50
N. P.: Oj, kod si hodil.
celega naroda, in junak ni v njem noben posameznik, ampak en cel, ubog, zaničevan, tlačen in zatiran rod. In mislim, da se ne motim, če rečem, da je pisatelj hotel pokazati samo to in nič drugega. — Ako to pomnimo, bomo lahko odgovorili na gori stavljeno vprašanje z besedami: Izredne, viharne okolnosti življenja lastnega naroda so diktirale Čaru dramatično formo kot najprimernejšo stvarem, ki jih je hotel povedati. A da je Car novelist in ne dramatik, kaže »Zimsko sunce« jasno: v njem so dramatični le prizori, prepisani iz življenja, a obdelani so čisto novelistično. In kakor niso vedno volitve, tako tudi Car ne bo pisal vedno dram, ampak povrne se najbrž k noveli ter poseže morebiti tudi po — romanu. Igra se naj prevede na slovenski jezik in predstavlja v Ljubljani in v Trstu. A misli o narodnem dostojanstvu bo vzbujala povsod in povsod.    Pri  nas je tega v sedanjem   času krvavo treba.
V Zagrebu, dne 14. decembra 1902.
Dr. Ivan Prijatelj.
•«<-
Oj.
Oj, kod si hodil . . .
j, kod si hodil, brate moj, vso noč do jutra ranega? In davi prišel si domov obraza mi zaspanega!
»Ah, jaz sem bil pri njej, pri njej
vso dolgo, temno noč
in za poljubom sem poljub
na njo pritiskal vroč.
Iz nje življenja vso sladkost mi ustne žejne pile so in vse skrbi in vsa bridkost se v njej mi potopile so.
A ko je prišel beli dan, sem vzel slovo od ljubice; s težko glavo sem vzel slovo od — prazne vinske kupice.«
N. P.