePrijeten. Menim, da je pisec sestavka hotel sprevodni-le kljubovati. Poklic sprevodnika pa je naporno delo in bi mu morali potniki pomagati, ne pa mu s svojo ne-Hscipliniranostjo le nagajati. B. T. B/7 sem slučajno v tistem avtobusu in opazil neljubi dogodek. Avtobus sicer res ni bil nabito poln, bilo pa je več kol 7 potnikov. Nesmiselno se je prerekati, kdo je bil bolj nesramen — sprevodnik, ki je prepovedal kajenje ali potniki na zadnjem sedežu, ki so kadili. Drži pa, da so kljub opozorilu potniki kljubovalno kadili naprej. Trditev, da je sprevodnik kadilce na zadnjem sedežu žalil, so netočne in zlonamerne. O resničnosti podatkov lahko dvomimo že zaradi tega, ker se avtor ni podpisal s polnim imenom in naslovom. Sprevodnik v nobenem primeru ne zasluži graje, prej pohvalo. Dosledno in vestno je opravljal svojo službeno dolžnost. -an Sprevodniki so zaradi vsakdanjega stika z najrazličnejšimi ljudmi pogosto priljubljena tema naših komentarjev, zgražanj, kritik. Naporno delo jih utruja in včasih res ne morejo drugače, da ob neupoštevanju nepisanih ali pisanih pravil v prometu, nekoliko povzdignejo glas. Preden jih kakorkoli obsojamo, jih poskušajmo vsaj malo razumeti. Ce pa ne upoštevamo osnovnih pravil ali celo kršimo prepovedi, pa ne kljubujemo le sprevodniku, ampak pokažemo drugim tudi svoja nekulturnost in nevzgojenoat. Prav gotovo jih nekateri že poznate, saj so lani nastopili v Kazini na Bledu, v festivalni dvorani, kjer so se predstavljali s pevci iz Krope in folklorno skupino iz Gorij, redno so igrali na Šobcu in na različnih prireditvah po Gorenjskem. Letos so nastopili tudi na pustni zabavi v hotelu M lati i uski dom v Bohinju, jutri popoldne pa bodo imeli prvi samostojni koncert na Gorenjskem. V domu TVD Partizan se bodo namreč predstavili prebivalcem K rižev in okoliee. Kako je pravzaprav nastal ta narodno zabavni ansambel, ki nastopa na prireditvah z že prek 30 lastnimi skladbami? Kitarist Franc Ankerst nam je takole opisal zgodovino ansambla: »V različnih zasedbah je ansambel (takrat še brez imena) igral že pred 1967. letom. Tisto leto pa smo na tekmovanju Novi ansambli nove melodije zasedli v skupini petih ansamblov drugo mesto. To nas je spodbudilo in začeli smo resno delati. Nastopili smo na L festivalu domačih ansamblov v Ptuju, kjer pa se nismo kaj prida odrezali. Na drugem festivalu pa sinu se lani med 37 ansambli uvrstili v finale in potem z eno skladbo sodelovali tudi na skupni plošči. Konec minulega leta pa smo posneli samostojno malo ploščo pri Jugotonu, ki gre dobro v prodajo. Naslov plošče je Nocoj bo ples in jih je bilo v slabih dveh mesecih prodanih okrog 2500.« Ansambel je imel več nastopov tudi drugod. Tako so nastopili na Lokvah in na Mirni pri Gorici, od koder so dobili precej povabil tudi za prihodnje nastope Instrumentalni kvintet Gorenjci ima precej skladb posnetih tudi pri Radiu Ljubljana, prav sedaj pa se pripravljajo tudi na televizijsko snemanje. Preden vam predstavimo posamezne člane ansambla, po vejmo še to, da sami pišejo skladbe in besedilo in da nameravajo letos nastopati predvsem na Gorenjskem. Vo-ja ansambla je Franci Habi-jan, ki igra harmoniko in je zaposlen pri SGP Gorenje v Radovljici. Klarinet igra Danilo Starič, avtoličar iz Radovljice, bas pa Marijan Legat, ki je zaposlen v Elanu. Kitatist je Franci Ankerst, zaposlen v Verigi, trobento pa igra Ivan Markovič, ki dela v TIO Lesce. Gorči šolar, ki je zaposlen v UKO Kropa, pa piše besedila za skladbe (vse skladbe aranžira Franci Ha-bijan) in poje v ansamblu. Na samostojnih koncertih z ansamblom nastopa tudi znani jeseniški humorist Grega. »Kakšni pa so vaši cilji?« smo poptašali Franca Anker-sta. »Naš prvi cilj je bil posneti ploščo. Potem smo si prizadevali, da bi nastopili na televiziji, sedaj pa se pripravljamo, da bi posneli veliko ploščo. Ob tem pa je naša največja želja, da bi čimveč nastopali.« DRAŽJE NEVESTE Predpustni čas je čas ženit* ve. In v tem času so na matičnih uradih zabeležili večji skok zaljubljencev v zakonski jarem. To so presneto dobro izkoristili fantje iz Sela pri rovnici. Pred pustom so se namreč poročila tri vaška dekleta. Stara navada pa je, če se dekle poroči s fantom iz drkge vasi, da jo mora fant odkupiti. Nikar ne mislite, dm je prvoaprilska potegavščine, to, kar boni zapisal. Fantje it Sela na čelu z Antonom Vo* gchiikom (po domače $pel& nikom) iti Antonom Nočem (Orečnikos im) so šli kar tri* krat prodajat vaške cvetlice, No, ni bilo to v enem dnevu. Najprej so prodali prvo in zanjo dobili 45.000 S din. Tudi drugi ženin ni želel zaostajati in ic tudi dal fantom ne roke 45M0O din. In tako tudi tretji. Glede na to, da je bila cena nevest lani znatno nižja, ljudje zdaj ugibajo, zakaj tudi na tem podroi ju ne velje zamrznitev cen. Nekateri bi Ženevo celo radi prijavili trt-ni inšpekciji. Fantje se na to smejejo in odgovarjajo: »Srca naših deklet so tako topla, da se ob njih vsaka zamrznitev stopi.m Kale pa, da bo med fanti prišlo do razkola. Postavili so namreč zahtevo, da se mora njihov vodja 55-letni Anton Vogelnik letos poročiti, sicer mu bodo odvzeli fantovske pravice. J. Vidic 50-letnica pri Žagarjevih v Osojniku Ivana ln Nikolaj Derling iz Osojnika nad Selško dolino sta praznovala zlato poroko. Neopazno, v trdem delu kmečkega vsakdanjika, jima je minil slovesni dan. Morda sta se, vedra in vesela, tega dne le za hip srečala s pogledi in z neizrečenimi besedami. V mislih posegla v enolična utrujajoče pretekle dni. V pogledu nazaj na lastno trpi janje in hudi borbi za obstoj, na Nikolajeve bitke na frontah, severni meji, na prem ražene partizane v zakurjeni kmečki izbi, na požgano domačijo ob koncu vojne vihra, sta skorajda pozabila na tiste redke vesele dni, na Nikolajeva fantovska leta, na nje-govo vasovanje pred štulco-vo domačijo ln na tiste presneto vesele predpustne sva tovske dni. V 50 letih skupnega življenja je bilo poleg dela na kmetiji treba preživljati šest otrok, le dva se danes ša ubadata z nehvaležno zemljo. Toda Žagar jeva, 73 let jima je, nočeta in tudi ne moreta počivati. Vse preveč sta ukoreninjena v svoji zemlji, vsa prevečkrat Ju Je oblival znoj ob oranju in kopanju, vsa prevečkrat sta že požela sadove napornega dela, da sa ne bi nanjo trdno priklenila in iskreno navezala. L Bcrnik ŽENE! za vaš praznik iskrene čestitke /Si ŽIVIL.A KRANJ Zasedanje palestinske narodne skupščine v Kairu je te dni še dodatno obrnilo pozornost svetovne javnosti na ta del sveta. Poglavitno vprašanje, kli ga poskušajo rešiti predstavniki najrazličnejših palestinskih organizacij, je vsekakor dogovor o enotnosti in načinih ter metodah delovanja proti skupnemu sovražniku. Tisto, kar najbolj ovira uspešnejše delovanje palestinskih odporniških skupin in gibanj je namreč vsekakor prav njihova neenotnost. Predvsem si Palestinci niso enotni v oceni, katera je najboljša možna pot za dosego skupnega cilja, ki bi ga bilo moč malce posplošeno označiti takole: naposled dobiti suveren prostor pod soncem in zavrniti sleheren pritisk na svojo samostojnost. V Kairu razpravljajo s tem v zvezi tudi o ustanovitvi skupne palestinske države, ki bi združila pod skupnim okriljem vse tiste, ki so sedaj brez svoje prave domovine. Toda pri tem zastopajo različna stališča. Nekateri menijo, da je to nesmisel, dru- Palestinska skupščina gi se ogrevajo za tako rešitev. Dileme so tudi o čisto konkretnih oblikah boja proti Izraelcem in tistim, ki jim pomagajo. Samo za ilustracijo, primer: znano je, da so nekatere skupine menile, da so ugrabitve letal tujih letalskih družb eno izmed možnlfh dejanj in oblik boja, drugi zopet pa trdijo, da je to povsem zgrešeno. Razlik je veliko, vprašanje je, če jih bo mogoče odpraviti in naposled uskladiti stališča. Predsednlik ZAR Sa-dat je na otvoritvi zasedanja poudaril, da Egipt in vse arabske države v načelu podpirajo in bodo podpirale prizadevanja Palestincev, toda to rti dovolj pri tako neenotnem nastopu Palestincev samih. Cisto mimogrede je moč omeniti, da lahko opazovalec zasluti v ozadju tudi prikrit Interes in vpliv neka- terih tistih velesil, ki podpirajo palestinsko gibanje, pa imajo pri tem očitno tudi svoje račune — in tudi to je ena izmed mnogih ovir in oviric, ki preprečujejo zbliževanje stališč. Mirko Tepavac je bil na obisku v Moskvi, kjer je imel izčrpne pogovore s sovjetskimi voditelji. Izmenjava mnenj je v takih primerih vselej koristna in lahko verjamemo, da je bila tudi ta: med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je precej stičnih točk, vendar pa obstajajo tudi določene razlike v pogledih na nekatere mednarodne probleme. V načelu vsaj so dani pogoji za še boljše sodelovanje med obema državama, vendar je vsekakor res, da tako, torej boljše sodelovanje, ni odvisno samo od nas. Rodila je dvanajst otrok V lepo urejeni stanovanjski hiši v Trbojah živi 90-letna mati dvanajstih otrok Ivana JENKO. Ko smo jo zadnjič obiskali, je obotavljajoč pristala na kratek razgovor, pa tudi obvezno fotografiranje ji ni bilo preveč všeč. No, vse se je lepo uredilo in nastal je tale zapis. Kako se imate, smo pobarali Jenkovo mamo? »Včasih je bilo zelo slabo, danes pa je dobro. Stalno dopovedujem mladim, da tako dobro še ni bilo. Stanujem pri hčerki, eni od dvanajstih otrok, kolikor sva jih imela z možem. Danes je živih še devet. Težko sva jih preživela na skromni kmetiji. Ni jim preostalo drugega, kot da so odšli služit h kmetom.« Ker se je Jenkova mama med pogovorom vrtela okrog štedilnika in vztrajno kuhala, smo sklepali, da tudi danes kljub visoki starosti ni brez dela. »Ja, še vedno kuham in skrbim za ostala opravila pri hiši, poleti pa skrbim za zelnik. Sedaj je še kar šlo. Ne vem, kako bo letos. Leta so le leta. Komaj čakam, da bo zima mimo. Starejši se najbolj bojimo mraza.« Slišali smo, da ste med vojno pomagali partizanom. »Sinovi ln hčerke so bili v partizanih, pomagali pa smo jim tudi mi, ki smo bili doma. Zato je bilo večkrat hudo in smo se stalno tresli, da nas Nemci ne bi izselili. Vojna je huda reč in upam, da je ne bo nikoli več.« Ali se danes vaša številna družina pogosto zbere doma? »Od časa do časa se to res zgodi. Pa tudi drugače nisem osamljena, saj me ob pomembnejših praznikih obiščejo člani zveza borcev in mi prinesejo skromna darila. Domači pa se najraje zberemo za prvega novembra, ko odidemo na očetov grob ...« Trboje so se od vaše mladosti do danes gotovo precej spremenile. »O, seveda. Takrat je bilo v vasi še veliko dobrih gruntov. Ljudje niso hodili na »šiht«. Pa tudi hiš je bilo veliko manj. Mislim, da šele danes ljudje živijo tako kot morajo, pa vseeno niso nikdar zadovoljni. Včasih je bilo zadovoljstva veliko več, čeprav smo dan za dnem otepali kašo in sok ...« J. Košnjek 275 milijonov Indijcev se odloča na parlamentarnih volitvah za in proti reformam, ki jih je napovedala I udira Gandhi. Opozicija je združila svoje vrste z eno samo željo: vreči z oblasti simpatično indijsko državnl-co — pri tem pa nimajo političnega programa, ki bi se lahko enakovredno kosal z njenim. Opazovalci skorajda ne dvomijo o izidu volitev. Prepričani so, da bo Indira Gandhi zmagala in tako znova dokazala svojo premoč in — kar je še bolj pomembno — dobila kolikor toliko proste roke za izvedbo zelo ambicioznega programa družbenih in gospodarskih reform v tej drugi najštevilnejši državi sveta. KP Italije je zahtevala, naj odstopi notranji minister rimske vlade zato, ker so fašistične skupine v mestu Aquila skoraj pred nosom policistov iz samo 200 metrov oddaljene policijske postaje zažgale oblastni sedež KP. šefa te policijske postaje so sicer odstavili, vendar italijanski komunisti menijo, da ta ukrep ni dovolj. Italijanski fašisti so v zadnjem času postali zelo aktivni in njihovo divjanje je v precejšnji meri prav posledica precej pasivnega stališča italijanskih varnostnih organov, ki se jim ne postavtijo dovolj odločno v bran. ljudje in dogodki Iz Laosa prihajajo še naprej poročila, ki pričajo, da doživljajo saigonske invazijske sile ogorčen odpor. Kljub nenehnim okrepitvam je položaj nekaterih saigonskih enot skorajda že kritičen in to kljub mogočnemu angažiranju ameriškega letalstva. Predor proti Ho Si Miinhovi poti je ustavljen in napadalci so se spremenili v branilce, ki krčevito vztrajajo na svojih obleganlih položajih. Neki ameriški general je sedanje boje označil kot najhujše od začetka vietnamske vojne. sobota - 6. marca 1971 GLAS * 9. STRAN Vel ' * družina za Kamnit likom .^ri Bradeškovih za Kam-''.'"ikom v škof j i Loki že S »esetietja ni utihnil otro-1 z'\žav, smeh in jok. Ma- j*ri Mimi in ata Lojze sta p,avila k kruhu štiri svoje lr°>e in ob tem skrbela še ža 12 rejenčkov, ki so pri fou našli topel dom. Podaji sta jim ljubezen, ki jim Prave matere niso mogle ali hotele dati. Sedaj imata na reji štiri deklice. Polse-strici, trinajstletno Zoro in enajstletno Mojco, prav toliko staro Jožico ter desetletno Damjano. Mama Mirni dopoldne pazi tudi na tri vnučke ter sosedovega Igorja in Damjana tedaj, ko so starši v službi. »Vedno sem imela rada ^an| p,. cvetja ajarBiz^ak s Hrušice na Jesenicah Je velika ljubiteljica He m'JL? ^ so okna "Jene hiše polna rož. Da tudi pozimi Preji' ila Drez cvetja, Je kupila čebulico cvetlice amarilus. brez "ekal dnevi je roža pokazala vso lepoto. Na vrhu stebla dokar,StOV S° namreč zacveteli kar Štirje cvetovi, kar Je Janla rednost. — Foto: B. Blenkuš otroke,« je začela pripovedo- • vati Bradeškova mama in okrog nje so se zbrali otroci ter pazljivo poslušali, kaj bo povedala. »Prvo punčko, Mojca ji je bilo Ime, sem vzela že 1940 leta. Tedaj je bil rojen moj prvi sin in sem tako skrbela zanju kot bi bila dvojčka. Mojca je bila nezakonski otrok in je mamica ni mogla imeti sama. Kasneje sem imela v varstvu otroke sosed, ki so hodile v službo, pa tudi rejništva nisem j nikdar popolnoma opustila. Ko pa je ata zbolel, že večkrat so ga pripeljali iz bolnice domov, češ da mu ni pomoči, sem se zaobljubila, da \ bom pomagala otrokom, če bo ozdravel.« Bradeškov ata je ozdravel, le brez bergel ali invalidskega vozička ne more nikamor. Ne samo zaobljuba, tudi veliko ljubezni in potrpljenja je potrebno zt vzgojo otrok. Mirni in Lojze Bradeško imata obojega veliko. Bradeškova mama je nadaljevala: »Tedaj sem vzela v rejo prve otroke, ki jih Je materam odvzela socialna služba občine. Najprej sem dobila Zoro in kmalu zatem še polsestro Mojco. Mati zanje ni skrbela, Zoro je celo navadila na alkohol. Verjetno ga jI je dajala zato, da je bolj spala. Da ji ne bi mogli kaj odtrgati od plače v nobeni službi ne ostane dolgo. Tudi Jožica ima samo mamo in je ena od devetih nezakonskih otrok. Damjančina oče in mama sta se ločila in do- deljena je bila očku. Reči moram, tla se od vseh staršev on še najbolj briga za hčerko. »Kako zmorete toliko dela?« »Veliko mi pomagajo otroci. Dekleta že marsikaj narede same, pomagajo mi tudi pri varstvu vnučkov. Posebno Zora je pridna. Iz trgovine pa prinese ata vse, kar potrebujemo. Ima namreč motorni invalidski voziček in lahko vse kar pripelje.« »Kaj vam pri vzgoji deklet povzroča največ težav?« »šola. Zora, Mojca in Jožica se težko učijo in hodijo v posebno šolo. Treba jim je veliko pomagati. Mislim, da je vzrok za to velika vzgojna zanemarjenost v prvih letih življenja.« »Se vaju otroci, ki so bili pri vas, še spominjajo?« »Vsako leto ob novem letu in ob najinih godovih se vedno spomnijo na naju. Pridejo na obisk, če kdo le ne more priti, nama piše. Le za eno deklico, ki je bila pri nas med prvimi, ne veva, kje je.« »In vajina največja želja?« »Da bi dekleta naredila šolo in se zaposlile. In da bi bile poštene. Zelo si želiva, da bi si uredile življenje in bile bolj srečne od svojih mam.« Ob koncu še drobna želja Mirni Bradeškove: »Morda bi tudi rejnlce zaslužile vsaj skromno pokojnino.« L. Bogataj 01)8. marcu j (Nadalj. s 1. strani) roko in tako sem ostala sama z otrokom. Stanovala sem v majhni podnajemniški sobici in če ne bi bilo dobra sosede, ne vem, kako bi zmogla. Fanta sem srečala le še toliko, da je podpisal očetovstvo, potem pa se je odseliL Zato sem imela precejšnje težave že z uveljavljanjem zahtevka po preživnini, da o rednem plačevanju sploh ne govorim. Mislim, da so v podobnih težavah tudi druge mamice, zato bi bilo prav, da bi novi zakon o družini dal večje pristojnosti socialnim službam. Tako ne bi bilo treba plačevanja urejati prek sodišča, ker je to velika psihična obremenitev za matere, povezano pa je tudi s precejšnjimi stroški.« Mileva se je pred dobrima dvema letoma vselila v novo stanovanje, ki ga ji je dodelila tovarna Iskra, kjer je zaposlena že več kot dvajset let. »V našem kolektivu socialna služba posveča precej skrbi materam samohranilkam. Zaradi varstva otroka — vrtci so odprti le dopoldan — skušajo vsaki mamici, ki je sama z otrokom, zagotoviti delo v eni izmeni. Tudi prošnje za stanovanja so bila skoraj vsem materam samohranilkam odobrene. Pomagajo nam tudi v vrtcih.« »Mislite, da so kljub vsemu še razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroki?« »Razlika Je že v tem, da nezakonski nimajo očeta, ki ga vsak otrok potrebuje. V vrtcu in v šoli razlik ni. Tu di med ljudmi je že močno zamrla miselnost o manjvrednosti nezakonskih otrok. Mislim, da so naši otroci prikrajšani predvsem materialno. Mati sama težko kupi vse tisto, kar imajo drugi. Ko Je otrok še majhen, to še nekako zmore, ko pa začne hoditi v Šolo, je težje.« »Se vam ne zdi, da živite precej osamljeno?« »Ne vem. Prosti čas res preživim doma. če je lepo vreme, greva s Tatjanco na sprehod, ob večerih pa gledava televizijo. Popoldan, ko pridem iz službe, moram tako, kot vsaka gospodinja pospraviti stanovanje, oprati perilo, skuhati večerjo. Tatjane a, ki je začela hoditi v malo šolo, j mora delati »domače naloge«« L. Bogataj «^/ V- •-j i ____________„ In*«***/* Da, rad Imam Chopina, pa nič zato, vi kar igrajte... Oh, oprosti, nisem tc videl! — Moj prejšnji učitelj je od časa do časa tudi sam padel, da bi se jaz bolje počutila ... — Seveda ti ne delaš pravopisnih napak, ko pa zate piše tvoja tajnica! Ko pride v deželo pomlad zapeljal spet jih je vlak v deželo pod domače gore, kjer najlepše rožce dehte. 21 Pozneje so se premaknili proti grški meji. Ceste so bile ravno tako zbite. V višinah so morali narediti čisto novo. Bilo je malo ravnega prostora. Celo za šotore so morali odkopati od hriba. Ker so bili višje, je bilo bolj hladno, poleg tega pa je pihal mrzel veter. Mihec si je že večkrat predstavljal, da je zmrznil na Kaj-makčelanu. Ker je bilo delo težaško, hrana pa slaba, je bil skoraj vedno lačen. »Zakaj sem rinil sem gor!« se je neštetokrat vprašal. V sili se je spomnil, da bi dvakrat vsaj večerjal. Večerni obrok so dobili šele, ko se je že spuščal mrak. Vojaki niso bili točno razvrščeni po velikosti. Vedno se je prerinil med prve. Še napol vročo menažo je pojedel, obrisal skodelo s planinsko travo in se postavil v vrsto še enkrat. Drugič je dobil gosteje. Nekega večera je zmanjkalo večerje, še preden je Mihec prišel še enkrat na vrsto. Očitno je bilo takih, kot je bil Mihec, vedno več. Vendar krojač ni ostal lačen, šel je po hrano k muslimanskemu kotlu. Kuhinja je bila namreč deljena na običajno in na muslimansko. Pri drugi niso jedli mesa, hrana ni bila zabeljena s slanino in podobno, kot jim je narekovala vera. Mihec je šel brez pomislekov po muslimansko hrano. »Od kdaj pa si ti musliman,« ga je vprašal nekdo iz čete. »Boš tiho! Drugače ti bom skodelo zagnal v glavo!« žili, da so kamenji drobci skal, ki so jih razstreljevali visoko nad njimi. »Za vraga,« se je jezil Žolna »strah ima Pa res velike oči. Kmalu bi se sam vrnil delat.« Čeprav so se dogovorili, da ne bodo nikomur povedali, kje so in kaj delajo, so jih drugi kmalu začeli posnemati. Dopoldne je delalo še nekaj vojakov, popoldne pa le malo. Pot je bila kmalu tudi narejena, zato so se vrnili. Mihec je šel takoj h kapetanu in zahteval redni dopust. Niti minute ni mogel več vzdržati v vojašnici. Prve dni aprila je bil že doma pri Tinci. »Veš, preljuba Tinca,« ji je pripovedoval, »včasih sem komaj ostal živ. Nekoč sem stra-žil na bolgarski meji,« da je bil to le njegov prijatelj Črnuh, je zamolčal, »ko se pritihotapi na našo stran kakšnih dvajset komitov. Vsi so imeli velike dolge puške in so merili vame. Če jih ne bi postrelil, bi eden gotovo zadel vame.« Tinca ga je poslušala z odprtimi usti. Bila je ponosna, da je njen fant tako pogumen. Tistih štirinajst dni, kolikor je bil Mihec doma, je spala vsako noč le po nekaj ur. Imela sta se toliko pogovoriti, da bi bilo še vse leto prekratko. »Vrnem se v septembru, za pusta prihodnjega leta pa se zagotovo vzameva,« sta se trdno odločila oba. Tisti, ki ste spremljali tudi prvo zgodbo o treh junakih, veste, da se nista uspela poročiti niti dvajset let kasneje. Vedno je prišlo kaj vmes. Črnuh je tudi moral izkoristi dopust. Hotel bi iti malo pozneje, v juniju ali julij*** da bi lahko več pomagal pri ljudeh na polju, vendar je rekel kapetan, da mora dopust izkoristiti že prej. Črnuh, Mihec Ivan Sivec pa še Žolna Pozneje mu je Mihec razložil: »Če si lačen, ne pogrešaš zabele. Da je le nekaj toplega.« Črnuh je bil tudi večkrat lačen kot sit, vendar se ni pritoževal. Žolna je zase dobival pri kuhinji, izmakniti kaj več, pa ni mogel. Vsak večer sta morala iti dva vojaka s kotlom po vodo na studenec čez greben na grško stran. Večkrat se je kdo spodtaknil tik pred šotori, da sta morala še enkrat ponjo. Tudi čez dan so hodili na grško stran po kamenje. Onstran so naleteli na grške vojake, ki so tudi popravljali cesto, jugoslovanske so vedno sprejemali lepo. Marsičesa so jih tudi naučili. Posebno Žolna in Mihec sta bila za take stvari odprte glave. V hribovje je bilo skopanih mnogo podzemeljskih zaklonišč od prve svetovne vojne. Grški vojaki so jih uporabljali za počitek in skrivališče pred oficirji. Tudi naši trije prijatelji so se zgledovali po njih. Zjutraj so odšli z ostalimi na delo. Nato so rekli, da gredo po kamenje na grško stran. Usedli so se v podzemeljsko zaklonišče in lepo v miru igrali z Grki karte. Popoldne niso niti hodili na grško stran, ampak so našli primerno zavetje od ostalih vojakov. Nekega popoldneva so sedeli med praprotjo, ko je priletel nad njimi kamen. »Našli so nas,« se je ustrašil Mihec. »Kaj bo pa zdaj?« je zagodel Črnuh. »Ah, ubiti nas ne morejo,« si ni delal skrbi Žolna. Malo kasneje je priletel nad njimi še en kamen in nato še eden. »Nekdo se norčuje iz nas,« je podražilo Žolno. »Mogoče je kakšen podnarednik, tovariši!« šele pozneje so ugotovili, da spremlja vsako pošiljko kamenja močan pok. Ker so živeli v vsakodnevnem pokanju, niti niso opa- Aprila ni bilo veliko dela, zato je utegnil več hoditi naokrog po hišah in se pogovarjati« Na Bregu je naletel na malo starejše dekle, ki je bila pri Ograjniku za deklo. »A, ti si pa vojak?« ga je vprašala. Črnuh je prikimal. »Kako velik in močan si v uniformi!« Sa je pohvalila. »Saj so vsi taki,« je skromno odvrnil Črnuh. Ko sta se nekaj časa pomenkovala, ga Je vprašala naravnost: »Ali si že poročen?« »Ne.« »A sem ti kaj všeč?« Črnuhu je stopila vsa kri v glavo. Rdec je bil kot puran. Ni tako napačna, je premišljeval. Že res, da je bolj suha in majhna, ampak je zgovorna. V odgovor ji je komaj opazno prikimal. Zmenila sta se, da bosta govorila kot fant in dekle. »Saj boš kmalu prost, ali ne? — To bi ljudje gledali, če bi šla po cesti s takim moškim,« je glasno razmišljala. črnuhu so bile všeč njene iskrive oči i° zgovornost. Rekel ji je: »Saj boš še tu, ko se vrnem od vojakov?« »Bom. Samo glej, da boš prišel kaj na okoli.« Preden se je vrnil v Bitolo, jo je obiskal še enkrat. V culo mu je pripravila hlebček kruha, par kranjskih klobas in četrtinko žganja. Črnuhu je bilo prvič v življenju tesno v srcu. Preden sta se poslovila, je njegova Urška postala žalostna: »Veš pisati ti ne bom mogla, ker ne znam« Se bova že potem pogovorila.« črnuhu se je kar prav zdelo, da je tako« Ko se je vrnil k vojakom, je še on začel šteti dneve. Prijetno se je počutil, saj je vedel, da ga pod domačimi gorami čaka dekle« GLAS * 11. STRAN RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17-, 22., 23., in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., u-> 13., 15., 17., 22., 23. in 1930. 6. MARCA 8.10 Glasbena matineja — '•05 Pionirski tednik — 9.35 Vedri zvoki z orkestrom Miinchenskega radia — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim Poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Uvertura in Caprice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 poje sopranistka Venda Ger-k>vič — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Od vasi do vasi — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z orke-strom Helmuth Zacharias — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Violončelist Ciril Ske rjanec koncertira s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.45 S knjiž-ncga trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Spoznavajmo svet in oomovino — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja 23 naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden ritmih - 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Večer z violončeli stom Milošem Sadlom — 2215 Okno v svet - 2230 k naših glasbenih študijev — 23.55 lz slovenske poezije 7. MARCA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 0.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Melodije za mladi svet — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Tipke in godala — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.15 Pri domačih skladateljih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 1435 Z orkestrom Ca-ravelli — 1635 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Koncertni dodatki iz ruske glasbene klasike — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Fidelio — opera — 23.25 Pozavnist Branimir Slokar — 23.55 Iz slovenske poezije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igramo za ples — Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Nenavadni pogovori — 1535 Slovenske popevke — 16.05 Naš podlistek •— 16.20 Deset minut z orkestrom De Gabriela — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 S pevci — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Lahka glasba — 19.40 Popevke se vrstijo — 20.05 Lirični utrinki Edvarda Griega — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Ura s slovenskimi umetnicami — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 22.55 Godalni kvartet dunajskih klasikov — 23.55 Iz slovenske poezije 9. MARCA venski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Primož Novšak — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Kon-cerfni valčki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Mozart in Boehm — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 1725 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 1 prizor iz opere Gio-conda — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.00 Novi posnetki domače in tuje lahke glasbe — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev vajalccv jazza — 23.40 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Z ansambloma Ad hoc in Atijem Sossom — 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naj podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Sestanek ob jukc-boxu — 17.35 Stereofon-ski mozaik — 18.40 Popevka slovenskih avtorjev — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Mo lodije po pošti — 20.05 Simfonija in koncert — 21.00 Naš intervju — 21.10 Iz BraviuV čarjeve opere Hlapec Jernej — 21.45 Komorni jazz — 22.05 Radijska kinoteka — 22.20 Is našega koncertnega življenja — 23.55 Iz slovenske poezija 12. MARCA DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Melodije iz Bl-^ov in glasbenih revij — 15-35 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke iz studia Zagreb — 16.40 Sobotni mo-^ik — 18.40 Dvajset minut 2 majhnimi ansambli — 1905 Večer ob popevkah in plesnih 8. MARCA Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pij ade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 »tavba občinske skupščine. - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Te-Jtfoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-»ooglasna in naročniška »lužba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 jfln. cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: be-^a 1 din .naročniki imajo 10 •/• popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Jožico Svete in Rafkom Irgoličem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje moški zbor iz Doberdoba — 16.40 Z operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — mladinska oddaja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s harmonikarjem Silvestrom Mihelčačem - 20.00 l Stereofonski operni koncert 8.10 Glasbena matineja — ■ 9.05 Radijska šola za srednjo j stopnjo — 935 Narodne pe- [ srni iz Slavonije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere »Nikola Šu-bič Zrinski« — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije iz filmov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Z orkestrom radia Niirnberg — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Komorna glasba Antona We-berna — 23.05 Literarni večer — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke iz studia 14 — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje m poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Minute za Hindemitha — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 2335 Iz slovenske poezije Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1535 Z ansambloma Indexi in Du-brovniški trubadurji — 16.05 Z operetnega sveta — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Rav Conniff — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 2335 Iz slovenske poezije. 11. MARCA 10. MARCA 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 925 Iz glasbenih šol — 9.40 Slo- 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo —■ 9.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sklepni prizor iz opere Kavalir z rožo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V ritmu koračnic — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z orkestrom Dunajskih fil-harmonikov — 14.45 Mehurčki — 1530 Glasbeni intermez-zo — 15.40 Narodne pesmi iz Grčije — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 1830 Z orkestrom Carmen Dragon — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Sodobni poljski skladatelji iz naših študijev — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov iz- 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižje stopnjo — 9.35 Priredbe narodnih in umetnih pesi ni Pavla Kernjaka — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10Mojstri kitare — 12.40 Z ansamblom Borisa Kovačiča — i 3.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Otroška suita — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek ia zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dva Beethovnovi klavirski sonati — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja a morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logor domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Odo-retne uverture — 16.05 Popevke s slovenskih festivalov — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Revija zabavne glasbe — 20.05 Radijska igra — 21.00 Iz zvezka Beethovnovih variacij — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 2235 Domača komorna glasba — 2335 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA, 6. MARCA * 935 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.23 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 16.25 Balkansko prvenstvo v •mucanju — posnetek z Mav-rova (RTV Skopje) — 18.00 Obzornik, 18.15 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana, 18.45 Holandski dragulji — serijski film, 19.00 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Nepremagljivi — serijski film, 22.25 T V kažipot, 22.45 Poročila, 22.50 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B, srečanje Jugoslavija : Avstrija (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra, 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 7. MARCA 835 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Po domače z ansamblom Kreže in vokalnim kvintetom Anton Nefat (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot, 14.30 športno popoldne (RTV Ljubljana) — 15.50 Rokomet BIH — Srbija (RTV Sarajevo) — 17.00 Balkansko prvenstvo v smučanju (RTV Skopje) — 18.00 Amerikanci — ponovitev, 18.50 Mestece Pevton — serijski film, 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Naše malo m isto — humoristična oddaja, 21.35 športni pregled, 22.15 Prireditev ob tednu borbe proti raku (RTV Zagreb) — 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 8. MARCA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd) — 935 TV v šoli, M30 Nemščina, 10.45 Angle-Ifina (RTV Zagreb) — 11/JO TV v šoli, 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Men-do in Slavica (RTV Zagreb) — 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Ljudje v soseski, 19.00 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik, 2025 3-2-1, 20.30 Velika kupčija — TV drama, 21.40 Kulturne diagonale, 22.20 Poročila, 22.25 Svetovno hokejsko prvenstvo B skupine (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 T V vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.05 Mladi za mlade, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 9. MARCA 935 TV v šob", 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 TV v šoli (RTV Beograd) — 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14, 19.00 Mozaik, 19.05 Osnove marketinga, 19.30 Vzgoja za življe nje v dvoje, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1, 20.35 Ladja norcev — ameriški film, 22.40 Poročila, 22.45 Svetovno hokejsko prvenstvo B skupine Jugoslavija : Švica (RTV Ljubljana) j — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 i Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) | — 18.30 Reportaža (R*fV Sa- j raj evo) — 19.00 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.20 T V | pošta (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 10. MARCA 11. MARCA 9.35 TV v šoli, 1030 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 15.55 Svetovno hokejsko prvenstvo B skupine Italija : Jugoslavija (Evrovizija) — 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 1830 Premiki in selitve — filmska serija, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Kalifornijska srečanja, 21.45 Bežna zadeva — TV igra, 22.35 Karajan vam predstavlja, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 0 12. MARCA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 16.10 TV v šoli, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Zabavno glasbena oddaja, 18.45 Variote (RTV Zagreb) — 19.00 Mo zaik kratkega filma, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 — 20.35 Toto-Pep-pino in sladko življenje — italijanski film, 22.10 Izka-žimo se — quiz, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) —Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.35 Veliki in majhni, 18.15 Kronika, 18.30 Zabavno glasbena oddaja, 18.45 Variete, 19.00 V petek ob 19.00, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb) —14.55 Carl Zeiss: Crvena zvezda (RTV Beograd) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 ' Čarobna piščalka (RTV Ljub- ! Ijana) — 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 1830 Vaš šlager sezone (RTV Sarajevo) — 19.05 Naš ekran, 1920 Na sedmi stezi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2025 3-2-1, 2035 Teh naših petdeset let, 2125 Zob za zob — filmska serija, 21.50 Baletni nokturno, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 1725 Poročila, 1730 Risanka, 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 1830 Vaš šlager sezone (RTV Sarajevo) — 19.05 Znanost (RTV Zagreb) — 21.00 j Spored italijanske TV l V KRANJU Križaj Alojzij, roj. 1897; štangelj Benjamin, roj. 1916; Mežnar Marija, roj. 1883; Maver Alojzij, roj. 1898; Osredkar Leopoldina, rojena 1907; Colnarič Ivan, roj. 1916; | Sobočan Jože, roj. 1933; Potočnik (m), roj. 1971, Kern (m), roj. 1971. V TRŽIČU Aljančič Jožef, roj. 1887. poročili sa se V ŠKOFJI LOKI Cajnkar Metod in Mlinar Lidija, šasivari Femij in Justin Cvetka. Kranj CENTER 6. marca barv. film SNEŽNA KRALJICA ob 10. uri, danski barv. film DEVICA IN VOJAK ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma ZID ZELJA ob 22. uri 7. marca amer. barv. film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 10. uri, amer. barv. film ZID ZELJA ob 13. uri, danski barv. film DEVICA IN VOJAK ob 15. in 19. uri, slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 17. uri, premiera amer. barv. MOŽ Z IMENOM »KONJ« ob 21. uri 8. marca amer. barv. film ZID ZELJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 6. marca amer. barv. film MOŽ IZ ARIZONE ob 16. in 18. uri, slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 20. uri 7. marca amer. barv. film MOŽ IZ ARIZONE ob 14. in 18. uri, amer. barv. film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 16. uri, franc. barv. CS film MEDVED IN PUNČKA ob 20. uri 8. marca angl. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA , NORVEŠKO ob 16., 18. in 20. J uri Cerklje KRVAVEC 7. marca amer. barv. film DIVJI SAM ob 16. in 19. uri Tržič 6. marca premiera angl. barv. filma ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 1730 in 19.30 7. marca barv. film SNEŽNA KRALJICA ob 10. uri, angl. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 15., 17. in 19. uri 8. marca premiera egipt. barv. filma ARABSKA PRINCESA ob 20. uri Kamnik DOM 6. marca franc. barv. film BALZACOVE GREŠNICE ob 17.30 in 19.30 7. marca amer. film POŠTNA KOČIJA ob 10. uri, amer. barv. film SESTANEK S SMRTJO ob 15. uri, franc. barv. film BALZACOVE GREŠNICE ob 17. in 19. uri Radovljica 6. marca amer. barv. film OBRAMBA OBDOLZUJE ob 18. uri, amer. barv. film PETERICA V AKCIJI ob 20. uri 7. marca amer. barv. film PETERICA V AKCIJI ob 14. uri, angl. barv. film OH! KAKO KRASNA VOJNA ob 16. uri, franc. barv. film OPOJNI VONJ DENARJA ob 18. uri, amer. barv. film OBRAMBA OBDOLZUJE ob 20. uri 8. marca ital. barvni krim. film ZLOČIN V TENIS KLUBU ob 20. uri 9. marca franc.-italij. barv. film V BREZNU STRASTI ob 20. uri Bled 6. marca amer. barv. film INŠPEKTOR MAD1GAN ob 17. in 20. uri 7. marca angl. barv. film VELIKI ROP V BANKI ob 15., 17. in 20. uri 8. marca angl. barv. film VELIKI ROP V BANKI ob 17. in 20. uri 9. marca angl. barv. film NEDOLŽNA LJUBEZEN oh 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 6. marca mehiški barv. film MONTEZUMOV ZAKLAD ob 18. in 20. uri 7. marca franc. barv. film ASTERIKS — GALSKI JU NAK ob 15. uri, amer. barv film ZA 1000 DOLARJEV DNEVNO ob 17. uri, mehiški barv. film MONTEZUMOV ZAKLAD ob 20. uri 8. marca amer. barv. film ZA 1000 DOLARJEV DNEVNO ob 19. uri 9. marca amer. barv. film SIN REVOLVERAŠA ob 20. uri Železniki OBZORJE 6. marca franc. barv. film ASTERIKS — GALSKI JUNAK ob 15. uri, amer. barv. film ZA 1000 DOLARJEV DNEVNO ob 20. uri 7. marca amer. barv. film SIN REVOLVERAŠA ob 17. uri Jesenice RADIO 6.—7. marca Italijan, barvni film ZAROTNIKI SVOBODE 8. marca italij. barvni CS film ZA DOLAR VEČ 9. marca amer. barv. fiutl AFERA METROPOLITAN-TANSKE POLICIJE Jesenice PLAVŽ 6.-7. marca amer. barvni film AFERA METROPOLITAN POLICIJE 8. -9. marca italij. barvni film ZAROTNIKI SVOBODE Dovjc-Mojstrana 6. marca nemško-ameriški barvni film 48 UR DO SMRTI 7* marca franc. barv. film EROTISSIMO Kranjska gora 6. marca amer. barvni film ŽENA Z DNA MORJA 7. marca amer. barvni film UJETNIKI VESOLJA 9. marca italij. barvni CS film ZA DOLAR VEČ prCšIraiovo gledali šće SOBOTA — 6. marca, ob 10. uri za IZVEN: JeliČ: RDEČA KAPICA — lutkovna predstava TOREK — 9. marca, ob II. in 14. uri zaključena predstava BALADE IN ROMANCE, izvaja Razstresen— član SNG Trst REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE L PRITOK, 7. TKALEC, 13. ROBERT. 14. RANINA, 15. UKANA, 16. SARACEN, 17. SARI, 18. KANT, 19. AJD, 20. SLAVčEK, 23. ATA, 26. ERNA, 27. AKER, 31. VRTNICA, 33. SKALA, 34. TATICE, 35. SLOVAN, 36. OKULAR, 37. PARANA IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslale 160 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Marija Korenčan, *y"anj, Gregorčičeva 7, 2. nagrado (20 din) prejme Ivanka 'aučar, Gorice 43, p. Golnik, 3. nagrado (10 din) prejme Stane °'ak, škofja Loka, Mestni trg 22. Nagrade vam bomo poslali P° Pošti. Snežne razmere na Gorenjskem Mag radna križginka . VODORAVNO: 1. sončni bog v staroslovanski mitologiji, • vsote, 13. zračni transport, 15, prometni znak za »STOJ«, luD ko moško ime, prvi visoki svečenik v Izraelu, 4. kdor ^ Pa, 5. gora v Švici, 6. veliki ducat; jedro, glavni del, večina, \ "a,tlcnje, tudi prislov vznak, 8. avtomobilska oznaka za Hje .**at*» pripovedne pesnitve, eposi, 10. prostor za biva-12 '^'ovna, dnevna, bolniška, hotelska . . .), 11. kramarstvo, 14 ret,ka kovina (po nahajališču Ytterby pri Stockholmu), 2o. c1eC boju — Slovenija — Koroška — Julijska Krajina — v veleslalomu. KRVAVEC — Ob 10. uri: tekmovanje v spomin na Igorja Janharja v veleslalomu z mednarodno udeležbo KRANJ — Ob 15. uri: na kegljišču Triglava ekipno republiško prvenstvo z nastopom ekip Jesenic in Fužinar (Ravne). JESENICE — Ob 15. orfc na kegljišču pod Mežakljo ekipno republiško prvenstvo z nastopom ekip Lokomotiva (Maribor) in Celje. NEDELJA KRANJ — Ob 8. uri: na i kegljišču Triglava nadaljevanje ekipnega republiškega prvenstva z nastopom ekip Lokomotiva (Maribor) in Ce- i lje. JESENICE — Ob 8. uri: na kegljišču pod Mežakljo nadaljevanje ekipnega republiškega prvenstva z nastopom ekip Fužinar (Ravne) in Jesenic. Trgovsko podjetje Lesce objavlja za svojo restavracijo »camp« pri šobcu v Lescah naslednja prosta delovna mesta: 1 vodjo strežbe 3 natakarje 1 administratorja-blagajnika Objava velja do zasedbe delovnih mest, interesenti pa naj svoje prošnje vložijo na upravi podjetja. 'ObN JUGOBANKA LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da izkoristite bančne usluge, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v inozemstvu. — zbira hranilne vloge občanov — vodi devizne račune občanov — opravlja vse usluge na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in inozemstvu — odobrava kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JLJGOBANKA omogoča, da svoje prihranke položijo tudi pri inozemskih bankah s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih hi trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemčiji, ▼ Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih m frankih na teh knjižicah se lahko prav tako koristi v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JU-GOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. V dolini, globoko pod Bre-garjevo domačijo, ki je bila bolj bajta kot domačija, je ležalo srednje veliko naselje. Le redko sta Bregarjev ata in mama zašla vanj, kajti pot po hribu je bila dolga in naporna, za stara človeka prenaporna. Sama sta životarila visoko nad dolino, daleč od civilizacije in modernega življenja. Sin Polde je bil že nekaj let na delu v Nemčiji in je kdaj postal kako marko, hčerka Vera pa je živela v velikem mestu, daleč proč od njiju in se je menda izpridila. Nobenega upanja, nobene radostne novice, to je bilo njuno življenje. Tisti dan sta sklenila preživeti drugače. Ko sta se pratnje napravila, sta tiho občudovala drug drugega, se bežno spomnila mladosti in tistih nekaj najlepših dni. Tudi danes naj bi bil eden takih, eden najlepših, vsaj tako je menil oče Bregar. »Mama, danes praznuješ, zato pojdeva v dolino, lepo bova preživela dan, tako kot se spodobi, če praznuješ,« je rekel zjutraj. Počasi sta ubirala pot navzdol, kajti stare kosti niso več tako prožne in žive kot pri mladih, zato se jima je pot vlekla v neskončnost. Tudi toplo ni bilo preveč. Mrzel veter je vlekel, zavijal v vrheh borovcev, in ju priganjal, da sta hodila hitro, kolikor sta le mogla. Pod njima so se že bleščale strehe hiš, ceste, avtomobili... Veliko novega je bilo, zato sta poslala, si oddahnila in z neko otroško radostjo opazovala živžav pod sabo. »Nič čudnega, da je najina otroka zvabil svet,« je menil oče. »Da, res ni nič čudnega. Lepo mora biti v mestih, lepo,* je odvrnila mati. Potem sta nadaljevala pot. Že krepko čez poldne je kazala ura, ko sta se znašla med hišami naselja. Po ulicah so hodili ljudje, se pomenkovali, opravljali svoje delo in slavili. Da, slavili so in to se je videlo. Večina hitečih so bile tenske, oblečene v najboljše obleke, s pričeskami visoko nad glavo, žarečih lic in s cvetjem v rokah. »Vidiš, tako praznujejo v mestu, s cvetjem, novimi pričeskami,* je dejal Bregar. »Meni pomeni to, da sva prišla za praznik sem, veliko več kot pa frizura in kaj vem kaj še,* je odgovorila Bregarica. Vesel je bil Bregar njenih besed in obenem ponosen sam nase. Imela sta dovolj časa za ogled naselja, izlotb, tepih novih hiš, vrtičkov okrog njih in sploh vsega, ker ju je zanimalo. Ko se je pričelo sonce spuščati, sta občutila v ielodcih praznino. Lačna sta bila in morda tega sploh ne bi opazila, če ju k temu ne bi spodbudil prijeten vonj iz bližnje gostilne. A Z I K FLORE Oče Bregar je računal na to, zato je vzel s sabo nekaj tisočakov. Ne veliko, saj veliko imela nista, nekaj pa je le bilo in to je namenil za njen praznik. Ko sta vstopila, je bilo v veliki gostilniški sobi zelo živahno. V kotu je na mizi sedel harmonikar in raztegoval svoj meh tako živo, da se mladi plesu niso mogli odpovedati. Mladih pa je bilo zelo veliko. Večina so bila dekleta, pa tudi nekaj fantov je bilo. »Vidiš, kako mladi proslavljajo,* je rekla Bregarica veselo. Bregar ji je. samo prikimal, s pogledom pa iskal prosto mizo. Našel jo je, zato je pocukal Bregarico za rokav in ji pokazal, kam bosta sedla. Sedela sta in opazovala mlade, kako se vrtijo. Vsa dekleta so imela pripete nageljne, rdeče, kot so bila rdeča njihova lica. Kako prijeten pogled je bil to za Bregar jeva dva. Prišel je natakar. Naročila sta vsak svojo najljubšo jed', on vampe, ona golaž. Ko je natakar postregel, j* bilo ravno konec plesa. Kot povoden j so se plesalke in plesalci vsuli vsak k svoji mizi in zraven živo razpravljali. Praznovanje je bilo, kot je kazalo, na višku. Tudi Bregarjeva sta mislila tako. Potem pa so ju mladi opazili. Najprej samo bežno, trenutek za teti\ pa so si ju bolj, natančno ogledali. »Poglejte no, kakšna družba,* je prvi spregovoril neki dolgin. »Saj nam bosta vse razpoloženje pokvarila.* »Meni pa tisti vampi tako smrdijo, da mi gre na bruhanje. Samo poglejte starega, S kakšnim apetitom jih meče vase. Se rajši zazidam, kot pe> da bi jedel vampe,* je duho-vičil drugi suhec, še bolj zelen od prvega. Bregarjeva sta se pogledala in jim nista zamerila. Naj se zabavajo, sta si mislila. In mladi so se res zabavali-Poleg jedi jih je motila tudi njuna obleka. Pač ni bila pO modi. Bregarici so se roke tresle, leta pač naredijo svoje, pa ji je golaž nekajkrat kaptiil na prt. »Poglejte jo, saj še jesti ne zna«, je povzdignil glas najmanjši. Zabolelo je Bregarico P1} srcu, a je molčala. Toplo je pogledala moža, ker se je bala, da bi vzkipel. Pa ni. Le kaj bi, naj se rda-di zabavajo. Ko sta po jedi popila še lj* ter črnine, sta imela mi?' Harmonikar je zopet igral & so vsi plesali. Zunaj se je z& mračilo in Bregarica je vedela, da se praznik bliža kraju* Tiste šale, ki so jih mlad* izrekli na njun račun, so se jima vrezale globoko v spomin. Ko sta vstala, je bilo korteC plesa. Stopala sta proti izh0" du, mladi pa so ju gledali tn se smejali. Največ smeha so poželi čevlji. Oba sta imela krepko zdelane in še blatne. To je bilo nekaj za zabavo. Se ko sta bila zunaj, sta # šala njihov smeh. »Zabavajo se,* je rekla ona. »Da, zabavajo se,* je odg°~ voril on. Ko sta že lovila sapo * breg, ga je prijela pod roko. »Lepo je bilo,* je rekla. »Da, lepo.* »Ne smeš jim zameriti tertt mladim.* »Saj jim ne.* Potem sta vso pot molčala. Tik pred bajto je še enkrat rekla: . »Zares je bilo lepo za mol praznik.* »Da, zares je bilo lepo . • \ Razcestja MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 188 »No, no, nisem prišel zaradi tujih turistk,« se dela neprizadetega, v resnici pa bi se tujki rad Pnbliial, jo nagovoril in morda smel celo priušti k njej ter tako slavil zmago nad drugimi, a Predvsem nad natakarico Micerl, ki se mu nocoj nekam prezirljivo in zlobno nasmiha od točilne mize sem. Pa si ne upa. Ženska se mu zdi prelepa in Pregosposka. »Tako lepe ženske res še nisem videl,« si govori, vendar se je ne upa natančno ogledati, da oi drugi ne opazili, kako zelo ga tujka mika. Samo od strani jo pogleduje, pri tem pa se dela, kakor da je zaverovan v tarok, ki ga igrajo drugi. »Trul! Pagat ultimo!« . »Kakšna lepotica!« bi se rad premaknil, da bi JO bolje videl. »Pagat ultimo, hm?« pravi, kakor l'a dvomi, da bo možak, ki je napovedal, igro tlobii. Pa tej igri sploh ne sledi. Sliši samo padanje kart in razmišlja, kako bi se odtihotapil v salon. Jezen je sam nase, ker je sedel med te bedake. Ne smel bi sesti k njim! Moral bi mimo v salon. Tam bi sedel k samotni mizi, segel po kakem časniku in čezenj opazoval lepo tujko. Sanjaril bi kakor v mladih letih, ko se je na-s,ajal ob občudovanju deklet. Da, samo sanjaril bi in na tihem zavidal tiste-niu. ki si lahko lasti to lepo in čudovito ženo. In kako lepo je oblečena. •Kakšna postava! Kakšna frizura!« Mora jo videti v obraz. •Moram. Po tako lepoto bi šel človek v ogenj!« Ne more se več premagovati. »Neko pismo moram napisati,« zamrmra in se odlepi od družbe, nato pa kakor omotičen odtava po stopnicah v salon. Boji se, da ga zanaša. Takale hoja je težja, kakor hoja po vrvi. In res se mu zamegli pred očmi. Tudi tla so iz megle, pokrivajočo praznino in globino pod vrvohodcem. »Guten Abcnd,« plaho pozdravi. »Guten Abend!« Glej, tujka se je zdrznila in se zastrmela vanj. Te poteze? Ta obraz? Lepoto, ki se lušči iz megle pred njim, je že nekje videl. A kje? Kje. Ni podobna Štefi? Ne, Štefi ni bila nikoli tako lepa. Se senca te lepote ni bila. In vendar ... in vendar je ona. »Um Gottesvvillen, Franc . .. Franc ... Franc ... Te je pripeljal Slavko?« »Štefi? štefi? Ti? Od kod?« Ljudje strmijo v salon kakor na oder. »Kakšno presenečenje!« Ljudje se čudijo objemu in poljubu. »Franc? Da niso sanje? Samo sanje?« »Štefi, štefi, najlepša ženska na svetu. Najlepša. Najbolj čudovita!« Ljudje bi najraje zaploskali. »Federle? Ne, ni ga samo jezik! Ženskar je. Pravi hudič!« »Kaj brundate?« se oglasi natakarica. »Gospa je vendar njegova zakonita žena!« Gostje za trenutek presenečeni utihnejo, potlej pa se prostor napolni s pritajenim mrmranjem. »Kaj? Tista, ki mu je ušla?« »Tista, ki je penzberška gospoda ni hotela trpeti?« »Katzcnfangerin? Vohunka?« »Tista, ki so ji hoteli odvzeti sina?« »Tista, o kateri so pisali časniki?« O, ljudje se še spominjajo! Penzberg ni tako daleč. »Starova somišljenica je bila! Ne bo ga več srečala. Ubili so ga. Bil je glavni boljševik v Penzbergu. Zupan v času Riitterrepublik!« »In zdaj se je vrnua.« šušljajoči šepei Sumi pa pivnici. Stefi in Franc pa ga ne shšita. »Pojdiva, pojdiva odtod!« To je Federlova slaba vest in Strah p; :d Micerl. »Punca bi lahko kaj izblebetala,« se boji in postaja vedno bolj nemiren. »K meni pojdiva! V mojo sobo! V tiskarno!« »A Slavko? Te ni pripeljal Slavko?« vprašuje Štefi. »Kako? Slavko?« se čudi Federle. »V Penzberg je šel pote,« pojasnjuje Štefi. »V Penzberg? Pome?« se čudi on. »Ja, peš.« »Um,« povesi Federle pogled. Pa ne da bi bil fant, ob katerega bi skoro trčil, Slavko, njegov sin. »Ja, k Ebnerjevim se je napotil. Ni hotel razburjati tvoje matere.« Federle molči, da je njegova mati pred dvema letoma umrla. Morda bi, a se boji vprašanj o materini smrti, saj mu je njena smrt (našli so jo v luži, kamor je padla in se pijana utopila, čeprav je bila luža globoka samo za ped) vselej pred očmi, kadar mu mater kdo omeni. »Ja, k Ebnerjevim; Ebnerjeva naj bi te poklicala, zjutraj pa bi prišla oba sem,« pripoveduje Štefi v eni sapi. »No, ja, potem se bo pripeljal zjutraj sem.« Štefi bi mu rada povedala še vse drugo — vso zgodbo zadnjih osmih let in se mu tako opravičila, zakaj je prišla šele po tolikih letih po vojni k njemu. »Ne bi sedel, da bi se pogovorila,« ga vabi, da bi prisedel. »Se bova. O vsem se bova. Toda raje pri meni. Raje v tiskarni. Tam bova sama.« »Sama?« »Nočeš biti sama z menoj?« »Rada, rada,« ga pogleda štefi z vso prebujeno, toliko let zatajevano ženskostjo. »Tudi jaz,« zašepeta Franc. »Kasneje se bova vrnila. A če pride sin, mu dajte ključ,« naroča Štefi natakarici. Natakarica pa samo neprijazno prikima ... Zakaj ni več petja na vasi? (3) Radio in televizija nista vzrok Preden nadaljujemo z objavljanjem vaših prispevkov, vam jj °ramo sporočiti, da smo dobili še eno pismo, in sicer od ^sniškega rojaka Franca Kozjeka, ki že dlje živi v čačku l , Tudi on nam je poskušal odgovoriti na vprašanje, na n* Ve^ petla na vasi. — če nam kdo od bralcev še , Crava p*satl P tem, naj pohiti, da ne bo prepozno. Pozneje ne ^ k° bomo s serijo končali, prispevkov na to temo na °m° Več ODlavljali, razen v primeru seveda, če bo kdo •>„ . res kaj bistveno novega, kar pa ni preveč verjetno. u ba zdaJ opažamo, da se nekateri vzroki za prenehanje petja 'jajo i2 vasi (denimo radio, televizija, plošče, kino ipd.) ponav- pisma v pismo. Originalno, precej samosvo-sla Ci?ismo' W nam ga je po-dh resnično srečen? r°da kaj je tisto, ki ti da-Bolj če razmišljam, Cl se mi zdi, da sem samo Cr*. mame najbolj srečna. ftiv ]\rtista' ki i° imam nai- El ak dan dela od zgod-liifc ,U,ra do PriUga zad-PJ Zvezd in se trudi, da i m Je lepo in toplo. Zakaj f P°te*n ne bi imela rada, 'lubila in ji pomagala? tod"*? lep° ie' £e se imava loto i. mi ;e kdai nudo> i' Zlfn in ona je tista, ki me utolaii. Zelo jo spoštujem in jo imam rada, saj vem, da jo je sama dobrota. Ce pa se kdaj naredi, da jo razlalim, se potem kesam. Vem, da se ji takrat v srce žarele velika rana. Pa pridejo vojne in z njimi lalost in beda. Matere umirajo in otroci ostajajo sirote. Mama, samo mama je tista slaščica, ki jo imam najraje na vsem širnem svetu. Ponosni bodimo na svoje mame in srečni, da jih imamo! Ivica Bohinc, 7. a r. osn. šole Železniki Sem le uboga deklica čarobno palico ... Da, [ to je res nekaj imenitnega Vsakdo sd želi JaJ takega. Ce bi jo imela Pra°^ah bi z n]° na" ^vila mnogo koristnih W*i*0r lastovka bi po-£ela v Afriko, na črni zOIU,r,en:t. Zamahnila bi 'n si zaželela: »Moj UK^~ ti si reven, ^ » zatiran. Toda za-J- Mogoče zato, ker si le barve. Samo za to vcJ?"ičuJeJ° in ti ne pri- 1VI svobode- osreči? Palica pa ne bi tu'a samo črncev, am- pak ljudi po vsem svetu. Ljudem po vsem svetu bi v srca pričarala ljubezen do vseh ljudi na svetu, iz njih bi izginile vse zle misli in sovraštvo. Vse to in še marsikaj drugega bi pričarala, če bi imela čarobno palico. Toda, sem le uboga deklica brez moči, kaj šele, da bi imela čarobno palico. Tako bo ostal svet vedno tak kot je: poln bede, sovraštva in krivice ... Irena Dolinar, 7.b razred, Gorenja vas Nova punčka &liža s« o *Ših m* . ' niarcc, praznik RmnTmo1C- Tf8a.dnc se jih Pomnila\mZ,astl otroci-a scm se na nekaj. tamS,*5"1 bila štiri ■«* / fami U 5,1 v trgovino. > SenV "akunovaia jedi, jaz Mi. i/blSe. Potikala ob igra-I Poki-,, i Scm si Punčko, 'Cnaf la-niami i" jo pro frela difL0, k"P»1a. ker ni ^Uena rrj.a- Zato sem bi,a h Do ,Grdc misli so mi ro- »ajhuiJ VI-Misli,a sem vse ° mami. Mami je mojo užaljenost opazila in dejala, da mi jo kupi, ko bo dobila plačo. Ccz nekaj dni je dobila plačo. Izpolnila je, kar je obljubila. Punčke sem bila zelo vesela. Mami sem se opravičila, nase pa sem se hudovala. Od tedaj imam mamo še bolj rada. Čestitam ji za njen praznik. Enako vsem drugim mamicam. Maja Poženel, 3. b r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Veseli pustni dnevi so minili. Zopet smo morali sneti maske In pridno prijeti za delo. Nanje je ostal le spomin, maske v omari in morda slika, če ste bili med njimi. — Foto: F. Perdan Drsanje — tri tedne v postelji Bilo je pozimi, ko smo se šli drsat na bližnji led. Takrat sem im.-ia šele štiri leta, zato sem bila zolo nerodna. Drsali smo se že dve uri. Naši obrazi so bili polni smeha in veselja. A zgodilo se je. Nenadoma m; leva noga spo- i drsne in močno čmoknem naprej. Takoj začutim bolečino. Sestra me s strogim, malo žalostnim obrazom pogleda, nato me odnese domov. Doma sem morala ležati. Drugi dan so me že odpeljali v bolnišnico. Tam sem morala samo ležati in se zdraviti. Ležati v postelji se mi je zdela cela večnost. A nisem bila vedno sama. Dobila sem obiske. Vedno sem se razveselila. Prinesli so mi tudi sladkarije. Toda teh sem pojedla zelo malo. kajti nasproti mene je bila še ena deklica. Ta se je sladkala z mojimi cukrčki. Zato sem jih dajala na posteljo tako, da sva jih dosegli obe. \ v naš zdravniški oddelek je vstopila bolničarka. Ko je videla, kaj imam na postelji, mi jih je dala nazaj v omaro. Nato pa molče odšla. Bila sem zelo jezna. Cez tri tedne sem se vrnila domov. O kako sem se veselila, kajti tri tedne zdržati v postelji, je bilo zame res malo preveč. O doživetju v bolnišnici pa sem pripovedovala prijateljem in prijateljicam. Vida ZiherI, 4. a r. osn. šole Cvetko Golar, škofja Loka Zakaj toliko lačnih ust? Vietnam. V tej deželi dlv- j ja vojna. Sleherni del zemlje je pognojen s krvjo. Sovražnik pobija brez w.roka, samo ubija, ubija ... AH kdo od teh krutih ubijalcev pomisli, kaj dela? Ne, nihče ne pomisli. Samo v enem dnevu se najde nič koliko sirot: brez očeta »n matere tavajo, tavajo in ne vedo kani. S Brez ^Ji^V^ *ima-Smu-^niš^.V^li smučat v osem AIpe" Stara — mamice je hudo ---» .-»11I1H kF'mu™ serr ^tniJ*- Blle 50 *m Neko* iCC- 2? *»Si ^ nedelJo «»> £ odpel Lr * avtomobi-(C?1 n* Krvavec. *blnco MaJe P^Jala skozi • "a ovinku nas jo zaneslo v jarek. Mami si je zlomila roko. Mimo je pripeljal neki voznik in je mamico hitro odpeljal v zdravstveni dom. Od tam so jo odpeljali v bolnišnico. V bolnišnici je mami ostala en mesec. Zelo sem bila vesela, ko se je vrnila. Avto je bil zelo poškodo- van, a je bil vendar prej popravljen kot je mami izgubila mavec. Vsem nam drugim, ki smo bili v avtu, ni bilo nič, le malo opraskani smo bili. Andreja Potokar, .VI) razred osn. šole Cvetko Golar, škofja Loka svetlimi prosečimi očmi prosijo hrane. Kdo se ne usmili teh oči? Tisti, tisti, ki so jim ubili starše?! Ostali bi jim dali, radi dali, vendar tudi um nimajo. Ljudje osvajajo Luno, njihovi rojaki ubijajo. Ubijajo nedolžne ljudi. Ne pustijo jim živeti v miru. Kaj ko bil namesto osvajanja planetov nahranili na tisoče lačnih ust? Da, bilo bi bolje, vendar vsi ne mislijo tako. Svet je še vedno razdeljen na dva dela. Na enem so ljudje, ki mislijo, da so vse in ubijajo; na drugem pa so nedolžni ljudje, ki trpijo pod tujim gospodarjenjem. Ali bo tako še dolgo? Nena Bizjak, 7.a razred osn. šole Simon Jenko, Kranj V pouk Škorci-znanilci pomladi Zima je prihajala počasi in potiho. Najprej je odpadlo listje, zapadel je sneg, led je pokril žuboreče potoke in reke. Pravo nasprotje pa je njeno odhajanje. Ze smo mislili, da se je te dni poslovila, pa nam jo je zopet zagodla. Zdi se, kakor da je ljubosumna na prijazno pomlad in nam ob odhodu skuša zagosti čimveč nevšečnosti. Južni veter naglo topi sneg, z gora grmijo plazovi in bobnijo hudourniki. Reke poplavljajo. Marsikatero kraško polje je postalo jezero. Vsa ta obilica vode pride prav rastlinam, ki tja do poletja črpajo hrano iz nje. Vendar pa pomladi ne bo več mogla zadržati. Pravkar se bodo vrnili škorci. Vrnejo se prvi, čeprav so odšli šele oktobra in novembra. Kovinsko modro lesketajoči se do-brovoljneži bodo prišli v začetku marca in vsepovsod bo dovolj njihovega živahnega in glasnega petja. Po prihodu začnejo pripravljati gnezda in valiti. Tudi njim večkrat zagode zima in pozni pomladni sneg. Toda, to jih ne zmede, ker čutijo, da zima ne bo več dolgo in zato ostajajo dobre volje. S ŠOLSKIH KLOPI 1EFJEO marta m odgovarja Lidija B. iz Kranja — Želela bi obleko za svečane j.še priložnosti, vendar se ne morem odločiti niti za vrsto in barvo blaga niti za kroj. — linam sivo zelene oči, velika sem 165 cm, tehtam 65 kg. V boke sem bolj močna, medtem ko sem v prsi bolj drobna. Ne navdušujem se niti za maksi niti za midi modo, zato mi svetujte obleko v normalni dolžini. Stara sem 21 let. Odgovor — Naša skica prikazuje dva modela, oba sta kombinirana. Leva obleka je v rjavi barvi kombinirana z belim. Zapenja se tako kot j-Iašč in je brez rokavov v pc? zdravnika. V razgovor1 K navedejo še druge ttiaCl0\l ne znake, na katere Pa a. 'e konca niso bili P°z°nl Pri otrocih In prt cd^lt slih imamo pljučno tub* ke kulozo v obliki razbito nlh zasevkov po vS*J'i pljučih v velikosti P^lni nih zrnc. Ta oblika pli^ ij, ne tuberkuloze poniem^ -je okužba masovna istočasnem Izrednem du telesne zmoglJiv°*j. To Je tako imenovana m I Ha ni a tuberkuloza, k' j, pojavlja v dveh inač^ ' Dr. Gorazd Zavri*' DRUŽINSKI POMENJCI sobota - 6. marca 1971 GLAS * 10. STR \M Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah — bolezen današnjega časa do £eStl protl Brniku kupi odpadkov opozarjajo, da je tu pot ne samo na letališče, pač pa kranjskih smetišč. — Foto: F. Pcrdan Smeti ogrožajo naselja Khhb? pc,Jcte od Kranja na ■sce po cesti proti Brni- ^ J''i njivah raztresenih tovo"1^1' ki jih izgubljajo 1 naJa^' ^l dovažaJ° sme-13 ove večji smetišči, eno Sicer * «v lQ ze opuščeno, na dru-|!*oziPa komunalno podjetje l^fanj010^ S potlročJa občine ne(fndar Pa izgubljene smeti, pir. njimi so veliki kosi Ki. pa- polivinila in podobno ^ te padejo s tovornjakov, ki %o namenjeni za prevažanje .^Padkov _ ne krase samo f011 do letališča. Ves gozd F*°H Šenčurja je nasmeten. penčurjani sami se že nekaj Psa razburjajo, da okolica ,Mihovega kraja ne bo postati smetišče za celo občino, 'r^o so na nedavnem sestan-^ krajevne skupnosti skieni-9> Qa je treba storiti vse, da lbo okolica Šenčurja spet či-*ta. Dolžnost vsakega vaščana »e> tako so sklenili, da prija-Vl vsakega kršilca, ki ne bi r^csal smeti na za to določe-r111 kraju. Za sodelovanje pri šenčurju imajo tudi na Ko-krici ter v drugih strnjenih, naseljih okoli Kranja, kjer komunalna služba še ni prevzela skrbi za odvažanje smeti. Vodja komunalne službe pri Komunalnem servisu Kranj tovariš Mihalinec je povedal, da je območje mesta Kranja glede smeti dokaj v redu, vendar pa v neposredni bližini mesta nastajajo divja odlagališča, kamor občani dovažajo smeti. Taka mesta pa so prava legla mrčesa in ne bi bilo čudno, če bi se zaradi tega pojavile tudi epidemije. V letošnjem proračunu občine Kranj je predvidena vsota nekaj milijonov starih dinarjev za odpravo divjih odlagališč smeti. Ta mesta bi s stroji zasuli in poravnali ter namestili opozorilne table, da je odlaganje smeti prepovedano. V drugi polovici letošnjega leta bo Komunalni servis Kranj opustil dosedanje odlagališče smeti v Šenčurju in pričel voziti smeti na na novo lokacijo v Bobovku, v opuščeni glinokop. Upajo, da bo odlaganje smeti za občino Kranj rešeno za naslednjih 20 do 30 let. Modernizacija te službe je zdaj še zelo oddaljena. Scži-galne naprave so namreč izredno drage, tako da bodo pri nas vsaj še deset let smeti vozili v zapuščene gramozne jame in ostale prazne kotanje ter na ta način izravnavali zemljo okoli mesta. L. M. (Nadaljevanje iz sobotne številke) V največjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi činitelji: 1. Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradili, razvejenosti, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki je odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezava teh dveh med seboj ali teh še z drugimi. 2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje: med temi so posebno pomembne vse tiste, kli na določen način ovirajo odtok, zaradi pritiska na žile kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega podvezovanja okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvar, ki naspoh ovirajo ali otežujejo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poškodb, na primer zlomov goleni, večjih brazgotin po ra-nitvah in končno način življenja ter poklic. V najrazličnejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih činiteljev prihaja vedno do tudi akciJi so naprosila T£ Za zdravstveno «^xkoniUnalni ranju, rdeči križ «0« vica 20, Vodice 9? Prodam »ŠROTAR« za žito in KROMPIR igor. Sp. Brni* 55 W Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Pšata 17, CerkJJ« Prodam 15 mesecev stajj* TELICO. Zalog 9, Cerklje W Prodam dva PRAŠIČA, te* ka po 100 kg, vprežne GRAf UE, VILE, GUMI VOZ * TRAKTORSKI TROSILEC * gnojilo. Lahovče 32, Cerk^Jj Prodam PRAŠIČKE. P|* protna Polica 3, Cerklje 97* Prodam dva večja PRAŠl£ KA. Pšata 13, Cerklje JJJ Prodam plemenskega LA, šest tednov stare P^' ŠICKE in rženo »SKOPgJ Zg. Brnik 27 tT7 Prodam OBRAČALNI*" OKOPALNIK, KOSILNl^J SLAMOREZNICO na moto£? pogon in dva TRAKTORSj^ PRIKLJUČKA (drevesa). Jg Brnik 56 "J Prodam 10 mesecev sta KOKOŠI nesnice. Poten* JA Cerklje Prodam PRAŠIČKA za £ čenje in 40 kg težkega Pr~f ča ter HLEVSKI GN"| Telefon 22-516 Kranj \v Prodam mlado KRAVO s * letom, šutna 35, žabnica ^ Valilnica v Naklem p£ Kranju obvešča interes* . te, da v letošnji sezon/ prodaja enodnevne P ščance, bele lahke in ve srednje težke pasi*1 ' vsako sredo in ne ob to kih, kakor prejšnja lel*' Prodam PEC za kopal ni. , kombinirano (drva, ele* ^ c ka), emajlirano BANJU j^ ELEKTRIČNI KUHAL^ c na tri plošče ali zamenjan^ bukova drva. Slanovic Planinska 3 UO trgovskega podjeti* ELITA KRANJ objavlja prosto delo**" mesto KVALIFICIRANE PRODAJALKE Pogoj: praksa v trgov*** ! tekstilnim metrskim gom. Pismene ponudbe P°, ^ podjetju Elita, K**0*^ se zglasite osebno na nT vi Titov trg 7. I Prodam KRAVO dobro mlc-karico, KONJA in mladega BIKA. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj 987 Prodam 600 kg težkega VOLA in KRAVO po teletu. Hro-vat Marija, Begunje 128 988 Prodam več PRAŠIČEV težkih po 40 kg in dva »PRSU-TARJA«, vprežni OBRAČALNIK za seno, SLAMOREZNI-Co- KOMBINIRKE moti Jttk in OPEKO bobrovec. Škofjeloška 33, Kranj 989 Prodam PRAŠIČKE in 2000 kg KORENJA. Grad 43. Cerklje 990 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Torkar, Kranj, Koroška 12 991 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico, s teletom. Mu-bi Janez, Predoslje 53 (pri Ce-Viu), Kranj 992 Prodam skoraj nov globok °TROSKI VOZIČEK. Ranči-8aj, Moša Pijade 48, 9. nad-str-. Kranj, telefon 23-683 993 Prodam sedem mesecev °rejo KRAVO in SLAMOREZ-N!CO s puhalnikom in veri-|° ULTRA 3. Srednja vas 55, Šenčur 994 .Prodam POHIŠTVO DNEVNE SOBE in KUHINJE z ;,ektričnim ŠTEDILNIKOM *n dodatno pečico. Zakotnik, *-ranJ, Zlato polje 10 995 .Prodam SVINJSKO MESO i »ŠPEH«. šifrar Franc, konica 15 996 Prodam STROJ za izdelavo 5rc5ne opeke folc. Cirče 38, ^ranj 997 Prod Prodam malo rabljen, eno-sedežni MOPED na tri prestave. Suha 3, Kranj 1010 Prodam MOTOR java 90 roadstcr. Tomažič, Zupančičeva 12, Kranj 1011 Prodam avto KOMBI IMV, letnik 1963 v voznem stanju. Križaj Jože, Reteče 26, Škofja Loka 1012 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, prevoženih 18.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 1013 Prodam OPEL-REKORD, letnik 1965. Šenčur, Zupanova 16 1014 Ugodno prodam nov MOTOR M Z. Volčič, Zupančičeva 12, Kranj 1047 KOto am dcvct !et starega d NJA, sposobnega za vsako l0' Breg 15, Preddvor 1045 TProdam KRAVO s teletom. *enetišc 33, Golnik 1046 ali i,Plm 2 kosa ŽELEZA U 8 jS u 10, dolžine 350cm. Pu-vtc Franc, Hudo 1, Tržič k 999 u^'Pim OMARO za perilo. M°v v oglasnem oddelku k, • 1°°0 p£uplm 70 m žcleznih CEVI "c;a i50 do 20Q Nas[ov v ****tm oddelku 1001 ■^>mm SLAMO. Naslov v «snem oddelku 1002 TAIjmp"° ,„ Prodam FORD W; «S 17 M karavan. Ješe, K 1003 tfgjm REZERVNE DELE V*9 l K' lutn'k 1968. Skokovi KranJ 1004 ■lov J'?, USTAVO 750. Na-°Elasnem oddelku Prodam takoj vseljivo TRO- ' SOBNO STANOVANJE v bli- j zini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 940 Nujno potrebujem SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v j oglasnem oddelku 1015 Za trosobno moderno kom fortno STANOVANJE z od ločbo v Radovljici, Lescah ali Bledu nudim nagrado tri milijone. Ponudbe poslati pod »prednost vrt« 1016 Nujno potrebujem SOBO s kuhinjo v Škoiji Loki ali okolici. Mohorič, Frankovo naselje 66, Škofja Loka 1017 V Kranju oddam SOBO in KUHINJO v najem. Ponudbe poslati pod »predplačilo — mesto« 1018 Trosobno STANOVANJE zamenjam. Pogoj je garaža ali možnost za graditev garaže. Volčič, Zupančičeva 12, Kranj 1019 Nujno potrebujem SOBO s KUHINJO v Škofji Loki ali okolici. Poljanšek Marija, Suška 33, škofja Loka 1020 V Kranju kupim cnosobno ali dvosobno STANOVANJE, lahko samo do smrti. Naslov v oglasnem oddelku 1021 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v centru Kranja za enakega. Ponudbe poslati pod »zamenjava« 1022 V centru Kranja prodam ali zamenjam DVOSOBNO STANOVANJE za večje ali za nedograjeno hišo kjerkoli na Gorenjskem ali v Ljubljani. Razliko doplačam. Ponudbe poslati pod »doplačam« 1023 Oddam lepo opremljeno SOBO v strogem centru s 1. aprilom 1971. Naslov v oglasnem oddelku 1024 Zakonskemu paru na Bledu nudim HIŠO v oskrbo. Ponudbe poslati pod »tujske sobe« 1048 V bližini Kranja prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Voda in elektrika na parceli. Naslov v oglasnem oddelku 1028 Prodam SMREKOV GOZD j in nekaj PARCEL za vikend hišice pri Trsteniku. Informacije v vinotoču Split na Prim-skovem pri Kranju 1029 TOVARNA TULCEV, KLOBUKOV IN BARETK »BEGEJ« ZRENJANIN, Karla Marksa 50 kupi ali vzame v zakup poslovni prostor v velikosti 25 do 40 m2, primeren za industrijsko prodajalno. Prostor mora biti v strogem središču j mesta. Pri ponudbi prostora v zakup pride v poštev tudi j morebitna zaposlitev. Intere- j senti naj se obrnejo s pisme- ! nuni ponudbami na zgornji naslov. Iščem ŽENSKO za varstvo 3 mesece stare punčke po nekaj ur na dan. Gašparič, Cesta JLA 6, 15. nadstropje, Kranj 1037 SOBARICO sprejme GOSTILNA TURIST Lesce. Zaposlitev je stalna, stanovanje in hrana v podjetju 1038 • Iščem DELAVCA za cemen-tarsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku 943 KOMUNALNI SERVIS KRANJ razglaša prosto delovno mesto ADMINIS1RATORKE za nedoločen čas Pogoji: administrativna šola in poskusno delo 1 mesec. Nastop dela takoj! Prijave sprejema splošni sektor v Kranju, Mladinska ulica 1. \ Prodam FIAT 750 L Ugodno prodam FIAT 750, l«tnik 1963. Zalog 60, Cerklje 1 . 1007 Prodam karamboliran FIAT /i0- letnik 1962. Košir, Gorska 16, Lesce 10°8 Prodam dobro ohranjen ^sebni avto MERCEDES 170 u- 2-asavska 42, Kranj 1005 Sp. Br-1006 i Prodam lepo, ZAZIDLJIVO 1 PARCELO na Mlaki pri Kra-1 nju, 591 nr\ Informacije na I telefon 21-342 Kranj, vsak dan I po 20. uri 1025 Prodam NJIVO veliko 65 arov, skupaj ali po 20 arov, v bližini Mcje-Jama. Jama 17, Kranj 1026 Prodam VRT na Visokem. Naslov v oglasnem oddelku 1027 Mlajši UPOKOJENKI nu- ' dim hrano in stanovanje za varstvo eno leto starega otroka in pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 945 Iščem PLESKARSKEGA SOBOSLIKARSKEGA POMOČNIKA, polkvalilicirane-ga, kvalificiranega ali pa pri-učitev. Plačam dobro. Jovan Leopold, Tacenska 80, Viž-marje, Šentvid — Ljubljana 890 Nudim hrano in stanovanje FANTU ali DEKLETU za pomoč na kmetiji, po službi. Križnar Matija, Hafnarjeva pot 1, Stražišče, Kranj 1030 Sprejmem MIZARJA ali priučenega TESARJA — MIZARJA. Stanovanje za samca preskrbljeno. Mizarstvo, šlibar Franc, Jesenice. Kejžarjeva 33 1031 GOSPODINJA blizu upokojitve išče zaposlitev. Pogoji: soba in socialno zavarovanje. Naslov v oglasnem oddelku 1032 ODDAM ŠIVANJE na dom, usnjarska galanterija, Stražišče, Skokova 9, Kranj 1033 Iščem ČISTILKO, 3-krat tedensko. Ponudbe poslati pod »čista« 1034 Iščem DELAVCA za cemen-tarsko obrt Likozar Marjan, Bencdikova 18, Kranj 1035 INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. Ponudbe poslati pod »suecess« 1036 ROLETE lesene, plastične in žaluzije naročite Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite pridem na dom 1039 PREJEMAM NAROČILA za stavbna mizarska dela. Mar-kun Franc, mizarstvo, Ribno, p. Bled 897 KOVINSKE JERMENICE vseh dimenzij dobite takoj. Ljubljana, Milana Majcena 47 724 Iščem starejšo ŽENSKO kot KOOPERANTA pri gradnji hiše. Naslov v oglasnem oddelku 1040 Julka Mandeljc, Jelenčeva 15, Kranj, obveščam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravila posvojenka Mandeljc Danica 946 GOSTILNA ALEŠ na Bregu priredi v ponedeljek, 8. marca, ob 16. uri ZABAVO za DAN ŽENA. Vabljeni! 1041 GOSTILNA »ZARJA« Trboje priredi v nedeljo, 7. marca, v počastitev DNEVA ŽENA zabavo s plesom. Igral bo kvintet IGOR JAMNIK. Vabljeni! 1042 KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL Šenčur — Srednja vas ČESTITA ob 8. marcu vsem ženam našega območja in jih vabi v nedeljo ob 16. uri na PROSLAVO v osnovni šoli Šenčur. KOSZDL 1043 PLES ob DNEVU ŽENA 6. in 7. marca v restavraciji Park, Kranj. Za žene vstop prost. MOŠKI PEVSKI ZBOR DPD Svobode Primskovo vljudno vabi vse žene in ostale na prijetni VEČER NARODNIH PESMI, ki ga prire-mo v počastitev PRAZNIKA ZENA v soboto, 6. marca, ob 19. uri v dvorani ZADRUŽNE-1 GA DOMA Primskovo 1044 Veletrgovina ŽIVILA KRANJ Cesta JLA 6/IV sprejme v zaposlitev STROJEPISKO za začasno zaposlitev Stalna zaposlitev je možna po dogovoru v fakturnem oddelku podjetja. Večer narodnih pesmi Ob dnevu žena prireja noski pevski zbor DPD Svoboda s Primskovega danes zvečer ob 19. uri večer narodnih pesmi. S koncertom bodo čestitali vsem ženam, materam in dekletom za njihov praznik. -Ib Kava j ŽIVIL. A. V NOVI g EMBALAŽI * SE it BOLJŠA * Za dan žena Krajevne skupnosti Cerklje, Grad in Poženik ter tamkajšnje družbenopolitič-le organizacije, bodo za dan ena pripravile ženam praznovanje v dvorani kina Cerklje. Najstarejše in bolne bodo obiskali na domovih in jih skromno obdarili. Proslave ob 8. marcu pa pripravljajo tudi v Velesovem, na Zgornjem in Spodnjem Brniku, na Šenturski gori in v Zalogu. — an Obnovili bodo taborniški dom Taborniški odred Jezerski biseri z Bleda so imeli pred kratkim izredni občni zbor. Dogovorili so se, da morajo poskrbeti za povečanje članstva v taborniški organizaciji, zato se bodo povezali s šolami na tem področju. Kot najpomembnejšo nalogo pa so si zadali ureditev taborniškega doma, ki je zaradi slabe oskrbe v zelo slabem stanju. Obnovili bodo tudi pohode v spomin na NOB, Jelovica — Pokljuka. Prvega bodo organizirali ob 30. o ' !-niči vstaje. Sodelovali bodo tudi v skupnih akcijah taborniških odredov. S. P. TRČENJE NA SPOLZKI CESTI Na cesti tretjega reda med Bledom ln Gorjaml sta v sredo, 3. marca, dopoldne trčila avtobus Transturlsta in osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Sekne iz Podhoma pri Bledu. Atobus, vozil ga je Franc Rupar z Brezij, je pred srečanjem z osebnim avtomobilom zavrl, pri tem pa je avtobus zaneslo t levo v osebni avtomobil. Pri trčenju je bil sopotnik v osebnem avtomobilu Janez Pečar laže ranjen. L. M. Telesno vzgojno društvo Kranj Bcnedikova 12 OBČNI ZBOR TVD KRANJ bo v sredo, 10. marca, ob 18. uri v domu Partizana v Stražišču. Vabimo članstvo in simpatizerje društva TVD Kranja. Požar v obratu železarne ^ZA POMLAD 71 ••••••••i ••••••••••••a )■••••••••••• >••••■•••• •••••••••• >••••••• ...................... >•••••••■.........••■..... '•••••i«........,■■....... [•••■•■••••I ••■•■•••••I ••••••••••I •••••■•••■I ••■•••••••I ••••••••••i •••••••••<< ••••••••••i •••••••I MODELI Zahvala Po hudem trpljenju je v 88. letu starosti umrla Marija Mežnar Likar roj. Poiaj nosilka dveh odlikovanj in mati dveh padlih partizanov nar Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za številne vence in sprem stvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo bolničarki Vevarjevi in dr. Kešetu za nego in lajšanje trpljenja. Hvala tudi govornikoma Kokalju in Jesenovcu ter pevcem iz Križev. Enako hvala organizaciji ZB in ZVVI Gorice. Žalujoči: sinova Peter in Janko, mož Janez, sestra Angela, vnuki, pravnuki Golnik, 2. marca 1971 in drugo sorodstvo V torek, 2. marca, okoli osme ure zvečer je v žaritnici predelovalnih obratov jeseniške železarne izbruhnil požar. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Zgorela je električ- na napeljava v podzemnih jaških in na instrumentih. Zaradi prekinitve električnega toka ne moreta obratovati dve žarilnl peči. škoda še nI ocenjena, ker se zaradi ogIJ1' kovega monoksida ne da prid v jaške. Vlom v kiosk V noči na 3. marec je neznanec vlomil v kiosk podjetja Tobak na Kidričevi cesti na Jesenicah. Vlomilec je zaklenjenem predalu v ki* sku našel 135 din. Vzel je tudi tri moške ure aretta, dve žen-ski uri slavica, tri vžigalnik« in manšetne gumbe. Skupo' z žico odprl okence in v ne škode je za 856 din. Eksplozija V četrtek, 4. marca, okoli desete ure dopoldne je v tapetniški delavnici Združene lesne industrije v Tržiču eksplodiral kotliček za brizganje lakov. Pri eksploziji sta se hudo ranila Stanko Rozman Iz Loke pri Tržiču in Anton Šuštar s PodbrezlJ. Nesreča se je pripetila, ko sta R°z' man in Šuštar popravljala gumijasto tesnilo na kotličku in ga pod pritiskom preizkušala. Obletnica V torek je minilo leto dni, odkar nas je zapustil za vedno naš dobri očka Jakob Rakovec Dragi ati, mnogo prezgodaj je kruta usoda posegla v naše srečno življenje. Bil si vzoren mož in dober oče. Ohranili te bomo v najlepšem spominu. Vsem sorodnikom in sosedom posebno pa Kemični tovarni Podnart najlepša hvala za vso pomoč v tem težkem letu. žalujoči: žena z otroki Podnart, 2. marca 1971 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga žena in sestra Alojzija Pičman Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 7. marca 1971, ob 13. uri iz hiše žalosti v Predosljah št. 110 na pokopališče v Predoslje. žalujoči: mož Janez, sestra Julka, Micka, Kati, Ančka, Francka, Johanca, Rozka in bratje Jože, Janez hi Francelj ter drugo sorodstvo Predoslje, Tatlnec, Cerklje, 5. marca 1971 Zahvala V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, brat, bratranec in stric Janez Šmajc Iskreno se zahvaljujemo dr. Pri j u in zdravstvenemu osebju na Golniku za lajšanje trpljenja. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v tako težkih trenutkih, vsem sorodnikom/ znancem, prijateljem, sodelavcem, kolektivu Opekarne Cešnjevek, parni žagi Grad za podarjene vence ter obiske na Golniku in na domu, ter vsem, ki _ste počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se tudi c. duhovščini iz Ccrkelj in mladini za lepe pesmi oo večerih. Žalujoči: hčerka Francka in sin Ivan z družinama Grad, 1. marca 1971 Velika tekma mladih gorenjskih smučarjev Sobotno srečanje smučarjev na conskem prvenstvu učencev in učenk osnovnih šol Gorenjske v veleslalomu v Bohinjski Bistrici je bila zadnja preizkušnja, kdo si bo pridobil Pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu. Cicibani-ke in mlajši pionirji-kc so tekmovali na krajši, na videz lahki 400 m dolgi progi, ki pa 20 tekmovalcem le ni dovolila uspešne vožnje skozi cilj. Na drugi, daljši, na oko ledeni težki in 900 m dolgi progi pa je odstopilo ali ni prispelo v cilj le 7 smučarjev. Zbralo se je 236 najboljših, izbranih na šolskih ali občinskih tekmovanjih. Predzadnja preizkušnja pa je bilo še consko tekmovanje. Le dobro nabrušeni robniki so lahko kljubovali v hitrih in ostrih zavojih na poledenelem snegu. Ce so s tehnično lepo in hitro vožnjo izstopali smučarji, ki sistematično vadijo v smučarskih organizacijah, pa nič manj niso navduševali smučarji z manjšim znanjem pa s toliko večjo borbenostjo in zagrizenostjo, da prismučajo čim hitreje v cilj. Prav to dejstvo je ob koncu pripravilo nekatera presenečenja ln lepe uvrstitve neznanih smučarjev pred že zveneča imena. Kakorkoli, tekma je bila na ustrezni ravni, za kar gre zahvala marljivim organizatorjem iz Bohinjske Bistrice in vsem sodnikom in kontrolam, ki so tekmo izpeljali uspešno in hitro. Se posebej pa se je izkazalo vodstvo Osnovne šole v Bohinjski Bistrici. Z izjemno gostoljubnostjo so nudili tekmovalcem ogrevane prostore za garderobo in mazanje smuči. po tekmovanju pa je dobil vsak tekmovalec zajetno porcijo okusne enolončnice. Da so se udeleženci bolje znašli, so namestili smerokaze. Vsem Bohinjcem, ki so pripravili to Prireditev, iskrena hvala. Takih tekmovanj si še želimo. VRSTNI RED: CICIBANKE: CICIBANI: ML. PIONIRKE: ML. PIONIRJI: ST. PIONIRKE: ST. PIONIRJI: ML. MLADINKE: ML. MLADINCI: EKIPNO UČENCI: UČENKE: 1. Valič Jana (škofja Loka) 2. Matek Marija (škofja Loka) 3. Kolčne Anka (Škofja Loka) 1. Parte Venček (Kranj) 2. šter Samo (škofja Loka) 3. Šmid Jože (škofja Loka) 1. Oblak Polonca (Kranj) 2. Zupan Mojca (Radovljica) 3. Jurančič Jana (Kranj) 1. Rožič Janko (Radovljica) 2. Križaj Zdravko (Tržič) 3. Gasar Boštjan (Jesenice) 1. Urh Andreja (Radovljica) 2. Kcrcc Slavka (Jesenice) 3. Pole Mojca (Jesenice) 1. Zibler Janez (Tržič) 2. Hribar Bojan (Radovljica) 3. Crv Miro (Radovljica) 1. Cvenkelj Vera (Radovljica) 2. Kelbl Irena (Radovljica) 3. Pohar Darja (Radovljica) 1. Smolej Jože (Jesenice) 2. Kočevar Franc (Radovljica) 3. Robič Aleš (Jesenice) 1. Jesenice 2. Tržič 3. Radovljica 1. Radovljica 2. Jesenice 3. Škofja Loka Smučarsko tekmovanje v Trbižu V torek je bilo v Trbižu v Italiji peto mednarodno šolsko smučarsko tekmovanje. Na 1200 m dolgi progi z višinsko razliko 220 m sta tekmovala v sedmih kategorijah 102 učenca. Prva mesto so zasedli Jeseničani in Trbi-žani. V prvi skupini je bil najboljši Jeseničan Bernik Tomaž s časom 1,17,8, v drugi Trbižanka 111 ini Bruna s časom 1,18,8, v tretji skupini je bil najboljši Jeseničan Saksida s časom 1,22,3, v če- XV. poka! mesta Jesenic V nedeljo, 7. marca bo na standardni tekmovalni progi pri Savskih jamah XV. mednarodno sankaško tekmovanje za prehodni pokal mesta Jesenic. Startno mesto letošnjega tekmovanja bo pri ka-ravli na višini 1176 m, dolžina proge bo znašala ca. 500 m, imela pa bo 12 zavojev. Na programu so 4 teki enosedov in 2 teka dvosedov. Pričetek tekmovanja je ob 8. uri, razglasitev rezu It a-j tov in podelitev priznanj pa bo ob 16. uri v hotelu Dom pod Golico. Vodja tekmova-i nja je letos Miha Dečman, I za dobro pripravljeno progo i pa kot vedno skrbi Drago Doki s svojimi sodelavci. Naslove zmagovalcev XIV. prireditve za pokal mesta Jesenic branijo: mladinke — Vroni Schercr, TVN Feld am See, članice — Barbka Tiš-ler, Sak Tržič, st. člani — Janez Ovsenck, Sak Tržič, člani — Siegfrid Wild, Feld am See, mladinci — Peter Dusching, ATUS Ferndorf, dvosedi; VViltsch — Miso-titseh, ASKO Finkenstein, ekipe — TVN Feld am See. J. J. trti Jeseničanka Ojcel s časom 0,59,1, v peti Trbižan Puftitsch Marco s časom 0,57,6, v šesti Trbižanka Lep-schv Barbara s časom 1,09,5, v sedmi skupini pa je bil naj- boljši Trbižan Spaliviero s časom 1,03,9. šesto tekmovanje bo prihodnje leto organiziral Železarsko izobraževalni center v Kranjski gori. P. U. Veleslalom v Mojstrani V nedeljo je bila na sporedu zadnja disciplina vsakoletnega tekmovanja za Gregorčičev pokal, ki ga organizira Občinska zveza za telesno kulturo Jesenice. Pred štirinajstimi dnevi so učenci osnovnih šol na Hrušici tekmovali v skokih in tekih, tokrat pa so nastopili v veleslalomu. V vsaki kategoriji je posamezno šolo lahko zastopalo največ pet tekmovalcev. Cicibanke: 1. Maja Kreuzer — 1:19,8 (ŠŠD Kor. Bela), 2. Mirjam Lakota — 1:22,0 (ŠŠD P. Vo-ranc), 3. Kati Dolar — 1:34,7 (ŠŠD Žirovnica). Cicibani: 1. Tadej šporn — 40,1 (ŠŠD Kor. Bela), 2. Jure Žerjav — 44,0 (ŠŠD Kr. gora), 3. Aleš Podrekar — 47,2 (ŠŠD Mojstrana). Ml. pionirke: 1. Mojca Prestor — 46,2 (ŠŠD Kr. gora), 2. Mojca Košir — 47,0 (ŠŠD P. Voranc), 3. Nanika Markež — 48,2 (ŠŠD Mojstrana). Ml. pionirji: 1. Boštjan Gasar — 48,8, 2. Žiga Saksida — 49,0, 3. Rok štravs — 49,6 (vsi ŠŠD P. Voranc). Pionirke: 1. Mojca Pole — 50,4 (ŠŠD B T. Cufar), 2. Jožica Košir — 50,9 (ŠŠD Kr. gora), 3. Dubrov-ka Tavčar — 51,0 (ŠŠD P. Voranc). Pionirji: 1. Janez Peskar — 51,4 (ŠŠD T. Cufar), 2. Marko Pečar — 56,6 (ŠŠD Kr. gora), 3. Gaber Gmajnar — 58,0 (ŠŠD T. Cufar). St. pionirke: 1. Marta Zupan — 55,0 (ŠŠD Kr. gora), 2. Branka Tušar — 58,2 (ŠŠD P. Voranc), 3. Iva Matjaž — 1:00,7 (ŠŠD Kr. gora). St. pionirji: 1. Jože Smolej — 53,0 (ŠŠD P. Voranc), 2. Bogdan Kotnik — 53,7 (ŠŠD Mojstrana), 3. Aleš Robič — 54,5 (ŠŠD Kr. gora). Z. Felc Prvak še ni znan Do konca šahovskega prvenstva Kranja je na sporedu le še eno kolo. Kljub temu pa še ni znan novi prvak Kranja in bo torej odločitev padla prav v zadnjem kolu. Naj resnejši kandidati so Ma-tjašič, Podgornik in Bukovac. Rezultati 11. in 12. kola: Sire : Torkar 1:0, Matjašič : Bukovac 1:0, Marko : Štagar remi, Vidali : Djordjevič 1:0, Gazvoda : Vojičič 1:0, Djordjevič : Gazvoda remi, Buko- vac : Marko 1:0, Lazar : Sire 1:0. Vse ostale igre so bile preložene. Preložena partija iz tretjega kola Bukovac : Djordjevič se je končala z zmago prvega. Po 12. kolu je vrstni red naslednji: Matjašič 8,5, Bukovac 8, Gazvoda, Vojičič, Podgornik po 6, Valja-vec 5,5, Djordjevič, Naglic po 5, Lazar, Marko, Vidali po 4, Torkar, Sire po 3 in D. štagar 2 točki. F. Štagar Va]^.aJboljši trije vsake kategorije so prejeli medalje. Zmago-ni ekipi učencev in učenk pa pokala. Priznanja je ob bučnem skandiranju podelil predstojnik nro^Velno Pedagoške službe Kranj Ferdo Bern, ki je hkrati ^ bil sednik občinske zveze za telesno kulturo Radovljica, ki •a pokrovitelj tega tekmovanja. rep^PjkpUših 8 iz vsake kategorije čaka ob koncu tedna §p01 'jsko finalno tekmovanje, na katerem jim želimo v ni borbi z učenci in učenkami vse Slovenije hitrih smuči. A. Cebulj KOMPAS KRANJ Za 1. maj vas vabimo z avtobusom od 1. - 2. maja na Dunaj Cena 280 din in od 1. - 5. maja v Benetke, Cortino in na Cena 360 din Vse informacije in prijave pri Kompas Kranj G L, AS SOBOTA — 6. MARCA T971 1 v p t a, š a«-*^'j e 3o d g o v o r i Ko smo v uredništvu izbirali med aktualnejšimi temami za našo stalno rubriko, smo se odločili prispevati svoj del tudi k razpravam o predlogu zakona o vzgojno varstveni dejavnosti. Nekatere dosedanje pripombe k predlogu zakona so po mnenju nekaterih strokovnih delavcev v varstvu za nadaljnje strokovno delo v vzgojno varstvenih ustanovah nadvse pomembne. Obiskali smo tri vzgojno varstvene ustanove na Gorenjskem ter se pozanimali za dosedanjo strokovno zasedenost ustanov ter za načrte, ki jih ustrezne ustanove imajo glede na to, da vzgojiteljic tako kot drugod v Sloveniji primanjkuje: Tilka Bogataj, ravnateljica vzgojno varstvenega zavoda v Tržiču: »Vzgojno varstvena ustanova v Tržiču trenutno nima nobenih težav glede strokovnega kadra. Dve pomožni vzgojiteljici pa končujeta izredno vzgojiteljsko šolo. Ce bomo še potrebovali vzgojiteljice, potem verjetno ne bomo več razpisovali mest za pomožne vzgojiteljice, pač pa bomo zahtevali strokovno izobrazbo. Ne bi mogla povedati natančneje, kako se bo v naslednjih letih vzgojno varstvena dejavnost v Tržiču razvijala, ker še nimamo v redu izdelanega programa razvoja otroškega varstva. -Ta, ki ga imamo sedaj, je bil izdelan tako hitro, tako da bo treba izdelati novega. Obenem bi želeli ustanoviti tudi svet za otroško varstvo, ker ga tržiška občina še nima. — Na predlog zakona imamo tudi nekaj pripomb. Malo čudna se nam.zdi primerjava, da mora vzgojiteljica brez izobrazbe v petih letih pridobiti zahtevano strokovnost, potem ko bo zakon stopil v veljavo, medtem, ko pa se pomožni vzgojiteljici strokovnost prizna po petnajstih letih slu/be.« Ančka Gašperšič, direktor vzgojno varstvenega zavoda Kranj: »Na nekatere odločbe predloga zakona o vzgojno varstveni dejavnosti imamo nekaj pripomb, predvsem glede strokovne zasedenosti. Na sindikalnem posvetovanju v Ljubljani smo predlagali, naj bi pomožne vzgojiteljice, ki so sedaj zaposlene v vrtcih in nimajo dovolj službenih let, torej petnajst, kot jih omenja predlog zakona, ostale na svojem službenem mestu še naprej. Po našem mnenju so pomožne vzgojiteljice v naših ustanovah potrebne, saj so v veliko pomoč strokovnim vzgojiteljicam. Ostale pa naj bi tudi zato, ker vsaj v naši občini še dolgo ne bomo imeli dovolj strokovnih vzgojiteljic. Za pomožne vzgojiteljice bi lahko organizirali kratke seminarje iz pedagogike in mladinske psihologije. Vsekakor pa trdim, da pomožne vzgojiteljice lahko zapolnijo vrzel ob pomanjkanju strokovnih vzgojiteljic. — Po programu o razvoju otroškega varstva v občini Kranj bomo za nove vrtce, ki jih bomo začeli graditi drugo leto, potrebovali okoli 30 vzgojiteljic. Občina trenutno štipendira 20 slušate- Ijic vzgojiteljske šole. Raz mišljamo o tem, da bi s« povezali z vodstvom vzgo jiteljske šole, ki bi nara priporočili slušateljice, k) nimajo štipendij, so pa u kranjske občine. Ze pred leti smo vzgojiteljice po iskali tudi med gimnazijkami, za katere smo po končanem šolanju organizirali enoletno vzgojiteljsko šolo. Zavzemamo se za strokovno usposobljene vzgojiteljice v naših usta novah, vendar pa menimo če bo tako potrebno, na; bi bile v vrtcih tudi po možne vzgojiteljice.« Žagar Vida, pedagoški vodja vzgojno varstvenega zavoda v Skofji Loki: »V našem vrtcu imamo 170 otrok, od tega je 30 šo larjev, ki so v vrtcu zato ker šola še nima organizi ranega varstva. Strokovna zasedenost je dobra, saj je od osmih vzgojiteljic le etia pomožna. Čeprav nima strokovne izobrazbe, je v veliko pomoč drugim tovarišicam. Za prihodnjih nekaj let je v Skofji Loki zasnovan hiter razvoj otro škega varstva. Samo v našem vrtcu imamo prek petdeset prošenj, ki jim ne moremo ugoditi. Zato je gradnja novih vrtcev več kot nujna. Ze letos bodo menda začeli graditi vrtec na Trati, 1972. leta pa bo urejen tudi vrtec v Klo-bovsovi ulici. Sprejeli bomo lahko 240 otrok in zato potrebovali najmanj 10 novih vzgojiteljic. Nekaj dijakinj vzgojiteljske šole štipendira občinska skupščina, nekaj pa jih bomo morali dobiti prek razpisov.« L. M., L. B. Vse od leta 1966, odkar je bila pri detavsfet univerzi v Rr0' nju. ustanovljena osnovna šola za odrasle, jo vodi prof. Smilje Gostiša. To pa ni njena edina dolžnost, saj vodi tudi centef za izredni študij, ki ga je pri delavski univerzi ustanovil* pedagoška akademija. Tolikšna zaposlitev pa ob vsem drugem družbenopolitičnem delu zahteva veliko časa, napora in zavze> tosti za delo. »Če bi izbirala, katero aelo mi je ljuoše, bi se trenutno odločila za moje sedanje delo na šoli za odrasle. Na tej ŠoH pomagamo mladim, ki jim je v redni šoli spodrsnilo, pri nO* pa popravijo zamujeno. Zame osebno pa ni večjega zadoščenj* kot to. da smo mlademu človeku omogočili napredovanje tako pri delu kot izobrazbi. Najbolj me razveseli, če čez čas opazit* mladega človeka, ki je pri nas končal osemletko, v katerih drugih izobraževalnih oddelkih. Prof. Gostiševa je nastopila svoje prvo služoeno mesto kot upravnica doma v Ponikvah, nato v Preddvoru, Kranju B* Skofji Loki. Od leta 1948 do 1951 je delala na takratnem okrajnem komiteju ZK v Kranju. Za nekaj let se je nato spet posvetila pedagoškemu delu na gimnaziji, nato je spet prevzela delo na okrajnem komiteju in nato spet na kranjski gimnaziji. Po tolikih letih pedagoškega in družbenopolitičnega dela, organizacijskega dela, se še vedno — kot sama pravi — najbolje počuti v razredu med mladimi, ki potrebujejo znanje-»Včasih se sprašujem, ali je bilo res prav vse delo, ki sem Ka opravila ne kot pedagog, pač pa kot organizator oziroma vodja, res vredno. Vredno — mislim v primerjavi z mojim pedagoškim delom, za katerega imam zares veselje. V življenju bi res morali opravljati samo tisto delo, ki nas resnično veseli. Delo, ki ga opravljamo samo po dolžnosti, pa nam ne prinaša posebnega zadovoljstva. Ob delu, ki ga opravljamo Z veseljem, nam ni nikoli žal prostega časa. Vsaj jaz mislim tako. — Ni mi sicer vseeno, da ob delu nisem imela dovoli časa za vse, kar me osebno zanima, to je gledališče, knjige in popotovanja. Morda pa bom še lahko nadoknadila zamujeno. L. M. SMUČARSKI KLUB TRIGLAV bo priredil v soboto, 6. marca, ob 10. uri na KRVAVCU v spomin na Igorja Janharja veleslalom za člane in članice z mednarodno udeležbo Prehodni pokal najboljši ekipi bo podarilo glasilo SZDL za Gorenjsko Glas