menite v gozdnih cest zaradi kolesarjev vča~ sih res presega dopustno mejo, kar pa kljub temu ne povzroča večjih problemov. Nekatere so pokazale razumevanje za de~ javnosti gorskih kolesarjev. Poročila zaseb- nih gozdnih obratov pa so skoraj brez izjem usmerjena proti navzočnosti kolesarjev v gozdu. Samo peščica lastnikov sluti do- ločeno možnost trženja in/ali sprejemajo kolesarjenje v gozdu, seveda pod pred- hodno natančno določenimi pogoji. Avstrijski zvezni gozdovi so leta 1993 ustanovili lastno mrežo gozdnih poti za ko~ lesarje v skupni dolžini ca. 1 000 km in do- ločili smernice za gospodarjenje z gozdovi v teh območjih. Določili so tudi tarifo za vzdržev§lnje - 8 ATS na leto na tekoči meter. Zal je pripravljenost za plačevanje takega zneska občin, turističnih zvez in ostalih prizadetih inštitucij majhna. Mreža kolesarskih poti avstrijskih zveznih gozdov je kljub temu od leta 1992 do 1994 narastla za 1 O% (z 212 km na 238 km). Avstrijski zvezni gozdovi se trudijo izboljšati tržno strategijo omenjene mreže kolesarskih poti. Določene gozdne uprave pa se pritožujejo, da kljub dobro označenim potem določeno število kolesarjev še vedno vozi po svoje. "Angažirani gorski kolesarji", kakor poroča ena od gozdnih uprav, ne želijo omejevanja DRUŠTVENE VESTI GDK: 902.1 gibanja po vnaprej določenih in označenih poteh. Vedno pogosteje omenjajo nujnost mož- nega kaznovanja nediscipliniranih kolesar~ jev. Nekatera poročila opozarjajo na sodni primer na Tirolskem, kjer je en gozdni nad- zornik spoznan za sokrivega nesreče z gorskim kolesarjem, ki se je zgodila na gozdni cesti, zaprti za navadni promet. Po tem primeru se je pripravljenost lastnikov gozdov, da sprostijo gozdne poti za kole- sarje, bistveno zmanjšala. Po najnovejšem novinarskem poročilu avstrijske avto moto zveze (OEMTC) je višje sodišče sprejelo naslednjo sodbo: "Ko- lesar je,, že samo zaradi dejstva, da se giblje v gozdu v nasprotju s predpisi, v primeru nesreče s pešcem kriv in nosi vse posledice ter mora pešcu povrniti nastalo škodo". Za OEMTC je ta primer povod, da opozori na številna nerešena pravna vpra~ šanja v zvezi s kolesarjenjem v gozdu. Cilj mora biti skladno izkoriščanje rekreacijske- ga prostora v gozdu med sprehajalci in kolesarji ter v soglasju z lastnikom. Eno od poročil omenja celo možnost uradnega regi~ stri ranja kolesarjev kot način reševanja ka- zenske politike na tem področju. Prevedel in priredil: Dragan Matijašic Dr. Milan Piskernik sedemdesetletnik Leta hitro minevajo. Niti pomislili nismo, da bo mladeniško živahni dr. Milan Pisker- nik letos dopolnil sedemdeset let. Rodil se je 28. 11. 1925 v Celju. Maturiral je leta 1944 v Ptuju, diplomiral pa leta 1954 na Prirodoslov.no-matematično-filozofski fakul- teti v Ljubljani iz biologije. Doktoriral je le_ta 1966 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Ze kot študent je od leta 1950 delal na Inštitu- tu za gozdno in lesno gospodarstvo Slove- nije. Na tem inštitutu je bil redno zaposlen in šel v pokoj kot znanstveni svetnik za fitocenologijo. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in ZDA. Življenjska pot, včasih lažja, drugič težja, mu je potekala na štajerskem, Koro- škem, v Ljubljani in zdaj na Krasu. Po končani gimnaZIJI se je odločil za študij biologije. Verjetno mu ta opredelitev ni bila tuja. Svetel vzgled je imel v bližnjem sorodstvu, saj je bila poznana biologinja in prva slovenska doktorica biologije oziroma botanike dr. Angela Piskernik njegova teta. Kakorkoli že, lahko domnevamo, da je imel v teti prvo mentorica in spodbudo za študij biologije, čeprav ne dvomimo, da se je za študij odločil iz svojih lastnih nagnjenj. Vendar vzgledi vlečejo in prvi vir je bil tako rekoč pri roki. Če že ne v začetku, mu je zagotovo bila v pomoč in spodbudo med študijem. Široko znanstvo dr. Angele Pi- skernik s tedanjimi biologi in naravoslovci drugih ved je pomagalo, da je svojega ne- GozdV 53, 1995 455 čaka, še študenta, priporočila za vegeta- cijska raziskovanja dr. Vladu Tregubovu. Ta ga je sprejel (leta 1950) in je začel z lgnacijem Persogliom raziskovati gozdno vegetacijo. Med drugimi je bil tak razisko- valni objekt v Leskovi dolini Snežniškaga gorstva. Menim, da so ta raziskovanja in še poznejša z dr. Maksom Wraberjem na Pohorju odločilno vplivala na Piskernikov nadaljnji razvoj v smeri vegetacijskih razis- kav. Prva lastna fitocenološka študija je bila njegova diplomska naloga leta 1954 z naslovom " združba gorskega javora in bresta«. V raziskavah do diplome se je Piskernik držal standardne srednjeevrop- ske metode pri proučevanju vegetacije. Pozneje, po diplomi, je začel razmišljati še o drugačnih možnostih proučevanja ve- getacije. Mnenja je, da so osnovne vege- tacijske enote po standardni metodi preob- širne in jih je treba zmanjšati, te morajo izražati ekološko svojevrstnost in razlike nasproti drugim območjem oziroma eno- tam; torej je potrebno asociacije spremeniti v višje sintaksonomske enote in dati suba- sociacijam in faciesom večjo samostojnost in novo vsebino. Velik vpliv na njegovo raziskovalno delo sta imela nemška raz- iskovalca vegetacije in tal Schmidt in Schlenker. Tuje mu niso bile tudi druge metode, med njimi teno-skandinavska šola. Izdelal je svojo tako imenovano inšti- tutsko metodo. V svoji metodi je združil elemente upsalske metode (sinuzije), ele- STROKOVNO IZRAZJE mente višinskih vegetacijskih pasov po Schmidtu, pedogene enote po Schlekerju in povzemal način popisovanja po stan- dardni srednjeevropski metodi. Njegove raziskave posameznih enot so grajene na nekaterih ekoloških elementih, na geološki podlagi, tleh, klimi idr. Poimenovanje združb je predvsem osredotočeno na zeliščne vrste, ker meni , da so drevesne vrste pridružene in jih določajo nižje sintakso- nomske enote. Izdelal je sistem na osnovi rastiščnih skupin, ki obsega 320 združb. Proučeval je predvsem gozdno in barjan- sko vegetacijo, nekoliko manj traviščne in plevelne fitocenoze. Vodil je obsežno karti- ranje vegetacije Slovenije na osnovi svoje metode. Uporabljal je binomsko in trinom- sko imenovanje združb. Po njegovi metodi so raziskovali gozdarji blejskega in slovenj- graškega gozdnogospodarskega območja. Dr. Milana Piskernika prištevamo k drugi generaciji slovenskih fitocenologov, v kateri so sodelovali Cvek, Košir, Persoglio in Hribar. V tej generaciji je največ pisal Pi- skernik, njegovih 50 elaboratov obravnava vegetacijo Slovenije. Po nekajletnem pre- moru se je ponovno oglasil v znanstvenem tisku. Gospodu in kolegu dr. Milanu Piskerniku želimo še veliko prijetnih dni v prelepem kraškem okolju, v Lokvi, ki si ji jo je z družico izbral za svoj dom. dr. Mitja Zupančič Terminološka komisija Zveze gozdarskih društev Slovenije posreduje nekaj novih gesel iz prevoda Lexicon silvestre- s priporočilom, da jih uporabljamo. Nemško geslo Slovenski prevod {razlaga) 2104 377.49 .20 Chokerseil n naveza t, žična ; Schleppschlinge f, poveznica t, žična čoker {kratka žična vrv, ki ima na eni strani napravo za obešanje na vlečno vrv {drsnik), na drugi strani pa hitro zapiralo za oblikovanje zanke, ki pripne les) 2108 64. o .70 forstl iche Betriebswirtschaft f, ekonomika fgozdarskega Forstokonomie f poslovanja {racionalna gospodarska dejavnost pri gozdnem obratovanju za ekonomsko najboljše oblikovanje biološke in tehnične proizvodnje) 456 Gozd V 53, 1995