Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 5 7, {t. 5 UDK 630 / ISSN 0024-1067 maj 2005 uvodnik Zadetki in podaje Teorije o uvodnikih, s katerimi ima vsak mesec najprej uredniški odbor (kdo ga bo napisal) in po tem še avtor (kako ga bo napisal) največ problemov, žal ali k sreči, ne poznam. Zdi pa se mi, da bi bili najboljši tisti po zakonih haiku - saj veste, to je najbolj žlahtna japonska dvorna poezija, ki s 17 zlogi v 3 vrsticah na povsem neobičajen način opiše bistvo neke povsem običajne situacije, čeprav ga neposredno ne omenja. Iz več razlogov bo tole pisanje bliže neki, recimo evropski posvetni alegoriji, podobno kot nam jo je z EURO 2004 privoščil dr. M. Hočevar v eni od lanskoletnih številk, le da bo nosilna tema hokej na ledu. Čas hokejske vročice pač, ki se ji morda reče po latinsko glaciohockeus febricula (bolje kot kakšen vulgaris) in ki jo gotovo imam. Gre za posebno obliko zasvojenosti, pri čemer me leta rešujejo fizične, psihična pa bo ostala - se ve do kdaj. Hokej je predvsem skupinska domena iz najbolje treh generacij (i)zbranih individualcev (in ne egoistov), ki sami igrajo na gol samo takrat, ko ni boljše rešitve, to pa je podaja za bolj verjeten zadetek. Seveda obvladajo več strategij in taktik, igrajo pa samo ali v glavnem s trenerjem dogovorjeno. Vsak igralec po principu holografije ve za vsakega, to je zase in za vse svoje soigralce, kako bodo igrali, vse skupaj pa funkcionira v smislu mehke logike (fussy concept). Seveda tudi ve, kaj je naloga vseh v vodstvu ekipe in kapetana moštva ter ne nazadnje tudi nasprotnikov, sodnikov, občinstva in medijev. Hokej na ledu je tako kot večina športnih iger pravzaprav nek nadomestek za vojne, bitke in dvoboje. Prvenstvo osvoji moštvo, ki na vsaki (odločilni) tekmi doseže zadetek več oziroma prejme zadetek manj (zaradi česar so vratarji najpomembnejši možje na ledu). Vmes je veliko hitrega drsanja in trdih bližnjih srečanj (predvsem ob ogradi), tudi prekrškov in poškodb. Izguba pucka je specifični element igre in napaka samo, če jo soigralci takoj ne popravijo, in katastrofa, če ob njej ali po njej samo bentijo. Zadetki so torej tisti, ki odločajo tekme in prvenstva. Medtem ko vratarje ocenjujejo po odstotkih obranjenih strelov, igralce razvrščajo po številu zadetkov in podaj, kar je edinstveno za hokej na ledu oziroma kar kaže na pomembnost teamskega dela. S podajami pa lahko razumemo precej več kot samo uspešno fizično posredovanje ploščice soigralcem v pravem položaju za strel na gol ali na poti do njega. Podaje so tudi vse tiste aktivnosti, ki jih pravočasno in prav opravijo vsi v ekipi, od prvega odgovornega prek vseh vidnih in nevidnih sodelavcev do tistega igralca, ki doseže zmagoviti zadetek. Seveda se pričnejo precej pred predstavo na ledu (in TV) ter bistveno vplivajo na športno vrednost ekipe in tudi vseh njenih članov. In tu postane gospodarstvo precej podobno hokeju na ledu, saj gre za igro, kjer tržno vrednost podjetij določajo prav podaje, ki jih sicer vede o organizaciji poslovanja imenujejo nekoliko drugače. Stojan ULČAR kratke novice kazalo stran stran 140 148 Ocenjevanje obstoje~ega {olskega pohi{tva s strani uporabnikov - dijakov SL[ Nova Gorica Empirical researches of users of common school furniture - students of SL[ Nova Gorica Ugotavljanje kakovosti zlepljenosti lesnih tvoriv Determination of bonding quality of wood-based materials avtor Bogdan [EGA avtorica Darinka KOZINC Zadetki in podaje 137 Stojan Ul~ar Vija~nik H5036 155 Ale{ Likar ALPLES - na tekmi prvakov 163 Intervju z Francem Zupancem Sanja Pirc Peti hi{ni sejem v TOMu 167 Sanja Pirc SVEA d.d. - razgledni stolp v Mozirskem gaju in uspe{no poslovno leto 2004 168 Sanja Pirc Obvezna razkritja po slovenskih ra~unovodskih standardih 169 Alenka Krkovi~ Zaposljivost in potrebna znanja diplomantov lesarstva 175 Leon Oblak iz vsebine Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva 157 Dvajset let Lesarske zalo`be 177 Na lesarijadi 2005 je bila najbolj{a Srednja lesarska {ola Ljubljana 1 7 9 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva -Podro~je lepila in lepljenje lesa - 1. del 180 kratke novice Javor lani z dobi~kom Skupina Javor je lani dosegla dobrih 42 milijonov tolarjev dobi~ka, ka‘ejo v za~etku maja objavljeni revidirani ra-~unovodski izkazi. Lani so prihodke v primerjavi z letom 2003 pove~ali za 13 odstotkov, na 11 milijard tolarjev. Mati~na dru‘ba Javor Pivka je k skupnemu rezultatu prispevala dobrih 27 milijonov tolarjev dobi~ka, medtem ko je imela leta 2003 {e 578 milijonov tolarjev izgube. Poslovni rezultati bodo podrobneje predstavljeni na seji skup{-~ine 17. junija letos. Skladno s predlogom uprave in NS naj bi se poslovni dobi~ek prenesel v prihodnja obdobja. Brest kupil ve~ kot petino delnic Velane Velana je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila, da je Brest Pohi{tvo 19. 5. 2005 pridobil 20,95 odstotkov vseh delnic dru‘be Velana in tako postal najve~ji lastnik ljubljanskega proizvajalca zaves. Najve~ji posami~ni lastnik Velane je poleg Bresta {e dru‘ba Vipa invest, ki ima v lasti 14,4 odstotka delnic, ve~je lastni{ke dele‘e pa imajo {e Kapitalska dru‘ba (10 odstotkov), dru‘ba Laos (8,7 odstotka), podjetje Ratronik (8,4 odstotka), Vipa holding (6,88 odstotka) in nekdanji direktor Velane Andrej Lasi~ (nekaj manj kot {tiri odstotke). Kot je znano, je nadzorni svet dru‘be Velana z 31. majem razre{il dosedanjega direktorja dru‘be Andreja Lasi~a ter na njegovo mesto od 1. junija dalje imenoval Leopolda Poljan{ka. Slednji ob tem 31. maja odstopa z mesta ~lana nadzornega sveta Velane, poro~a STA. ijaLeS 57(2005) 5 kratke novice Na sejmu Interzum 2005 v Kölnu Lama predstavila vrsto inovativnih re{itev Najve~ pozornosti so vzbudile re{itve za spajanje plo{~ iz t.i. satovja. Poleg tega je Lama lansirala {e posebno od-mi~no spono za hitro monta‘o na aluminijaste profile in novi spoj Powerfix. V nekaterih segmentih pohi{tvene industrije plo{~e iz t.i. satovja hitro pridobivajo na pomenu kot sestavina raznega pohi{tva. Ob tem se vse bolj postavlja vpra{anje pritrjevanja okovja, saj klasi~ni na~ini vija~enja ali vtiskovanja niso ustrezni. Lama se je s tem izzivom spoprijela in razvila inovativne re{itve za pritrjevanje odmi~nih spon in spojnega okovja, ki so primerni tudi za plo-{~e iz satovja brez notranjega okvira. Sistem spon obsega re{itve za lon~ek in podlogo. Za pritrjevanje lon~ka uporabimo zgornjo plast tri-plastne plo{~e satovja kot to~ko pritrditve. Podloga je oblikovana enostavno in zahteva standardne dimenzije vrtanja. Re{itev za spojno okovje nudi vse prednosti spojk za vtiskovanje in zagotavlja stabilno konstrukcijo pohi{tva. Na Interzumu je Lama predstavila tudi druge novosti, med katerimi je Powerfix, nova ekscentri~na spojka in stezni vijak, ki omogo~ata hitro in natan~no monta‘o brez po{kodb materiala, dvojno za{~ito pred odvijanjem. Primerna sta za vse materiale in zagotavljata ve~-jo stabilnost omare. Lamina ponudba odmi~nih spon je odslej bogatej{a za posebno spono za monta‘o na aluminijaste profile, ki ne zahteva vrtanja, zato jo lahko pritrdimo na katerokoli to~ko okvira. revijaLes 57(2005) 5 raziskave in razvoj UDK: 684.4:373.5 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Ocenjevanje obstoje~ega {olskega pohi{tva s strani uporabnikov -dijakov SL[ Nova Gorica Empirical researches of users of common school furniture - students of SL[ Nova Gorica avtorica Darinka KOZINC, SL[ Nova Gorica izvleček/Abstract Ponudba {olskega pohi{tva je danes pestra in bogata. Na Srednji lesarski {oli v Novi Gorici je trenutno v uporabi pet vrst {olskega pohi{tva. Dijaki kot uporabniki pohi{tva nimajo nikakr{ne mo‘-nosti, da bi pohi{tvo sami izbrali. Namesto njih o izbiri odlo~ajo ustrezne slu‘be na ministrstvu za znanost, {olstvo in {port . V nalogi nas je predvsem zanimalo kako bi dijaki razvrstili {olsko pohi{tvo, ki so ga prisiljeni uporabljati, hkrati pa so ga razvrstili {e glede na funkcionalnost, udobje, trdnost in estetiko. Nowadays, the offer of the school furniture is variegated and rich. At the high school SL[ Nova Gorica there is five sort of school furniture aviable. Its users-students couldn’t choose it by itself. It is chosen by Board of Education. We are interested in the student opinion about the school furniture, they have so use it . They have to value its funcionality, comfort, solidness and aesthetics. Klju~ne besede: uporabniki-dijaki, {olsko pohi{tvo, ocenjevanje uporabnikov Keywords: users-students, school furniture, empirical researches of users 1. U VOD Proizvajalci {olskega pohi{tva v Sloveniji se javljajo na razpise ministrstva za {olstvo in {port (M[[), ki po lastnih kriterijih izbere najbolj{ega ponudnika. Pa je to res? Optimalno {olsko pohi{tvo bi moralo biti interakcija niza razli~nih faktorjev, v oblikovanje katerega so vklju~eni: pedagogika, medicina, dizajn, arhitektura, ekonomija, ekologija, tehni~ne norme, ergonomija, konstrukcija in proizvodnja. Konkuren~nost svojih izdelkov podjetja namre~ v veliki meri zagotavljajo z nizkimi cenami in za to ceno zadovoljivo kvaliteto. (Izjava vodje komerciale podjetja Euro design Apa~e d.o.o.) Proizvajalci zaradi nizke dodane vrednosti v primerjavi s sorodnimi podjetji v EU in majhnega donosa glede na vlo-‘ena sredstva ne omogo~a nalo‘b v tehnolo{ke inovacije in razvoj novih izdelkov. Inovacije in nove tehnologije so temelj razvoja podjetij. Proizvodnost z razvojem tehnologije, organizacijskih in dru‘benih odnosov eksponentno na-ra{~a. Kdor stoji - nazaduje! Kdor te~e hitreje kot drugi, se razvija. Pomembna je ugotovitev, da v zahodnoevropskih dr‘avah 80 % rasti dru‘-benega proizvoda izhaja iz ve~je storilnosti, ki jo zagotavljajo inovacije in tehnologija (Bizjak, 2000). V primerjavi z EU je lesna panoga v Sloveniji 2-krat bolj pomembna, kot je le-ta pomembna za EU. V analizi konkuren~nosti (pozicioniranja) je slovenska lesna panoga v primerjavi z drugimi nekonkuren~na, saj je vodilna po izgubah, od nje sta slab{i le {e usnjarji in izdelovalci obla~il. Pano‘na skupina 3612 (pisarni{ko pohi{tvo) je sicer kazala pozitivno stopnjo rasti zaposlitve kot tudi rasti realizacije (ve~ avtorjev, 2000). Dijaki v srednjih {olah nimajo vpliva na izbiro pohi{tva, postavljeni so v vlogo uporabnika brez mo‘nosti, da bi vplivali na njegovo izbiro. Srednje{olska mladina predstavlja populacijo hitro razvijajo~ih se otrok v obdobju adolescence, zato so v tem ~a-su generacijske razlike najbolj o~itne. V ~asu, ko obiskujejo srednjo {olo, se njihova starost giblje med 14. in 19. letom in pa tudi 20. letom. revijaLes 57(2005) 5 raziskave in razvoj [ola o svojih potrebah obvesti M[Z[, ki glede na razpolo‘ljiva sredstva {oli odobri dolo~eno opremo. Marija Vodnjajev ( Vodnjajev, 1999) je ugotovila, da oprema - {olsko pohi{tvo - v na{ih u~ilnicah ne ustreza antropo-metrijskim meram opazovanih otrok in da preve~ otrok sedi na neprimernih stolih ob neprimernih mizah. Pri nabavi {olskega pohi{tva se nih~e ne posvetuje s {olsko zdravstveno slu‘bo. Prav zaradi tega smo na SL[ Nova Gorica lahko ugotavljali le neposredno uporabnost petih tipov pohi{tva, s katerimi je {ola opremljena. Ob domnevi, da bodo v bodo~nosti uporabniki {olskega pohi{tva vsaj lahko sodelovali pri izbiri, bo gotovo uspeh tovrstnih izdelkov odvisen od ve~ dejavnikov. V tem primeru bodo tr‘ne informacije klju~nega pomena za uspeh izdelka. Ottum in Moore (Kotler, 1996) sta v raziskavi odkrila mo~no zvezo med tr‘nimi podatki in uspehom novega izdelka, pri ~emer je uspeh novega izdelka najbolj odvisen od uporabe le-teh. Njune ugotovitve ka‘ejo, da so pri 80 % uspe{nih novih izdelkov odlo~evalci uporabili ve~ tr‘nih informacij, kot so jih v povpre~ju uporabili ostali anketiranci. Za kar 70 % neus-pe{nih izdelkov so ugotovili, da so od-lo~evalci uporabili manj tr‘nih informacij, kot je zna{ala povpre~na uporaba le-teh. Ti podatki ka‘ejo, da pridobivanje in uporaba tr‘nih informacij pomenita problem pri razvoju novih izdelkov v ZDA. Podatki o dodani vrednosti pa ka‘ejo, da je ta problem opazen tudi v slovenskih podjetjih (Basti~,2000). Obstaja pa tudi dejstvo, da je ve~ina izdelkov in storitev, ki jih kupimo doma, “hibridov”, kar pomeni, da so jih oblikovali, izdelali in sestavili v tujini (Basti~, 2000). To se opa`a tudi pri na{ih proizvajalcih {olskega pohi{tva, ki sku{ajo na ta na~in prodreti na raz- pisih ministrstva z ugodno ceno, ki je hkrati tudi najpomembnej{i faktor izbire. Zadovoljstvo kupcev, v tem primeru uporabnikov - dijakov, ne zanima nikogar. Pa vendar bi za nakup pohi{tva odgovorne slu‘be M[Z[ morale testirati uporabnike in se pri izbiri {ol-skega pohi{tva vsaj delno ravnati na osnovi njihove ocene. Definicija porabnikovega zadovoljstva je namre~ naslednja: Zadovoljstvo je stopnja ~lovekovega po~utja, ki je posledica primerjave med zaznanim delovanjem izdelka (ali rezultatom) in osebnimi pri~akovanji (Kotler, 1996). 2. [OLSKO POHI[TVO Pravilno oblikovano in dimenzionira-no {olsko pohi{tvo je odlo~ujo~ element pravilne rasti in razvoja otrok in mladine, njihovih fizi~nih, psihomo-tori~nih, kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti. V {olskem obdobju u~enec do‘ivlja vsestransko rast in razvoj ter najve~je telesne spremembe. Na~rtovanje in oblikovanje {olskega pohi{tva je nujno interdisciplinarna dejavnost, pri kateri je potrebno sodelovanje razli~nih strokovnjakov: zdravnikov, ortopedov, pedagogov, psihologov, oblikovalcev, konstruktorjev, eko- logov, ekonomistov in proizvajalcev. U~enci in dijaki v {oli ve~ino ~asa pre-sedijo in so pravzaprav prisiljeni v mirovanje, za katerega pa so ‘e v preteklosti ugotovili, da na razigrane otroke vpliva slabo in jih utruja. ^e k temu pri{tejemo {e nepravilno dimenzio-nirano {olsko pohi{tvo ali pohi{tvo, ki ne omogo~a menjavanja polo‘aja telesa, se napor pove~a. Veliko zdravni{kih raziskav je pokazalo, da se veliko otrok prito‘uje nad bole~inami v kri‘u, vratu, stegnih, oslabljenem vidu in nezmo‘-nosti koncentracije. Ob svojem dolgoletnem pedago{kem delu pri urah risanja sem lahko opazovala, kako zelo razli~ne polo‘aje so zavzemali otroci med vajami: od kle~anja na stolih, sedenja s podvito nogo, stanja, stegnjenega polo‘aja na sedalu, guganja na zadnjih nogah, sedenja okobal ... (slika 1). 2.1. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA [OLSKEGA POHI[TVA V prazgodovini so se mladi od starej{ih u~ili na osnovi opazovanja in prenosa izku{enj iz starej{ih na mlaj{e. Organizirane oblike izobra‘evanja so poznali ‘e stari Rimljani, kjer je {olanje potekalo pod arkadami, na odprtem, u~enci so ‘e sedeli ob u~itelju, vendar je u~itelj obi~ajno uporabljal {e pru~ko ijaLeS 57(2005) 5 raziskave in razvoj 2za noge ali bil kako druga~e dvignjen nad u~enci. V srednjem veku so u~enci sedeli na pru~ki, u~itelj pa na udobnem stolu, dvignjen nad u~enci. Pojavile pa se ‘e tudi klopi in mize za ve~je {tevilo {tudentov, ki spominjajo na cerkvene klopi ... Frontalna oblika pouka je kasneje narekovala tudi opremo, v vrstah razvr{~ene klopi in mize, iz katere je nastala povezava miza -klop kot celota, kar so uporabljali do XX. stoletja. Na prvi svetovni razstavi pohi{tva v Londonu leta 1851 so v Paxtonovi stekleni pala~i Ameri~ani “stari” svet presenetili s standardiziranim {olskim pohi{tvom (slika 2). V drugi polovici 19. stoletja pa so {vi-carski pedagogi in zdravniki za~eli bolj natan~no preu~evati vpliv {olskega na~ina ‘ivljenja na zdravje otrok. V tistih ~asih so v u~ilnicah zahtevali popoln red in disciplino, miza in stol sta bila medsebojno povezana na predpisani razdalji. Pri oblikovanju tedanje {olske klopi so strokovnjaki upo{tevali {tiri pomembne aspekte: oddaljenost vi{ine sedenja do delovne povr{ine mize, oddaljenost zunanjega roba klopi do roba mize, nagib mizne plo{~e in na~in poteka pouka. Rezultati raziskav so v za~etku 20. stoletja prinesli razli~ne konstrukcijske re{itve, ki so omogo~ale regulacije razdalje vi{ine sedenja v odnosu na delovno povr{ino mize in pa nagib delovne mize. Tak{no {olsko pohi{tvo je bilo konstruirano izklju~no za branje, pisanje in frontalno obliko pouka (slika 3). Reforme v za~etku 20. stoletja so glede na spremenjeni pedago{ki proces v {olah opustile v tla pritrjene {olske klopi in v {olski prostor vnesle premakljivo, lahko in funkcionalno pohi{tvo, namenjeno timskemu in individualnemu delu v razredu. Po letu 1980 se v {ole za~eli uvajati ra~unalni{ko tehnologijo, ki je temeljito spremenila videz {olske u~ilnice. Hkrati so u~ilnice dobivale razli~ne vloge glede na tehni~no, informacijsko in drugo tehnologijo. Danes so razli~ne specializirane u~ilnice, prilagojene izvajanju posameznih zahtev stroke, prilagojene za izvajanje prakti~nega, avdi-ovizualnega, skupinskega in individualnega dela. V dana{nji u~ilnici se zahteva fleksibilno in dinami~no pohi{tvo (Dom-ljan, 2002). 2.2. KAJ JE PRAVZAPRAV OPTIMALNO [OLSKO POHI[TVO? Danes zavzema vse bolj pomembno mesto pri oblikovanju {olskega pohi{t- va t.i. dinami~no sedenje. Dana{nje {olsko pohi{tvo bi moralo biti maksimalno prilagojeno polo‘aju u~enca v {olski klopi in antropomet-ri~nim meram glede na rast. Zdravo {olsko pohi{tvo je tudi vsota faktorjev, kot so: antropometri~ne mere, ergonomska na~ela oblikovanja pohi{tva, funkcionalnost, varnost, izbira ekolo{kih in zdravih materialov, kvaliteta izdelave, trdnost ..., vse s ciljem pravilne rasti in razvoja u~encev. 3. OCENJEVANJE UPORABNIKOV -DIJAKOV Dijaki so pravzaprav v vlogo uporabnikov {olskega pohi{tva postavljeni in nimajo mo‘nosti izbire. Ko zgradijo novo {olo, jo tudi enotno opremijo glede na predpisane standarde in normative. [ole starej{ega tipa obi~ajno do‘i-vijo zamenjavo dotrajanega {olskega pohi{tva postopno, zato se lahko zgodi, da je ena {ola opremljena z ve~ tipi {olske opreme. Na SL[ Nova Gorica je trenutno v uporabi pet tipov {olskega pohi{tva, ki imajo tudi razli~ne letnice nastanka. Preference dijakov do razli~nih tipov {olskega pohi{tva smo merili s tehniko, imenovano “conjoint” analiza. revijaLes 57(2005) 5 raziskave in razvoj 3.1. CONJOINT ANALIZA S to metodo ugotavljamo koristnost, ki jo kupec oz. uporabnik pripisuje razli~nim ravnem izdelka. Anketiranci si ogledajo ve~ ponudb, ki nastanejo s kombinacijo razli~nih ravni zna~il-nosti izdelka in jih nato razvrstijo glede na preference (Kotler, 1996). Za tiste, ki se ukvarjajo z raziskavo trga, je pomembna naloga, da dolo~ijo prispevek posameznih atributov izdelka k zaznani kakovosti, ki vpliva na to, da se bo porabnik odlo~il za nakup dolo-~enega izdelka. Te informacije so pomembne zlasti pri (Basti~, 2000): 1. opredelitvi kakovosti izdelka, ki bo najbolj zadovoljil potrebe in pri~akovanja porabnikov; 2. dolo~anju relativnega prispevka, ki ga daje posamezen atribut k zaznani kakovosti in k odlo~itvi k nakupu; 3. izra~unu tr‘nih dele‘ev izdelkov z razli~nimi vrednostmi atributov; 4. razvr{~anju potencialnih porabnikov v skupine, ki se razlikujejo po vrednotenju pomembnosti posameznih atributov; 5. ugotavljanju novih tr‘nih prilo‘-nosti z izbolj{anjem vrednosti tistih atributov, ki jim porabniki pripisujejo pomembno vlogo pri zaznavanju kakovosti Ve~ino na{tetih informacij lahko posreduje conjoint analiza. Omogo~a do-lo~iti relativen pomen, ki ga uporabniki pripisujejo va‘nej{im atributom, in koristnost posameznih ravni atributov. Te informacije so izra~unane iz ocen, ki jih morebitni uporabniki dodelijo izdelkom z razli~nimi vrednostmi opazovanih atributov. Iz ocen, ki jih posamezni porabniki dodelijo izdelkom z razli~nimi vrednostmi opazovanih atributov, izra~unamo informacije. Conjoint analiza omogo~a, da je odstopanje med oceno potencialnega porabnika in oceno, ki je dobljena z modelom izra~unanih koristnosti za preu~evanje atributov, ~im manj{a. Pomembna naloga uporabnika conjoint analize je izdelava in analiza ustreznosti izbranega modela za vsakega anketiranca posebej. Na ta na~in je omogo~ena analiza obna{anja vsakega anketiranca in pa izlo~itev tistih podatkov, ki ka‘ejo slabo strukturo. S conjoint analizo i{~emo koristnost posameznih ravni atributov z ena~bo (Basti~, 2000): Z Yi je označena koristnost i-tega izdelka. Zaloga vrednosti, ki jo zavzame /-ti atribut je razčlenjena v Kj + 1 (j=l, ......; J) ravni. Izdelki, ki jih ocenjujejo anketiranci, so opisani z vrednostmi za /obravnavanih atributov. Izdelek i je tako mogoče opisati z vektorjem umetnih spremenljivk (Xil,....XiN), kjer je N = ZKJ.ß1 izračunana ocena koristnosti, ki pripada /-ti ravni atributa. Značilnost prvih uporab conjoint analize je izračun funkcije koristnosti za vsakega anketiranca posebej. Za napovedi, dobljene s tem načinom, je značilna dokaj visoka natančnost. Ta postopek ima dve pomanjkljivosti: oteženo razumevanje obnašanja porabnikov, kadar je število funkcij veliko, ter veliko število podatkov, ki jih je treba zbrati o vsakem anketirancu. To sta tudi dva glavna razloga, da danes ne analizirajo podatkov na ravni posameznih anketirancev. Nasproten temu je način, ko za celotno skupino anketirancev izračunamo le eno funkcijo koristnosti. V tej funkciji so koristnosti za posamezne ravni atributov enake povprečni vrednosti indi- vidualnih koristnosti. Razumevanje je enostavnej{e, ~e imamo samo eno funkcijo koristnosti. Tudi ta model ima seveda pomanjkljivosti, kajti izbrani izdelek povpre~nega porabnika ni tisti, ki je izbran najpogosteje. To imenujemo “zmota povpre~ja”, ki je posledica zelo razli~nih preferenc porabnikov oz. anketirancev, kar zmanj{uje zanesljivost napovedovanja z eno funkcijo koristnosti. Model bi moral biti tak, da bi z manj{im {tevilom funkcij koristnosti omogo~al zanesljivost napovedovanja podobno tisti, ki jo imajo modeli na individualni ravni. Zmanj{anje {tevila funkcij koristnosti zahteva oblikovanje segmentov, ki dolo~ajo {tevilo dobljenih funkcij koristnosti. S funkcijami koristnosti za posamezne segmente olaj{amo odlo~e-valcem razumevanje in uporabo le-teh v praksi. Zanesljivost napovedi, dobljenih s funkcijami koristnosti za posamezne segmente, je odvisna od tega, kako so oblikovane skupine porabnikov. Med najbolj znanimi metodami razvr{~anja v skupine so: a priori prijem, cluster metoda in metoda komponent. Cluster metoda razvr{~a anketirance v skupine glede na koristi, ki jih ti pri~a-kujejo od obravnavanih izdelkov. V isto skupino so razvr{~eni isti anketiranci, ki pri~akujejo iste ali podobne koristi od obravnavanih izdelkov. Metoda komponent upo{teva pri raz-vr{~anju {e vpliv medsebojne povezanosti med kakovostjo izdelka, dolo-~eno z vrednostjo opazovanih atributov (X), in zna~ilnostmi anketiranca Z (vektor umetnih spremenljivk, ki podaja zna~ilnost anketiranca) na njegovo oceno obravnavanega izdelka. Na ta na~in je predvideno, kako se bo porabnik z dolo~enimi zna~ilnostmi odzval na dolo~en izdelek. Odziv anketiranca na izdelek raz~lenimo v dva sumanda: ijaLeS 57(2005) 5 raziskave in razvoj Slika 5 • prvi izraža povprečne koristnosti za posamezne ravni obravnavanih atributov, dobljenih iz ocen za vse anketirance; • drugi pa izraža vpliv povezanosti med značilnostmi anketiranca in vrednostmi posameznih ravni atributov. Povprečne koristnosti in vrednosti povezav ocenimo z enačbo (Bastič, 2000): N m N Yj = XßjXij + X'ZYikXijZk + e , j=i k=i j=i pri čemer je Yi koristnost i-tega izdelka, bj ocena koristnosti za pripadajočo raven/-tega atributa, Z=(Zl,.....,Zrn) je vektor umetnih spremenljivk, s katerimi opišemo značilnosti anketirancev. Yk za i-ti izdelek vpliv povezanosti med pripadajočo ravnijo j-tega atributa, izraženo z Xij,mk-to ravnijo značilnosti, izraženo z Zk. Slika 6 3.2. ANALIZA ZAZNANE KAKOVOSTI [OLSKEGA POHI[TVA, KI JE V UPORABI NA SL[ NOVA GORICA Na SL[ Nova Gorica smo med neposrednimi uporabniki {olskega pohi{t-va - dijaki, preu~evali vpliv atributov in njihovih ravni na odlo~itev za izbiro po njihovi presoji najbolj{ega pohi{tva med petimi tipi, ki jih vsakodnevno uporabljajo. V raziskavo so bili vklju~eni naslednji tipi {olskega pohi{tva: 1. Tip A - oprema v ra~unalni{ki u~ilnici, stoli LIPA, ra~unalni{ke mize lastne proizvodnje, leto izdelave 1977 (slika 5); 2. Tip B - oprema risalnice, vrtljivi stoli, risalne mize, Slovenijales, leto izdelave 1980 (slika 6); 3. Tip C - nova oprema v splo{nih u~ilnicah, proizvajalec iz Nove Gorice, leto izdelave 2000 (slika 7); 4. Tip D - oprema amfiteatralne u~ilnice, Slovenijales, leto izdelave 1980 (slika 8); Slika 7 Slika 8 Slika 9 revijaLes 57(2005) 5 raziskave in razvoj 5. Tip E - stara oprema v splo{nih u~ilnicah, Slovenijales, leto proizvodnje 1980 (slika 9). Anketiranci so bili dijaki ni‘jepoklic-nega izobra‘evanja, program obdelovalec lesa, kjer so {tirje dijaki s posebnimi potrebami in nekaj posameznikov z vedenjskimi motnjami, dijaki srednjega poklicnega izobra‘evanja za poklic mizar in dijaki poklicnega tehni{-kega izobra‘evanja za poklic lesarski tehnik. Starost dijakov je od 15 do 20 let. Anketo je izvedel u~itelj strokovno-teoreti~nih predmetov, univerzitetni lesarski in‘enir. Med dijake je bilo razdeljenih 100 vpra{alnikov, obdelovalci lesa so jih vrnili 22, mizarji 38 in lesarski tehniki 12, skupno 72. Prva naloga za dijake je bila, da so po svoji presoji {olsko pohi{tvo razvrstili na lestvici od 1 do 5, kar je pomenilo, da so 1 uporabili za najbolj{e pohi{tvo, 5 pa za najslab{e pohi{tvo. Postavili smo ve~ hipotez oz. domnev: H1: dijaki bodo najbolje ocenili pohi{tvo sodobne izdelave, stole LIPA, Tip A, zaradi druga~nega na~ina sedenja. Omenjeni stoli omogo~ajo aktivno sedenje, guganje naprej in nazaj, hrbtenica je podprta. H2: dijaki bodo takoj za tipom pohi{tva A uvrstili Tip C, ker je novo in prilagojeno novim standardom in pri~akovanjem uporabnikov. H3: dijaki bodo kot najslab{e razvrstili pohi{tvo Tipa D in F, ker je zastarelo in v uporabi ve~ kot dvajset let. 3.2.1. Aritmeti~na sredina Za razvrstitev posameznih tipov po-hi{tva smo uporabili aritmeti~no sre- dino, ki je med vrednostmi, xl, x2 ..., xn. Aritmetična sredina je postavljena tako, da je vsota odklonov enaka 0 : n Z(xx - X) = o Iz tega dobimo izraz za aritmetično sredino: Aritmetična sredina je najpogosteje uporabljena srednja vrednost (Košmelj, 2001). D Preglednica 1. Rangiranje šolskega pohištva po različnih programih izobraževanja PROGRAM IZOBRAŽEVANJA RANGIRANJE ŠOLSKEGA POHIŠTVA 'Obdelovalec lesa: D(4), B(3,6), E(3,3), C(1,1), A(1) *Mizar: E(3,6), D(3), B(2,3), C(2,2), A(1,5) *Lesarski tehnik: E(4), B(3,2), D(2,8), C(2), A(1,7) Preglenica 2. Rangiranje {olskega pohi{tva skupno za vse programe: Tip A (1,4), Tip B (3,03), Tip C(1,76), Tip D (3,26), Tip E (3,6). 3.2.2. Ugotovitve pri rangiranju pohi{tva 3.2.2.1. Rangiranje {olskega pohi{tva glede na programe izobra‘evanja Razvrstitev pohi{tva se po posameznih programih nekoliko razlikuje. Mizar in lesarski tehnik sta na prvo mesto uvrstila tip pohi{tva E, prvotno pohi{t-vo proizvodnje Slovenijales, s katerim je bila {ola opremljena ob svojem nastanku. Omenjeno pohi{tvo ima kovinsko ogrodje, sede‘ in hrbtni naslon pa sta iz upognjene vezane plo{~e, njegova starost pa je prek dvajset let. Stoli prenesejo tudi guganje na eni nogi in so dovolj lahki in udobni. Stara oprema je v odtenkih nevsiljivih rjavkastih tonov. Plo{~a delovne mize je prevle~e-na z mat ultrapasom kavne barve, pod mizno plo{~o je polica, ki jo dijaki uporabljajo za spravilo odpadkov, medtem ko svoje nahrbtnike praviloma odlagajo na tla. Na prvem mestu je tudi razlika v arit-meti~ni sredini med mizarji in tehniki le za 4 desetinke vrednosti. Obdelovalce lesa je bolj pritegnilo po-hi{tvo v amfiteatralni u~ilnici. Pohi{t-vo v tej u~ilnici spominja na kinodvo-rano, je solidne izdelave, dijakom daje ob~utek prevlade nad u~iteljem, saj u~itelja gledajo navzdol. Materiali so naravni, uporabljena je furnirana vezana plo{~a. Obdelovalci lesa so drugo mesto namenili opremi tipa B, oprema risalnice z vrtljivimi stoli in risalnimi mizami. Ta oprema je le za nekaj desetink slab{a kot oprema v amfiteatralni u~ilnici, sledi ji stara oprema splo{nih u~ilnic tipa E, razlika je majhna. Slab{e pa se je odrezalo pohi{tvo tipa C, le za desetinko slab-{e, ~etudi na zadnjem mestu pa tip A. Obdelovalci lesa najve~ ~asa presedijo ravno na pohi{tvu tipa C, tip pohi{tva A uporabljajo nekoliko manj. O~itno jih novitete ne navdu{ijo tako, kot smo prvotno mislili, hkrati pa je tip A pri vseh programih izobra‘evanja na zadnjem mestu, ~etudi je pri lesarskem tehniku razlika med zadnje uvr{~enim tipom A in predzadnjim tipa C najmanj{a. V razgovorih z dijaki in skupni analizi rezultatov smo ugotovili, da jih pri tipu A moti prisiljeno guganje, stol jim ne daje ob~utka varnosti. Dijaki so zavrnili vse postavljene hipoteze H1, H2 in H3, kar navaja na razliko opazovanja tistih, ki {olsko pohi{tvo ocenjujejo na “oko” in tistih, ki ga vsakodnevno uporabljajo. ijaLeS 57(2005) 5 raziskave in razvoj 3.2.2.2. Ugotovitve pri rangiranju {olskega pohi{tva skupno za vse programe Skupno razvr{~anje {olskega pohi{tva poka‘e, da se je Tip E uvrstil na prvo mesto, sledi mu Tip D in nato Tip B. Na prva tri mesta so se uvrstili vsi trije tipi starega pohi{tva, ki je v uporabi ‘e ve~ kot dvajset let. Mar to pomeni, da smo pred dvajsetimi leti v Sloveniji izdelovali bolj{e {olsko pohi{tvo? 3.2.3. Razvr{~anje petih tipov {olskega pohi{tva glede na funkcionalnost, udobnost, trdnost in estetiko Pri razvr{~anju {olskega pohi{tva Tipov A,B, C, D, E po posameznih postavkah smo postavili naslednji domnevi: H5: zaradi izsledkov in novih spoznanj o zdravem na~inu sedenja bo pohi{tvo sodobne izdelave zavzemalo prva mesta {e zlasti glede funkcionalnost in estetiko. H6: dijaki bodo dali prednost sodobnemu pohi{tvu tudi na podro~-ju trdnosti in udobnosti. (preglednica 3, preglednica 4). 3.2.3.1. Analiza dobljenih rezultatov pri razvr{~anju {olskega pohi{tva glede na {tiri atribute Najbolj funkcionalno je po mnenju dijakov vseh treh izobra‘evalnih programov pohi{tvo Tip E, tudi ocene med programoma obdelovalec lesa in lesarski tehnik ter programom mizar odstopajo le za malenkost. Pri obdelovalcu lesa je drugo mesto zavzelo po-hi{tvo Tip D, takoj za njim, le za desetinko odstopanja pa Tip B. Zadnje mesto si delita Tip A in Tip C. Mizarji so na drugo mesto uvrstili po-hi{tvo Tip B, medtem ko si Tip A, Tip C in Tip E delijo tretje mesto in so si pravzaprav enakovredni. Lesarski tehnik je drugo mesto dodelil Tipu B, tesno sledi pohi{tvo Tip D, nato Tip C, ki je le za malenkost bolj{e od zadnje uvr{~enega Tipa A. Pri razvr{~anju {olskega pohi{tva glede na atribut udobnost dijaki ni‘jega poklicnega izobra‘evanja, obdelovalec lesa, dali prednost pohi{tvu Tipa E, enako so storili tudi mizarji, vendar so enako oceno prisodili Tipu B in Tipu D. Lesarski tehniki pa so se odlo~ili, da sta Tip B in Tip D enakovredna glede udobnosti. Preglednica 3. Razvr{~anje {olskega pohi{tva glede na funkcionalnost in udobnost FUNKCIONALNOST UDOBNOST obdelovalec lesa A(2,1) B(3) C(2,1) D(3) EG,5) A(2,1) B(2,25) C(2,2) D(2,8) E(3,4) A(1,7) B(2,3) C(1,7) D(2,8) EG,1) A(1,5) B(3,5) C(2,5) D(3,5) E(3,5) mizar lesarski tehnik A(2,3) B(3,3) C(2,5) D(3) E(3,5) A(1,6) B( 3,6) C(2,6) D(3,6) E(2,5) Preglednica 3. Razvr{~anje {olskega pohi{tva glede na trdnost in estetiko TRDNOST ESTETIKA obdelovalec lesa A(2,1) B(2,4) C(2,1) D(2,5) E(2,7) A(1,5) B(2,4) C(2,5) DG) E(2,8) mizar A(2) B(2,5) C(2) DG) E(2) A(1,5) B(3,4) C(1,6) D(2) E(4) lesarski tehnik A(1,6) B(3,1) C(1,6) D(3,6) EG,7) A(2) B(3,25) C(2,3) D(3,25) E(3,6) Najbolj trdno pohi{tvo je po mnenju obdelovalcev lesa pohi{tvo Tipa E, {tevil~no pa za njim ne zaostajajo veliko preostali tipi pohi{tva. Mizarji so se odlo~ili za Tip D, Sledi mu Tip B, medtem ko so preostali tipi pohi{tva precej izena~eni. Lesarski tehnik je dal prednost Tipu E, ki pa mu zelo tesno sledi tip D, medtem ko sta Tipa A in C izena~ena na zadnjem mestu. Lepo oziroma estetsko pohi{tvo je po mnenju obdelovalcev lesa pohi{tvo Tip D, z majhnim zaostankom mu sledi Tip E. Na zadnje mesto pa so uvrstili Tip A. Mizarji so kot najbolj estetsko ocenili pohi{tvo Tipa E, sledi mu Tip B, ostali Tipi so si malenkostno razli~ni, Tip A pa je na zadnjem mestu. Lesarski tehniki so se odlo~ili, da je Tip E najlep{i, sledita mu Tip D in Tip B. Tip A je ponovno na zadnjem mestu. 4. SKLEPI Dobljeni rezultati so nas nekoliko presenetili. Zavrnjene so bile vse na{e domneve v zaupanje sodobnega {ol-skega pohi{tva. Dijaki kot uporabniki {olskega pohi{tva v {oli povpre~no pre-sedijo {est do sedem ur in zagotovo sami najbolj ob~utijo razlike med posameznim pohi{tvom. Dejstvo sicer je, da obstajajo razlike med posameznimi izobra‘evalnimi programi, kajti dijaki ne uporabljajo enakovredno vseh u~il-nic (npr. lesarski tehnik bistveno ve~ uporablja ra~unalni{ko u~ilnico kot mizar ali obdelovalec lesa), medtem ko imajo obdelovalci lesa in mizarji ve~ prakti~nega pouka v {olski delavnici. Prvi pogoj za nemoten u~ni proces v vsaki pedago{ki instituciji je njena opremljenost. Pohi{tvo v razli~nih u~ilnicah, {olskih delavnicah, laboratorijih in predavalnicah bi moralo revijaLes 57(2005) 5 raziskave in razvoj mladostniku zagotoviti normalen fizi~-ni razvoj brez bole~in pri sedenju, brez krivih hrbtenic in slabih dr‘, kar pa je vse bolj opazno pri dana{njih {olarjih. @e v uvodnem delu smo omenjali, da bi {olsko pohi{tvo moralo biti rezultat dela skupine strokovnjakov: ergono-mov, psihologov, zdravnikov, oblikovalcev in tehnologov. Le s skupnimi pogledi in s preverjanjem pohi{tva v praksi bi pri uporabnikih (u~encih) lahko oblikovali tako pohi{tvo, ki bi zadostilo vsem funkcijam, kot so fizi~-ne, ekonomske, socialne, psiholo{ke in estetske. [olsko pohi{tvo bi moralo biti prilagojeno otrokovi telesni vi{ini, omogo~ati bi moralo neoviran razvoj in rast od-ra{~ajo~e mladine in ne bi smelo biti “mu~ilna naprava” ter ogro`ajo~ element otrokovega zdravja. Antropometrija in ergonomija sta temeljni vedi pri oblikovanju {olskega pohi{tva. Kadar antropolo{ke dimenzije telesa primerjamo z dimenzijami delovnega okolja, posegamo v specialno podro~je ergonomije, ki jo ozna~u-jemo kot ergonomska antropometrika. Rezultati primerjav na SL[ Nova Gorica, kjer so dijaki z manj{imi odstopanji dali prednost {olskemu pohi{tvu starej{ega tipa, nas navajajo na potrditev mnenja proizvajalca iz Apa~ (v uvodu), da so proizvajalci zavezani ekonomskim zahtevam izdelovati po ~im ni‘ji ceni. Ta zahteva pa se o~itno re{uje tudi na ra~un kvalitete {olskega pohi{tva. Posredno slabo kvaliteto {olskega po-hi{tva potrjujejo {olski zdravniki (Marija Vodnjajev v uvodu). [olniki tudi ugotavljamo, da so otroci v isti starosti razli~no razviti in razli~no visoki, u~ilnice pa so opremljene z enotnim pohi{tvom (Novak, 2002). Dijaki sedijo na previsokih ali prenizkih stolih. V prihodnosti bi le veljalo razmisliti o nastavljivih vi{inah {olskih stolov, kar uporabljajo ‘e marsikje. Pedagogi smo namre~ ob obisku osnovne {ole v [vici leta 2002 opazili prilagodljivo pohi{t-vo. @al takega pohi{tva v na{ih {olah {e ni zaslediti in dijaki SL[ Nova Gorica so nastavili ogledalo proizvajalcem {ol-skega pohi{tva in podoba v njem ni taka, kot bi morala biti, saj so skoraj enotno ugotovili, da je najbolj{e pohi{tvo “tisto staro in preizku{eno”, na katerem so se zamenjale {tevilne generacije. “DOBRO POHI[TVO MORA U^ENCU IN DIJAKU DOPUSTITI DOVOLJ SVOBODE PRI GIBANJU ZA NEMOTENO USTVARJANJE” (Kunst, 1963). Naloga je nastala pod mentorstvom prof. dr. Mirka Tratnika. literatura 1. Basti~, M. 1996. Key Success Factors of Innovations, 17. PODIM, Zbornik povzetkov, Maribor 2. Basti~, M. 2000. Tr‘ni podatki za izbolj{anje zaznane kakovosti, Zbornik posvetovanj 3. Bizjak, F. 2000. Tehnolo{ki in projektni management, 2000 4. Domljan, D. 2002. Va‘nost zdravstvenih, pedago{kih i tehni~kih na~ela u oblikovanju suvremenog {kolskog name{taja, Zbornik radova, Zagreb 5. Ko{melj, K. 2001. Uporabna statistika, Ljubljana 2001 6. Kotler, P. 1996. Marketing, Management 7. Novak, T. 2001. Ustreznost standardnih mer {olske-ga pohi{tva glede na antropolo{ke zna~ilnosti dijakov SMIK[ v Kranju, magistrsko delo, Ljubljana 8. Rozman, V. 2001. Snovanje pohi{tva, Lesarska zalo`ba, Ljubljana 9. Ve~ avtorjev, 2000. Strategija razvoja slovenskega lesarstva, GZS, Ljubljana 10. Vodnjajev, M. 1996. Antropolo{ke dimenzije {olskih otrok, Zdrav. varstvo kratke novice Septembra nov Marosov salon vrhunskega pohi{tva Pohi{tveni trgovec Maros bo ob [martinski cesti v Ljubljani blizu sede‘a dav~ne uprave zgradil nov prodajno-poslovni center, vreden okoli 12 milijonov evrov, kjer naj bi se ‘e poleti, najkasneje pa septembra, odprl svoj prodajni salon. O skupnem vlaganju v ta objekt se {e dogovarjajo z italijanskim partnerjem, proizvajalcem pohi{tva, ~igar imena @eljko [ogori~, direktor Marosa, ne razkriva. V kolikor dogovori ne bodo dose‘eni, pa bo po njegovih zagotovilih edini vlagatelj v projekt Maros sam. Medtem ko bodo pisarne v treh nadstropjih prodajno-po-slovnega centra oddajali, napovedujejo v pritli~ju svoj salon, kjer bo na 2.600 kvadratnih metrih peti~nim kupcem na voljo le pohi{tvo (naj)vi{jega kakovostnega in cenovnega razreda, saj so po [ogori~evih besedah v Marosu pridobili zastopstvo za pet do deset novih blagovnih znamk vrhunskega pohi{tva iz celotne Evrope, od katerih jih je nekaj ‘e v Sloveniji. ijaLeS 57(2005) 5 raziskave in razvoj UDK: 630*824.8 pregledni znastveni ~lanek (A Review) Ugotavljanje kakovosti zlepljenosti lesnih tvoriv Determination of bonding quality of wood-based materials avtor Bogdan [EGA, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, SI-1001 Ljubljana, bogdan.sega@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Za ugotavljanje ustreznosti lepil za izdelavo lesnih plo{~ niso primerne preskusne metode, na podlagi katerih razvr-{~amo lepila v trajnostne razrede. Razred zlepljenosti plo{~ ugotavljamo s presku-{anjem kakovosti zlepljenosti kon~nih proizvodov - plo{~. V ~lanku so opisane preskusne metode, s katerimi ugotavljamo kakovost zlepljenosti plo{~ iz dez-integriranega lesa, vezanih plo{~ in LVL, masivnih lesnih plo{~ ter lepljenega la-meliranega lesa. Podane so tudi minimalne zahteve za kakovost zlepljenosti lesnih tvoriv. Test methods which are intended to obtain performance data for the classification of adhesives, are not intended to be used to assess the suitability of adhe-sives for the manufacture of wood-based panels. We can determine the bonding class of wood-based panels only by testing bonding quality of the end-product - panel. This article describes test methods used to determine bonding quality of particleboards, fibreboards, OSB, plywood and LVL, solid wood panels and glued laminated timber. Klju~ne besede: preskusne metode, zahteve, lesne plo{~e, lepljeni lame-lirani les Key words: test methods, requirements, wood-based panels, glued laminated timber 1. UVOD Primernost lepil za izdelavo lesnih plošč ne ugotavljamo s preskušanjem lepil, pač pa s preskušanjem končnih proizvodov. V nadaljevanju so prikazani osnovni preskusi, s katerimi ugotav-ljamo kakovost zlepljenosti lesnih tvo-riv, in sicer za: • plošče iz dezintegriranega lesa: vlaknene in iverne plošče, s cementom vezane iverne plošče in OSB plošče, • vezane plošče in LVL: furnirne plošče, središčne plošče (letvene in letvične) ter LVL, • masivne lesne plošče in • lepljeni lamelirani les. Prvi pogoj za oceno kakovosti zlepljenosti plošč je pravilno izveden postopek odvzema vzorcev. Pravila vzorčenja (št. preskušancev, način izžago-vanja le-teh itd.) so opisana v standardu za vzorčenje /10/, oz. v nekaterih primerih v preskuševalnih standardih. Posebej so definirana pravila za vzorčenje pri izvajanju notranje kontrole kakovosti /11/ in posebej za vzorčenje posameznih partij plošč /12/. V prispevku sem se omejil le na prikaz preskusnih metod, zato vzorčenja natančneje ne opisujem. 2. PLOŠČE IZ DEZINTEGRIRANEGA LESA Zlepljenost vseh vrst plošč iz dezintegriranega lesa preskušamo z ugotavljanjem razplastne trdnosti pravokotno na površino plošč (t.i. "Internal Bond") /8/. Kakovost povezave med površinskim slojem iverja in materialom pod površino pri surovih ivernih ploščah oz. med površinskim slojem (plemeniti furnir, folija, premaz) in osnovno ploščo pri oplemenitenih ploščah, pa preverjamo z ugotavljanjem čvrstosti površine ("Surface Soundness") /5/. Razplastna trdnost /8/ Iz vsake vzorčne plošče izžagamo vsaj 8 preskušancev dimenzij 50 mm x 50 mm ter jih sklimatiziramo v standardni klimi 20/65 (temperatura 20 °C / 65 % relativna zračna vlažnost). Nato na preskušance z obeh strani prilepimo testne kladice, ki so lahko kovinske ali lesene, njihova naloga pa je, da omogočijo vpetje preskušanca v napravo za preskušanje mehanskih lastnosti. Sledi priprava preskušancev. Način priprave je odvisen od vrste plošče. Preskušance iz plošč, ki so namenjene za uporabo v suhih pogojih, uravnovesimo v standardni klimi, preskušance iz plošč, ki so namenjene za uporabo revijaLes 57(2005) 5 v vlažnih pogojih oz. zunaj, pa izpostavimo cikličnemu preskusu /9/ oz. kuhanju /22/. Po končani pripravi preskušance obremenimo s prečno natezno obremenitvijo (si. 1) in izmerimo silo, pri kateri pride do loma preskušanca, ter izračunamo razplastno trdnost (ftJ). Čvrstost površine /5/ Preskusiti je treba vsaj lOpreskušancev, ki so dimenzij 50 mm x 50 mm. Na površini preskušancev izdelamo krožen utor z notranjim premerom 35,7 mm in globino (0,3 ± 0,1) mm. Preskušance nato uravnovesimo do konstantne mase v klimi 20/65, potem pa na površino znotraj utora prilepimo jeklen "pečat". Ko se lepilo ohladi oz. utrdi, pečat odtrgamo iz površine in izmerimo silo loma (si. 2) ter izračunamo čvrstost površine (SS). Zahteve Zahteve za razplastno trdnost in čvrstost površine so za posamezne vrste plošč podane v njihovih bazičnih - pro-duktnih standardih /1/, /4/, /6/, /16/, / 17/, /18/, /19/, /20/, /22/. Ker je teh zahtev veliko (zahteve za 3 debelinske razrede za vsako vrsto plošč, posebej za plošče za uporabo v suhih, vlažnih in zunanjih pogojih), ne navajam njihovih vrednosti, pač pa le oznake bazičnih standardov, kjer jih lahko najdemo. 3. VEZANE PLOŠČE IN LVL Kakovost zlepljenosti oz. "Razred zlep-ljenosti" vezanih plošč in furnirnega slojnatega lesa (LVL) ugotavljamo s preskusom strižne trdnosti lepilnih spojev (f) in ocenjevanjem deleža loma po lesu (w - površina, na kateri je prišlo do loma preskušanca po lesu, v primerjavi s celotno površino loma) /3/. ijaLeS 57(2005) 5 Kakovost zlepljenosti vezanih plo{~ /3/ Preskusiti je potrebno vsaj 10 presku-{ancev na vsak par lepilnih spojev iz posamezne vzor~ne plo{~e. Pri plo-{~ah, ki so namenjene za uporabo v vla`nih in zunanjih pogojih, se {tevilo presku{ancev podvoji /3/, /10/. Izdelava presku{ancev za presku{anje furnirnih plo{~ Iz vzor~ne plo{~e iz`agamo presku-{ance {irine (b1) 25 mm. Le-ti imajo na obeh ploskvah utor, ki sega do sredine pre~nega furnirja, ki je med preiz-ku{anima lepilnima spojema. Razdalja med utoroma (l1) zna{a 25 mm. Na sl. 3 je prikazan primer priprave presku-{ancev iz 7-slojne furnirne plo{~e. Izdelava presku{ancev za presku{anje sredi{~nih plo{~ Specifi~na zgradba sredi{~nih plo{~, ki imajo razmeroma debel srednji sloj iz letvic iz masivnega lesa, narekuje nekoliko druga~no pripravo presku{ancev. Le-te iz`agamo iz kosov plo{~, ki smo jih pripravili tako, da smo najprej po debelini zlepili dva kosa sredi{~ne plo{~e (oznaka 6 na sliki 4). Usmerjenost posameznih slojev in globina utorov, ki jih izdelamo na presku{an-cih, je prikazana na sl. 4. [irina presku-{ancev (b1) in razdalja med utoroma (l1) zna{a 25 mm. Priprava presku{ancev pred ugotavljanjem sile loma Na suhih presku{ancih izmerimo njihovo {irino in razdaljo med utoroma (stri`no povr{ino), nato pa jih izpostavimo izbranim pogojem priprave. Poznamo tri razrede zlepljenosti ("Bonding Class") vezanih plo{~ /7/. V kateri razred zlepljenosti sodi plo{~a, je odvisno od stopnje vlage oz. vodood-pornosti lepilnih spojev. raziskave in razvoj Slika 1. Preskus razplastne trdnosti /8/ Slika 2. Preskus ~vrstosti povr{ine /5/ En raziskave in razvoj Preglednica 1. Razredi zlepljenosti vezanih plo{~ /7/ Razred Primeri uporabe Razred 1: suhi pogoji Vla`nost plo{~ lahko samo nekaj tednov na leto prese`e ur pri klimi 20/65. Razred 2: vla`ni pogoji Vla`nost plo{~ lahko samo nekaj tednov na leto prese`e ur pri klimi 20/85 (pokriti zunanji prostori, kratkotrajna izpostavitev vremenskim vplivom, kuhinje, kopalnice). Razred 3: zunanji pogoji Polna izpostavitev vremenskim vplivom oz. teko~i vodi pa tudi vodni pari v vla`nih, vendar prezra~evanih prostorih. Preglednica 2. Zahtevani na~ini priprave presku{ancev za posamezne razrede zlepljenosti /7/ 5.1.1 P r i p r a v a (glede na EN 314-1) 5.1.2 5.1.3* 5.1.4 Razred 1: suhi notranji prostori x Razred 2: pokriti zunanji prostori x x Razred 3: nepokriti zunanji prostori x x x * ^e uporabljamo fenolna lepila, lahko presku{ance pripravimo na na~in 5.1.3, pod pogojem, da ob~asno izvedemo tudi primerjalni test s pripravo 5.1.4 Preglednica 3. Na~ini priprave presku{ancev za ugotavljanje kakovosti zlepljenosti vezanih plo{~ /3/ Oznaka N a ~ i n p r i p r a v e 5.1.1 24 h potopitev v hladno vodo (20 ± 3 ) °C 5.1.2 6 h potopitev v vrelo vodo vsaj 1 h ohlajanje v vodi (20 ± 3) °C 5.1.3 4 h potopitev v vrelo vodo 16 do 20 h su{enje pri (60 ± 3) °C 4 h potopitev v vrelo vodo vsaj 1 h ohlajanje v vodi (20 ± 3) °C 5.1.4 (72 ± 1) h potopitev v vrelo vodo vsaj 1 h ohlajanje v vodi (20 ± 3) °C Za vsak razred zlepljenosti moramo presku{ance, pred izvajanjem stri`nega preskusa, pripraviti na ustrezen na~in (pregl. 2). Na~ini priprave so opisani v pregl. 3. Takoj po kon~ani pripravi {e mokre presku{ance vpnemo v napravo za pre-sku{anje mehanskih lastnosti, jih obremenimo z natezno stri`no obremenitvijo in izmerimo silo loma. Iz izmerjene sile loma (F) in stri`ne povr{ine (l x b) izra~unamo stri`no trdnost (fv v N/mm2). Ko se presku{anci posu{ijo, vizualno ocenimo {e dele` loma po lesu (w v %). Zahteve /7/, /21/ Vsak par lepilnih spojev v vezani plo{~i mora, potem ko je bil izpostavljen postopku umetnega staranja, izpolnjevati obe zahtevi glede minimalne povpre~-ne stri`ne trdnosti in dele`a loma po lesu. Zahteve so prikazane v pregl. 4. Zahteve za LVL se od zahtev za vezane plo{~e razlikujejo le v dele`ih loma po lesu /2/. Slika 3. Priprava presku{ancev iz 7-slojne furnirne plo{~e /3/ Slika 4. Priprava presku{ancev iz sredi{~ne plo{~e /3/ revijaLes 57(2005) 5 raziskave in razvoj 4. MASIVNE LESNE PLO[^E (SOLID WOOD PANELS - SWP) Kakovost zlepljenosti eno- in ve~sloj-nih masivnih lesnih plo{~ presku{amo z ugotavljanjem tla~ne stri`ne trdnosti lepilnih spojev /24/. Izdelava presku{ancev Za preskus kakovosti zlepljenosti ve~-slojnih plo{~ najprej iz plo{~e iz`a-gamo, pod kotom 45°, "pas" (slika 5), na katerem nato naredimo utore do globine lepilnega spoja, ki ga presku{amo, potem pa ta pas raz`agamo v presku-{ance dimenzij: l = 50 mm, h = 40 mm in b = 10 mm (slika 6). Iz enoslojnih plo{~ presku{ance izdelamo na na~in, ki je prikazan na sliki 7. Velikost stri`ne povr{ine zna{a pri teh presku{ancih 25 mm x debelina plo{~e. Dimenzije izmerimo na suhih presku-{ancih, nato pa jih, pred presku{anjem, pripravimo na zahtevan na~in. Na~ini priprave presku{ancev, ki so odvisni od namena uporabe plo{~e, so prikazani v preglednici 5. Takoj po zaklju~ku priprave obremenimo presku{ance s tla~no stri`no obremenitvijo (sl. 8) in izmerimo silo loma ter ocenimo dele` loma po lesu. Zahteve V produktnem standardu /23/ so podane zahteve za kakovost zlepljenosti masivnih lesnih plo{~. Vsak lepilni spoj plo{~e kateregakoli razreda mora izpolnjevati obe zahtevi, ki sta podani v preglednici 6. 5. LEPLJENI LAMELIRANI LES Kakovost zlepljenosti lameliranega lesa presku{amo z: delaminacijskim preskusom lepljenih stikov /14/ in/ali stri`nim preskusom lepljenih stikov / 15/. Preglednica 4. Zahtevana stri`na trdnost in dele` loma po lesu za vezane plo{~e /7/ Povpre~na stri`na trdnost (N/mm2) f V Povpre~ni lom po lesu w (%) 0,2 < f < 0,4 V > 80 0,4 < f < 0,6 V > 60 0,6 < f < 1,0 V > 40 1,0 < f V ni zahtev Slika 5. Pas ve~slojne masivne lesne plo{~e, iz katerega iz`agamo presku{ance /24/ Slika 6. Oblika presku{ancev iz petslojne masivne lesne plo{~e /24/ Slika 7. Oblika presku{ancev iz enoslojne masivne lesne plo{~e /24/ ijaLeS 57(2005) 5 raziskave in razvoj Preglednica 5. Zahtevani na~ini priprave presku{ancev za posamezne razrede zlepljenosti masivnih lesnih plo{~ /24/ P r i p r a v a* 1 2 3 SWP/1: suhi pogoji 24 ur hladna voda (20 oC) - - SWP/2: vla`ni pogoji - 6 h vrenja, min 1 h hlajenja v vodi 20 oC - SWP/3: zunanji pogoji - - 4 h vrenja - (16 do 20) h su{enja 60 oC - 4 h vrenja - 1h hlajenja v vodi 20 oC * Za natan~nej{i opis priprave glej SIST EN 314-1 Preglednica 6. Zahtevane za stri`no trdnost lepilnih spojev in dele` loma po lesu za masivne lesne plo{~e /23/ i 5-stotil stri`ne trdnosti f v, 0,05 (N/mm2) Povpre~ni lom po lesu w (%) Enoslojne plošče 2,5 < f 0,05 > 40 Večslojne plošče 0,8 < f 0,05 > 40 Slika 8. Tla~ni stri`ni preskus za ugotavljanje kakovosti zlepljenost masivnih lesnih plo{~ /24/ Slika 9. Presku{anec, ki ga iz`agamo iz lepljenega nosilca /14/ Delaminacijski preskus /14/ V standardu so opisane tri metode; visokotemperaturni metodi A in B sta namenjeni preskušanju izdelkov, ki so zlepljeni z lepili za konstrukcijsko uporabo tipa I; nizkotemperaturna metoda C pa za preskušanje izdelkov, ki so zlepljeni z lepili tipa II. Iz lepljenega nosilca izžagamo presku-šanec širine 75 mm, in sicer tako, da zajamemo celoten prerez nosilca (slika 9). Na čelih preskušancev nato izmerimo skupno dolžino vseh lepilnih spojev, potem pa preskušance izpostavimo impregnaciji z vodo in sušenju. Pogoji, ki so jim izpostavljeni preskušanci, so opisani v preglednici 7. Zaradi vlažnostnega gradienta se v lepljencu generirajo notranje napetosti oz. posledično prečne natezne napetosti v lepilnih spojih - neustrezni spoji se zato razslojijo. Po zadnjem sušenju izmerimo, na obeh čelih preskušanca, dolžine razslojenih spojev, potem pa izračunamo: • celotno delaminacijo (v %), ki je razmerje med skupno dolžino vseh razslojitev na obeh čelih preskušanca (7 ,, ) in skupno dolžino vseh lepilnih spojev na čelih preskušanca (/ . ) in tot,gluelme • maksimalno delaminacijo (v %), ki je razmerje med dolžino največje razslojitve na presku-šancu (7 ) in dolžino max,delam lepilnega spoja na čelih preskušanca (2-1 . ). gluelme Zahteve Lepljen slojnat les mora izpolnjevati zahteve produktnega standarda /13/, ki so prikazane v preglednici 8. Maksimalna delaminacija je lahko največ 40 %. revijaLes 57(2005) 5 raziskave in razvoj Stri`ni preskus /15/ Iz nosilca iz`agamo testno "letev" {irine in debeline 40-50 mm (slika 10) tako, da vanjo zajamemo celoten prerez nosilca. ^e je v nosilcu manj kot 10 lepilnih spojev, je treba preskusiti vse spoje; ~e je spojev ve~, pa vsaj po 3 spoje iz spodnjega, srednjega in zgornjega dela prereza nosilca. Po uravnove{enju presku{ancev v standardni klimi (20/65) izvedemo stri`ni preskus (sl. 11), izmerimo silo loma in dele` loma po lesu ter izra-~unamo stri`no trdnost. Zahteve za stri`no trdnost in dele` loma po lesu, ki so definirane v produkt-nem standardu /13/, so prikazane v preglednici 9. 6. SKLEP Ustreznost lepila oz. pravilnost izbire in uporabe lepila za izdelavo lesnih plo{~ dolo~enega trajnostnega razreda preverjamo s presku{anjem kakovosti zlepljenosti kon~nih izdelkov - plo{~. Kakovost zlepljenosti plo{~ iz dezinte-griranega lesa presku{amo z ugotavljanjem njihove razplastne trdnosti in ~vrstosti povr{ine. Zlepljenost vezanih plo{~ in LVL preverjamo z nateznim -masivnih lesnih plo{~ pa s tla~nim stri`nim preskusom. Do ocene kakovosti zlepljenosti lepljenega lameli-ranega lesa pridemo na podlagi delami-nacijskega in tla~nega stri`nega preskusa. Trajnost lepilnih spojev oz. njihovo odpornost proti vlagi oz. vodi ugotavljamo z uporabo zgoraj na{tetih metod, po predhodnem umetnem staranju presku{ancev. ijaLeS 57(2005) 5 Preglednica 7. Opis pogojev, ki so jim izpostavljeni presku{anci, na katerih ugotavljamo odpornost lepljenega lameliranega lesa proti delaminaciji /14/ Priprava Parametri Enota O z n a ~ b a BC Impregnacija Absolutni tlak (vakuum) kPa 15-30 (voda 15±5 oC) Trajanje min 5 Absolutni tlak kPa 600-700 Trajanje h 1 [t. impreg. ciklov 2 15-30 15-30 30 30 600-700 600-700 2 2 1 2 Su{enje Temperatura °C 60-70 65-75 25-30 Vla`nost zraka % < 15 8-10 25-35 Hitrost zraka m/s 2-3 2-3 2-3 Trajanje h 21-22 10-15* 90 * Su{imo, dokler presku{anci ne dose`ejo 100 % - 110 % za~etne mase. Preglednica 8. Najve~ja dovoljena delaminacija lepljenega slojnatega lesa /13/ Metoda Uporabna za tip lepila Najve~ji procent celotne delaminacije po ciklu {t. 12 3 Tip I 5 10 Tip I 4 8 C Tip II 10 Maksimalna delaminacija je lahko najve~ 40 %. A B raziskave in razvoj Preglednica 9. Zahteve za stri`no trdnost lepilnih spojev in dele` loma po lesu za lepljen slojnat les /13/ P o v p r e ~ j e Posamezne vrednosti Stri`na trdnost f (N/mm2 f >11 4 < f< 6 6 f > 10 Najmanj{i dele` loma po lesu (%) 90 72 45 100 74 20 Najmanj{e dele`e loma po lesu pri stri`nih trdnostih, ki so v obmo~ju med navedenima mejama, dobimo z linearno interpolacijo. Slika 11. Tla~ni stri`ni preskus lepilnih spojev lepljenega lameliranega lesa /15/ popravek V članku Vpliv različne mehanske priprave lepilne površine na kvaliteto lepilnega spoja avtorjev Matevža SELJAKA in Milana ŠERNEKA, ki je bli objavljen v zadnji številki (4/2005) je na strani 107 pred točko 2.2. pomotoma izpadla formula 1, ki jo sedaj objavljamo: fc) = zxarctg— a Prav tako se moramo opravičiti prof. dr. Mirku Tratniku in Borutu Kričeju, ki smo jima na strani 95 pomotoma pripisali Jesenkovo priznanje. Prejela sta priznanje Biotehniške fakultete za leto 2005 Prizadetim se za napaki opravičujemo! literatura 1. OSIST prEN 622-5:2004 - - Fibreboards - Specifications - Part 5: Requirements for dry process boards (MDF) 2. prEN 14297:2004 Laminated Veneer Lumber (LVL) - Definitions, classification and specifications 3. prEN 314.2004 Plywood - Bonding quality - Part 1: Test methods 4. SIST EN 300:1998 - Plo{~e z usmerjenim iverjem (OSB) - Definicije, razvrstitev in specifikacije 5. SIST EN 311:2004 - Lesne plo{~e - ^vrstost povr{ine - Preskusna metoda 6. SIST EN 312:2004 - Iverne plo{~e - Specifikacije 7. SIST EN 314-2:1996 - Vezan les - Kakovost zlepljenih spojev - 2. del: Zahteve 8. SIST EN 319:1996 - Iverne in vlaknene plo{~e -Dolo~anje razplastne trdnosti pravokotno na povr{ino plo{~e 9. SIST EN 321:2004 - Lesne plo{~e - Ugotavljanje odpornosti proti vlagi pri cikli~nih pogojih 10. SIST EN 326-1:1996 - Vzor~enje, izrez in pregled lesnih plo{~ - Vzor~enje, izrez in izra`anje rezultatov presku{anja 11. SIST EN 326-2:2004 - Lesne plo{~e - Vzor~enje, raz`agovanje in kontrola - 2. del: Kontrola kakovosti v tovarni 12. SIST EN 326-3:2004 - Lesne plo{~e - Vzor~enje, raz`agovanje in kontrola - 3.del: Kontrola posamezne partije plo{~ 13. SIST EN 386:2002 - Lepljeni lamelirani les - Zahteve za uporabo in minimalne zahteve za proizvodnjo 14. SIST EN 391:2002 - Lepljeni lamelirani les -Delaminacijski preskus lepljenih stikov 15. SIST EN 392:1996 - Lepljen lameliran les - Stri`ni preskus lepljenih stikov 16. SIST EN 622-2:2004 - Vlaknene plo{~e - Specifikacije - 2. del: Zahteve za trde plo{~e 1 7 . SIST EN 622-3:2004 - Vlaknene plo{~e - Specifikacije - 3. del: Zahteve za srednje plo{~e 18. SIST EN 622-4:1998 - Vlaknene plo{~e - Specifikacije - 4. del: Zahteve za mehke plo{~e 19. SIST EN 634-1:1998 - S cementom vezane iverne plo{~e - Specifikacije - 1. del: Splo{ne zahteve 20. SIST EN 634-2:1998 - S cementom vezane iverne plo{~e - Specifikacije - 2. del: Zahteve za iverne plo{~e, vezane z OPC, za uporabo v suhih, vla`nih in zunanjih razmerah 21. SIST EN 636:2004 - Vezane plo{~e - Specifikacije 22. SIST EN 1087-1:1996 - Iverne plo{~e - Dolo~anje odpornosti proti vlagi - Preskus z vrenjem 23. SIST EN 13353:2004 - Masivne lesne plo{~e (SWP) - Zahteve 24. SIST-TS CEN/TS 13354:2004 - Masivne lesne plo{~e - Kakovost zlepljenosti - Preskusna metoda revijaLes 57(2005) 5 znanje za prakso Vijačnik H5036 avtor Ale{ LIKAR Pred dobrimi tridesetimi leti sem vodil monta‘o opreme v stavbi Iskre -sedaj TR3. Ve~ino problemov, ki so nas takrat spremljali, sem ‘e pozabil, ‘ivo v spominu pa mi je ostala te‘ava pri privijanju za{~itnih letev na stene. Kvaliteten beton, veliki medeninasti vijaki, trda vrsta plasti~nih vlo‘kov in problem je bil naenkrat pred nami: s patentnim ro~nim vija~em “ni {lo”... Vijaki so zahtevali mo~nej{o silo pri uvijanju, kot jo je bilo orodje sposobno s pritiskom dati od sebe. Poskus privijanja z elektri~nim orodjem je propadel zaradi – premo~nega momenta. In vijaki so pokali. Roki monta‘e so bili neusmiljeni, penali {e bolj in vse je kazalo, da bo monta‘a na videz enostavne opreme zagrenila ‘ivljenje vsem, ki smo bili tam. Fantje so sicer prizadevno posku{ali narediti nemogo~e, vijak za vijakom so privijali ro~no z navadnimi vija~i in tako za vsak vijak porabili nekajkrat ve~ ~asa, kakor bi lahko. Takrat mi je pri{la na misel ideja, kako re{iti te‘avo: v vrtalo s prestavo (se {e spominjate tistih kljukastih orodij?) smo vpeli nastavek patentnega vija~a in stvari so postale kar naenkrat enostavne. Problem je bil re{en, roki ujeti, fantje zadovoljni. Danes se seveda ob opisih takih problemov le nasmehnemo, zgodovina, kaj bi z njo! Ko sem pred nekaj dnevi dobil v roke nov izdelek Hidrie-Perles (Iskra-ERO) VIJA^NIK H5036, si nisem mogel kaj, da se ne bi ‘ivo spomnil tistega dogodka. Iskra E KO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLeS 57(2005) 5 znanje za prakso Pa poglejmo, za kak{no orodje gre Prva stvar, ki jo moramo opaziti, je profesionalna izvedba vsega, kar dobimo v li~nem kov~ku. Vija~nik je v svojih najbolj vitalnih delih kovinski, kar zagotavlja dolgo ‘ivljenjsko dobo. Tudi te‘a, ki je posledica masivne izdelave, vam takoj pove, da ne gre za izdelek “za enkratno uporabo”. Pregiben ro~aj ima 4 stopnje, nastavimo si ga na najprimernej{i kot za razli~na privijanja (slika 2, 3). Stikalo na ro~aju je na najbolj{em mo‘nem mestu, nikoli ga ne bo treba iskati, pa naj si izberemo kakr{en koli na~in dr‘anja med delom. Obro~ z nastavljivim momentom ima 12 stopenj, pri obra~anju se trdo zasko~i v vsaki stopnji in ni skrbi za nenadzorovane spremembe med delom. Vendar je pred njim {e en obro~, z vsega dvema stopnjama 0 in 1. No to je stikalo za vklop lu~i, ki so vgrajene na prednjem delu ohi{ja. Izredno koristen dodatek, lahko trdim, da je dodatna osvetlitev privijanja skoraj vedno zelo koristna! V~asih pa nepo-gre{ljiva. Saj poznate probleme pri “iskanju” glave vijaka v kak{nem kotu omare, ne? Vija~ne nastavke lahko vstavimo v vreteno direktno ali pa skupaj z dr‘alom. Pri tej opremi je kov~ek vija~nika {e posebej razko{en. Kar 6 razli~nih vrst je prilo‘enih, od ravnih, PZ, PH, {estrobih, pa vse do “Torx”-ov in manj znanih kvadratnih “S” nastavkov. 32 - delna garnitura, ki zanesljivo pokrije vse ‘elje uporabnika. Poleg njih je v kov~ku {e set petih svedrov, seveda, spiralnih svedrov s {estoglato osnovo! Saj ne da bi pri~akovali, kako bomo na veliko vrtali s tem orodjem, ampak takole, za hiter izhod v sili, so pa ve~ kakor dobrodo{li. 1,5, 2,5, 3,4 in 4,8 mm spiralni svedri nam bodo zanesljivo prihranili marsikatero minuto dodatnega dela (slika 4). Posebna zgodba so akumulatorji. Poleg tistega v vija~niku je prilo‘en {e eden, zavidljivih karakteristik – 3,6V pri kar 1,2 AH. To zagotavlja dolgo dobo privijanja in odvijanja, ki je revijaLes 57(2005) 5 GZS - Zdru`enje lesarstva PRENOVA PODATKOV V E-KATALOGU GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA Na spletni strani http://www.gzs.si/ katalogi/ je med drugimi katalogi tudi spletni katalog Zdru`enja lesarstva, kjer so podatki o va{em podjetju. Vabimo vas, da si obstoje~e podatke ogledate in vnesete morebitne popravke, in sicer najkasneje do 10. junija 2005! E-katalog GZS-Zdru`enje lesarstva se je `e pred ~asom lotilo projekta E-kataloga z imenom E-Katalog Zdru`enja lesarstva, ki si ga lahko ogledate na spletni strani http://www.gzs.si/katalogi/. Vpis podatkov o podjetju v spletni katalog kot tudi na zgo{~enko sta za ~lane zdru-`enja lesarstva brezpla~na. Katalog Podatke iz spletnega kataloga uporabljamo tako za zgo{~enke kot tudi za tiskanje publikacij (katalogi, zlo`enke, promocijski letaki ...). Popravki podatkov v spletnem katalogu Verjetno ste tudi sami opazili, da je va{e podjetje do`ivelo dolo~ene spremembe (direktorja, telefonskih {tevilk, naslova ...). Tovrstno dogajanje v podjetjih, ki smo jih zajeli v spletni katalog, pa je {e posebej `ivahno. Zato smo spletni katalog oblikovali tako, da ga lahko ~lani sami popravljate, in sicer na spletni strani www.gzs.si/lesarstvo: Vpis pro{nje za geslo za e-anketo ^e se `elite vpisati v katalog ali popraviti trenutne podatke o va{em podjetju, vas prosimo, da vpi{ete svoje kontaktne podatke. Geslo za e-anketo (anketo na spletu) vam bomo poslali po elektronski po{ti. Podatke o izpolnjevalcih ankete bomo uporabljali izklju~no za preverjanje resni~nosti podatkov v anketi za kataloge Gospodarske zbornice Slovenije in jih bomo obravnavali kot zaupne in tajne. iz vsebine Vir: http://www.gzs.si/katalogi/ e _ a n k e t a _ p r o s n ja _ z a _ g e s lo _ k a t a lo g .a s p ? k a t = 0 1 3 In kdaj bodo va{i popravki vidni? @elimo, da je katalog zanesljiv, zato je preverjanje nujno. Preverjanje je zahtev-nej{i postopek in terja nekaj ~asa, popravkov pa bo v naslednjih dneh ogromno. Svojih poslanih sprememb ne boste videli na spletu `e naslednji dan. Vabljeni tudi tisti ~lani GZS-Zdru`enja lesarstva, ki doslej niste bili v E-katalogu! Vabimo tudi vse druge ~lane GZS-Zdru`enja lesarstva, ki doslej {e niso bili v katalogu, da vnesejo svoje podatke v bazo E-katalog GZS-Zdru`enja lesarstva. SPREMLJAVA STRATEGIJE LESARSKE PANOGE V LETU 2004 Tudi letos je bila, podobno kot vsa leta doslej od 2001, narejena analiza spremljanja poslovanja lesne panoge, obeh skupin in vseh 10 podskupin. Cilj analize je bil ve~plasten: a) ugotoviti stopnjo konkuren~nosti, b) izpostaviti klju~ne dejavnike le-te, c) glede na postavljene in revidirane strate{ke cilje ugotoviti stopnjo konvergence in zapiranja produktivne vrzeli z EU in d) na osnovi ugotovljenih konvergen~nih odklonov izoblikovati "konverzijske" ukrepe za doseganje ciljev. Analiza je imela letos {e dodatno te`o, saj je (bo) rabila kot dodatni argument (elaborat) za razgovor z ve~ resornimi ministrstvi glede t.i. "razvojne pomo~i" panogi za hitrej{e dohitevanje najbolj razvitih dr`av EU v lesni in pohi{tveni dejavnosti. Analiza bo torej na nek na- Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 4/2005 ISSN 1581-7717 maj 2005 Iz vsebine: PRENOVA PODATKOV V E-KATALOGU GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA SPREMLJAVA STRATEGIJE LESARSKE PANOGE V LETU 2004 Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 57(2005) 5 GZS - Zdru`enje lesarstva čin nadaljevanje in poglobljena slika lanskoletne študije o panogi in njenih problemih ter rešitvah v luči izvajanja Strategije razvoja Slovenije. Analiza konkurenčnosti in vseh dejavnikov, ki vplivajo na le-to, je bila narejena z elementarnimi podatki na ravni panožnih podjetij, vendar mikro vidika nismo posebej analizirali, niti komentirali, čeprav so bili dani vsi pogoji tudi za tovrstno analizo vpliva posameznih podjetij na celotno dogajanje panoge ali podskupine. Stanje v zadnjem letu (2004) je bilo analizirano z vzorčnimi podatki izbrane ciljne skupine podjetij, s čimer smo zagotovili ažurnost analize še pred izidom uradnih podatkov AJPES-a. Zaposlitev, realizacija, dodana vrednost • Tudi v letu 2004 je viden za panogo LES padec ZAPOSLITVE, in sicer za 3,5 % glede na predhodno leto. Skupna zaposlitev panoge bo tako po oceni dosegla raven 94,8 % iz leta 1999, kar je še vedno za slabih 10 indeksnih točk nad planskim ciljem iz strategije. Povprečna letna stopnja rasti zaposlitve obdobja pa je -1,2 %. • Skupina SKD=20 bo v letu 2004 dosegla raven 86,9 % leta 1999, kar pomeni povprečen letni padec zaposlitve po 3,0 % (v zadnjem letu pa padec 3,3 %). Skupina SKD=361 bo v letu 2004 dosegla raven 103,1 % iz leta 1999, padec zaposlitve v zadnjem letu pa je bil 3,7 %. Največja podskupina (SKD=203: stavbno pohištvo) bo v letu 2004 dosegla raven 75,5 %, kar je padec po povprečni letni stopnji 6,8 %; padec v zadnjem letu je bil 1,1 %. • REALIZACIJA panoge bo v letu 2004 narasla za 2,8 % glede na predhodno in bo glede na leto 1999 dosegla raven 111,1 %, kar pomeni rast agregata po letni stopnji 1,6 %. V zadnjem letu bo primar popravil realizacijo za 0,9 % na raven 97,9 % iz leta 1999 (letna rast= -1,0 %). Najbolj, za kar 4,1 %, je realizacijo v zadnjem letu dvignil pohi{tveni sektor, na 126,2 % ravni leta 1999 (rast obdobja = +3,9 %). Kot pri zaposlitvi, je tudi pri realizaciji najve~je kr~enje vidno v skupini 203, kjer je realizacija na ravni 86,5 iz leta 1999, vendar ob 1,1 % rasti zadnjega leta. DODANA VREDNOST, kot eden od pomembnih agregatov, je za panogo v zadnjem letu porasla za 4,2 %, in sicer na raven 118,8 % iz leta 1999. Letna rast agregata panoge je tako +3,2 %. Visoko rast je imela skupina 20, kjer je bil porast v zadnjem letu kar 13,9 % na raven 120,1 % iz leta 1999. Rahel padec BDV v zadnjem letu (za 1,5 %) pri skupini 361 pomeni neznatno poslab{anje kazalca, ki pa je z ravnijo 121,1 % glede na leto 1999 {e vedno izredno visok, prav tako pa tudi letna rast skupine 361 (+3,6 %). Uspešnost in produktivnost • Kazalec rentabilnosti prodaje ROS kaže na delež neto izida v okviru celotne realizacije. Za panogo LES se je kazalec "popravil" v zadnjem letu od -1,7 na -0,3, kar je lep dosežek. Pri skupini SKD=20 vidimo nekoliko šibkejši popravek zadnjega leta, od -1,8 na -0,7. Praktično na pozitivni ničli je kazalec ROS pri skupini SKD=361 (-0,01). V zadnjem letu je skupina izboljšala kazalec od -1,6. Največji popravek je uspel podskupini SKD=203, od -2,7 na -0,8. • Kazalec R/Z kaže elementarno produktivnost. Vidimo lahko, da se je le-ta za panogo LES popravila od 46.582 EUR na 48.459 EUR. Rast produktivnosti od leta 1999 je bila tako +2,4 % letno. Dvig produktivnosti od 48.605 EUR na 50.972 EUR je bil viden tudi v skupini 20 (letna rast +2,0 %). Skupina 361 je beležila od leta 1999 najvišjo letno rast (+3,1 %) ijaLeS 57(2005) 5 GZS - Zdru`enje lesarstva in je v zadnjem letu povečala produktivnost za okoli 2 tisoč EUR, na 46.812 EUR. Razveseljivo je, da je najbolj kritična podskupina (203) povečala kazalec od 46.639 na 53.787 EUR, ali letno po stopnji +4,2 %. • Ključni kazalec za analizo konkurenčnosti je BDV/Z. Gibanje opazovanih skupin je vidno na grafikonu 17. Za panogo odčitamo v zadnjem letu porast kazalca od 15.103 EUR na 16.036 EUR, ali v obdobju po letni stopnji rasti +4,1 %. V obdobju je višjo letno stopnjo kot panoga beležila skupina 20 (+4,6 %), ki je v zadnjem letu povečala vrednost kazalca od 15.314 EUR na 16.556 EUR. Skupina 361 je nekoliko manj kot panoga povečala BDV/Z, in sicer od 14.920 EUR na 15.695 EUR, kar pomeni od leta 1999 rast po letni stopnji +3,7 %. • Vsi predstavljeni kazalci (ROS, R/Z in BDV/Z) odsevajo skupaj stopnjo konkurenčnosti. Glede na ravni in tudi dinamike lahko trdimo, da se je stopnja konkurenčnosti tako panoge kot tudi skupin v zadnjem letu opazno izboljšala] Opremljenost dela in stroški dela • Kapitalna opremljenost dela, merjena s kazalcem OS/Z, izkazuje za panogo v zadnjem letu padec od 25.070 na 22.924 EUR. Ob dejstvu, da se je v tem času zmanjšala zaposlitev, je takšno drastično krčenje OS očitno posledica večjih prestrukturiranj (dezinvesticij) v panogi. Kljub padcu v zadnjem letu pa je rast kazalca v obdobju pozitivna (+0,7 %). ijaLeS 57(2005) 5 • Kazalec OS/Z je drastično padel v zadnjem letu v skupini 20, od 29.376 EUR na 25.912 EUR, medtem ko je bil padec v skupini 361 manjši: od 21.335 na 20.965 EUR. Se bolj kot v skupini 20 je kazalec v zadnjem letu padel v podskupini 203, za kar 6 tisoč EUR! • Zelo pomemben kazalec, ki kaže na akumulativno sposobnost, je L/ BDV, ali razmerje med stroški dela in bruto dodano vrednostjo. Če je poraba BDV s strani stroškov dela previsoka (preko 80 %), potem je ogrožena investicijska aktivnost. Na grafikonu 23 lahko vidimo, da ima panoga visoko vrednost kazalca, v zadnjem letu kar 83,2 %. V zadnjem letu je kazalec tudi porasel od 82,9 na 83,2 %. Čeprav ima tudi skupina 20 visoko vrednost kazalca (80,7 %), je v zadnjem letu viden padec le-tega za 1,5 odstotno točko. Kritično vrednost ima kazalec pri skupini 361 (84,9 %). V zadnjem letu je kazalec zrasel za 1,5 odstotne točke. • S kazalcem L/BDV je povezan tudi kazalec L/h, ki kaže višino urne mezde zaposlenih. Iz grafikona kakor tudi iz tabele v prilogi lahko vidimo, da se je urna mezda v panogi v zadnjem letu povišala od 6,135 EUR na 6,541 EUR. Rast urne mezde v obdobju je bila skoraj "linearna", po stopnji 4,3 %. Podobno kot pri panogi se je urna mezda višala tudi pri skupini 20 in skupini 361, in sicer inkrementalno za okoli 0,4 EUR v zadnjem letu, z letnimi stopnjami rasti za 20 (+4,2 %) in 361 (+4,4 %). • Primerjava dinamike R/Z ali BDV/Z z dinamiko L/h kaže hitrejšo rast slednje, kar ni skladno z dvigom produktivnosti! Surovine, zaloge, zadolženost, izvoz • Kazalec Mat/R kaže za panogo padec v zadnjem letu od 48,3 % na 46,2 %, kar kaže na višjo stopnjo ekonomiziranja s surovinami, materialom in storitvami. Dinamika obdobja je negativna (-1,1 %), kar je skladno z gibanjem zadnjega leta. Se bolj kot v panogi se je delež inputov zmanjšal v skupini 20 (od 48,5 % na 44,7 %). Tudi v skupini 361 beležimo v zadnjem letu padec inputov v realizaciji (od 48,1 % na 47,3 %). • Zaloge gotovih proizvodov (Zal/ R) so se v panogi v zadnjem letu povečale od 5,5 % na 6,1 % (rast obdobja +5,8 %). Skupina 20 je le neznatno povečala zaloge (od 5,9 % na 6,0 %), vendar je rast v obdobju visoka (+4,5 %). Za kar 1 odstotno točko so se povečale zaloge v skupini 361 (rast v obdobju je kar +7,4 %). Naraščanje zalog kaže verjetno na probleme s plasmajem oziroma na neoptimalni produktni portfelj. • Dolžniško financiranje investicij se kaže preko kazalca Dlg/R (dolgoročne finančne obveznosti) v okviru realizacije. Za panogo vidimo, da se je ta vrsta financiranja v zadnjem letu znižala za 1 odstotno točko (od 12,7 % na 11,7 %), vendar je rast obdobja pozitivna (+1,8 %). Drastično se je finančno zadolževanje znižalo v skupini 20, za skoraj 3 odstotne točke (od 13,1 % na 10,3 %). Edino v skupini 361 se je zadolževanje povečalo, od 12,4 % na 12,8 % (rast v obdobju je +2,2 %). • Neposredni izvoz panoge (X/R) se je v zadnjem letu povečal od 53,1 % na 57,8 % (rast obdobja je +2,1 ■ED GZS - Zdru`enje lesarstva %). Za kar 8 odstotnih točk se je povečal neposredni izvoz skupine 20 (od 51,5 % na 59,6 % (rast obdobja je +1,8 %). Za nekoliko manj kot pri 20 se je povečal izvoz v zadnjem letu v skupini 361, in sicer od 54,6 % na 56,5 %, vendar pa je rast obdobja visoka (+2,5 %). Podrobnejša analiza izvoznih tokov in doseženih cen na ključnih trgih kaže, da slovenski izvozniki poslujejo v segmentih višjih srednjih cen, vendar se ključni trgi počasi zapirajo (npr. Nemčija). Konkurenčnost slovenske lesarske panoge • Konkurenčnost slovenske panoge se je v zadnjem letu nekoliko povečala. Dvignili so se kazalci ROS, BDV/Z in DI/Z, ki skupaj (v paketu) podajajo konkurenčnost. Podobno kot za panogo lahko trdimo tudi za obe skupini (20 in 361) in tudi za podskupino 203. • Na dvig konkurenčnosti deloma že vplivajo kazalci na strani kapitalne opremljenosti (OS/Z), ki so sicer v zadnjem letu padli, vendar pa je treba vpliv tega kazalca obravnavati z zamikom vsaj enega leta. Pozitivni učinki dezinvestiranja v 2004 se bodo tako pokazali v 2005 kot dvig investiranja. Da bo tako, lahko sklepamo po padcu kazalca Dig/ R, saj imajo podjetja zaradi dezinvestiranja več lastnih sredstev. • Pozitivno vpliva na dvig konkurenčnosti padec kazalca Mat/R, torej učinek ekonomiziranja z inputi. Že v lanskem letu je bilo na velik pomen tega kazalca opozorjeno in očitno so vodstva podjetij napotek vzela resno, kar je rezultiralo v opaznem nižanju ■ED stroškov teh inputov. • Na dvig konkurenčnosti - predvsem v zadnjem letu - je vplivalo tudi visoko povečanje direktnega izvoza (X/R). Izločanje nekoristnih posrednikov, ki od celotne proizvodnje panoge izvozijo kar okoli 20 % celotne proizvodnje, je ugodno vplivalo na dvig BDV preko zmanjšanja posredniških provizij. • Poleg naštetih dejavnikov, ki so pozitivno vplivali na dvig konkurenčnosti imamo opravka tudi z dvema, ki delujeta v nasprotno smer: L/BDV in Zal/R. Visoki stroški dela v okviru BDV (bistveno višji kot v EU15) krnijo akumulativno sposobnost in investiranje. Teh stroškov ni možno enostavno zmanjšati, možna je le redukcija z odpuščanjem. • Drugi dejavnik, ki zaviralno vpliva na konkurenčnost, je povečanje zalog gotovih proizvodov (Zal/R). Kljub dinamičnemu izvozu ostaja tako vse večji del proizvodnje na zalogah, ki nase vežejo tudi del obratnih sredstev podjetij. • Zaposlitev (Z) je v zadnjem letu v skupini 20 (primär) padla za 3,3 % in je dosegla raven 87 % leta 1999, kar je glede na postavljene cilje iz strategije preveč za okoli 2 indeksni točki. V zadnjem letu je masa BDV narasla za 13,9 % in je dosegla 120 % raven leta 1999. • Kazalec ROS se je v skupini v zadnjem letu izboljšal od -1,8 na -0,7, prav tako pa se je izboljšal neto izid po zaposlenem (DI/Z) od -893 na -373 EUR, kar je najmanj od leta 2001. Ključni kazalec produktivnosti (BDV/Z) se je v zadnjem letu povečal za 8,1 %, od 15.314 na 16.556 EUR. • Pri pojasnjevalnih faktorjih konkurenčnosti vidimo, da se je v zadnjem letu kapitalna opremljenost dela (OS/Z) zmanjšala od 29.376 na 25.912 EUR, kar kaže na dezinvestiranje v skupini. Kazalec L/BDV se je znižal za 1,5 odstotne točke na 80,7 % kazalec L/h pa se je v zadnjem letu povečal za 6,2 %. • Stroški inputov (Mat/R) so se v zadnjem letu zmanjšali za 7,8 %, zaloge (Zal/R) pa so ostale praktično nespremenjene, saj so porasle le za 0,1 odstotne točke. V zadnjem letu se je zmanjšalo dolžniško financiranje (Dlg/R) za 2,7 odstotne točke, zelo drastično pa se je povečal neposredni izvoz (X/R) od 51,5 % na 59,6 %. • Konkurenčnost obdobja (1999-2004) narašča. Posebej dinamičen je kazalec BDV/Z. V obdobju vsi kazalci razen Zal/R prispevajo k dvigu konkurenčnosti. Najmočnejši vpliv imata X/R in Mat/ R, nekoliko manj pa OS/Z. • Skupina 20 izkazuje višjo dinamiko konkurenčnosti kot panoga, vendar lahko sodimo, da so še opazne rezerve. Podatki za kazalec OS/Z za zadnja 3 leta kažejo na dezinvesti-ranje, vendar pa učinkov novih investicij še ni zaznati. Prav tako je izredno visok kazalec LIBDV, narašča pa tudi kazalec Zal/R (nekurantnost?). • Skupina 361 (pohištvo) izkazuje v zadnjem letu 3,3 % padec zaposlitve (Z) ter 4,1 % porast realizacije (R). Kazalec ROS se je v zadnjem letu izboljšal od -1,6 na -0,0, prav tako pa se je izboljšal neto izid (DI/Z) od -712 na -3 EUR po zaposlenem. Ključna rezultativna kategorija (BDV/Z) je v zadnjem letu porasla za 5,2 % (od 14.920 na 15.695 EUR). • Na strani dejavnikov je OS/Z v ijaLeS 57(2005) 5 GZS - Zdru`enje lesarstva zadnjem letu padel (za 1,7 %), medtem ko se je povečala obremenitev BDV s plačno maso (L/BDV) za 1,4 odstotne točke na 85 %. V zadnjem letu je značilen padec stroškov inputov (surovina, material, storitev) za 0,8 odstotne točke na 47,3 %. • V zadnjem letu 361 beleži povečanje zalog (Zal/R) za 1,0 odstotne točke. Dolgoročno dolžniško financiranje (Dig/ R) se je v skupini v zadnjem letu neznatno povečalo, za 0,4 odstotne točke; neposredni izvoz (X/R) se je povečal za 1,8 odstotne točke (na 56,5 %) • Konkurenčnost obdobja (od 1999 do 2004) se je povečala (kazalec BDV/Z). Dejavnika, ki dvigujeta konkurenčnost sta X/R in Dlg/R, medtem ko vsi drugi dejavniki delujejo v nasprotni smeri. • Posebej zaskrbljuje visoka raven kazalca L/BDV (85 %) in obenem naraščanje kazalca (rast je +0,8 %). V obdobju so visoke tudi zaloge (Zal/R) kot raven, posebej pa zaskrbljuje dinamika zalog (+7,4 %). • Gibanje klju~nih kategorij konkuren~nosti skupine 361 v zadnjih letih (in ne samo v zadnjem letu) ka`ejo na velike rezerve za dvig konkuren~nosti. Sodimo, da dezinvestiranje ne vpliva v zadostni meri na dvig konkuren~nosti. Visok kazalec L/BDV ka`e na delovno intenziven zna~aj skupine in na dejstvo, da je le-ta v obdobju dosegala rast ekstenzivno (z zaposlovanjem). Vir: mag. Miran Zager: Spremljanje izvajanja strategije slovenske lesne panoge v letu 2004 s predlogom ukrepne sheme (preliminarni rezultati) Spremljanje strategije lesarske panoge v letu 2004 je bilo narejeno tudi po podskupinah 2010 do 2050 in 3611 do 3615. Rezultate po podskupinah, kot tudi celotno analizo, objavljamo na zaprtih straneh L-portala, www.gzs.si/lesarstvo, ki je namenjena samo članom GZS-Združenja lesarstva (dostop do teh strani je omogočen s šifro dostopa, ki si jo lahko pridobite na GZS-Združenju lesarstva, in sicer prek elektronske pošte na lesarstvo @gzs.si). D Z = {tevilo zaposlenih (AOP92) R = ~ista realizacija (AOP50) BDV = bruto dodana vrednost (AOP50 + AOP57 + AOP58 – AOP60 – AOP69) AKU = akumulacija je se{tevek amortizacije in ~istega dobi~ka (AOP68 + AOP90) L = stro{ek dela (AOP64) OS = osnovna sredstva (AOP3) X = ~ista realizacija na tujih trgih (AOP52) CD = ~isti dobi~ek (AOP90) CI = ~ista izguba (AOP91) ROS = rentabilnost prodaj kot razmerje med ~istim dobi~kom oz. izgubo in ~isto realizacijo ( = (AOP90-AOP91) / AOP50 * 100); kazalec je podan na 100 enot realizacije Neto dobi~ek = razlika med ~istim dobi~kom in ~isto izgubo (AOP90 – AOP91) uporaba kazalca je smiselna le na ravni agregatov, saj na ravni gospodarske dru`be praviloma nimamo obeh CD in CI R/Z = realizacija na zaposlenega BDV/Z = bruto dodana vrednost na zaposlenega OS/Z = osnovna sredstva na zaposlenega AM = amortizacija (AOP68) AM/L = amortizacija na 100 enot stroškov dela L/BDV = stro{ki dela na 100 enot bruto dodane vrednosti Mat = stro{ki materiala (AOP62) Mat/R = stro{ki materiala na 10 0 enot realizacije Sto = stro{ki storitev (AOP63) Sto/R = stro{ki storitev na 10 0 enot realizacije Zal = zaloge gotovih proizvodov (AOP12) Zal/R = zaloge gotovih proizvodov na 100 enot realizacije Dlg = dolgoro~ni dolg (AOP31) Dlg/R = dolgoro~ni dolg na 100 enot realizacije X/R = dele` izvoza v celotni realizaciji X/Z = izvoz na zaposlenega AKU/Z =akumulacija na zaposlenega AKU/R =akumulacija na 100 enot realizacije Opomba: AOP je oznaka za postavko iz bilance stanje oz. iz izkaza uspeha. Uporabljeni so bili uradni podatki Agencije za pla~ilni promet za leta od 1999 do 2003. Zaradi spremembe metodologije v letu 2002 je bila uporabljena konverzijska shema za pretvorbo “novih” AOP na “stare” AOP-je. Zaradi konsistentnosti so vse kategorije izra~unane na podlagi “starih” AOP-jev. TEČAJ SIT/EUR 1999 = 194,606 2000 = 216,130 2001 = 221,410 2002 = 225,875 • 233350 • 238,980 Vse vrednosti so v izra~unu podane v Evrih (EUR). Za prera~un podatkov iz SIT v EUR so bili uporabljeni srednji te~aji Banke Slovenije. Te~aji so podani v levi tabeli. Podatki iz ZT baze SURS so podani v EUR, vendar je uporabljen teko~i te~aj SIT / EUR in {e prej teko~i te~aj za prera~un iz valute transakcije v SIT (npr. iz $ v SIT in potem iz SIT v EUR). ijaLeS 57(2005) 5 znanje za prakso vsekakor dalj{a od ~asa polnjenja. Ta je v polnilcu, ki je prilo‘en, kratek – pribli‘no eno uro pri praznem akumulatorju. Zanimiva je tudi lastnost vretena, ki je v izklopljenem stanju blokirano in vija~nik lahko uporabljamo kot obi~ajni ro~ni izvija~. In kako se vse na{teto obnese v praksi? Lahko re~em, da v skladu z mojimi pri~akovanji, v nekaj elementih {e bolj. Ko sem privijal najve~ji {e dopustni vijak – 5 mm – me je presenetila mo~ momenta privijanja. Kar krepko je treba prijeti ro~aj, da ne zdrsi v roki. Tudi pri uporabi za privijanje {estrobih (imbus) vijakov je bil ob~utek mo~i zagotovilo za kvalitetno in hitro delo (slika 5). Kot poskusne sem izvrtal {e nekaj izvrtin s prilo‘enimi svedri, nekaj v les, nekaj v plo~evino. Kljub po~asnemu vrtenju je vrtanje normalno in dovolj kvalitetno. Ni pa mi treba posebej poudarjati, da tudi brez te‘av. Velik vrtilni moment je pri tem delu dobrodo{el (slika 6). Torej: z vija~nikom H5036 bo marsikatera zadrega in problem re{ljiv, zato sem prepri~an, da sodi v vsako resnej{o delavnico, v podjetju ali pa tudi doma. ugodno Ob dvajsetletnici Lesarske zalo`be nudimo ugoden popust za strokovno knjigo: PROIZVAJALEC POHI[TVA IN ZADOVOLJEN KUPEC avtorja mag. Emila Verka Nova cena: 4 000 SIT Na 210 straneh boste izvedeli, kako: • izboljšati trženje, • uvrstiti izdelek v višji cenovni razred, • poiskati novi trg, • poiskati in promovirati novi izdelek, • znižati stroške in povečati produktivnost ... Vsebina knjige je umeščena v lesarstvo, tudi primeri so vzeti iz te panoge, vendar načela uspešne organizacije, proizvodnje in prodaje veljajo tudi za izdelke drugih panog. Avtor Emil Verk (magister ekonomije) se je z obravnavano tematiko ukvarjal petindvajset let kot raziskovalec trženja, komercialist v zunanji trgovini, vodja izvoza, predstavnik v tujini, direktor in konzultant za tujega proizvajalca. To delo obravnava sodobna znanja, ki jih avtor doživeto popestri s svojimi bogatimi strokovnimi spoznanji in izkušnjami, iz katerih lahko razberemo mnogo koristnih podatkov in napotkov. Tako je kljub strokovnosti knjiga zanimiva za branje. Prepustite se torej knji‘nemu u‘itku in se odlo~ite za naro~ilo na spodaj navedenem naslovu. Naro~ila in dodatne informacije: LESARSKA ZALO@BA ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlov{ka cesta 3, 1000 LJUBLJANA tel. {t.: 01/421 46 60, faks: 01/421 46 64, e-po{ta: revija.les@siol.net Informacije o strokovnih knjigah LESARSKE ZALO@BE lahko dobite tudi na internetu: http: www.zls-zveza.si. revijaLes 57(2005) 5 intervju ALPLES - na tekmi prvakov avtorica Sanja PIRC Vsakoletne analize za spremljanje strategije razvoja lesarstva v Sloveniji ka‘ejo, da podjetje Alples d. d. izstopa med proizvajalci pohi{tva. Ob ponavljajo~ih se dobrih poslovnih rezultatih ka‘e bistven odmik predvsem postavka ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega, ki dosega ~ez 7 milijonov tolarjev, medtem ko se slovensko povpre~je vrti med 3 in 4 milijoni tolarjev. Direktor podjetja Franc Zupanc ostaja kljub za doma~e razmere nadpovpre~no dobrim rezultatom skromen in realen, kajti doseganje evropskega povpre~ja je po njegovih besedah higienski minimum, ki ga mora Alples uresni~evati, v kolikor ‘eli o(b)stati na globalnem tr‘i{~u, kjer je prostora samo za zmagovalce. Svoj uspeh pripisujejo nenehnemu vlaganju v blagovno znamko, stalnemu razvoju novih programov ter oblikovanju odprtih ljudi s {irino. Samozavedanje lastne vrednosti, ki se izra‘a skozi blagovno znamko, je potrebno po Zupan~evih besedah nadgraditi s povezovanjem tako s proizvajalci kot – izrecno poudarjeno slovenskimi – trgovci. Lesarstvo vidi kot perspektivno nacionalno panogo, trenutne doma~e politi~no-gospodarske razmere pa naklonjene temu, da si lesarji napi{ejo nova pravila. Sami. G. Zupanc, ste direktor najuspe{-nej{ega pohi{tvenega podjetja. Kako spremljate dogajanja na svetovni in doma~i pano‘ni gospodarski sceni? Slovenski lesarji bomo morali znati odgovoriti na svetovno globalizacijo in izkoristiti regionalne prednosti. Povezuje se trgovina, dobavitelji surovin, materialov, strojev in naprav ter tako postajajo mo~nej{i in kon~no globalni ponudniki. Vzporedno pa se pojavljajo tr‘ne ni{e. Tu je prilo‘nost za slovenske lesarje, vendar moramo biti tudi na tem podro~ju prvi in zmagovalci, saj nam le to zagotavlja perspektivo. Imamo vse prednosti, da uspemo v tem ni{nem segmentu. Slovencem {teje v dobro to, da smo ‘e zaradi svoje majhnosti prilagodljivi, trdo‘ivi, zadovoljivo izobra-‘eni, z visokim nivojem kulture, vendar pa moramo biti ne glede na to, kaj po~nemo, povsod prvi, sicer ne {teje dosti. ^e gledam po doma~ih industrijah, izstopajo npr. elektro, strojna in orodjarska industrija, ki se povezujejo tako v evropsko kot svetovno avtomobilsko industrijo. Iz opazovanja tega se da marsikaj nau~iti. Panogam, ki jih omenjate, je poleg politike tr‘nih ni{ skupna precej mo~-na povezanost podjetij v grozde oz. poslovna zdru‘enja. Seveda ima vsaka panoga svoje posebnosti, ki jih ne more zanemariti. Povezovanje v grozde, mre‘enje na razli~ne na~ine pa je danes stalnica v vseh ijaLeS 57(2005) 5 intervju panogah; enostavno re~eno, ‘ivimo in delujemo v globalnem svetu. V Alplesu dajemo velih poudarek na razvoj, procesno proizvodnjo, razvejano distribucijo in poprodajne storitve. Za u~inkovito delovanje sistema tako izbiramo strate{ke dobavitelje, sodelujemo z manj{imi ali srednjimi podjetji, ki imajo specializirano proizvodnjo, in dograjujemo poslovni model z ve~-jimi trgovskimi hi{ami s pohi{tvom. Specializirana in razvojno usposobljena manj{a podjetja se lahko tako kot sateliti navezujejo na vodilno podjetje, pri ~emer ga nemoteno podpirajo, obenem pa so na drugi strani vpeti tudi v zunanje tr‘ne tokove. S takim na~inom dela bi lahko izbolj{ali konkuren~nost in hkrati spodbujali malo in srednje gospodarstvo, ~esar v Sloveniji primanjkuje. Zaradi kompatibilnosti delovnih procesov tako mali rastejo z velikimi, prevzemajo vizijo, organizacijo, poslovne navade ipd. S takim spontanim, interesnim na~inom povezovanja, ki temelji na medsebojnem zaupanju, pa pridobivajo tako eni kot drugi. Dostikrat je opazen vtis, da slovenski lesarji nimajo te‘av, kako stvari narediti, ampak kam in kako dobro jih prodati. Slovenska lesna industrija mora v zdaj-{njem obsegu v povpre~ju izva‘ati okoli 70 odstotkov proizvedenih izdelkov. Ve~ino teh proizvodov ne proda pod lastno blagovno znamko ali z ve~jo dodano vrednostjo. V nekaterih primerih smo poddobavitelji ve~jim podjetjem v tujini. Vendar je to na{a realnost. Rast podjetij bomo lahko ustvarjali samo z izvozom na tuja tr‘i{~a. Za u~inkovito nastopanje na tujih tr‘i{~ih pod lastno blagovno znamko pa bo potrebno {e precej postoriti na samem razvoju, povezovanju podjetij in ustanavljanju novih prodajnih kanalov. ^e je to funkcijo v preteklosti v ve~ji meri opravljal Slovenijales, jo danes opravljajo Lesnina, Mercator in Merkur. Ta podjetja so tudi kapitalsko dovolj mo~na, z jasnimi poslovnimi modeli, da lahko uspejo na novih tr‘i{~ih. ^emu izpostavljate slovenske trgovce? Ker sem prepri~an, da se {e vedno veliko la‘je dogovorimo s slovenskimi veletrgovci kot pa s tujimi verigami. Ob samih jezikovnih in kulturolo{kih podrobnostih pa skupaj razvijamo poslovni model, ki je kompatibilen in do sedaj u~inkovit. Predvsem poudarja prodajo pod blagovnimi znamkami slovenskih proizvajalcev pohi{tva. Osrednja Evropa je s takimi trgovskimi verigami ‘e pokrita, prazen prostor pa je {e na jugovzhodu Evrope.Tu vidim najve~jo mo‘nost prodaje slovenskih blagovnih znamk z ve~jo dodano vrednostjo in z zgoraj omenjenimi slovenskimi trgovci. Kako se pri tem znebiti konku- rence s Kitajske? Se da v tej tekmi prvakov pri pohi{tvu izumiti kaj revolucionarno novega in tako pridobiti na ~asu? Pohi{tvo je izdelek izrazito tradicionalnega zna~aja. Prav tako kot Evropa tudi Kitajska intenzivno razvija svojo lesno industrijo. Spremembe seveda obstajajo in na tem podro~ju tudi obstajajo dolo~eni premiki v smeri ino-vativnosti, a so neprimerljivo manj revolucionarni. Eden takih je npr. IKEA, ki je dala smernice tako proizvajalcem materialov kot okovja in strojev, kako izdelati pohi{tvo, da bo la‘je po sami te‘i ter enostavnej{e za montiranje in distribucijo. V tej smeri so bile na sejmu LIGNA v Hannovru ‘e prikazane prve novosti proizvajalcev okovja, strojev in naprav za obdelavo “sendvi~ plo{~”. Ne glede na take in podobne inovacije pa je lesarstvo izrazito tradicionalna industrija. Zato je pomembno biti prvi v tr‘nih ni{ah na regionalnem nivoju, kjer lahko obvladamo dobavne roke, nudimo komponi- revijaLes 57(2005) 5 intervju bilne programe in dober servis, vse pod lastnimi blagovnimi znamkami. Pri podizvajalskih poslih pa bo šlo vedno za izrazito specializacijo in visoko produktivnost, da bomo zdržali pritisk cen. Sicer pa je težko govoriti o univerzalnih modelih, pripovedujem vam o poslovnem modelu, ki ga ustvarjamo v Alplesu. In vsako podjetje si mora poiskati svojega lastnega. Za njegovo uresničitev pa je jasno potrebna vizija, strategija in planiranje aktivnosti za doseganje jasnih ciljev podjetja. D V Alplesu ste s 7,105 milijonov SIT daleč najboljši po ustvarjeni dodani vrednosti na zaposlenega, medtem ko se večina slovenskih pohištvenih podjetij vrti med 3 in 4 milijoni SIT. V čem se skriva formula uspeha? V vsem tistem, kar sva se že do sedaj pogovarjala: vsaj 60 odstotkov svoje proizvodnje prodati pod lastno blagovno znamko. Podjetje mora biti izrazito razvojno usmerjeno, na drugi strani pa mora obvladovati stroške. Nujnost so kompatibilni poslovni modeli s trgovino, tako pri izobraževanju, prodajnih mestih, dobavnih rokih in poprodajnih storitvah. Gledano primerjalno z EU je Alplesova dodana vrednost še vedno nizka. V Alplesovi strategiji imamo poudarjeno tudi rast in povečevanje dodane vrednosti za prodornejši razvoj. Kajti zavedamo se, da ne smemo preveč zamujati v prilagajanju globalizaciji. Ta svet resnično postaja brezmejen. D Čeprav mislimo globalno, delujemo lokalno, in sicer v bolj ali manj ugodnih okoliščinah. Si lesarji lahko kaj obetajo od nove slovenske vlade? Lesarji smo s sanacijami in prestrukturiranji ter takimi ali drugačnimi pomočmi države bolj ali manj uspešno preživeli najhujši šok devetdesetih let, ko smo naenkrat ostali brez tržišč in spremenili politični sistem. Danes pa moramo ugotoviti, da je lesarstvo perspektivna panoga, saj imamo v Sloveniji močno surovinsko zaledje in tradicijo. Sicer pa smo prek GZS-Združe-nja lesarstva že navezali stike z ministrstvom za gospodarstvo. Predstavili smo jim izvajanje strategije slovenske lesne industrije s predlogom ukrepne sheme. Zdaj je čas, da se tudi lesarjem prisluhne, da bomo hitreje zmanjšali razvojne zaostanke. Zato bo morala država prek razpisov in razvojnih agend pomagati podjetjem z jasno vizijo, podprto z uresničljivo strategijo. Prek Lesarskega grozda smo za pridobitev evropskih sredstev prijavili za celotno slovensko lesarstvo izjemno zanimiv projekt s področja površinske obdelave in obvladovanje okoljske problematike. Izredno dober program, v katerega so bila vključena vsa po- membna slovenska podjetja, je bil po spletu ~udnih okoli{~in izlo~en. Ta k neuspeh bi morali ob‘alovati tako dr-‘ava kot GZS, saj nam bo vsem lesarjem trda predla, v kolikor ne bomo pridobili denarnih virov za svoje razvojne potenciale in prodore na tuja tr‘i{~a. V teh dneh se razvnema polemika o prenovi GZS. Kak{no je va{e mnenje? Vse stvari, ki lesarje zanimajo nadkon-kuren~no, bi morale biti organizirane pod isto streho. Gospodarska zbornica Slovenije je organizacija z dobro razvito infrastrukturo, ki ji je potrebno dati pravo vsebino. Prav to vsebino pa lahko izpolni mo~na pano`na lesarska organizacija, ki bi lahko na podlagi obveznega ali prostovoljnega ~lanstva interesno delovala na najrazli~nej{ih podro~jih. V vseh ozirih je sedaj pravi ~as, da se lesarji za hip ustavimo in se vpra{amo, kako naj ta pano`na organizacija dokon~no izgleda. Svoja pri~ako-vanja moramo namre~ opredeliti mi sami, ne pa pustiti, da bi nam jih pisal kdo drug. Predvsem pa se moramo kon~no dogovoriti, kako bomo interesno povezani sodelovali. Maja smo obele‘ili prvo obletnico vstopa v EU. Katere prednosti oz. slabosti tega ste ob~utili sami? Padle so meje in to je gotovo prednost za vse izvoze in uvoze. Zanimivej{i smo postali tudi tujim trgovcem iz na{e sose{~ine. Tukaj seveda vladajo obojestranski interesi, saj si bodo za~eli tudi sami utirati svoje prodajne poti k nam. V Sloveniji je sedaj gotovo ve~ja ponudba s severa, medtem ko prihaja kosovno pohi{tvo najve~ s Kitajske. Po drugi strani pa nam je vstop v EU zaenkrat prinesel - res da ‘e predvidene -bistveno vi{je carine na trgih nekdanje Jugoslavije, kar pa se bo s~asoma normaliziralo. Poglejte, za odprto evropsko tr‘no gospodarstvo smo se odlo~ili sami in v tem paketu pa~ ni nikakr{nih ijaLeS 57(2005) 5 intervju za{~it niti milosti. Ravno v~eraj sem poslu{al prof. dr. So~ana, da je v Sloveniji trenutno okrog 100.000 delovnih mest, ki bi jih bilo potrebno pre-strukturitati v taka podjetja, ki bi ustvarjala vi{jo dodano vrednost. Lesarji imamo za razliko od npr. tekstilcev in usnjarjev vsaj doma~o surovino, in to lesne mase v izobilju. Zato tudi imamo bistveno ve~ mo‘nosti za pre‘ivetje od drugih tradicionalnih industrij. Kak{no strategijo ima Alples in v kolik{ni meri jo uresni~uje? Alples je imel ‘e v ~asih pred 1990 da-na{nji podobno strategijo: doma razviti programi za neznanega kupca. Mi smo vse te procese le posodobili in vpeljali {e kak{en nov model. Na{a strategija je uveljavljanje blagovne znamke Alples in posameznih programov. Trgi, kjer prodajamo izklju~no pod lastno blagovno znamko, so Slovenija, Hrva{ka ter druge dr‘ave nekdanje Jugoslavije, Slova{ka, ^e{ka, Mad‘arska in Rusija. Na ta na~in prodamo 70 odstotkov svojih proizvodov. Seveda izva‘amo tudi v Avstrijo, Nem~ijo in ZDA (tu us-pe{no tr‘imo svoj avdio-video program), vendar praviloma bolj po naro-~ilu oz. za znane kupce, kajti na teh tr‘i{~ih tudi ne bi nikoli uspeli tako uveljaviti svoje blagovne znamke, kot jo lahko kje drugje. Sicer pa je Alples v letu 2004 posloval dobro: ob 5-odstot-ni ve~ji prodaji je bilo 254 milijonov dobi~ka, kar je 76 odstotkov ve~ kot leto poprej. V podjetju veliko investirate v opremo in kadre. Pred dvema letoma ste se odlo~ili za dislociran oddelek Vi{je lesarske {ole Maribor. O odli~nem sodelovanju podjetja pri takem izobra‘evanju je povedala ‘e Zdenka Steblovnik, ravnateljica te {ole. Relativno nov {olski program se po dveh letih po~asi izteka – imate dobre izku{nje z njim? Z vi{jo {olo smo zelo zadovoljni, saj ■ED predstavlja s svojo prakti~no naravnanostjo kakovostno nadgradnjo srednje lesarske {ole in je danes z napredkom tehnologije in organizacije skoraj nujna za opravljanje funkcij srednjega mana-gementa. Dejstvo je, da moramo nenehno izbolj{evati delovne procese, kar pa nam lahko uspeva le z izobra‘enimi kadri, ljudmi s {irino. Pri mariborski vi{ji {oli smo naleteli na izredno profesionalen pristop, pa tudi vseh 32 Alp-lesovih {tudentov je ves ~as {olanja redno izpolnjevalo vse svoje obveznosti. Razvoju novih produktov pa mora poleg usposobljenih ljudi slediti tudi najsodobnej{a oprema. Vlaganje v opremo je v Alplesu stalnica, sicer ne more{ ponuditi kakovosti in ohranjati konku-ren~nost na tr‘i{~u. V podjetjih, kakr{-ni smo mi, si ne more{ privo{~iti drugega kot vrhunsko strojno opremo. Tveganje bi namre~ bilo preveliko! Kak{ne cilje zasledujete v prihodnje? Cilj je zmerna rast podjetja, to je 6 do 8 odstotkov letno. Predvsem si ‘elimo pove~evati prodajo v izvozu na tr‘i{~ih in pod pogoji, o katerih sem vam ‘e prej povedal, v Sloveniji pa obdr‘ati svoj tr‘ni dele‘. Sledili bomo v strategiji opredeljenim tretjinskim tr‘nim dele-‘em med Slovenijo, dr‘avami nekdanje Jugoslavije in drugim svetom. V programskem razvoju podjetja pa dajemo vsako leto poudarek dolo~enemu segmentu – ~e so bile to lani spalnice, bodo letos dnevne sobe, drugo leto mladinske ali mogo~e predsobe ipd. Va{ spalni program Balada, tretje nagrajeni na lanskem ljubljanskem po-hi{tvenem sejmu, je bil pred kratkim znova nagrajen v Makedoniji. Da, res. Na pohi{tvenem sejmu v Makedoniji, kjer so letos med drugim napravili tudi revizijo sicer v~asih {tevil~-nih nagrad, smo za spalni program Balada prejeli najvi{jo nagrado, to je globus mebel 2005. Seveda nam je v{e~, da je prizadevno opravljeno delo opa‘eno in nagrajeno. Alples d.d. pa ima poleg pohi{tva {e nekaj zanimivih projektov? Poleg mati~nega podjetja, kjer nas je zaposlenih 330, imamo {e strojegradnjo - podjetje, sicer v stoodstotni lasti Alp-lesa, je nastalo kot njegov satelit iz vzdr‘evalnih delavnic. V njem dela 30 ljudi, svoj proizvodni program – gre predvsem za dvi‘ne mize – pa uspe{no tr‘ijo tudi zunaj meja na{e dr‘ave. Potem pa bi omenil {e en zelo dober projekt, ki je nastal v okviru Alplesa: tj. toplarna na biomaso. Toplarno, ki so jo tukaj{nji vizionarji idejno zasnovali ‘e v 70. letih, danes pa jo imamo poleg lokalne skupnosti v lasti vsa velika podjetja, bomo letos temeljito posodobili. Okrog 700 milijonov tolarjev bo {lo za nakup novega kotla, ~istilnih naprav in turbine za proizvodnjo elekt-ri~ne energije. Na toplovod, ki se {iri tudi po na{em kraju, smo samo v zadnjem letu priklopili okrog 100 novih uporabnikov. Investicijski projekt, ki ga je s svojo ekolo{ko naravnanostjo delno podprla tudi dr‘ava, medtem ko so glavnino prispevali lastniki, bo tako dodatno okrepil to naglo razvijajo~e se energetsko podjetje. Tako je ‘e predvideno v perspektivi @eleznikov, naj bi bil od 2010 naprej celoten kraj ogrevan na biomaso. Tovrstno ogrevanje se je uporabnikom toplovoda obrestovalo ‘e v leto{nji kurilni sezoni, saj so tako v primerjavi z visokimi cenami nafte privar~evali kar 20, 30 odstotkov. U~inki so pozitivni tako za krajane kot za nas, saj pri tem koristno izrabimo tudi svoje odpadke. Ne nazadnje predstavlja ta toplarna tudi svetlo izjemo v Sloveniji, saj - nastala na zdravih temeljih - obratuje na biomaso, ki jo je v na{ih krajih v izobilju, z njo pa bomo v prihodnje proizvajali {e t. i. zeleno elektriko. ijaLeS 57(2005) 5 strokovne vesti Peti hi{ni sejem v TOMu avtorica Sanja PIRC Na novinarski konferenci, ki jo je skupina TOM iz Mokronoga pripravila na za~etku maja pred svojim petim hi{nim sejmom, so poleg lanskih poslovnih rezultatov predstavili tudi svoje razvojne na~rte. Njenih sedem podjetij je tako lani ustvarilo skupni promet v vi{ini 6,7 milijarde tolarjev, kar pomeni 25-odstotno rast glede na leto 2003. ^isti dobi~ek skupine je ob tem zna{al 70 milijonov tolarjev, tj. polovico ve~ kot v letu poprej. Porast prometa v skupini so zabele‘ili skoraj v vseh podjetjih; izjema je podjetje Nova oprema, kjer so lani izvajali sanacijo poslovanja in proizvodnih programov. Tako so morali 75 odstotkov prometa, ustvarjenega v letu 2003, zaradi pla~ilne neresnosti aktualnih poslovnih partnerjev zamenjati ter pridobiti nove posle. Omenjeno podjetje je imelo lani zato za 30 odstotkov manj-{i promet, kar je tudi posledica druga~e organizirane prodaje. Tako je posle-di~no lani ustvarilo izgubo v vi{ini 149 milijonov tolarjev; kljub vsemu pa je bilo izgube iz poslovanja – ta je zna{ala 125 milijonov tolarjev - za 30 odstotkov manj kot v letu 2003. Lani je skupina TOM veliko vlagala v razvoj novih izdelkov, promocijo lastne blagovne znamke in nove trge. Poleg TOM Polstermoebel, njihove podru‘-nice v Nem~iji, so v 2004 skupaj s podjetji JAVOR, SVEA in INLES ustanovili {e dru‘bo z imenom Slovenski dom v Ruski federaciji. Letos pa je za-~elo s 1. aprilom v Slovenj Gradcu delovati tudi njihovo invalidsko podjetje TOMTIP za proizvodnjo vzmetnic in postelj, medtem ko na~rtujejo v kratkem tudi selitev tovarne Tapetni{tvo Radovljica iz Zapu‘ na Jesenice. Nova lokacija naj bi ob bolj{ih delovnih pogojih zagotavljala tudi nekaj dodatnih delovnih mest, v kolikor se jim bodo pove~ali posli pri opremljanju ladij. PRESEK, eno izmed podjetij v skupini, pa je skupaj s {e dvema partnerjema zgradilo novo tovarno za proizvodnjo kovinskih izdelkov. V letu 2004 so poleg uspe{no opravljene recertifikacije po ISO 9001:2000 in ISO 14000 ter reorganizacije skupnih slu‘b na nivoju skupine izvedli tudi lastni{ko uskladitev podjetij v skupini TOM – ves lastni{ki kapital je tako na TOM d.d., ki je lastnik vseh dru‘b v skupini 33 lastnikov delnic. V TOMu so tudi lani pripravili hi{ni sejem ter se uspe{no predstavili na sejmu v Ljubljani ter na sejmih v tujini, in sicer v Koelnu, Bad Salzufnu, Zagrebu, Beogradu in v Moskvi. Na bienale industrijskega oblikovanja BIO 2004 je bilo sprejetih pet njihovih izdelkov, predstavili pa so se tudi na predstavitvi slovenskega oblikovanja v Londonu. Pod enotno blagovno znamko TOM tako tr‘ijo svoj sede‘ne garniture, razdeljene v {tiri linije: Young, Nostalgija, New-clasik in Avantgard. S spoznanjem, da je sede‘na garnitura v precej{nji meri modni izdelek, posve~ajo posebno pozornost razvoju izdelkov in materialov. Tako so lani vpeljali v proizvodnjo kar 9 novih modelov, poleg najatraktivnej-{ih materialov pa lahko kupec izbira tudi med ve~ kot 700 barvami. Na tokratnem hi{nem sejmu so svojim poslovnim partnerjem predstavili 5 novih projektov; pri tem pa se bo lanskoletni mizici kot dodatni ponudbi k sede‘ni garnituri letos pridru‘ila {e preproga (vse v istem materialu). Sicer pa obsega proizvodni program skupine TOM opremo bivalnih prostorov in hotelov, poslovnih prostorov, oblazinjeno opremo za mobilne enote ter za navti~ni program. ijaLeS 57(2005) 5 strokovne vesti SVEA d.d. – razgledni stolp v Mozirskem gaju in uspe{no poslovno leto 2004 avtorica Sanja PIRC Na tiskovni konferenci, ki je bila konec aprila v Zagorju ob Savi, so ob prilo‘nostni otvoritvi razglednega stolpa v Mozirskem Gaju, ~igar generalni pokrovitelj je podjetja Svea d. d., predstavili tudi svoje lanskoletne poslovne rezultate. Skupina, ki jo poleg mati~nega podjetja v Zagorju sestavlja {e dve, tj. Svea In‘eniring in Lesna Litija, je lani ustvarila 27 milijonov eurov prihodkov. Predsednik uprave mag. Miroslav [trajhar je povedal, da je 250 tiso~ eurov dose‘enega dobi~ka posledica predvsem velikih vlaganj v tehnologijo in razvoj novih programov ter trgov, leto 2004 pa je zaznamovala tudi sanacija podjetja Lesno Litija. Glavnina tehnolo{kih investicij je bila usmerjena ravno v to podjetje, ki so ga opremili z moderno tehnolo{ko in ekolo{ko prijazno lakirnico ter tehnologijo za izrezovanje in oblikovanje okroglin pri kuhinjskih delovnih mizah. Posodobitve proizvodnje se po besedah Mateja Po‘una, direktorja Lesne Litija, odra‘a v bistveno ve~ji realizaciji pri izdelavi kuhinjskih masivnih front, glavnega produkta tega podjetja, ki je lani ob prestrukturiranju programa prejelo 109 milijonov tolarjev subvencij in 621 milijonov tolarjev dr‘avnih poro{tev. Sicer pa so lani namenili v Svei d. d. razvoju 2,6 milijonov evrov. Novi pro- grami, kot so kuhinje Melisa, Jasmina in Klarisa ter raz{irjeni interier Solid so bili predstavljeni in najvi{je nagrajeni na pohi{tvenih sejmih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, s ~imer si na teh tr‘i{~ih sicer uveljavljena blagovna znamka Svea utrjuje svoj ugled. ^eprav jim po besedah mag. [trajharja {e vedno najve~ pomenijo doma~i kupci, so si zaradi majhnosti tr‘i{~a v 2005 zastavili za prioritetno podro~je v 2005 osvajanje tujih trgov. Izva‘ajo v ve~ kot 30 dr‘av, prodajo na tuje pa nameravajo pove~ati z lanskih deset na trinajst milijonov evrov. Ob Norve{ki, Kanadi, Angliji, [vici, Cipru in Arabskih emiratih so njihova prizadevanja usmerjena predvsem v Rusko federacijo, zato so poleg Javora, Inlesa in To -ma soustanovitelji in solastniki pod- jetja Slovenski dom s sede-‘em v Moskvi. Z njim ‘elijo najprej intenzivneje nastopiti na moskovskem trgu, obenem pa vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo pri osvajanju trgov celotne RF ter ostalih dr‘av nekdanje Sovjetske zveze. Njihov cilj je razvijati prodajno mre‘o preko generalnih zastopnikov ali agentov ter utrjevanje in‘eniring poslov, kjer so bili lani zelo uspe{ni pri opremljanju hotelov in di-ja{kih domov. V prihodnje si poleg ustaljenih destinacij Anglije in Irske na tem podro~ju veliko obetajo {e od Zdru‘enih arabskih emiratov, kjer se trenutno ogromno gradi. Poslovni sitem Svea pa je tudi generalni pokrovitelj Mozirskega gaja. V tem zgornjesavinjskem cvetnem parku so tako letos postavili tudi 18 metrov visok razgledni stolp Svea, ki ga je zasnoval doma~ arhitekt Stane Ocepek, sicer poznan oblikovalec kuhinj. Stolp je bil tudi zanj izziv in odli~no mu je uspel, fantasti~na pa je tudi njegova izdelava, v celoti ustvarjena v Svei. “Podobnih stolpov je v Evropi zelo malo, nanj pa se lahko hkrati povzpne okoli 30 obiskovalcev,” je o novi pridobitvi, ki so si jo `e dolgo `eleli, povedal Bo`o Plesec, podpredsednik Hortikulturne-ga dru{tva Mozirje. revijaLes 57(2005) 5 strokovne vesti Obvezna razkritja po slovenskih ra~unovodskih standardih avtorica Alenka KRKOVIČ, svetovanje @iro.si Slovenski ra~unovodski standardi so obvezna pravila o strokovnem ravnanju na podro~ju ra~unovodenja, ki jih oblikuje Slovenski in{titut za revizijo, temeljijo na Zakonu o gospodarskih dru‘bah in so izvorna zdru‘itev doma-~e ra~unovodske teorije z mednarodnimi zahtevami, zlasti mednarodnimi ra~unovodskimi standardi in smernicami Evropske unije. Njihova posebnost pa je, da obravnavajo ra~unovode-nje kot celoto za notranje in zunanje potrebe podjetij. Izhajajo iz temeljne zamisli, da mora zunanje ra~unovod-sko poro~anje, ki ga oblikujejo zunanje zahteve, vplivati tudi na temeljno ureditev ra~unovodenja, na kateri temeljijo posebne re{itve pri notranjem poro~a-nju. Posebnosti notranjega ra~unovode-nja v slovenskih ra~unovodskih standardih niso obdelane (Slovenski ra~u-novodski standardi, 2002, str. 7). Za vse gospodarske dru‘be, ki so po 54. ~lenu Zakona o gospodarskih dru‘bah zavezane k reviziji, so obvezna razkritja v ra~unovodskih izkazih tudi vsa razkritja, ki jih navajajo Slovenski ra~unovodski standardi. V vsakem slovenskem ra~unovodskem standardu so v poglavju B, v razdelku (e) opredeljena razkritja za vsako gospodarsko kategorijo, za vsako obliko ra~unovodskih izkazov za zunanje poro-~anje in za vsako vrsto ra~unovodenja. Razkritja so v vsakem standardu posebej o{tevil~ena in opredeljena. Gospodarske družbe, ki so zavezane k reviziji po 54. členu Zakona o gospodarskih družbah, so dolžne v svojih letnih poročilih, poleg zakonsko predpisanih razkritij, razkriti tudi vse zahtevane postavke, kot jih določajo Slovenski računovodski standardi. Ne glede na to, ali je gospodarska družba zavezana k reviziji ali ne, je dolžna po Slovenskih računovodskih standardih pojasniti oziroma razkriti: • SRS1 8.40: Gospodarska družba mora razkriti poslovna izida, izračunana na podlagi splošnega prevrednotenja zaradi ohranjanja kupne moči kapitala v evru na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin. To mora storiti tudi, če se v skladu s SRS 8.28 splošno prevrednotenje kapitala ne opravlja. • SRS 15.21: Gospodarske družbe, ki niso zavezane k reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in podatke, preostale gospodarske družbe pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s tem standardom. Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli gospodarska družba v svojih aktih. Posebej se razkrijejo deleži v dobičku, ki jih skupščina določi tistim, ki niso lastniki. V povezavi z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi opisujejo: • podlage za merjenje gospodarskih kategorij v bilanci stanja, izkazu poslovnega izida; • računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje bilance stanja, izkaza poslovnega izida; • vrsta sprememb računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ter razlog zanje in njihov znesek (če zneska ni mogoče izračunati, je treba to dejstvo razkriti) ter • vrsta in znesek popravka bistvene napake. Kazalniki, ki jih mora po SRS 30.28 in so izbrani iz temeljnih kazalnikov, opredeljenih v SRS 29, so: • v prilogi k bilanci stanja; - temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja): ■ stopnja lastniškosti financiranja (kapital / obveznosti do virov sredstev), ■ stopnja dolgoročnosti financiranja (vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami) / obveznosti do virov sredstev); • temeljni kazalniki stanja investiranja (naložbenja): stopnja osnovanosti investi-ranja (osnovna sredstva (po ijaLeS 57(2005) 5 strokovne vesti neodpisani vrednosti) / sredstva ), ■ stopnja dolgoročnosti investiranja (vrsta osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva ); • temeljni kazalnik vodoravnega finančnega ustroja: ■ koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)), ■ koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) (likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti), ■ koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) (vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti), ■ koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) (kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti); • v prilogi k izkazu poslovnega izida; temeljni kazalniki gospodarnosti: ■ koeficient gospodarnosti poslovanja ( poslovni prihodki / poslovni odhodki); - temeljni kazalniki dobičkonosnosti : ■ koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital ((brez čistega poslovnega izida preučevanega leta)); • koeficient dividendnosti osnovnega kapitala : ■ (vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital). Ne glede na to, da so delavci v računovodstvu in sestavljavci računovodskih izkazov in letnih poročil zelo vestni, uZD pa lahko prihaja do napak, ki jih se-stavljalci letnih poro~il oziroma ra~u-novodskih izkazov ugotovijo v naslednjem poslovnem letu ali kasneje in napake odpravijo v teko~em poslovnem letu, v breme rezultata teko~ega poslovnega leta. Napake so lahko bistvene ali pa nimajo nekega pomembnega vpliva na ra~unovodske izkaze oziroma na letno poro~ilo. Vse napake, ki so bistvene oziroma imajo bistveni vpliv na ra~unovodske izkaze in na letno poro~ilo, je treba v letnem poro~ilu razkriti, saj le na ta na~in dobimo jasno sliko poslovanja gospodarske dru‘be v dolo~enem poslovnem letu. Po Pojmovniku ra~unovodstva, financ in revizije je bistvena napaka (material mistake, fundamental error) napaka, razkrita v obravnavanem obdobju, ki ima tak{en pomen, da ni ve~ mogo~e {teti, da so ra~unovodski izkazi enega ali ve~ prej{njih obdobij na dan izdaje zanesljivi (Turk, 2002, str. 26). Po normni re{itvi iz Mednarodnih ra-~unovodskih standardov mora biti znesek bistvene napake, ki se nana{a na pretekla obdobja, prikazan s prera~u-nom za~etnega salda zadr‘anega do-bi~ka. Poleg tega pa je treba prevrednotiti tudi primerjalne informacije, ki so povezane z bistveno napako, le tako so namre~ poslovni izidi pravilneje prikazani in medsebojno primerljivi. ^e je nastala bistvena napaka in smo jo popravili, jo moramo razkriti (Horvat, 2003, str. 76). Razkritja postavk k bilanci stanja Bilanca stanja je temeljni ra~unovodski izkaz, ki mora izkazovati resni~en in po{ten prikaz premo‘enja, obveznosti, finan~ni izid in poslovni izid gospodarske dru‘be2 in je sestavni del letnega poro~ila vseh gospodarskih dru‘b3 , ne glede na to, ali so zavezane k reviziji ra~unovodskih izkazov ali ne. Zakon o gospodarskih družbah predpisuje členitev bilance stanja4, Slovenski računovodski standardi pa opredeljujejo: • podrobnejša pravila izdelave bilance stanja, • obvezna razkritja k bilanci stanja, • prilagojeno razčlenjevanje postavk v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje, za velika, srednja in majhna podjetja5. V Slovenskem računovodskem standardu 24 je opredeljeno razkrivanje postavk v bilanci stanja; vsebovati morajo informacije o: • podlagi za sestavitev bilance stanja in merjenju gospodarskih kategorij, • posebnih računovodskih usmeritvah, ki so potrebne za pravilno razumevanje bilance stanja, ob tem je treba opredeliti velikost in vrsto sprememb računovodskih usmeritev ter razloge zanje, • dodatnih postavkah, ki so za pošteno predstavitev potrebne, kot na primer vrsta in znesek bistvene napake. Razkritja po Slovenskih računovodskih standardih v zvezi s posameznimi kategorijami v bilanci stanja morajo ustrezati zahtevam, pojasnjenim v SRS 1-12, in sicer: • SRS 1 - Opredmetena osnovna sredstva: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: podlago za njihovo merjenje pri ugotavljanju nabavne vrednosti; višino nabavne vrednosti; višino popravka vrednosti; spremembo knjigovodske vrednosti zaradi pridobitve, odtujitve, prevrednotenja, amortizacije; vrste opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bile pridobljene s finančnim najemom; vse pravne omejitve, ki se nanašajo na ijaLeS 57(2005) 5 opredmeteno osnovno sredstvo. • SRS 2 - Neopredmetena dolgoročna sredstva: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: podlago za njihovo merjenje pri ugotavljanju nabavne vrednosti; višino nabavne vrednosti; višino popravka vrednosti; spremembo knjigovodske vrednosti zaradi pridobitve, odtujitve, prevrednotenja, amortizacije, razlog, če se dobro ime amortizira v daljšem času kot pet let; vse pravne omejitve, ki se nanašajo na neopredmeteno dolgoročno sredstvo. • SRS 3 - Dolgoročne finančne naložbe: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: podlago za njihovo merjenje pri ugotavljanju nabavne vrednosti; pogostost in način prevrednotenja zaradi njihove okrepitve ali oslabitve; datum zadnjega prevrednotenja in sodelovanje neodvisnega ocenjevalca pri prevrednotenju; gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala v povezavi z dolgoročnimi finančnimi naložbami ter prevrednotovalnih prihodkov in odhodkov; višina izpostavljenosti posamezni vrsti tveganja; pošteno vrednost dolgoročne naložbe. • SRS 4 - Zaloge: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: podlago za njihovo merjenje pri ugotavljanju sprotnega in končnega vrednotenja zalog; metodo obračunavanja stroškov; presežke in primanjkljaje, ki so bili ugotovljeni pri popisu zalog. • SRS 5 - Terjatve: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: nezavarovane in zavarovane terjatve; terjatve do članov uprave; terjatve do članov ijaLeS 57(2005) 5 nadzornega sveta; terjatve do notranjih lastnikov. • SRS 6 - Kratkoročne finančne naložbe: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: podlago za njihovo merjenje pri ugotavljanju nabavne vrednosti; pogostost in način prevrednotenja zaradi njihove okrepitve ali oslabitve; datum zadnjega prevrednotenja in sodelovanje neodvisnega ocenjevalca pri prevrednotenju; gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala v povezavi z kratkoročnimi finančnimi naložbami ter prevrednotovalnih prihodkov in odhodkov; višino izpostavljenosti posamezni vrsti tveganja; pošteno vrednost kratkoročne naložbe. • SRS 7 - Denarna sredstva: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: podlago za merjenje; uporabljene računovodske usmeritve. • SRS 8 - Kapital: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: izračunan poslovni izid, na podlagi splošnega prevrednotenja zaradi ohranjanja kupne moči kapitala v evru in na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin; pri delniškem kapitalu: število izdanih in v celoti vplačanih delnic, lastnosti delnic, omejitve razdeljevanja dividend, izdajo novih delnic, združitev delnic, razdružitev delnic, umik delnic, spremembo in odkup lastnih delnic, podatke o pogojno izdanih delnicah. • SRS 9 - Dolgoročni dolgovi: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: zavarovane in nezavarovane dolgoročne dolgove; datum zapadlosti v plačilo; obrestno mero in način pridobitve; metode strokovne vesti ocenjevanja poštene vrednosti; izpostavljenost različnim vrstam tveganja. • SRS 10 - Dolgoročne rezervacije: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: pogoje in razloge za njihovo oblikovanje; metode uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene vrednosti; razlike med načrtovanim oblikovanjem dolgoročne rezervacije in njenim uresničenim oblikovanjem; izpostavljenost različnim vrstam tveganja. • SRS 11 - Kratkoročni dolgovi: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: datum zapadlosti v plačilo; obrestno mero, ki velja za redna odplačila in tisto, ki velja za zamujena odplačila; uporabljene metode pri ocenjevanju njihove poštene vrednosti; izpostavljenost različnim vrstam tveganja; pošteno vrednost; dolgove do članov uprave; dolgove do članov nadzornega sveta; dolgove do notranjih lastnikov. • SRS 12 - Kratkoročne časovne razmejitve: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: pogoje in razloge za oblikovanje; metode, uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene vrednosti; razlike med načrtovanim oblikovanjem in črpanjem ter njenim uresničenim oblikovanjem in črpanjem. Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz6 in je sestavni del letnega poročila vseh gospodarskih družb7, ne glede na to, ali so zavezane k reviziji računovodskih izkazov ali ne. Zakon o gospodarskih družbah predpisuje členitev izkaza poslovnega izida8, EEH strokovne vesti Slovenski računovodski standardi pa opredeljujejo: • razvrščanje izkazov poslovnega izida za zunanje poročanje, • osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje, • obvezna razkritja. Izkaz poslovnega izida lahko gospodarska družba sestavi v eni od dveh stopenjskih različic9, in sicer v I. različici ali v II. različici. Slovenski računovodski standardi dajejo prednost I. različici. Gospodarska družba si sama izbere tisto različico izkaza poslovnega izida, ki ji najbolj ustreza, tudi glede mednarodnih stikov. Izbrano različico je gospodarska družba dolžna uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. V primeru, če gospodarska družba izbere izkaz poslovnega izida po I. različici, mora v prilogi k temu izkazu pojasniti naslednje postavke: • stroške po funkcionalnih skupinah, kot so : nabavna vrednost prodanega blaga in proizvajalni stroški prodanih proizvodov, stroški prodajanja, stroški splošnih dejavnosti, vse z vštetimi ustreznimi stroški amortizacije. V primeru, če gospodarska družba izbere izkaz poslovnega izida po II. različici, mora v prilogi k temu izkazu pojasniti naslednje postavke: • stroške po naravnih vrstah, kot so: - nabavna vrednost prodanega blaga in materiala, - stroški porabljenega materiala, - stroški storitev, - stroški plač, OS - stroški socialnih zavarovanj (posebej stroški pokojninskih zavarovanj v pojasnilu), - stroški amortizacije, - prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih, - prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih. V primeru, če gospodarska družba ne sestavlja izkaza gibanja kapitala, je v prilogi k izkazu poslovnega izida ali kot dodatek k izkazom10 dolžna izdelati prilogo bilančni dobiček. V Slovenskem računovodskem standardu 25 je opredeljeno razkrivanje postavk v izkazu poslovnega izida, in sicer morajo vsebovati informacije o: • podlagah za merjenje gospodarskih kategorij, • uporabljenih računovodskih usmeritvah; vrstah sprememb računovodskih usmeritev ter razlogih zanje, • dodatne pojavih, ki vplivajo na pošteno predstavitev. Razkritja v zvezi s posameznimi kategorijami v izkazu poslovnega izida morajo ustrezati zahtevam, pojasnjenim v SRS 13-19, in sicer: • SRS 13 - Stroški amortizacije: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: uporabljene metode amortiziranja; upoštevane dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje; letno amortizacijo, razporejeno na posamezna obračunska obdobja. • SRS 14 - Stroški materiala in storitev: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: način pripoznanja posameznega stroška. • SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencev: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: imena članov uprave ter njihovih zaslužkov in deležev v dobičku, ki jim pripadajo; morebitne dodatne zahteve zaposlenih po izplačilih, na podlagi določb zakona, kolektivne pogodbe. • SRS 16 - Stroški po vrstah, mestih in nosilcih: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: metodo, po kateri so ugotovljeni stroški, ki so podlaga za izbrano vrednotenje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. • SRS 17 - Odhodki: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: metodo merjenja odhodkov; vrste odhodkov. • SRS 18 - Prihodki: gospodarske družbe so za posamezno kategorijo dolžne razkriti: metodo merjenja prihodkov; vrste prihodkov. • SRS 19 - Vrste poslovnega izida in finančnega izida: razkritja se navezujejo na posamezni poslovni izid oziroma finančni izid. Razkritja postavk v izkazu finančnega izida Izkaz finančnega izida prikazuje gibanje odtokov in pritokov ali prejemkov in izdatkov v poslovnem letu ter poja-snjuje spremembe v stanju denarnih sredstev in je sestavni del letnega poročila gospodarskih družb11, ki so po 54. členu Zakona o gospodarskih družbah zavezane k reviziji računovodskih izkazov. Izkaz finančnega izida lahko gospodarska družba sestavi na osnovi dveh metod: • po posredni metodi12, gospodarska družba ga sestavi na ijaLeS 57(2005) 5 strokovne vesti podlagi podatkov v dveh zaporednih bilancah stanja v izkazu poslovnega izida in dodatnih podatkov za vmesno obdobje, na osnovi tega izračuna podatke o pritokih in odtokih - Slovenski računovodski standardi imenujejo to II. različica izkaza finančnega izida; • po neposredni metodi13, gospodarska družba ga sestavi, če ima podatke o prejemkih in izdatkih -Slovenski računovodski standardi imenujejo to I. različica izkaza finančnega izida. Posredni izkaz finančnega izida, ki je v skladu s prevladujočima okviroma računovodskega poročanja - MRS in GAAP - v tujini najpogostejši, dejansko ni usmerjen v ugotavljanje denarnih tokov obračunskega obdobja, temveč v ugotavljanje finančnih tokov. Ni namreč nujno, da so vse prikazane spremembe sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev neposredna posledica denarnih tokov (na primer oblikovanje popravka vrednosti sredstev) (Petrič, 2003, str. 81). Slovenski računovodski standardi dajejo prednost različici I. izkaza finančnega izida oziroma izkazu finančnega izida po neposredni metodi. Obvezna razkritja po Slovenskih računovodskih standardih k izkazu finančnega izida so: 1. ali je izkaz finančnega izida sestavljen po I. različici ali po II. različici; 2. v dodatku k izkazu finančnega izida je treba prikazati izključene pritoke in odtoke, ki niso povezani s prejemki in izdatki: *povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki je povezano s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, * povečanje nevplačanega ijaLeS 57(2005) 5 vpisanega kapitala, povezano s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala, * vse druge pomembnejše spremembe na strani naložbenja in financiranja brez posredovanja denarnih sredstev. Gospodarska družba se lahko odloči tudi za dodatna prostovoljna razkritja. 1. razkrije posamezno sestavo in zneske denarnih sredstev in njihovih ustreznikov ali 2. vpliv tečajnih razlik na stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. Razkritja postavk v izkazu gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v posameznem poslovnem letu, skupaj s poravnavanjem izgube in uporabo čistega dobička gospodarske družbe in je sestavni del letnega poročila gospodarskih družb14, ki so po 54. členu Zakona o gospodarskih družbah zavezane k reviziji računovodskih izkazov. Izkaz gibanja kapitala lahko gospodarska družba sestavi v dveh različnih oblikah15, in sicer: • I. različica, ki prikazuje le razdelitev čistega dobička kot sestavino kapitala oziroma poravnavo čiste izgube kot odbitne postavke od kapitala, • II. različico, ki prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja, lahko so zajete v skupinah ali posamično. Tako sestavljen izkaz gibanja kapitala, ne glede na I. različico ali II. različico, ima lahko obliko ločenih razpredelnic sprememb za vsako sestavino kapitala ali pa obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala. Slovenski računovodski standardi dajejo prednost obliki sestavljene razpre- delnice sprememb vseh sestavin kapitala. Priloga16 k izkazu gibanja kapitala je bilančni dobiček kot pravno opredeljena odločitvena kategorija iz Zakona o gospodarskih družbah. Gospodarske družbe, v katerih odloča o bilančnem dobičku skupščina17, morajo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah pri poročanju skupščini predstaviti: a) čisti dobiček / izgubo poslovnega leta, b) plus preneseni čisti dobiček / preneseno izgubo, c) plus zmanjšanje kapitalskih rezerv, d) plus zmanjšanje rezerv iz dobička, e) minus povečanje rezerv iz dobička (zakonskih rezerv, rezerv za lastne deleže in statutarnih rezerv po sklepu uprave ob sestavljanju letnega poročila; drugih rezerv iz dobička po odločitvi uprave in nadzornega sveta) ter f) bilančni dobiček / bilančno izgubo, ki ga/jo skupščina razporeja med delničarje, druge rezerve, prenos v naslednje leto in druge namene. S tem je omogočeno, da se na skupščini18 lahko razdeli: • le manj kot čisti dobiček poslovnega leta, če se morajo povečati rezerve iz dobička in ni drugih povečanj, • da se lahko razdeli tudi več kot čisti dobiček poslovnega leta, če se uporabijo še preneseni čisti dobiček, kapitalske rezerve ali rezerve iz dobička. Bilančna izguba je lahko manjša od izgube poslovnega leta, če jo je mogoče poravnati: • s prenesenim čistim dobičkom iz prejšnjih let, HH strokovne vesti • z zmanjšanjem kapitalskih rezerv oziroma rezerv iz dobička; oziroma lahko je večja od izgube poslovnega leta, če ji je treba prišteti še izgubo, preneseno iz prejšnjih let in ni drugih zmanjšanj. Obvezna razkritja k izkazu gibanja kapitala so: 1. pojasnitev razlogov za vsako spremembo posamezne gospodarske kategorije ter povezanost premikov v kapital in iz kapitala s spremembami gospodarskih kategorij v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida19; 2. spremembe rezerv, splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, posebnih prevred-notovalnih popravkov kapitala20; 3. način delitve čistega dobička in poravnavo čiste izgube, ko računovodske izkaze sprejme ustrezen organ21; 4. deleži v dobičku, ki jih skupščina določi tistim, ki niso lastniki22; 5. povečanje in zmanjšanje kapitalskih rezerv in sicer zneski, ki so bili v poslovnem letu pripisani ali odpisani23; 6. povečanje in zmanjšanje rezerv iz dobička, in sicer vse tiste postavke, ki so bile knjižene za preteklo leto na podlagi sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička preteklega poslovnega leta24. D Opombe: Uradni kraj{i izraz za Slovenski ra~unovodski standarde. V ~lanku uporabljam kraj{i izraz ob navedbi posamezne to~ke dolo~enega Slovenskega ra~unovodskega standarda. 2. to~ka 51. ~lena Zakona o gospodarskih dru`bah. 56. ~len Zakona o gospodarskih dru`bah. 61. ~len Zakona o gospodarskih dru`bah. Delitev na velika, srednja in majhna podjetja je dolo~ena v 52. ~lenu Zakona o gospodarskih dru`bah. 2. to~ka 51. ~lena Zakona o gospodarskih dru`bah in SRS 25.1. 56. ~len Zakona o gospodarskih dru`bah. 62. ~len Zakona o gospodarskih dru`bah. Dolo~ba v SRS 25.4 7. to~ka 62. ~lena Zakona o gospodarskih dru`bah. 56. ~len Zakona o gospodarskih dru`bah. SRS 26.3 SRS 26.2 56. ~len Zakona o gospodarskih dru`bah. Dolo~ba SRS 27.2. 8. to~ka 62. ~lena Zakona o gospodarskih dru`bah. Dolo~ba SRS 30.27; pri tem je pomembno, da je potrebno odlo~itve skup{~ine knji`iti v novem poslovnem letu, medtem ko se odlo~itve uprave in nadzornega sveta upo{tevajo `e v teko~em poslovnem letu. Pri javni objavi letnega poro~ila pa morajo biti odlo~itve skup{~ine zajete v pojasnilih k ra~unovodskim izkazom, tako da jih je mogo~e preu~evati. V 228. ~lenu Zakona o gospodarskih dru`bah je dolo~ena “Uporaba ~istega dobi~ka in bilan~nega dobi~ka”, pogoji uporabe, vrstni red uporabe, funkcija, delni~arjev, funkcija uprave, funkcija nadzornega sveta in funkcija skup{~ine. SRS 27.11. SRS 27.12. SRS 27.12. SRS 15.21. Dvanajsti odstavek 60. ~len Zakona o gospodarskih dru`bah. Trinajsti odstavek 60. ~lena Zakona o gospodarskih dru`bah. kratke novice BiH na~rtuje okrepitev polo‘aja lesne industrije Iz redakcija poslovnega dnevnika Finance smo izvedeli, da ‘eli Bosna in Hercegovina okrepiti polo‘aj svoje lesne industrije. Ta trenutno izvozi za 653 milijonov evrov svojih izdelkov, kar predstavlja skoraj ~etrtino celotnega izvoza dr‘ave. Izvoz lesa iz BiH se je v preteklih petih letih pove~al za 223 odstotkov, je po poro~anju francoske tiskovne agencije AFP pojasnila predstavnica bosanske zbornice za zunanjo trgovino Selma Ba{agi~. revijaLes 57(2005) 5 4 6 7 8 9 0 11 2 13 4 15 6 7 18 9 20 2 22 23 24 strokovne vesti Zaposljivost in potrebna znanja diplomantov lesarstva avtor Leon OBLAK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C.VIII/34, Ljubljana Januarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 2245 brezposelnih oseb, starih manj kot 30 let in s sedmo stopnjo izobrazbe. Na zavodu predvidevajo, da bo to {tevilo v naslednjih mesecih {e naraslo, saj se bodo v evidence brezposelnih prijavile {e osebe, ki jim je konec septembra 2004 potekel status {tudenta. Skrb pa vzbuja tudi podatek, da je {tevilo brezposelnih diplomantov, ~eprav se {tevilo vseh brezposelnih zmanj{uje, vsako leto ve~je. Kako pa je z diplomanti, ki us-pe{no kon~ajo {tudij na Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za lesarstvo? Diplomirani in‘enirji lesarstva, ki jih izobra‘ujemo na Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za lesarstvo, so eden izmed zelo pomembnih in gonilnih faktorjev razvoja slovenske lesne industrije. Prihodnja razvojna vizija je usmerjena v dvig konkuren~nosti celotne panoge oziroma podjetij, ki jo sestavljajo, in ki poslujejo v tr‘nem in tehnolo{kem okolju visoko razvitih dr‘av EU, s katerimi se razvojno primerjamo. Oceno zaposljivosti in potrebnih znanjih diplomantov lesarskega {tudija smo izvedli z anketo, ki so jo izpolnjevali prav diplomanti lesarstva. Anketni vpra{alniki so bili razposlani 94 anketirancem, diplomantom lesarskega {tu-dija, ki so diplomirali v obdobju od leta 2001 do 2003, od tega 74 univerzitetnim diplomiranim in‘enirjem lesarstva in 23 diplomiranim in‘enirjem visoke strokovne {ole. Vrnjenih je bilo 51 izpolnjenih anketnih vpra{alnikov (54 %), 37 vpra{alnikov so izpolnili univerzitetni diplomirani in‘enirji lesarstva, 14 pa diplomirani in‘enirji visoke strokovne {ole. Rezultati in komentarji ankete so po posameznih anketnih vpra{anjih prikazani v preglednicah 1-5. Med tistimi, ki so kon~ali univerzitetni {tudij, je zaposlenih ‘e 36 (97 %), od tega se jih je 34 (92 %) zaposlilo najkasneje eno leto po zaklju~ku {tudija. Med tistimi, ki so kon~ali VS[ lesarstva, so se vsi zaposlili najkasneje eno leto po zaklju~ku {tudija. Med tistimi, ki so kon~ali univerzitetni {tudij, je 29 (78 %) zaposlenih v lesarstvu, 8 (22 %) pa drugje. Med diplomanti visokega strokovnega {tudija lesarstva je 11 (79 %) zaposlenih v lesarstvu, 3 (21 %) pa v drugih dejavnostih. Med tistimi, ki so kon~ali univerzitetni {tudij in so se zaposlili v lesarstvu, sta dva ‘e direktorja, osem je komercialistov, osem vodij oddelkov (vodja proizvodnje, monta‘e ipd.), {est tehnologov ali konstruktorjev, trije so mladi raziskovalci in dva sta u~itelja na srednjih lesarskih {olah. Najve~ji dele‘ (27 %) je torej komercialistov in enak je tudi dele‘ vodij oddelkov (vodja proizvodnje, vodja monta‘e ipd.). Na teh delovnih mestih je torej med anketiranci ve~ kot polovica vseh diplomantov, ki so kon~ali univerzitetni {tudij lesarstva. Med diplomanti visokega strokovnega {tudija, ki so se zaposlili v lesni panogi, je eden komercialist, trije so vodje oddelkov (vodja proizvodnje, monta‘e ipd.), sedem - najve~ji dele‘ (64 %) pa je tehnologov ali konstruktorjev. V anketi so diplomanti odgovarjali tudi na vpra{anje, katera znanja potrebujejo pri svojem delu, in sicer z ocenami od 1 do 3 (1-ne potrebujem, 2-delno potrebujem, 3-potrebujem). Znanja smo v ta namen razdelili v tri vsebinske skupine: 1. konstruiranje in oblikovanje, 2. lesarski management in 3. lesarske tehnologije. Tisti, ki so kon~ali univerzitetni {tudij lesarstva, ne glede na to, ali so zaposleni v lesarstvu ali kje drugje, pri svojem delu najbolj potrebujejo znanja s pod-ro~ja lesarskega managementa (organizacija, ekonomika, tr‘enje). Pri diplomantih visoke strokovne {ole so potrebe po znanjih s posameznih vsebinskih skupin bolj uravnote‘ene. Poleg tega so anketiranci lahko izpostavili {e dodatna posebna znanja, ki jih pri svojem delu potrebujejo. Najve~ jih je navedlo tuje jezike in vsebine, povezane z informacijskim in ra~unal-ni{kim znanjem. Hiter razvoj in globalizacija nenehno dvigujejo konkuren~nost poslovanja in pove~ujejo pritiske na podjetja. Le dovolj izobra‘eni kadri bodo lahko tudi v bodo~e tvorno sodelovali v zah- ijaLeS 57(2005) 5 strokovne vesti Preglednica 1. Zaposlitev diplomantov lesarstva Zaposlitev [t. UNI % VS[ [t. % pred zaklju~kom {tudija 5 13 0 0 v letu zaklju~ka {tudija 21 57 10 71 eno leto po zaklju~ku {tudija 8 22 4 29 dve leti po zaklju~ku {tudija 2 5 0 0 ni na{el zaposlitve 1 3 0 0 Preglednica 2. Dejavnost, v kateri so zaposleni diplomanti lesarstva Dejavnost podjetja, v katerem so zaposleni UNI [t. % VS[ [t. % lesarstvo 29 78 11 79 drugo 8 22 3 21 Preglednica 3. Delovno mesto, ki ga opravljajo diplomanti lesarstva Smer {tudija Delovno mesto [t . UNI % [t . VS[ % direktor 2 7 0 0 komercialist 8 27 1 9 vodja proizvodnje, oddelka 8 27 3 27 tehnolog, konstruktor 6 21 7 64 mladi raziskovalec 3 10 0 0 u~itelj 2 7 0 0 Preglednica 4. Znanja, ki jih diplomirani in‘enirji lesarstva potrebujejo Smer {tudija Zaposlitev UNI lesarstvo UNI drugje VS[ lesarstvo VS[ drugje Vsebinske skupine konstruiranje in oblikovanje 2,27 1,28 2,36 1,67 lesarski management 2,62 2,29 2,27 2,00 lesarske tehnologije 2,59 1,14 2,45 1,67 Preglednica 5. Dodatna znanja, ki jih diplomanti lesarstva potrebujejo Dodatna potrebna znanja [t . tuji jeziki 14 informatika, ra~unalni{tvo 6 vodenje 3 komunikacija 2 tevnih procesih upravljanja in soupravljanja podjetij in doseganju njihove poslovne uspe{nosti in trajne konku-ren~nosti. Zahteve po dolo~eni kvalifikaciji se stalno ve~ajo, kar je povezano z razvojem izdelkov in tehnologij, strokovnjaki pa morajo biti pripravljeni prevzemati pobude in re{evati stalno nove probleme. Od strokovnjakov se zahteva dolo~ena stopnja splo{ne izobrazbe in razumevanja ~lovekovega okolja in poznavanje specifi~nih tehnologij oziroma zapletenih sistemov, ki jih morajo biti sposobni upravljati. Zaradi tega je treba, da tem potrebam, ki jih razumemo kot potrebe tr‘i{~a dela, tudi na Oddelku za lesarstvo prisluhnemo, jih torej sku{amo analizirati in se jim prilagajati. kratke novice Reforme v jugovzhodni Evropi spodbujajo nalo‘be Gospodarski, politi~ni in varnostni polo‘aj v dr‘avah nekdanje Jugoslavije se izbolj{uje. Vse dr‘ave so v fazi pribli‘evanja EU, gospodarske reforme pa dajejo pozitivne rezultate. Skoraj vse dr‘ave v regiji, Hrva{ka, Srbija, BiH in Makedonija, se lahko pohvalijo z nizko inflacijo, stabilnim te~ajem in relativno ugodno dav~no zakonodajo, privatizacija dru‘benih podjetij pa je pri koncu. To pa so razmere, ki spodbujajo tuje nalo‘be, tudi port-feljske, so menili udele‘enci okrogle mize na temo prilo‘nosti trgov jugovzhodne Evrope, je poro~ala STA. revijaLes 57(2005) 5 strokovne vesti Dvajset let Lesarske zalo`be avtor Mirko GER[AK Ob~ni zbor Zveze in‘enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je 6. junija 1985 sprejel sklep o o‘ivitvi zalo‘ni{ke dejavnosti za lesarstvo. Nadaljevali bi pot Lesnoidustrijske knji‘-nice, ki v letih od 1957 do 1962 izdala 19 zvezkov, nato pa je njeno delovanje zamrlo. Predsednik Zveze in‘enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Lojze Leb je ob tej prilo‘nosti dejal: Z Lesarsko knji‘nico odpiramo v lesarstvu novo stran na podro~ju izobra‘e-vanja, usposabljanja, izpopolnjevanja, popularizacije in publicistike, ki je za razvoj lesarstva nujno potrebna. Leta 1986 je iz{el prvi priro~nik na novo ustanovljene Lesarske knji‘nice (Su-{enje lesa), prvi u~benik (Osnove konstruiranja) pa ‘e pod imenom Lesarske zalo‘be. Lesarska zalo‘ba je prevzela izdaje u~benikov, ki jih je od leta 1982 zalagal Zavod RS Slovenije za {olstvo, zato so navedene v preglednici knjig. Izdaje u~benikov so avtorji dopolnjevali in izbolj{evali in izdanih je bilo ve~ ponatisov. V preglednici (50 naslovov) so samo nove izdaje, ponatisi niso {teti. Ustanovitelj Lesarske zalo`be Alojz Leb Sedanji direktor Lesarske zalo`be dr. Jo`e Korber Uredniki Lesarske zalo‘be: Bojan Kern, Edo Prevc prof. dr. Vesna Ti{ler, Mirko Ger{ak Ko nimam pojma, ko ne znam, kako ravnam? V roke vzamem strokovno knjigo, berem, ne razumem. Preberem znova, se poglobim in vse bolj razumem. Postaja zanimivo. Poi{~em {e priro~nik, enciklopedijo, revijo, v katerih najdem, kar ni obravnavano v knjigi. Zdaj razumem in nekaj sem se na-u~il. Knjiga je najpomembnej{i pripomo-~ek za izobra‘evanje, za vzgojo, za razvoj in napredek. S knjigo pridobi{ znanje in modrost za delo in ‘ivljenje. Knjige Lesarske zalo‘be zdru‘ujejo temeljna znanja, ki so trajna in bistvena, so osnova, da lahko sledimo novostim in napredujemo. Najve~ izdamo u~benikov, ki so pisani kot strokovne knjige, so~asno pa so primerni tudi za uporabo v vsakdanji praksi. So prva strokovna dela, s katerimi se sre~a dijak lesarstva, zato so dragocen pripomo~ek za njegovo nadaljnje delo in razvoj. Zajemajo vsa podro~ja lesarstva. Znano je, da je mednarodna raziskava o pismenosti in udele‘bi odraslih v izobra-‘evanju v Sloveniji pokazala zelo slabe rezultate. Bralec, ki ni navajen na pisano besedo (zahtevnej{i, strokovni tekst), ne razume, ni sposoben razumeti, kaj bere, ne zna premisliti, sklepati, zato ni sposoben samostojno in odgovorno opravljati svojega dela, je negotov pri sprejemanju odlo~itev in osebno ne napreduje. Navedeno ima zagotovo korenine pri pouku, kjer dijaka premalo u~imo, da samostojno razmi{lja in pridobiva informacije ter spretnosti z literaturo. Kljub uspe{nemu delovanju zalo‘be so na{e izdaje premalo znane, niso vsem dostopne, ne uporabljajo se pri izobra‘eva-nju in v vsakdanji praksi. Strokovnjaki lesarstva ne vemo, kaj vse je napisano, in ponovno raziskujemo ‘e re{ene probleme. Lesarska panoga pre‘ivlja te‘ke ~ase. Obstala bo le z odli~nim delom in poslovanjem, izobra‘evanjem, odgovornimi, samostojnimi in odprtimi delavci, ki jim pisana beseda in stalno izobra‘evanje in s tem osebna rast pomenijo zadovoljstvo. ijaLeS 57(2005) 5 strokovne vesti Prva izdaja Lesarske zalo‘be: Su{enje Lesa Izdaja Lesarske zalo‘be: avtor in oblikovalec prof. dr. Vinko Rozman: Konstrukcije izdelkov PREGLEDNICA IZDANIH KNJIG Zap. Avtor {t . Naslov Leto prve izdaje 1. Rozman, V.; Mo‘ek, F. Konstrukcije v lesarstvu 1 – Tehni~no risanje 1982 2. Rozman, V. Konstrukcije v lesarstvu 2 - Konstrukcijski elementi 1983 3. Geršak, M. Stroji in naprave v lesarstvu 1983 4. Rozman, V. Konstrukcije v lesarstvu 3 – Konstrukcije izdelkov 1984 5. Geršak, M.; Velušček, V.; Medjugorac, N. Su{enje lesa 1985 6. Cermak, M. Furnirji in plo{~e 1985 7. Ger{ak, M.; ^op, T.; Gori{ek, @.; Mrak, C.; Velu{~ek, V. Su{enje lesa 1986 8. Rozman, V.: Konstrukcije v lesarstvu 4 – Osnove konstruiranja 1986 9. Bizjak, J.; [keta, J.; Skarza-@erovnik, M. Organizacija dela 1986 10. Pečenko, G. Za{~ita lesa v praksi 1987 11. Medjugorac, N. Priprava proizvodnje – vaje 1987 12. Grošelj, A. Tehnologija delovnih procesov 1 1987 13. Medjugorac, K. [tudij dela v lesarstvu 1988 14. Vindšnurer, D. NC in CNC v lesarstvu 1988 15. Polanc, J. Povr{inska obdelava lesa (prevod in priredba) 1989 16. Grošelj, A. Tehnologija delovnih procesov 1 1989 17. Geršak, M. Pnevmati~ne in hidravli~ne naprave 1989 18. Polanc, J. Furniranje (prevod in priredba) 1990 19. Bizjak, J. Poslovne dejavnosti in ekonomika podjetja 1990 20. Kotnik, D. Povr{inska obdelava v izdelavi pohi{tva 1990 21. Rozman, V. Konstrukcije 1 - Tehni~no risanje (nova izdaja) 1990 22 Geršak, M. Lesnoobdelovalni stroji 1990 23. Pipa, R. Anatomija in tehnologija lesa 1990 24. Nastran, A. Blazinjenje pohištva 1990 25. Geršak, M. Transportne naprave 1991 26. Geršak, M. Stroji za primarno obdelavo lesa 1991 27. Kavčič, J.; Geršak, M. Energetske naprave 1992 28. Gorišek, Z.; Geršak, M.; Cop Mrak, C; Velušček, V. T.; Su{enje lesa 1994 29. Merzelj, F.; [eme, J.; Prevc, E.:Evropski standardi za ‘agan les 1995 30. Mihevc, S.; [olar, A. Obnovimo pohi{tvo 1996 31. Kunaver, D. Car lesa v slovenskem ljudskem izročilu 1996 32. Geršak, M.; Prašek, M., Grošelj, A. Stroji in naprave v lesarstvu (nova izdaja) 1998 33. Steblovnik, Z. Organizacija proizvodnje 3 1998 34. Medjugorac, N. Organizacija proizvodnje 4 1998 35. Grošelj, A., Kovačič, B., Čermak, M., Geršak, M. Tehnologija lesa 2 1999 36. Kovačič, B., Cermak, M. Tehnologija lesa 3 1999 37 Sedej, F, Velušček, V. Tehnologija ‘agarstva 2000 38. Steblovnik, Z.; Melink Pavlin, N.; Leban, I.; [~ek Prebil, T.; Obal, J.; Levstek, M. Podjetni{tvo 2000 39. Verk, E. Proizvajalec pohi{tva in zadovoljen kupec 2000 40. Cermak, M. Furnirji in plo{~e (nova izdaja) 2001 41. Arnič, I. Vaje iz tehnologije 2001 42. Prašek, M.; Geršak, M.; Kavčič, J. Stroji za obdelavo lesa 2001 43. Jelovčan, L; Leban, I. Gospodarjenje 2001 44. Rozman, V. Snovanje pohi{tva 2001 45. Rozman, V.; Gaber, T. Tehni~no risanje in konstrukcijska dokumentacija 2002 46. Potisk, G. Stroji in naprave – vaje 2003 47 Geršak, M.; Velušček, V. Su{enje lesa (nova izdaja) 2003 48. Grošelj, A. Tehnologija 2003 49. Polanc, J., Leban, I. Les – zgradba in lastnosti 2004 50. Geršak, M.; Prašek, M. Lesarstvo – zbirka nalog (v tisku) 2005 revijaLes 57(2005) 5 strokovne vesti Na lesarijadi 2005 je bila najbolj{a Srednja lesarska {ola Ljubljana avtorica Majda KANOP Kot ‘e neko~, tako se tudi danes strokovne {ole povezujejo na strokovnem in dru‘abnem pod-ro~ju. Eno izmed tak{nih sodelovanj so {ole poimenovale LE-SARIJADA. Vsakoletni dogodek nas v samostojni Sloveniji razveseljuje ‘e od leta 1995 dalje. [olski center Ljubljana – Srednja lesarska {ola je bila to {olsko leto organizatorka 11. strokovnega, {portnega in kulturno - zabavnega tekmovanja srednjih lesarskih {ol v dr‘avnem merilu. Cilji tega sre~anja so bili {irjenje in poglabljanje strokovnega in prakti~nega znanja, primerjava znanj med dijaki, popularizacija znanja, izmenjava mnenj in izku{enj v razli~nih oblikah dru‘enja, odkrivanje in spodbujanje nadarjenih ter dru‘enje mladih iz razli~nih {ol in okolij. Prireditev je potekala 21. aprila 2005, okrog 350 udele‘encev iz devetih {ol se je pomerilo v ro~ni obdelavi lesa, rezbarjenju, poznavanju lesa, uli~ni ko{arki in namiznem tenisu. Dijaki so se pomerili tudi v dru‘abnih igrah in v izdelavi digitalnih fotografij, rezultati teh dveh disciplin pa se niso pri{tevali k skupni razvrstitvi tekmovanja. [portna tekmovanja, dru‘abne igre in tekmovanje za najbolj{o fotografijo so se odvijale v dvorani Z[D Krim v Ljubljani. Medtem ko so nekateri bodrili svoje predstavnike v uli~ni ko{arki in namiznem tenisu, so se drugi trudili v merjenju mo~i pri dru‘abnih igrah in ob tem zabavali navzo~e. Tekmovanja v ro~ni obdelavi lesa, rez-barjenju in poznavanju lesa so potekala v [C Ljubljana - Srednji lesarski {oli in v {olskih delavnicah. Sodelujo~i so ob navzo~nosti stroge strokovne komisije izdelovali iz‘rebano lesno vez, rezbarili lipov list iz javorovega lesa ter dokazovali svoja znanja iz poznavanja lesa in dendrologije. Skozi celodnevno prijetno vzdu{je, {portno navijanje, ob spoznavanju novih ljudi in navezovanju novih stikov se je prireditev kon~ala s kulturnim programom in podelitvijo priznanj, medalj in pokalov najbolj{im. Ljubljanska lesarska {ola je bila od-sko~na stopni~ka kar nekaj znanim obrazom, tudi Marjanu [arcu, ki si je kot uspe{en imitator tudi na Lesarijadi 2005 izposodil glas in stas predsednika dr‘ave, predsednika vlade … in s tem poskrbel, da je bilo navdu{enje vseh so-delujo~ih na koncu prireditve {e ve~je. Mnoge dru‘ine z mizarsko tradicijo ostajajo zveste na{i {oli. [ola se us-pe{no povezuje z njimi in tudi z drugimi podjetji, ki so povezana z na{o stroko. Tudi njim gre zahvala, da je prireditev uspela, saj so jo eni in drugi v veliki meri finan~no podprli. Nekateri so tekmovali z zagrizeno borbenostjo, drugi po svojih zmo‘nostih, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so se ravnali po na~elu: “Va‘no je sodelovati, ne zmagati.” Slednje pa prav gotovo ne velja za doma~ine, saj so blesteli in prepri~ljivo zmagali v vseh uradnih disciplinah, ki jih dolo~al razpis tekmovanja. Ljubljan~ani so bili najbolj{i tudi v dru‘abnih igrah, le v digitalni fotografiji so se morali zadovoljiti z drugim in tretjim mestom. [C - Srednji lesarski {oli Ljubljana je tako v skupni razvrstitvi pripadlo prvo mesto, sledi ji Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna, tretje mesto pa je pripadlo [C Slovenj Gradec, Poklicni gostinski in lesarska {oli. Ne glede na uvrstitev smo bili na koncu zadovoljni vsi. ACTA EST FABULA. IGRA JE KON^ANA. NASVIDENJE V NOVI GORICI NA LESARIJADI 2006! ijaLeS 57(2005) 5 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: lepila in lepljenje lesa - 1. del Zbral: Metka ČERMAK Recenzent: Severine PLOJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko zarézna ~êpna véz z nótranjo brázdo –e –e –í - - - ‘ kotna okvirna vez dveh elemntov, ki imata na notranji strani izrezkano ali za‘agano brazdo Schlitzung (f) mit kleinem Innenfalz (m) rabbeted frame mortis and tenon joint A-stánje –a s (rezól stánje) prva stopnja kondenzacije fenola s formaldehidom; smola je topna in taljiva A-Zustand m A-stage adhezíja –e ‘ na osnovi molekularnih sil delujo~a privla~nost, ki nastane na sti~nih povr{inah razli~nih snovi Adhäsion f adhesion adícija –e ‘ kemi~na reakcija, pri kateri se atomi ali atomske skupine ve‘ejo na molekulo nenasi~ene spojine Addition f addition adsórpcija -e ‘ kopi~enje plinov ali teko~in na povr{ini trdih snovi Adsorption f adsorption aklimatizácija –e ‘ (lépljencev) prilagajanje lepljencev normalnim klimatskim razmeram (po toplem ali vro~em stiskanju) Akklimatisation f acclimatisation aldehíd –a m oksidacijski produkt primarnih alkoholov z zna~ilno aldehidno skupino – CHO Aldehyd n aldehyd B – stánje –a s (rezitól stánje) druga stopnja kondenzacije fenola s formaldehidom; smola v vodi nabreka, je netopna in se tali B-Zustand m B-stage barvílo –a s organska snov za obarvanje lepil Farbstoff m dye, dyestuff C – stánje –a s (rezít stánje) tretja stopnja kondenzacije fenola s formaldehidom; smola je netopna in se ne tali C-Zustand m C-stage ~ás skladí{~enja –a - m ~as, v katerem je lepilo ob pravilnem skladi{~enju {e uporabno Lagerzeit f storage life ~ás uporábnosti mé{anice -a - - m ~as uporabnosti pripravljene lepilne me{anice Topfzeit f pot life ~ás utrjevánja –a - m ~as, v katerem se lepilo utrdi Abbindezeit f, Aushärtungszeit f curing time, setting time ~ás ‘elíranja –a - m ~as, v katerem preide lepilo pri dolo~eni temperaturi v obliko, ko ga ni ve~ mogo~e vle~i v niti Gelierzeit f gellig time debelína lepílnega slôja –e - - ‘ debelina neutrjenega ali utrjenega sloja lepila med dvema lepilnima povr{inama Klebschichtdicke f bond line thickness; adhesive thickness déle‘ súhe snoví –a - - m koli~ina nehlapnih sestavin lepila, izra‘ena v % glede na maso vzorca Feststoffanteilm solids contents difuzíja –e ‘ pronicanje, me{anje plinov ali teko~in, ki je posledica termi~nega gibanja molekul Diffusion f diffusion dispergírana snóv –e –í ‘ (dispêrzna fáza) snov v razli~nih agregatnih stanjih, ki je razpr{ena v topilu Dispersions-mittel n deflocculating agent disperzíja –e ‘ fina porazdelitev snovi, ob kateri nastaja disperzni sistem, ki je sestavljen iz najmanj dveh faz Dispersion f flow disperzíjsko lepílo –ega -a - s praviloma vodna disperzija naravnih ali umetnih smol, ki se uporablja za lepljenje Dispersions–klebstoff n adhesive dispersion disperzíjsko srédstvo –ega –a s medij, v katerem je razporejena dispergirana snov Dispersions-mittel n dispersing agent dolgotrájna obremenítev –e –tve ‘ dalj ~asa delujo~a zunanja sila, ki v lepilnem spoju povzro~a napetosti Langzeitbean-spruchung f long-time loading dozíranje –a s natan~no odmerjeno dodajanje snovi (lepila) Dosierung f dosing dozírni válj –ega –a m del naprave za doziranje lepila; rabi za regulacijo koli~ine nanosa Abstreich-walze f doctor roll drsênje –a s (polzênje) deformacija obremenjenega lepljenca v dalj{em ~asovnem obdobju (?) Rutschen n slippage duroplást –a m sinteti~na snov, ki tudi pri vi{ji temperaturi zadr‘i svojo obliko, pri nadaljnjem segrevanju razpade, ne da bi se zmeh~ala Duroplast m thermosetting resin ekstruzíjsko naná{anje –ega –a s posebna tehnika polivanja lepila v obliki niti; uporabna v proizvodnji vezanega lesa Exstrusions-auftrag m extrusion spreading elásti~nost –i ‘ (pró‘nost) lastnost materialov, da se po prenehanju obremenitve vrnejo v prvotno lego Elastizität f elasticity elastomér –a m polimerna snov, sposobna velike elasti~ne deformacije Elastomer n elastomer emulgátor –ja m sredstvo, ki teko~ini zmanj{a povr{insko napetost Emulgator m emulsifier emúlzija –e ‘ zmes dveh med seboj netopnih teko~in Emulsion f emulsion revijaLes 57(2005) 5