ANNAtES • Ser. hist. naf. • 11 • 2001 • 2 (25)
DEI o naših ZAVODOV in DRU5T£v/AlTlVlfA dei NOSTRl ISTiTUTl E DE11E NOSTRf SCOETA/ACTIVmfS by OUR INSTITUTIONS ANO ASSOCIATIONS. 315-315
is pfayed by the media (wildlife and sportfishing magazines, web sites on fishing and sea,, etc.). Much in this sense has already been done, but every additional collaboration is welcome.
The Mediterranean Shark Research Croup thanks everyone who wishes to collaborate in data collection on captures of sharks from the Mediterranean Sea.
Robert Turk
PROJEKT ALAS - VSE O SOLI (ECOS OUVERTURE 1998-2001
Projekt ALAS pomeni začetek uresničevanja želje štirih različnih solinarskih mest z različnih koncev stare celine - ohranitev in oživitev tradicionalne proizvodnje soli ter varovanje izjemne naravne in kulturne dediščine solin. Izjemno hvalevredna želja v času, ko sredozemska mokrišča, ki sodijo med najproduktivnejše ekosi-steme na Zemlji, še posebej pa soline, marsikje izsušujejo, zasipavajo, skratka spreminjajo do te mere, da izgubljamo izjemno kulturno dediščino, ostajamo pa tudi brez pomembnega dela mozaika, ki mu danes pravimo biotska irt krajinska raznovrstnost.
ALAS je mednarodni projekt, ki ga financira Evropska skupnost s sredstvi Phare in v katerem sodelujejo Lesvos (Grčija), Figuera da Foz (Portugalska), Pomorie (Bolgarija) in Piran (Slovenija). V slovenski del projekta so vključeni Občina Piran (kot glavni partner), Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Pomorski Muzej "Sergej Mašera" in Omitološko društvo lxobrychus. Vrednost piranskega dela projekta je ocenjena na 359.000,00 EUR, pri čemer 75% sredstev zagotavlja Evropska unija, preostalih 25% pa partnerji sami.
Cilji, ki so si jih predstavniki posameznih območij zastavili v okviru projekta, se medseboj sicer razlikujejo, vendar se v grobem nanašajo na:
- vzpostavitev trajnega sodelovanja med partnerji ter
izmenjavo znanja in izkušenj;
ohranitev tradicionalne oblike proizvodnje soli in njene prodaje kot enega izmed elementov lokalne ekonomije, ustanovitev oz. vzpostavitev struktur, ki bi jim država podelila
-	koncesijo za proizvodnjo in prodajo soli ter posledično oblikovanje možnosti za nova delovna mesta; sodelovanje pri reševanju specifičnih lokalnih problemov, s katerimi se srečujejo partnerji projekta; iskanje različnih možnosti javnega in zasebnega financiranja vsebin projekta, vključno z možnostjo izrabe strukturnih skladov Evropske unije;
-	podporo ustreznemu gospodarjenju z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino kot pomembnemu elementu regionalnega razvoja, posebej razvoja turizma;
-	ozaveščanje širše javnosti o pomenu naravnih vrednot in kulturne dediščine solin ter njihovega razvojnega potenciala;
konkretne aktivnosti z "dolgoročnimi posledicami", npr. različni pilotni projekti ali projekti, namenjeni predstavitvi in obisku solin, publikacije idr. Pomemben del aktivnosti, predvidenih za območje Sečoveljskih solin, se nanaša na izboljšanje infrastrukture, vezane na obisk Muzeja solinarstva in posledično zmanjšanje takšne obremenitve območja, na obnovo muzejske zbirke in na izdelavo projekta obnove tretje solinarske hiše, ki bo namenjena predstavitvi naravnih vrednot solin. Drugi del aktivnosti je namenjen manjšim posegom v infrastrukturo delujočega dela solin, opredelitvi odnosov med turizmom in solinarstvom o z. krajinskim parkom ter zagotavljanju osnov za ustrezno upravljanje parka. Vzporedno z navedenim bodo potekale aktivnosti, vezane na predstavitev in popularizacijo solinarstva ter varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot.
Projekt je izjemnega pomena tako za občino Piran kakor tudi za državo Slovenijo, saj pomeni konkreten prispevek k uresničevanju nedavno sprejete vladne Uredbe o krajinskem parku Sečoveljske soline.
Tamara Lah
40 LET NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA BIOLOGIJO
Štirideset iet inštituta za biologijo je pravzaprav kratko obdobje, če čfovek pomisli, kako stara je biologija - veda o življenju. Verjetno bi lahko posegli j^o začetnih zapisih prav do časov nastanka pisane besede, saj je človek opazoval življenje na Zemlji prav tako radovedno tedaj kakor danes. Od opažanj različnih oblik živega, zbiranja in konzerviranja zanimivih primerkov, povezovanj teh v sisteme in odkrivanje zakonitosti evolucije smo prek stoletij prišli do moderne
31G