Omogočimo obnovo kolezijskega bazena
Zametki bazena že pred 70 leti
Kopališče Kolezija ima dolgoletno tradicijo za prebivalce Trnovega, Kolezije in Viča. Po prvi sve-tovni vojni so ob Gradaščici - ob starem kolezijskem mlinu postavili bazen (lesene konstrukcije) skozi katerega je tekla Gradaščica. V letih 1939-40 je mesto Ljubljana na istem mestu zgradilo obe školjki bazena, ki stojita še danes. Med vojno do leta 1946 sta bila bazena brez vode. V letu 1946 so občani z udarniškim delom zgradili letne garderobe. Do iz-gradnje čistilnih filtrov so ga uporabljali le tekmoval-ci kluba. Leta 1960 je bila zgrajena zgradba s filtri in prostori klubske uprave. V letu 1979 je bila dozida-na kotlarna za ogrevanje vode v bazenu.
35 let delovanja PK Ljubljana
Plavalni klub »Ljubljana« je bil ustanovljen leta 1948 kot delavsko športno društvo v okviru železni-čarekega športnega društva Ljubljana. Društvo je zkozi leta obstoja kvalitetno raslo in tako je leta 1964/65 postalo moštveni državni prvak in za svoje delo prejelo leta 1965 Bloudkovo nagrado za tekmo-valne uspehe in delo z mladino. Skozi vsa leta smo imeli državne in republiške reprezentante, ki so bele-žili uspehe doma in v tujini. Tudi plavalna šola ima dolgoletno tradicijo.
Poleg klubskega življenja (treningi tekmovalcev, šola za neplavalce, športna plavalna šola) je plavalni kompleks Kolezije odprt tudi za ostale uporabnike in sicer pretežno za južni predel I.jubljane. Povprečno obišče kopališče Kolezijo v polelnih mesecih 38.000 obiskovalcev.
Iz leta v leto večji obisk
V letošnjem letu je zanimanje v porastu, saj ta objekt z ostalimi rekreacijskimi površinami in par-kovno okolico nudi prijetno sprostitev občanom tako med delavniki kot med vikendom. Izgradnja novih stanovanjskih sosesk v neposredni bližini, kot tudi pomatijkanje sorodnih športnih objektov na tem ob-
močju toliko bolj zahteva delovanje takšnega objek-ta in njegovo sanacijo.
Bazen pušča
Gospodarska komisija Plavalnega kluba »Ljublja-na« je pri pregledu bazena ugotovila, da školjka olimpijskega bazena pušča. Zaradi tega je bilo po-trebno med sezono dotočiti od 200 do 350 kubičnih metrov vode dnevno. Sanacija bazena je nujna. Na osnovi posveta s strokovnjaki je bilo ugotovljeno, da je edina učinkovita rešitev tega problema (razpoka-na in porozna školjka bazena) izdelava novcga dna na že obstoječega.
Komisija za objekte SITKS Vič-Rudnik je prav tako ugotovila stanje in se prepričala o potrtfbi po sanaciji velikega in malega bazena. S sanacijo bazena bi zagotovili tudi ekonomičnejši izkoristek objeka, s tem, da bi se globji del bazena izravnal s plitvejšim, tako, da bi povprečna globina bazena znašala cea 1,8 m, pri čemer bi se zmanjšala prostornina vode v bazenu in obratovalni stroški bi bili nižji. Sanacija predvideva tudi ureditev prelivnih žlebov, sčemer bi se zmanjšala potreba po novi dogreti vodi. Komisija je na osnovi ponudb izbrala najbolj ugodnega izva-jalca in sicer SGP Grosuplje, ki predvideva izvedho sanacije za 4.478.261,35 din oziroma obračun po dejansko opravljenih delih in količinah.
Seveda pa je potrebno s sanacijskimi deli pričeti takoj, da bi lahko objekt prieel normalno obratovati v mesecu maju 1984. V nasprotnem primeru lahko z ozirom na vsakoletno slabše stanje objekta pričaku-jemo, da bo bazen zaprt, saj velikih obratovalnih stroškov plavalni klub Ljubljana ob skromnih sred-stvih ne bi zmoglo. Še to: kompleks Kolezije uprav-Ija plavalni klub Ljubljana, ki z dotiranimi finančni-mi sredstvi in prostovoljnim delom aktivnih članov in staršev finančno posluje brez izgub.
Plavalni klub LjuMjana bo zatorej prifel z akdjo zagotavljanja sredstev iz naslova koriščenja v zdru-ženem ddu, o čemer bo naše glasilo v naslednjih številkah tudi poro&lo.