azsu lo liberalizma Vojaški poraz Francije in njen izstop iz vrste vojskujočih se velesil je sprožil vprašanje o vzrokih in nasledkih tega poraza. Vprašanje o nasledkih sega preko sedanjih dni, ki so vsi pod neposrednim težkim vplivom izgubljene vojne, v bodočnost. Zato je o njem samo možno ugibati, ni pa mogoče dati povsem določnega odgovora, ker še niso podane vse predpostavke, iz katerih sledi kot priroden zaključek ureditev bodočnosti. Drugače pa je stvar, če se stavi vprašanje o vzrokih. Vzroki se namreč dajo spoznati iz učinkov. Če je Francija primeroma tako kmalu podlegla na bojišču, je to dokaz, da je bila v vojaškem oziru preslaba, in sicer po številu vojaštva in tudi po materialni (gmotni) pripravljenosti. In še nekaj je manjkalo: duhovne pripravljenosti. Ni bila dovolj močna duhovna fronta, ki je za fronto na bojišču brbtenica ter ji daje duha hrabrosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti. Kaj pa je zlomilo duhovno fronto francoskega naroda, še preden mu je bilo treba iti na bojno fronto proti vojaškemu nasprotni'*u? Kaj je razbilo notranjo edinost francoskega ljudstva? Kaj je zdrobilo narodni organizem francoskega ljudstva v dele in drobce, da je bil podoben človeškemu telesu z raztrganimi mišieami in razbitimi kostmi? Kaj je temu ljudstvu razkrojilo duha in ohromilo voljo? To je storil liberalizem. Francija je bila klasična (zgledna) zemlja liberalizma. Duh lažnivega svobodoumja se je naselil v Franciji v drugi polovici 18. sto^etja. Polastil »e je predvsem inteligence, ki je s krinko stremljenja po neomejeni svobodi zakrivala borbo zoper vsako avtoriteto (oblast): božjo, cerkveno in državno. V francoski revoluciji leta 1789. je duh liberalizma, ki se je bil že globoko zajel v ljudske množice, prišel do krvavega izbruha. Iz krvi fran- coskega ljudstva je vznikla nova oblika življenja francoskega naroda. Ta oblika je postala zgled za p" -urailitev evropskih narodov in držav v smislu liberalnih načel. Prav ta načela pa so, najusodneje vplivala na podlago človeške družbe, ki je religija, avtoriteta in lastnina. Liberalizem je nasprotnik religije (vere). Za zasebno področje človekovo: za njegovo vest, za domačo hišo bi jo še dopuščal, za javno življenje pa ne pod nobenim pogojem. V javnem življenju: v politiki, kulturi, v šoli, prosveti, znanosti, književnosti, umetnosti nima Bog in nima Cerkev nič govoriti. Liberalizem se bori proti avtoriteti, in sicer proti avtoriteti Boga. Božje zapovedi ne veljajo z.. javno življenje: ne za tiste, ki delajo politiko, ne za tiste, ki vzgajajo mladino, ne za tiste, ki pišeio knjige (nesramne poveeti itd.). Prav tako nima v javnem življei ju nobene !¦ -sede duhovščina, ki naj skrbi samo za to, da bo sv. Petei cnst-an groba vsakomur odprl nebeška vrata. Prvo in zadnjo besedo imajo v vsem javnem življenju samo liberalci. Ker je po liberalnem nauku človek v vsakem oziru svoboden in se mu ni treba ozirati v njegovem delovanju na nauke vere in predpise krščanske nravnosti, mu ni treba tudi v gospodarskem življenju jemati takih predpisov v poštev. Lastnino je liberalizem osvobodil od vseh moralnih in socialnih (družabnih) obveznosti. Vsak naj postopa s svojo lastnino, kakor mu ljubo, vsak naj gospodari s svojim imetjem, kakor hoče, samo da doseže čim večji dobiček. Nepotreben, celo škodljiv je vsak ozir na bližnjega. To je samo ovira za kapital. Gospodarski liberalizem je jedro modernega liberalizm:.. Povz^očil je nagromadenje denarja v rokah kapitalistične gospode, ki je od nekdaj bila njego-"a glavna pokroviteljica, med ogromno množico delovnega ljudstva pa od dne do dne rastoče obubožanje. Tako se je narod, ki bi moral biti duhovna edinica, razdelil v dva sovražna si tabora: liberalnih kapitalistov in materialističnih socialistoT (komunistov). Liberalizem unieuje podlago človeške družbe, ki je religija, avtoriteta in lastnina. To podlago je predvsem uničil med tistim narodom, med katerim je nastal, rastel, se razvijal, se krepil in katerega si je povsem podvrgel. To je francoski narod. Tako trdovratno se je v njem vgnezdil, da ni hotel gnezda več zapustiti. Naposled je propadlo gnezdo z drevesom vred, na katerem je bilo nameščeno. Francosko ljudstvo je po strahoviti katastrofi, ki ga je doletela, spoznalo, kdo je njegov glavni sovražnik. Ob zaeetku tretje republike po francoskem porazu v nemskofrancoski vojni leta 1870. je voditelj francoskih framasonov in liberalcev Gambetta zaklical krilato besedo: »Klerikalizem je sovražnik!« Ta beseda je bila laž. Sedaj, čez 70 let, kliče francosko ljudstvo: »Liberalizem je sovražnik!« Ta beseda je resnica. Resnica za vse narode. Velja tudi za naš narod in našo državo. Zato pa se mora napovedana preosnova gospodarskega in socialnega reda v naši državi izvršiti na osnovi načel, ki so nasprotna načelom liberalizma, Privzeti v to svrho kakšno liberalno načelo, b: pomenjalo hudiča izganjati z Belcebubom. Nekoga drugega pa moramo izgnati iz njegovih postojank. In to je framasonstvo (prostozidarstvo), ki je idejni voditelj liberalizma in osrednja orgaaizacija njegovega delovanja. Dokler bodo jugoslovanske framasonske lože mogle svobodno razvijati svoje pogubonosno delovanje. ne more biti govora o kakšni prenovitvi duha in vzniku kakžnega novega, boljšega gospodarskega, socialnega in kulturnega reda v naši državi.