Letno poročilo dvorazredne zasebne Slovenske trgovske šole v Trstu s pravico javnosti koncem šolskega leta 1913*14. IV. letnik. Vsebina: Šolski kuratorij. — Šolske vesti. — Poročilo o obči obrtni nadaljevalni Soli. □ a a Sestavilo ravnateljstvo. □ a □ Trst 1914. Samozaložba. — Tiskala tiskarna „Edinost“. Letno poročilo dvorazredne zasebne Slovenske trgovske šole v Trstu s pravico javnosti koncem šolskega leta 1913-1914. □ □ □ IV. letnik. □ □ □ Vsebina: Šolski kuratorij. — Šolske vesti. — Poročilo o obči obrtni nadaljevalni šoli. □ □ □ Sestavilo ravnateljstvo. □ □ a Trst 1914. Samozaložba. — Tiskala tiskarna „Edinost“ /I$? Šolski kuratorij za dobo 1913—1916. Predsednik: Dr. üustav Gregorin, odvetnik v Trstu, državni in deželni poslanec, kot zastopnik Jadranske banke v Trstu. P o d predse d n i k: Josip Prelog, trgovec v Trstu, kot zastopnik Trgovskega izobraževalnega društva. Tajnik: Dr. Ivan Merhar, c. kr. profesor, kot zastopnik Trgovsko-obrtne zadruge v Trstu. Blagajnik: Josip Ulčakar, ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice ter šolski ravnatelj, kot zastopnik Trgovskega izobraževalnega društva v Trstu. Odbornik: Dr. Otokar Rybär, odvetnik v Trstu, državni in deželni poslanec, kot zastopnik Tržaške posojilnice in hranilnice. Šolski prostori: ulica Stadion 21/1. □ □ □ Šolske vesti. I. Učno osobje in razdelitev učnih predmetov. Imena Učni predmeti, tečaji in tedenske ure Skupno število učnih ur I. | M. semest. O p o m b e 3. Josip Ulčakor, ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice A. Ravnatelj: Trgovsko računstvo II. (4), I (v I. sera. 5, v II. s 3) Trgovsko dopisovanje II. (v I. sem. 3), I. (v I. sem. 2, v II. sem. 4) Knjigovodstvo II. (v I. s. 4), I. (v I. sem. 2, v II. sem. 4) Uzorni kontor II. (v II. sem. 7)__________________ 20 22 B. Profesorji in učitelji. Dr. Leop. Boštjančič, odvetniški konci-pijent Andrej Čok, c. kr. vadniški učitelj ua deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda 4. Gregor Čremošnik, suplent na c. kr. realki Trgovinstvo in menjištvo II. (3) in I. (2) Državoznanstvo II. (I) Italijanščina II. (4) in Pripravljalni (2) Razrednik II. tečaja, kustos učiteljske in dijaške knjižnice Nemščina II. (5) - 5 6. Fran Marinček, c. kr. učitelj in strokovni učitelj na zavodu Dr. Ivan Merhar, c. kr. profesor na državni gimnaziji Računstvo Pripr. (5) Geometrijsko oblikoslovje Pripr. (2) Prirodopis in Fizika Pri-pravlj. (po 4) Biagoznanstvo II. in I. (po 3) Strojepisje II. (2) Od 1. decembra dalje tudi Nemščina Pripr (2) Slovenščina II. (3) in I. (4) 25 25 Razrednik pripravljalnega tečaja, kustos pri-rodopisne, fizikalne in blago-znanstvene zbirke Imena Učni predmeti, tečaji in tedenske ure Skupno število učnih ur Opombe Štev. i. | ii. semest. 7. Vasilij Mirk. namestni učitelj na zavodu Zemljepis II., I. in Pripr. (i:o 3) Lepopisje Pripr. (2) Italijanščina I. (5) Od 1. decembra dalje tudi Slovenščina Pripr. (5) Nemščina I. (5) Do 30. novembra Lepopisje II. (1) in I. (2) Nemščina 11. (5). 26 26 Razrednik I. tečaja ; kustos zemljepisne zbirke 8. Josip Prunk, vodja c. kr. korespondenčnega urada Stenografija II. in I. (po 2) Od 1. decembra dalje tudi Lepopisje 11. (1) in I. (2) 7 7 — 9. Matija Škabar, c. kr. veroučitelj na deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Met . da Verstvo Pripr. (2) 2 2 — Razun teh so učili 1.) Teodor Betriani, c. kr. vadniški učitelj na državni ljudski in meščanski šoli (Piazza Lipsia) do 30. novembra: Slovenščino Pripr. (5), Nemščino II. (5) in Pripr. (2), skupno 12 tedenskih ur; 2.) Dr. Anton V. Delak, odvetniški koncipijent, v I. semestru : Trgo-vinstvo in menjištvo II. (3) in I. (4), Državoznanstvo II. (1), skupno 8 tedenskih ur, in 3.) Josip Napotnik, suplent na c. kr. realki, od 1. decembra do začetka II. semestra: Nemščino II. (5), skupno 5 tedenskih ur. Tajnik: Janko Malenšek, uradnik Tržaške posojilnice in hranilnice. II. Pregled učnih ur. Učni predmeti Priprav- ljalni tečaj I. tečaj 11. tečaj a) Obvezni: 1. Verstvo 2 2. Slovenski jezik 5 4*) 3*) 3. Trgovsko računstvo 5 I. sem. II s. 5 3 4 4. Geometrijsko oblikoslovje . . 2 — — 5. Trgovinstvo in menjištvo . . . — 4 2 3 6. Dopisovanle in kontoma dela . — 2 4 3 I. s. 7. Knjigovodstvo — 2 4 4 I. s. 8. Vzorni kontor — — 7 II. s. 9. Zemljepis 3 3**) 3**) 10. Prirodopis 4 — — 11. Fizika 4 — — 12. Blagoznanstvo — 3t) 3t) 13. Državoznanstvo — 1 14. Stenografija — 2 2 15. Lepopisje 2 2tt) Itt) b) Obvezna predmeta glasom sklepa šolskega k u-r a t o r i j a : 27 27 27 16. Italijanski jezik 2 5 4 17. Nemški jezik 2 5 5 c) Neobvezni: 31 37 36 18. Strojepisje — 2 19. Telovadba 1 . ... 2 2 2 r, .. ' eventuelno 1 1 20. Petje | ... Skupno 31 37 36-38 Eventuelno 31-33 37-40 36-41 *) V I. in II. tečaju se poučuje po 1 uro na teden srbo-hrvaščina. **) Italijanski učni jezik je bil v rabi tudi pri pouku zemljepisa v 1. in II. tečaju, tako da je bilo italijanščini odločeno v I tečaju c + 3 = 8, v 11. tečaju 4 + 3 = 7 tedenskih ur. f) Nemški učni jezik je bil v rabi pri pouku blagoznanstva v 1. in II. tečaju. tako da je bilo nemščini odločeno v 1. in II. tečaju 5 + 3 = 8 tedenskih ur. ff) Pri lepopisju se vežba že v I. tečaju tudi cirilica. III. Učne knjige za šolsko leto 1913-1914. 1. Za pripravljalni tečaj. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Ljubljana 1908, vez. 80 st. A. STROJ, Liturgika. Ljubljana 1907, vez. 1 K 40 stot. J. BRINAR, Čitanka za meščanske šole, III. del. Dunaj 1912, vez. 2 K 10 stot. FR. HAUPTMANN, Računica za meščanske šole, I. del. Dunaj 1913, 2. izdaja, vez. 85 stot. , — —, III. del. Dunaj 1909, vez. 1 K 25 stot. Dr. FR. vit. MOČNIK, Geometrijsko oblikoslovje za meščanske šole. Poslov. .1. BEZLAJ. Ljubljana 1897, vez. 1 K 50 stot. FR. OROŽEN, Zemljepis za meščanske šole. Enodelna izdaja. Ljubljana 1912, vez. 3 K 20 stot. I. MACHER, Prirodopis za meščanske šole, III. del. Ljubljana 1908, vez. 2 K 30 stot. A. SENEKOVIČ,Fizika za nižje razrede srednjih šol. Ljubljana 1910, 3. izdaja, vez. 3 K 70 stot. A. VALENTIČ, Navod k naučenju italijanskega jezika, II. del. Dunaj 1910, 3 izdaja, vez. 90 stot. A. L. BIANCHI, Lettnre italiane per la V. classe delle scuole po-polari austriaciie. Trst 1903, vez. 1 K 90 stot. H. SCHREINER - Dr. J. BEZJAK, Prva nemška vadnica. Dunaj 1910, vez. 70 stot. , Druga nemška vadnica. Dunaj 1909, vez. 90 stot. , Tretja nemška vadnica. Duaj 1909, vez. 1 K 10 stot. 2. Za I. tečaj. Dr. J. SKET, Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol. Celovec 1906, 2. izaja, vez. 2 K. 3. Za II. tečaj. Dr. J. SKET - J. WESTER, Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol. Celovec 1912, 2. predel, izdaja, vez. K 2.50. F. NOVAK, Slovenska stenografija, II. del. Ljubljana 1913, 2. izdaja, nevez. 2 K 80 stot. 4. Za I. in II. tečaj. A. KLEJBEL -1. VOLČ, Trgovska korespondenca. Ljubljana 1913, vez. 3 K 50 stot. J. GASTEINER -1. VOLC, Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole. Ljubljana 1913, vez. 4 K. Dr. K. HASSACK, Leitfaden der Warenkunde für zweiklassige Handelslehranstalten. Dunaj 1911, 4. izdaja, vez. 4 K. F. NOVAK, Slovenska stenografija, I. del. Ljubljana 1910. 2. izdaja, nevez. 3 K. L. SAVELL1 & D. DALMASI, Grammatica della iingua italiana ad uso delle scuole cittadine. Trst-Reka 1907, vez. 1 K 60 st. E. MADDALENA, Raccolta di prose e poesie italiane. Dunaj-Lipsko 1909, 3. izdaja, vez. 3 K 70 stot. J. LEHMANN, Deutsches Sprach- und Aufsatzbuch für österr. Bürgerschulen. Dutiaj 1910, vez. 1 K 20 stot. HAYMERLE-J. POELZL, Deutsches Lesebuch für kommerzielle Lehranstalten. Dunaj 1911, 7. izdaja, vez. 2 K 60 stot. 5. Za vse tri tečaje. A. Janežičeva slovenska slovnica. Za srednje šole priredil dr. .!. Sket, Celovec 1906, 9. izdaja, vez. 3 K. K. PEUCKER, Kleiner Atlas für Handelsschulen. Dunaj 1910, 4. izdaja, vez. 3 K 60 stot., ali: K. PEUCKER, Atlas für höhere Handelsschulen. Dunaj 1902, 3. izdaja, vez. 7 K 80 stot. □ □ □ Nadalje se priporočajo kot pomožne učne knjige za I. in II. tečaj sledeče: Dr. .). KL. KREIBIG, Leitfaden des kaufmännischen Rechnens für 2-klassige Handelsschulen. Dunaj 1912, 10. izdaja, vez. 3 K 20 stot. KL. OTTEL, Handels- und Wechselkunde für 2-klassige Handelsschulen. Dunaj 1913, 3. izd;ija, vez. 3 K. R. SCHILLER - R. BARTA, Theoretische und praktische Darstellung der Kontorarbeiten. Dunaj 1913, 9. izdaja, vez. 4 K. K. ZEHDEN - M. STENTA, Geografia commerciale. Dunaj 1895, vez. 6 K. A. SIČ -1. PEZDIČ, Trgovsko računstvo za trgovske nadaljevalne šole in za enoletne dekliške trgovske tečaje. 3 deli. Ljubljana 1912, vez. 6 K. A. KUDER, Menično pravo. Ljubljana 1904. □ □ □ IV. Pomnožitev knjižnic in zbirk. □ □ □ A. Učiteljska knjižnica. Učiteljska knjižnica se je letos pomnožila za 8 knjig, in sicer dve »Slov. Matice« (Dr. Janko Šlebinger, Slovenska bibliografija in Dr. J. A. Glonar, »Slovenske narodne pesmi«, 15. snopič), pet »Socijalne Matice« (Dr. I. Žmavc, Ozdravljenje socijalnega življenja; Dr. V. Kisovec, Delavsko zavarovanje proti nezgodam; Dr. Boris Zarnik, O bistvu življenja; Dr. Karl Slane, Zadruga; Dr. Karel Ozvald, Srednješolska vzgoja.) Dr. K. Stre-kelj, Morphologie des Qörzer Mittelkarstdialektes; (daroval dijak F. Vončina.) B. Dijaška knjižnica. Dijaška knjižnica se je letos pomnožila za 28 knjig. Nakupile so se sledeče knjige: E. Salgari, II tesoro della montagna azzurra, 11 re deli’ aria, 11 fiore delle perle, Cartagine in fiamme, Un drarnma sull' oceano pacifico, 1 misteri della Jungla nera, Le straggi delle Filippine; N. Sienkiewicz, Quo vadiš; A. Man-zoni, I promessi sposi; P. Mantegazza, Le glorie e le gioie del lavoro; M. D’ Azeglio, 1 miei ricordi; .1. Bannet, Bleibe im Lande und nähre dich redlich; J. Bonnet, Der Slowak; Promber, Knabenfreund; Silvio Pellico, Le mie prigioni; E. De Amicis, Vita militare. Dijaški knjižnici so se določile sledeče publikacije »Slovenske Matice«, »Socijalne Matice« in »Družbe Sv. Mohorja«; Anton Funtek, Tekma; Dr.Branko Vodnik, Hrvatsko-srbske narodne pesmi; Podlimbarski, Gospodin Franjo; prof. F. Seidl. Geološki izprehodi; Koledar za leto 1914.; Utva iti Mira, Pravljice; Dr. J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda; Dr. J. E. Zore, V tem znamenju boš zmagal; Dr. J. Pregelj, Mlada Breda. Dijak prip. tečaja F. Vončina je daroval Brögger, Fridtjof Nansen. Tudi letos so se dijaki prav pridno posluževali knjižnice. Izposodili so si nad sedemsto knjig in sicer: Pripravljalni letnik 246, prvi letnik 204 in drugi letnik 257 zvezkov. C. Podporna knjižnica. Velikemu številu učencev so se posodile učne knjige proti odškodnini, ki znaša 25% knjigotržne cene za vsako knjigo. Pri izposojevanju knjig so služile kot merilo gmotne razmere učencev. Nabavljeno: Schrader-Prudent, La France; MapMHKOBHh, KapTa 6a;iKancKor riojiyocTpBa; Johnston, The British Isles; JIoöarMHi-, IllKOjiHa!! icapTa EBponencKoii PocciH; Cora, II regno d’Italia; Chavanne, Karte der Verteilung der Niederschags-höhen in Chavanne, Wänneverteilung in Oesterreich - Ungarn (4 kosi); Lorenz, Karten des Acker-, Wald-, Wiesen- und Weinlandes in Oesterreich-Ungarn; Kerner, Florenkarte von Oesterreich-Ungarn. Darovano: Nebesno oblo s stališčem zvezd 1. januarja 1850 (podaril sedaj pok. finančni svetnik g. Vekoslav Furlan); dalje Woldermann, Europa; Kiepert, Deutsches Reich; Kiepert, Wandkarte zur biblischen Erdkunde; Woldermann, Die österr.-ungar. Monarchie; Streffler-Steinhauser-Hauslab, Hypsometrische Karte der österr.-ungar. Monarchie; Berghaus, Physikalische Wandkarte der Erde ter 2 špecijalki (daroval učenec pripr. teč. Fran Vončina); nadalje Zemljevid glavnih ver na zemlji; 6 zemljevidov k trgovskemu zemljepisu: L Trgovina v razmerju s številom ljudi na svetu, 2. razdelitev glavnih trgovskih jezikov na svetu, 3. kulturne oblike človeštva, 4. gospodarske stopnje na zemlji, 5. gospodarske oblike na zemlji in 6. trgovske bilance v glavnih trgovskih državah ter 1 pantograf (podaril prof. g. Vasilij Mirk). E. Prirodopisna zbirka. Nakupljeno: Bijologija svilnega prelca (v škatlji). Darovano: Učenci pripravlj. tečaja Durnik Evgen, Krečič Venceslav, Nussdorfer Henrik, Suša Miroslav, Škilan Marij več školjk in polžev; Okretič Karol 2 kosa granita; Lokar Marijan divjo raco; Vončina Fran rusi železovec z Labe. Učenca I. tečaja Schaller Ivan kos granita, Vidrih Rudolf kos alabastra. Učenka II. tečaja Ulčakar Vida kos živosrebrove svetlice, železovega kršca in ostankov pri dobivanju živega srebra. Gosp. Hrabroslav Čok, učitelj na zavodu, kos lave z Vezuva, kos ara-ganca z Eisenerza in kos železove žlindre. F. Fizikalna zbirka. Nakupljeno: Bolonjske steklenice (10) in več steklenih kapelj, sredobežni stroj s 5 pomožnimi pripravami ter s sireno, sestava barvastih krogov, kolo na vretenu, sesalna in tlačilna črpalka, ročna brizgalna, vozna brizgalna, Papinov parni stroj, pnevmatično vžigalo, vlagomer po Saussure, Vz kg živega srebra, 2 električni nihali, lisičin rep, 2 Leydenski steklenici, model parnega stroja v prerezu, 2 elektroskopa po Rosenbergu z zgoščevalnima ploščama ter prevodnimi palicami, 2 indukcijski tuljavi z 11 pomožnimi pripravami. Darovano: Gospodična Lela Obersnel, vzorec rozin, 2 vzorca ameriške kave, 3 vzorce kadila, vzorec rožičev, vzorec modre galice v kristalih; učenec pripr. tečaja, Nussdorfer Henrik, glavice bombaža; učenec I. tečaja, Schaller Ivan, štreno surove sviie, pločo oljnih tropin; Tomič Vekoslav kos aluminija. LJstanovnik naše blagoznanstvene zbirke, gospod c. kr. višji carinski nadzornik V. Kosovel, je tudi letos daroval 20 vzorcev, med temi: žičnato stekleno pločo, kos umetnega usnja, kos marmorja, svinčeve rude zmlete, levantinski kamen, železo-krom, surov boraks, vijolični koren (zmlet), voskove odpadke, surovo gutaperčo, kameno sol, lub mallet, sok sladkega lesa, ovseno phanje, saharin, kotran brinjevega lesa, lubmaugrove, mlekov sladkor v kosu. Gosp. Radovič Avgust: 3 vzorce otrobov, 2 vzorca graha in vzorec kave. Gosp. Josip Kragelj: model kolovrata. Nakupljeno: 20 povzkusnic, priprava za segrevanje na pesku, torilce iz stekla, lončki za segrevanje, precejalni papir, 2 žlici iz roževine, 2 steki, valjč za merjenje, 2 Mariottovi steklenici, trojno vrtana pipa, 5 kozarcev, 2 pipeti, Liebigov hladilnik s stojalom, več vrst steklenih cevi, pripravo za segrevanje nad vodo s stojalom. V. Kronika. *** O učnem zboru. Iz učnega zbora je izstopil g. Robert Pohar, vodja podružnice c. kr. korespondenčnega urada, ker je bil službeno premeščen v Valono. lstotako so zapustili učni zbor gg. Josip Napotnik, suplent na c. kr. realki, Josip Maule, c. kr. strokovni učitelj na meščanski šoli (Piazza Lipsia) in Vinko Engelman, c. kr. vadniški učitelj na deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda. Za pomožnega učitelja je bil imenovan g. Josip Prunk, ravnatelj tuk. podružnice c. kr. korespondenčnega urada. Ker je g. Teodor Betriani vsled bolezni bil primoran nastopiti daljši dopust, je bil imenovan s 1. decembrom zopet g. Josip Napotnik. Ko pa je temu poslednjemu c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje dovolilo v drugem semestru dopust, je kuratorij imenoval začetkom 11. semestra njegovega naslednika na c. kr. realki, g. Gregorja Cremošnika. Tudi g. dr. Anton V. Delak je radi službene preobloženosti začetkom II. semestra izstopil iz učnega zbora, in na njegovo mesto je bil imenovan odvetniški koncipijent g. dr. Leopold Boštjančič. Najboljša voščila učnega zbora spremljajo izstopajoče kolege. Kuratorij je o vseh spremembah poslal poročilo c. kr. primorskemu namestništvu. *** Drugi dogodki. Vpisovanje na novo vstopajočih učencev se je vršilo dne 16. in 17. septembra. Vsprejemni' izpiti za !. tečaj, predskušnje za pripravljalni tečaj in ponavljalni izpiti so se vršili dne 18. septembra. Dne 19. septembra ob 8. uri zjutraj je bila skupna otvoritvena sv. maša v župni cerkvi sv. Antona. Dne 20. septembra so se člani učnega zbora in učenci zavoda udeležili pogreba ravnateljevega sina trg. akademika Karla Ulčakarja in dne 22. septembra se je pričel redni pouk. 4. oktober, imendan Njeg. Veličanstva cesarja Frana Josipa I., in 19. november, imendan pokojne cesarice Elizabete, sta bila prosta šolskega pouka. Istotako ie odpadel pouk dne 2. decembra ob 65-letnici vladanja Njeg. Velič. cesarja. Stoletnica zmage združenili avstrijskih, ruskih in pruskih vojsk nad Napoleonovo vojsko pri Lipskem se je na našem zavodu proslavila s tem, da je bil 18. oktober prost pouka. Prej pa je g. Marinček razlagal pomen tega slavja učencem pripravljalnega tečaja, g. Mirk pa je združenim učencem I. in II, tečaia predaval o »Vladanju Francozov v kraljevini Ilirski 1809 do 1813«. Glede šolskih počitnic veljajo na zavodu predpisi za srednje šole. Razun tega je dal ravnatelj 21. november, tržaški Marijin praznik, dalje ob zaključku I. semestra en dan ter v svrho prireditve daljšega skupnega izleta 19. maj kot pouka proste dneve. Od dne 8. junija dalje se je vsled velike vročine v naših krajih vršil za vse razrede skrčen pouk, tako da so popoldanske ure popolnoma odpadle. Kakor lani, tako je tudi v tekočem šolskem letu večkrat prisostvoval pouku v vseh razredih dvorni svetnik g. Eugen Qelcich, c. kr. šolski nadzornik za trgovske šole s slovenskim, hrvatskim in italijanskim učnim jezikom. Dne 20. maja pa je v pripravljalnem tečaju nadziral pri pouku župnik cerkve sv. Antona novega, g. dr. Ant. Vattovaz. Dne 28. junija je pretresla vse Avstrijce žalostna novica o tragičnem koncu Njeg. ces. in kralj. Visokosti prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda ter njegove soproge vojvodinje Zofije Hohenberške. Na zaključni konferenci dne 30. junija je ravnatelj v primernih besedah obsodil ta grozni zločin in izrazil obžalovanje nad trpko usodo, ki je s tem zadela avstrijske narode in našega presvitlega cesarja. V znak žalosti so člani učnega zbora vstali raz svojih sedežev. Na podlagi konferenčnega sklepa je bil dan 2. julija, ko se je vršil prevoz pozemskih ostankov pokojnikov skozi naše mesto, prost pouka in učni zbor se je udeležil žalnega sprevoda. — Raz šolskega poslopja je visela od dneva žalostnega dogodka do končanih pogrebnih slavnosti žalna zastava. Dne 4. julija se je zaključila šola. Ob tej priliki je bila skupna božja služba ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Antona, nakar so se razdelila spričevala. Zdravstveno stanje učencev je bilo splošno povsem dobro. Vendar nam je smrt ugrabila marljivega dijaka, učenca II. tečaja Ivana Korošca, ki je po dolgotrajni, mučni bolezni dne 18. februarja 1914. umrl v svojem rojstnem kraju, v Češnjicah na Gorenjskem. Lahka mu rodna zemljica! *** Poučni in zabavni izleti. V popolnitev pouka in v svrho razvedrila se je vršilo tekom šolskega leta več izletov, in sicer: 1 .Dne 21. novembra je priredilo 14 učencev in učenk II. tečaja pod vodstvom g. učitelja Čoka in g. prof. Mirka izlet na Volnik na tržaškem Krasu. Pot je bila sledeča: z železnico do Dutovelj, nato peš na Volnik ter skozi Mali Repen, Prosek-Kontovelj in Barkovlje nazaj. 2. Dne 2. februarja je priredilo 19 učencev in učenk I. letnika pod vodstvom g. prof. Mirka pešizlet iz Trsta skozi Trebče in Orlek v Sežano, odtod čez Opčine nazaj; učenci so imeli priliko natančneje opazovati oblike Krasa in čitati ter tolmačiti si zemljevid v naravi. 3. Dne 14. februarja so priredili učenci II. tečaja pod vodstvom gosp. ravnatelja pešizlet iz Barkovelj v Miramarski vrt, kjer so si ogledali eksotično rastlinstvo, in v letovišče Grljan. 4. Dne 27. marca so si učenci in učenke vseh tečajev pod vodstvom g. ravnatelja in gg. Mirka in Marinčka ogledali tehnične naprave v tržaški prosti luki, nakar se je vršil skupen izlet na parniku »Vida« v Grljan, kjer so prisostvovali sprejemu nemškega cesarja Viljema II. v Miramaru in imeli priliko spoznati zunanjo zgradbo vojnih ladij. Za brezplačno vožnjo na parniku se ravnateljstvo najtopleje zahvaljuje slavni upravi parnika. 5. Dne 28. rnarca so vsi učenci pod istim vodstvom obiskali in si ogledali parnik Austro-Amerikane, »Kaiser Franz Joseph I.«, nato se je nadaljevalo ogledovanje proste luke, zlasti električnih central in se zaključil izlet z obiskom prostorov in jeklene sobe (safe) v Tržaški posijilnici in hranilnici. 6. Majnikov izlet se je vršil dne 19. maja, in sicer je šlo 18 učencev pripr. tečaja pod vodstvom g. učitelja Marinčka z železnico do Herpelj, odtod peš v Škocijan, kjer je bil skupen obed, potem peš v Divačo, odtod pa po drž. železnici povratek v Trst. Iz obeh trgovskih tečajev je šlo 52 učene, in učenk pod vodstvom g. ravnatelja, gdč. Natalije Ulčakar in g. prof. Mirka tudi na izlet v te kraje, in sicer se je imel vršiti iz Rodika čez Artviže in Barko v Loko ob Reki, a radi nevarnega vremena se je morala ubrati pot naravnost iz Rodika v Loko. Le mala četa z g. Mirkom je šla kot zakasnel oddelek čez Artviže. V Loki je bil daljši odmor in v Dujčevem logu so si dijaki sami kuhali kosilo. Povratek se je vršil skozi Matavun v Divačo in po južni železnici v Trst. Oba izleta sta bila skozinskoz animirana in pričala o lepem razmerju med učiteljstvom in učenci. Obnašanje učencev je bilo uzorno. 7. Pod vodstvom g. ravnatelja in g. učit. Marinčka se je priredil za II. tečaj dne 23. maja poučen izlet v Senožeče, kjer so si učenci ogledali vse naprave pivovarne »Adria«. Zahvaljujemo se na tem mestu gg. upraviteljem pivovarne za vse usluge in za ljubeznivo pogostitev v tovarni in za brezplačno kosilo v restavraciji. Posebna zahvala pagre še gg. županu pl. Garzarolli-ju, ravn. Jadranske banke Franu Skorkovskemu ter I. Liebmannu. 8. Dne 8. junija so si vsi učenci in učenke I. tečaja in dne 15. junija istotako vsi oni II. tečaja pod vodstvom g. Marinčka ogledali tehnične naprave tiskarne »Edinost« v Trstu. Na tem mestu se zahvaljujemo slavnemu vodstvu tiskarne, da nam je šlo prijazno na roko in razlagalo zlasti funkcijoniranje novega rotacijskega stroja ter razne načine tiskanja v barvah. Dodatek k letnemu poročilu šolskega leta 1912-1913. 1. Dne 3. julija 1913 so vsi učenci in učenke vseh tečajev obiskali prostore železarske tvrdke Carl Greinitz Neffen pod vodstvom g. ravnatelja ter gg. Mirka in Marinčka. Za prijazno razkazovanje gre na tem mestu topla zahvala g. Ponikvarju. 2. Dne 5. julija 1913 se je vršilo pod vodstvom g. Marinčka za učence I.in II. tečaja poučno ogledovanje naprav v prosti luki. 3. Dne 7. julija 1913 se je vršil pod vodstvom gg. Marinčka in Mirka izlet v Ajdovščino (z železnico do Štanjela, od tod peš do cilja in z železnico od Ajdovščine nazaj), kjer so si učenci in učenke ogledali izvir in vodopade Hubla in tamkajšnji A. Joch-manov valčni mlin na turbine. Srčna zahvala g. lastniku, ki je učencem vse natančno razlagal. *** Važnejši odloki. 1. Z nam. odi. z dne 26. marca 1913, št. VII. 1790/1—12 se podeli našemu učnemu zavodu pravica javnosti (nam. odi. z dne 2. marca 1913, št. 6043). 2. Z nam. odi. z dne 8. maja 1913, št. VII—1790/1 —12 se naznanja, da je c. kr. trgovinsko ministrstvo v sporazumu s c. kr. ministrstvom za bogočastje in uk z odlokom z dne 5. aprila 1913, št. 7998 sprejelo naš zavod v seznamek II. k ministerijalni odredbi z dne 13. avgusta 1907, drž. zak. št. 198, tako, da odhodna spričevala, pridobljena na šoli v smislu navedene odredbe popolnoma nadomestujejo dokazilo o predpisani učni dobi v kaki trgovski obrti (min. odi. z dne 14. aprila 1913, št. 16.850). 3. Z min. odi. z dne 22. avgusta 1913, št. 32.856 se imenuje strokovni učitelj na zavodu g. Fran Marinček za c. kr. učitelja s pravicami in dolžnostmi vadniškega učitelja na drž. deški ljudski in meščanski šoli v Trstu in prideli v službovanje ljudskim šolam družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu (nam. odi. z dne 18. septembra 1913, št. VII—661/3—12.). 4. Z min. odi. z dne 16. decembra 1913, štev. 54.303 se gosp. Fran Marinček odveže učiteljevanja na ljudskih šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in prideli dvorazredni slovenski trgovski šoli v Trstu proti temu, da šolski kuratorij te šole nak-nadi imenovani družbi stroške za učno moč, ki nadomešča gosp. Marinčka (nam. odi. z dne 31. decembra 1913, št. Vil—1571/2 —13). 5. Z min. odi. z dne 3. aprila 1914, štev. 8782 se uredi vprašanje o izključitvah učencev na trgovskih šolah (nam. odi. z dne 28. aprila 1914, št. VII—15/5—14). 6. Z min. odi. z dne 19. maja 1914, št. 15.300 se zahtevajo nekateri popravki glede organizacijskega ustanovila našega zavoda (nam. odi. z dne 8. junija 1914, št. Vil—1437/4—13.). *** Volila in darila. H glavnemu skladu našega zavoda so prispevali z denarnimi prinosi: Tržaška posojilnica K 5000, Trgovsko-obrtna zadruga K 4000 in Jadranska banka K 2400. Razun tega je Trgovsko-obrtna zadruga prenaredila in moderno uredila nove šolske prostore ter pokrila tozadevne stroške, ki znašajo okroglo K 7000. Podpornemu skladu našega zavoda so darovali Trgovsko-obrtna zadruga K 100; Neimenovani K 200, tukajšnja podružnica Živnostenske banke K 25, g. Josip Negode (Sv. Ivan) K 10 in učiteljski zbor trgovske šole v spomin na pok. ravnateljevega sina Karla Ulčakarja K 30. Vsem tu navedenim cenjenim darovateljem kakor tudi onim. ki so pomagali k spopolnitvi naših učil in zbirk (gl. dotični oddelek) izreka ravnateljstvo na tem mestu najtoplejšo zahvalo. □ □ □ VI. Seznamek učencev ob koncu šolskega leta 1913-1914. Znamenje * pred kakšnim imenom pomeni, da je dotični učenec dobil spričevalo 1. reda z odliko. II. tečaj. Cok Miroslav iz Lonjera pri Trstu Čok Stanko iz Lonjera pri Trstu Furlan Anton iz Gabrovca na Goriškem Garlatti Miljutin iz Kanala na Goriškem Harinski Adalbert iz Nezbiš pri Rog. Slatini na Staj. Javornik Anton iz Ljubljane Kjuder Ignacij iz Lonjera pri Trstu * Kralj Josip iz Trsta Martelanc Vekoslav iz Skednja pri Trstu Perhavec Klement Milan iz Sežane Pertot Andrej iz Barkovelj pri Trstu Saule Rudolf iz Trsta Simončič Josip iz Trsta Stepančič Ivan iz Sv. Mar. Magdalene sp. pri Trstu * Suša Anton iz Dolenjevasi na Kranjskem Volk Robert iz Gorenjih Ležeč na Kranjskem Hospitantke: Starec Lilijana iz Lokve na Krasu Ulčakar Vida iz Trsta “* Viher Ana iz Cerkna na Goriškem I. tečaj. Bertok Marijan iz Sv. Hubalda pri Kopru Bratoš Ivan iz Rojana pri Trstu Brumen Fran iz Ljutomera (Štajersko) Čok Anton iz Lonjera pri Trstu Dekleva Stanko iz Gorenjih Ležeč (Kranjsko) Ferluga Ignacij iz Konkonelja pri Trstu Furlanič Lovrenc iz Srednjih Škofij (Istra) Gabršek Stanko iz Krškega (Kranjsko) Gašperšič Tomaž iz St. Petra na Krasu (Kranjsko) Gombač Mihael iz Trsta (Rojan) Gruden Josip iz Nabrežine (Goriško) Kompara Avgust iz Trsta Kralj Albin iz Trsta (Rojan) Lampe Ludvik iz Trsta Luxa Julij iz Proseka pri Trstu Mihelj Ignacij iz Skednja pri Trstu (S. Sabba) Mikolj Matko iz Ostrožnegabrda (Kranjsko) Novljan Vekoslav iz Mirnepeči (Kranjsko) Piščanec Vekoslav iz Trsta (Rojan) Puhalj Josip iz Lanišča (Istra) Rehar Fran iz Slapa pri Vipavi (Kranjsko) Rijavec Miroslav iz Trsta (Rojan) Sancin Vekoslav iz Skednja pri Trstu * Schaller Janko iz Trebinje (Koroško) Sferca Anton iz Grete pri Trstu * Slekovec Rudolf iz Robiča (Goriško) Tornič Vekoslav iz Rojana pri Trstu Vidrih Rudolf iz Trsta Zakrajšek Leopold iz Vrhnike pri St. trgu (Kranjsko) Zavadlav Leopold iz Nabrežine (Goriško) Zetko Ciril iz Trsta Hospitantke: Ambrožič Marija iz Neverhk pri Košani (Kranjsko) Čelan Marija iz Postojne (Kranjsko) Langus Marija iz Jesenic (Kranjsko) Medvedič Marija iz Idrije (Kranjsko) Novinc Marija iz Bovca (Goriško) * Schaller Marija iz Trebinje (Koroško) Starec Grozdana iz Barkovelj pri Trstu Šinkovec Ivanka iz Idrije (Kranjsko) Pripravljalni tečaj. Bužan Josip iz Trsta Dolhar Ivan iz Vrdele pri Trstu Dragutinovič Zvonimir iz Vodic (Hrvatska) Drufovka Emil iz Trsta Durnik Evgen iz Trsta Ferluga Anton iz Trsta Flego Božidar iz Skednja pri Trstu Furlan Ladislav iz Opčin pri Trstu Grgič Karel iz Verdele pri Trstu Grgič Vincenc iz Padrič pri Trstu Keber Rudolf iz Sežane (Goriško) Koruza Albert iz Gabrij (Goriško) Krečič Venceslav iz Barkovelj pri Trstu Krpan Josip iz Komna (Goriško) Lokar Marijan iz Ajdovščine (Goriško) Meršek Ivan iz Trsta Nussdorfer Henrik iz Ajdovščine (Goriško) Okretič Karel iz Nabrežine (Goriško) Pavletič Rudolf iz Ciriteža pri Roču (Istra) Penko Salvator iz Trsta Pikič Ivan iz Trsta Pleteršek Josip iz Trsta Požar Rafael iz Rojana pri Trstu Presl Josip iz Trsta Seliškar Stanislav iz Voloskega (Istra) Slavec Ivan iz Trsta Suša Miroslav iz Dolenjevasi na Kranjskem Skilan Marijan iz Trsta Svab Josip iz Trsta Vončina Fran iz Trsta Žerjal Ernest iz Skednja pri Trstu Živic Mirko iz Vrdele pri Trstu □ □ □ VII. Statistični izkaz. •g I. tečaj II. tečaj C3 ”> r> >'-> .E-o £ 'o 53 >u o .J. c.r sl O O XJ OJ C.“ o .5 o c a s je c/> I. Število Koncem šolsk. leta 1912-13 Začetkom šolsk. leta 1913-14 Vstopilo tekom šolsk. leta Vsprejetih skupno . . . Izmed teh na novo vsprejetih, in sicer: v višji tečaj kot repetentje .... Zopet vsprejetih, in sicer: v višji tečaj kot repetentje .... Izstopilo tekom šolsk. leta 27+2 29 6 35 29 6 3 30 31 2 33 10 1 15 7 2 5 8 2 10 10 2 15 17 17 17 1 3 3 3 79 88 10 99 49 1 35 14 8 Koncem šolsk. leta 1913-14 32 31 8 16 3 90 II. Rojstni kraj Trst in okolica .... Ostalo Primorje .... Kranjska Štajerska Koroška Hrvatska 23 7 1 1 15 7 7 1 1 1 I 5 1 9 3 3 1 1 2 49 20 16 2 2 1 Skupno 32 31 8 16 3 90 III. Narodnost Slovenska Hrvatska 30 2 30 1 8 16 3 87 3 Skupno 32 31 8 16 3 90 IV. Vera Rimsko-katoliška .... 32 31 8 16 3 90 V. Starost koncem šolskega leta 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let 19 let 20 let 21 let 16 13 3 7 8 6 6 1 2 1 1 4 3 3 4 4 3 1 1 3 16 21 18 16 10 4 3 2 Skupno 32 31 8 16 3 90 VI. Stariši so po stanu Trgovci in obrtniki . . . Posestniki in kmetovalci . Namešcenci v javn. službah Nameščenci v priv. službah Delavci 10 5 5 6 6 11 7 5 3 5 3 3 2 3 5 3 I 4 1 1 1 28 17 17 13 15 Skupno 32 31 8 16 3 90 VII. Po bivališču Krajevni Zunanji 31 1 23 8 1 7 13 3 2 1 70 20 starišev. Skupno 32 31 8 16 3 90 Opomba: V odstavku .1. Število“, 1. vrsta za pripravljalni tečaj je citati 27 javnih učencev in 2 privatista. c I. tečaj 11. tečaj Pripravljal tečaj učenci hospi- tantke učenci hospi- tantke Skupno 1. red z odliko .... 2 1 2 1 6 Vlil. Klasifikacija I. red 19 15 7 10 O 53 Pripuščeni k ponavljalnemu izpitu 6 6 4 IR koncem 6 8 14 šolskega III. red 1 — — — 1 leta 1913-14. Neklasificiran Skupno 32 31 8 16 3 90 Vpisnina je znašala v K • 135 55 50 — — 240 IX. Denarni Prispevki za učila so znašali v K 132 136 40 68 12 388 prispevki Šolnina je znašala v K 660 685 1800 36/ bOO 5112 učencev Skupno 927 1876 1890 435 612 574(1 Pripuščeni k ponavljalnemu izpitu 3 6 4 13 Položili ponavljalni izpit z zadostnim uspehom . . 2 5 — 3 — 10 Z nezadostnim uspehom . — 1 — — — 1 X. Dodatek h končni klasifikaciji šolskega leta Nista položila ponavljalnega izpita Končna klasifikacija je torej sledeča: I. red z odliko .... I 3 3 — 1 2 — 2 8 1912-13. I. red 14 16 5 11 — 46 II. red 8 6 — 2 — Hi III. red 2 5 — — — 7 Neklasificirana .... 2*) — — — — 2 Skupno 27+? 30 5 15 — 79 1 *) privatista. □ □ □ VIII. Poročila za prihodnje šolsko leto. Šolsko leto prične 16. septembra z vpisovanjem učencev, ki traja dne 16. in 17. od 9—12 dop. in od 3—6 pop. Učencem se je zglasiti v spremstvu starišev oziroma njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Na novo vstopajoči učenci morajo prinesti seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole, je prinesti vrhutega nravnostno spričevalo izdano od županstva ali policije. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, na novo vstopajoči vrhutega 5 K vpisnine. Vsprejemni in ponavljalni izpiti se vršijo dne 18. septembra od 8. ure zjutraj naprej. Dne 19. septembra bo skupna otvoritvena sv. maša v cerkvi sv. Antona ob 8. uri zjutraj. Redni pouk se prične dne 21. septembra. Šolnina znaša za redne trgovske tečaje letno 200 K, za pripravljalni tečaj 80 K. Revni učenci se lahko oproščajo plačevanja za polovico, četrtino šolnine in za vso šolnino, zato pa mprajo uložiti tekom prvih šest tednov prošnjo za oproščenje šolnine, opremljeno z ubožnim listom. Šolnina se plačuje ali v 2 semestralnih ali 10 mesečnih enakih obrokih. V pripravljalni tečaj vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno predizobrazbo. V prvi tečaj se sprejemajo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. Tisti učenci, ki ne odgovarjajo tem zahtevam predizobrazbe, se morajo podvreči v s p r e j e m n e m u izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. Pri vsprejemnem izpitu velja kot merilo učni smoter pripravljalnega tečaja, kakor sledi: a) iz slovenščine: pravilno in smiselno čitanje ter ustmena obnova prečitanega, kratka prosta naloga ter pravilno pisanje; b) iz računstva: štiri glavni načini računanja s celimi številkami. decimalkami in ulomki; c) iz geometrije: poznavanje glavnih oblik in naukov iz ravninomerstva (planimetrije) ter iz telomerstva (stereome-trije); d) iz zemljepisa: splošen pregled delov sveta v važnejših geografičnih ozirih (vodovja in gorovja, politično in statistično), zlasti zemljepis Avstro-Ogrske. e) iz prirodopisa: poznavanje glavnih lastnosti naravnih teles iz vseh treh delov prirodopisa in poznavanje človeškega telesa; f) iz fizike: poznavanje najvažnejšili prirodnih pojavov iz mehanike, nauka o toploti, kemije, elektrike, magnetizma, optike in akustike. V drugi tečaj vstopijo lahko absolventi prvega letnika dvorazrednih trgovskih šol; drugimjedelati izpit čez učno snov prvega tečaja. Natančnejši podatki o tem izpitu se zvedo pri ravnateljstvu. Absolventje naše šole dobe po dovršenih naukih odhodno spričevalo, ki nadomestuje predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti (gl. tozadevni minist, odlok v oddelku „Kronika“) in jih opravičuje po § 20, 1. odst. b) brambnega zakona z dne 5. julija 1912, drž. zakonik št. 128, do dveletne vojaške službe. S prihodnjim šolskim letom se otvori tudi prvi tečaj dvo-razredne dekliške trgovske šole, ako se oglasi vsaj 20 učenk. V slučaju, da se to število ne doseže, se uvrščajo dotične učenke kakor v minolem šolskem letu kot hospitantke v deški tečaj. Glede pogojev za vsprejem v 1. tečaj kakor tudi glede denarnih prispevkov velja isto, kar je zgoraj omenjeno za deško šolo. Učenke se ne oproščajo od plačevanja šolnine. TRST, 4. julija 1914. JOSIP ULČAKAR, ravnatelj. Obča obrtna nadaljevalna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu, javna šola, ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912, št. ü. III. 1134/7—8, obvezna za vse obrtniške in trgovske vajence Trsta ter okolice, ki ne obiskujejo italijanske šole te vrste. □ □ □ 1. Šolo vzdržujoči činitelji in šolski odbor. Šolo vzdržujejo1): 1. Kuratorij »Slovenske trgovske šole s pravico javnosti« v Trstu; 2. Tržaška posojilnica in hranilnica; 3. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu; 4. Jadranska banka v Trstu; 5. obrtniki s prostovoljnimi doneski, 6. država. Za upravo šole skrbi poseben odbor, v katerem se nahajajo sledeči gospodje; Josip Ulčakar, ravnatelj »Slovenske trgovske šole ss pravico javnosti«, kot zastopnik kuratorija te šole, predsednik; 2. Dr. Otokar Rybär, odvetnik, državni in deželni poslanec v Trstu, kot zastopnik Tržaške posojilnice in hranilnice. I. podpredsednik; 3. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik, državni in deželni poslanec v Trstu, kot zastopnik Jadranske banke v Trstu, II. podpredsednik ; 4. Vinko Škerk, trgovec v Trstu, kot zastopnik državne naučne uprave, imenovan z odlokom c. kr. namestništva z dne 30. decembra 1912, št. III. 1804/1.— 12; 5. Justin Arhar, c. kr. učitelj v Trstu, kot zastopnik Trgov-sko-obrtne zadruge v Trstu; 6. Anton Pahor, trgovec v Trstu, kot zastopnik obrtnikov, odborniki; 7. Teodor Betriani, c. kr. učitelj v Trstu, kot voditelj obrtne nadaljevalne šole, tajnik in blagajnik. Nadoinestoval ga je od 1. decembra 1913 naprej Fran Marinček c. kr. učitelj na »Slovenski trgovski šoli«. Glasom šolskega »pravilnika« je vsakokratni zastopnik kuratorija »Slovenske trgovske šole«, predsednik odbora, in šolski voditelj ima glasovalno pravico. *) Šolo vzdržujoči faktorji, ki plačujejo letno vsaj 200 K, imajo po mini-sterijalni odredbi pravico, odposlati v odbor obrtne nadaljevalne šole svojega zastopnika. 2. Šolske vesti. A. Učno osobje. Štev. Poučeval je predmet v razredu v tedenskih mah S 0 Opazke: Teodor Betriani. r. kr. učitelj na državni deški ljudski in meščanski šoli na trgu Lipsia A. Voditelj: obrtno računstvo poslovni sestavki in obči obrtni predpisi slovenščina I. a 1. a I. trg. 2 2 2 6 Razrednik j I. a razr. Od dne 1. decembra i 1913 radi 1 bolezni na | dopustu. 1. Emil Adamič, c. kr. učitelj na deški ljudski šoli „Družbe sv. Cirila in Metoda“ B. Učitelji: strokovno risanje II. b 4 4 Razrednik j 11. b razr. 2. Stanko Detela. tajnik .Trgovsko-obrtne zadruge* v Trstu'j trgovsko računstvo trgovstvo in meniJtvo trgovsko knjigovodstvo dopisovanje in kontoma dela II. trg. II. trg. il- trg II. trg. [i, ll.t.2 1 5 Razrednik II. trgovsk. razreda. 3. Ivan Dimnik. c. kr. učitelj na deški ljudski šoli „Družbe sv. Cirila in Metoda“ Geometrija in projekcijski nauk Geometriško, projekcijsko in prostoročno risanje. 'C I. c J 1 3 4 Razrednik 1. c razr., varuh ris. zbirke. 4. Slavoj Dimnik. c. kr. učitelj na pripravnici za srednje šole geometrija in projekcijski nauk geometriško, projekcijsko in prostoročno risanje I.b I. b l 1 3 4 5. Mo Engelmi, c. kr. učitelj nn deški ljudski šoli .Družbe sv. GirHa in Metoda“ poslovni sestavki in obči 1 obrtni piedpisi I c I 2 2 A9|§ Poučeval je predmet v razredu v tedenskih urab Opazke: i «a ca. skupno 6. Janko Garvas, c. kr. učitelj na deški ljudski šoli „Družbe sv. Cirila iu Metoda“ poslovni sestavki in obči obrtni predpisi obrtno računstvo I. a La 2 2 4 Od 1. dec. naprej razrednik I. a razr. 7. Karol Mahkota, c. kr. učitelj na deški ljudski šoli „Družbe sv. Cirila in Metoda“ poslovni sestavki in obči obrtni predpisi obrtno računstvo slovenski jezik II. b I. c I. trg. 1 2 2 5 8. Fran Marinček, c. kr. učitelj na ^Slovenski trgovski šoli“ poslovni sestavki in obči obrtni predpisi obrtno računstvo in knjigovodstvo obrtno računstvo in knji-govovodstvo II. a 11. a II. b 1 3 3 7 Razrednik II. a razr., od 2. dee. naprej namestnik voditelja. 9. Vasilij Mirk, namestni učitelj na „Slovenski trgovski šoli“ zemljepis zemljepis italijanski jezik italijanski jezik I. trg. II. trg. I. trg. II. trg. 1 1 1 1 4 10. Anton Seme, c. kr. učitelj na deški 'judski šoli „Družbe sv. Cirila in Metoda“ poslovni sestavki in obči obrtni predpisi obrtno računstvo I. b 1. b 2 2 4 Razrednik 1. b razr. 11. Ivan llrSčaj, c. kr. učitelj in voditelj deš. ljudske šole „Družbe sv. Cirila in Metoda“ trgovsko računstvo lepopis nemščina nemščina I. trg. I. trg. I. trg. II. trg. 2 1 1 1 5 Razrednik I. trgovsk. razreda. Postrežnica: Uršula Puppo, postrežnica na „Slovenski trgovski šoli. B. Učni predmeti in število ur. Učni predmeti Število ur na teden v I. 1 IL III. razredu 1. I. obrtniški razredi: Geometrija in projekcijski nauk 1 ! 2. Geometrično, projekcijsko in prostoročno risanje 3 — — 3. Strokovno risanje — 4 4 4. Poslovni sestavki in obči obrtni predpisi . 2 1 — 5. Obrtno računstvo in obrtno knjigovodstvo . 2 3 -- 6. Gradivoznanstvo, in to: a) za živilne in uživalne obrti I b) za zidarje in kamnoseke 3 ■ 7. c) za oblačilne obrte 1 Tehnologija in motoroznanstvo, in to: a) tehnologija za les obdelavajoče obrte . j b) tehnologija za kovino obdelavajoče obrte i _ 3 : 8. c) Motoroznanstvo, skupno za obe skup. . ) Zakonoznanstvo “ — 1 Skupno . . . 1 8 8 8 1. II. trgovski razredi: a) obvezni predmeti: Učni jezik 2 2. Računstvo 2 l.s.2 2 3. Trgovstvo in menjištvo ■ " II. s. 2 — 4. Knjigovodstvo 2 2 0. Dopisovanje in kontoma dela — 1 I 1 6. Zemljepis in ustavoznanstvo 1 1 I 7. Italijanski kot drugi deželni jezik .... 1 1 1 1. b) neobvezni predmeti: Nemški jezik 1 1 1 2. Stenografija — 2 3. Strojepis — 2 4. Blagoznanstvo ~ ““” 2 Opomba. Skupnega pouka v risanju in pouka v geometriji ter projekcijskem risanju so oproščeni učenci, ki pripadajo kemično-teliničnim ter živilnim in uživalnim obrtom, dalje šče-tarji, pilarji, klobučarji in vrvarji. Ti učenci se uče tedaj samo obrtno-trgovskih predmetov. V III. obrtniškem razredu se bo poučevalo kot neobvezen predmet tudi italijanski in nemški jezik. Izpremeinbe v učiteljskem zboru: Z razpisom z dne 5. avgusta 1913 št. Gw. III. 1239—13 je potrdilo c. kr. namestništvo v imenu c. kr. ministrstva za javna dela kot učitelja in voditelja na našem zavodu gospoda Božidarja Betrini. V svoji seji, dne 9. oktobra 1913 je imenoval odbor začasnim učiteljem na šoli gospode: e. kr. učitelja Emila Adamič in Ivana Dimnik ter mestnega učitelja Frana Fonda — učiteljem risanja — in dalje c. kr. učitelje Vinka Engelmann, Karola Mahkota, Ivana Vrščaj, Antona Šeme, profesorja Vasilija Mirk ter tajnika »Trgovsko-obrtne zadruge v Trstu« Stanka Detela — učiteljem trgovsko-obrtnih predmetov. Ker je g. Fran Fonda v pismu z dne 12. oktobra 1913 naznanil, da ne more prevzeti poučevanja na našem zavodu, je vodstvo poverilo s poučevanjem risanja c. kr. učitelja g. Slavoja Dimnik. Mesto obolelega voditelja Božidarja Betriani je prevzel s 1. decembrom 1913 vodstvene posle učitelj na zavodu Fran Marinček in poučevanje c. kr. učitelj Janko Garvas. Obisk: Neugodno je uplival na obisk v preteklem letu legar, na katerem je obolelo več vajencev. Največ vajencev pa je odtegovalo obisku pouka neumevanje pomena teoretiške naobraz-be za napredek obrtništva s strani mojstrov, kakor tudi učencev. Ker je v sedanjih razmerah kontrola vajencev Trsta in okolice nemogoča, je bilo tudi nemogoče jih k obisku siliti, zato je ostala večina brez pouka. Vendar je bil obisk vpisanih vajencev prav zadovoljiv. Vpisovanje se je vršilo vse dni zadnjega tedna v septembru od 6. do 8. ure zvečer. Šolsko leto je pričelo s 1. oktobrom 1913 in je končalo 26. aprila 1914. Učiteljske konference so bile v tekočem letu štiri redne. Razun o klasifikaciji, obisku, uredbi pouka in nabavi učil se je razpravljalo na njih posebe o ustanovitvi knjižnice za vajence ter vajeniškega zavetišča. Razširjenje šole: Kot nadaljevanje 1. a in I. b razreda sta se otvorila v šol. letu 1913/14 II. a in II. b razred. Poleg teh razredov se je vsled sklepa seje odbora z dne 9. oktobra 1913 otvorila druga vsporednica prvemu (1. c) in dalje strokovni trgovski vsporednici prvemu in drugemu razredu. Šolski prostori: Ker radi prevelikega števila razredov niso zadostovali prostori »Slovenske trgovske šole«, je dovolila »Moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda« na prošnjo vodstva šole uporabo treh učnih sob na dekliški ljudski šoli v ulici Aei]uedotto 20/11. ob nedeljah dopoldne. V teh sobah se je poučevalo risanje. Nadzorovanje: C. kr. nadzornik za obrtno šolstvo gospod vladni svet. Ivan Šubic je nadzoroval pouk dne 22. aprila 1914. Vzdrževatelji in dobrotniki šole: C. kr. ministrstvo za javna Cit la prispeva za šolo tretino vseh potrebščin. Kuratorij »Slovenske trgovske šole« in Družba sv. Cirila in Metoda« dajeta šoli brezplačno šolske prostere ter prvi poleg tega svečavo in razsvetljavo. »Trgovsko-obrtna zadruga« in Tržaška hranilnica in posojilnica sta prispevali letos po K 800, »Jadranska banka v Trstu« K 500 in »Zivnostenska banka« K 25. Posebno naklonjenost so kazali do šole tudi letos nje ustanovitelji pekovski mojstri v Trstu. Od izpitnih pristojbin so odstopili odboru šole (K 37.— + 10.— + 57.— + 80.— =-) K 112. V korist šole so tudi to leto priredili ples, od katerega čistega dobička so izročili odboru za našo šolo K 200. Preostali znesek pa uporabijo za nabavo nagrad najpridnejšim učencem zadnjega pekovskega razreda. Naj bi našli mnogo posnemovalcev med svojimi slovenskimi tovariši drugih obrti! Izdelala in darovala sta šoli pomočnik Ukmar Alojzij risalno tablo iz bukovine ter učenec Leben Fran nožič in ravnilo za obrezovanje risb. Tem velikodušnim dobrotnikom in vsem, ki so pripomogli šoli na ta ali oni način do izrednih uspehov, ki jih je dosegla v letošnjem šolskem letu, najiskrenejša hvala! □ □ □ D. Imenik učencev ob koncu šolskega leta 1913-14. I. a razred (pekovski vajenci). Bratina Lenart Milič Josip Umek Angel Brišček Alojzij Novak Franc Umek Ivan Brundula Josip Pahor Marijan Urdih Henrik Caharija Anton Pečenko Josip Žorža Anton Drufovka Hadrijan Galina Anton Piščanc Ljudomil Primožič Karol Pomočniki Karuza Frančišek Rože Avrelij Obrsnel Ivan Kovačič Alojzij Tavčar Josip Renar Josip Makovec Rudolf Turk Josip Okretič Alojzij I. b. razred (mehanične in stavbinske obrti). Babič Miroslav Luksa Franc Ukmar Ivan Ban Ivan Marin Štefan Uršič Anton Blažiča Lovrenc Miklavec Karl Vidau Alojzij Blažič Viktor Nabergoj Ivan Zuanič Viško Civardi Anton Peric Vincincij Pomočniki Colja Alojzij Pirjevec Dominik Ban Karel Čok Ivan Pirjevec Ivan Bizjak Ljudovik Frankovič Andrej Piščanec Ivan Gojča Just Furlan Ivan Saksida Marij Grgič Lovrenc Germek Josip Schoper Henrik Marin Ladislav Jurkič Just Starc Anton Marin Martin Kanobelj Fran Stopar Josip Remec Karol Korzi Štefan Švara Viktor Tominec Josip Lešnjak Ljudovik Tavčar Ivan Vogrinc Frančišek I. c. razred (oblačilne obrti). Antonič Mihael Miklavec Frančišek Škerlavaj Josip Bajt Ignacij Miklavec Josip Tavčar Josip Danev Rudolf Mireč Andrej Tavčar Ljudovik Guštin Anton Mlekuš Štefan Tence Fran Jerkič Avgust Murovec Ivan Tolar Ivan Kerševan Fran Nadoh Anton Vatovec Jakob Kobal Alojzij Pavlina Ivan Žerjal Avgust Kranjc Anton Prašelj Andrej Pomočnik: Legiša Ivan Pregare Viktor Martelanc Viktor Stančič Vinko Franko Alojzij II. a razred (pekovski vajenci). Dugulin Karol Ferfolja Anton Frančeškin Karol Gašperšič Anton ml. Gerbec Karol Kerhin Anton Kocijančič Karol Kovačič Franc Kukanja Frančišek Trampuš Alojzij Legiša Anton Merkuža Ignacij Pipan Avgust Ravbar Alojzij Ščuka Rudolf Taučar Franc Taučar Roman Vrabec Andrej Žužič Anton Pomočniki: Gašperšič Anton (star.) Pečar Josip Trampuš Ljudovik II. b razred (razne obrti). Cahinja Josip Erjavec Anton Frankovič Anton Košuta Josip Leben Fran Bekar Oskar Bezek Josip Colja Frančišek Dougan Jakob Ferluga Anton Ferluga Ivan Gec Anton Gombač Josip Gomizelj Viktor Grgič Franc Grgič Karol Hrovatin Anton Kandare Alojzij Cetin Ivan Čok Danilo Dolinšek Leopold Germek Marijan Kert Anton Korenjak Gregor Kralj Herman Opara Frančišek Ložar Anton Pasecky Franc Švagel Alfonz Pomočniki: Malečikar Josip I. trgovski razred. Kovačič Frančišek Kriščak Andrej Kukanja Franc Lazar Albin Lenassi Franc Ljubič Franc Milič Franc Mladošič Viktor Obersnel Henrik Pelan Andrej Primc Franc Reiner Josip Senica Stanislav II. trgovski razred. Pertot Dragotin Petavs Ignacij Primožič Ignacij Štoka Vladimir Tence Viktor Vovk Stanislav Verk Ivan Žagar Fran Martinčič Anton Pišot Fran Prem rov Alojz Ščuka Karol Ukmar Alojzij Škabar Josip Skulin Alojzij Stemberger Ivan Stojkovič Romeo Taučar Andrej Vičar Avgust Višnjevec Herman Zega Rupert Zlobec Anton Žerjal Dragotin Žiberna Mihael Žezlina Karl Žnidaršič Andrej Pomočniki: Fabčič Just Gabrijelčič Josip Matko Alojz Verh Benedikt E. Statističen izkaz o učencih. Razred I. b 1.C 11. a II. b trgovski a. 3 I. II. (/5 Število: koncem šolsk. 1. 1912-13 32 28 60 vpisanih začetkom šolsk. leta 1913-14 . . . , 16 27 22 26 20 14 19 144 vpisanih tekom šolk. leta 13 16 8 - 3 26 9 75 vpisanih v celem šolskem letu 1913-14 .... 29 43 30 26 23 40 28 219 iztopivših med šolsk. 1. 4 2 2 4 9 3 6 30 koncem šolskega leta 25 41 28 22 14 37 22 189 Narodnost: slovenska 25 37 28 22 14 35 22 183 srbo-hrvatska .... — 4 — — — 1 — 5 italijanska 1 — 1 Skupno . . . 25 41 28 22 14 37 22 189 Vera : rimsko-katoliška . . . 25 41 28 22 14 37 22 189 Državljani: avstrijski 25 38 28 22 14 37 22 186 ogrski — 3 — — — — — 3 Skupno . . . 25 41 28 22 14 37 22 189 Naravno vedenje : pohvalno 20 37 24 21 6 28 19 155 povoljno 2 1 — — 7 2 — 12 primerno 1 — 1 Šolski obisk : prav marljiv 13 19 11 15 2 8 10 78 marljiv 5 13 10 4 7 17 7 63 presledkoma 1 — 5 3 4 8 2 23 zanikern 6 9 2 1 4 3 25 v odstotkih 7393 7563 70-58 80-02 7001 67-92 67 96 72-29 Napredek: izvrsten 7 3 8 4 — 7 3 32 pohvalen 6 14 8 5 5 12 7 57 povoljen 6 16 7 7 6 12 8 62 zadosten 3 5 l 4 2 — 1 16 nezadosten — — — 1 — — — 1 neklasificirani .... 3 3 4 1 1 6 3 21 Skupaj . . . 25 41 28 22 14 37 22 189 Razred Skupaj I. a I. b I. c II. a II. b trgovski I. II.« Obrt: a) Stavbne obrti: stavbni mizarji .... — — — 3 — — 3 zidarji 7 2 — 2 — — 11 kleparji — 1 1 kamnoseki — 2 — — — — — 2 tesarji — — — 1 — — 1 Skupaj . . . 10 2 — 6 — 18 b) Mehaniško-tehni- šk e obrti: sodarji — 2 2 kovači — 14 — — 3 — — 17 kotlarji — 1 1 strojni ključavničarji . . 6 — — 4 — — 10 mehaniki — 1 — — — 1 Skupaj . . . — 23 1 — 7 — 3L c) Umeteljne obrti. pleskarji — — 1 — — — — 1 knjigovezi — — 1 — — — — L pohištveni mizarji . . — 8 — — — — — 8 Skupaj . . . — 8 2 — — — — 10 dj Kem iško tehniške obrti: — i e) Živi 1 ne in uži val n e obrti: peki 25 - — 22 — — — 47 /) Oblačilne in t k a - ninske obrti: krojači — — 4 — 1 — — 5 čevljarji — — 18 — — — — 18 sedlarji — — 1 — — — — Skupaj . . . — — 23 — 1 - — 24 g) Trgovske obrti: jestviničarji 33 20 53 železninarji — — — — — 1 — 1 manufakturisti .... 2 2 4 drožist 1 — 1 Skupaj . . . 37 22 59 Vpisnine se je vplačalo k 54- 66-- 46* - 44'— 32- 70— 42*- 354 - F. Poročila za prihodnje šolsko leto. # Vpisovanje se vrši zadnji teden septembra od 6—8. ure pop. i i pozneje ob času pouka. Vpisnina znaša 2 K. Učenci morajo prinesti s seboj šolsko izpustnico, oziroma zadnji »Izkaz obrtne nadaljevalne šole«. Za vsprejem v obrtno nadaljevalno šolo je potreba: a) dokaza, da je prosilec zadostil postavnim dolžnostim hoditi v ljudsko šolo; b) dokaza zadostnega znanja v branju, pisanju in računanju, ki se ga mora, ako treba, podati s sprejemno presku-šnjo. Redni pouk se prične 1. oktobra. \ »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo« vTrstu so po § 99 b obrtnega reda in glasom odloka c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912, št. G. 111. 1,334/7—T8, dolžni hoditi vsi obrtni vajenci iz Trsta in okolice, ki ne obiskujejo italijanske šole te vrste in še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka. Za tiste vajence, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega usspeha ali se disciplinarnim potom začasno izključijo od šolskega pouka, more obrtno oblastvo na podlagi ovadbe od strani šolskih nadzornih organov podaljšati redno učno dobo, ki je določena v pravilih ali v pogodbi. Učni čas se tudi podaljša, ako vajenec ne prebije predpisane vajeniške preskušnje, preden poteče učni čas. Po odloku c. kr.ministrstva za bogočastje in uk z dne 9. avgusta 1912, št. 24.993 so dolžni obiskovati »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo v Trstu« tudi vsi trgovski vajenci, in je za nje poseben trgovski oddelek na obrtni nadaljevalni šoli. Po § 100 obrtnega reda ima vsak mojster dolžnost, dovoliti tistim učencem, ki še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega ali katerega drugega pouka enake vrednosti, potrebni čas za obiskovanje obrtne nadaljevalne šole. Ako vajenci v šolo nočejo hoditi, jih mora prisiliti k temu ter gledati na to, da šolo vedno redno obiskujejo, sicer ga zadene kazen od 5—200 K in se mu slednjič odvzame pravica učiti vajence. Predsednik odbora: Šolskega voditelja nam estnik Josip Ulčakar, Fran Marinček. ravnatelj „slovenske trgovske c. kr. učitelj na „Slovenski trgovski šoli“. šole s pravico javnosti“. * ir . * ' H i' • • • . '