Tajiva Btv£>uska knjt»- "O-PTCA ž TRST, petek 3o- septembra 1955 Ut° XI. - Št. 231 (3150) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93*808, 37-338 '•'REDNISTVn '----------------------------------------------------- — -.....---------- !l 37-338 ri" UU MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON »*-*•» IN »4-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din to« v ., Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 bi od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poitm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije. " nl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm ilrine 1 stolpca za vse vrste oglaeov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trit ??JOLGOTRAJNEJM RAZPRAVLJANJU POSLANCEV ND pisun M mora m laMa i vojaških son e«*/ar pa zaključna resolucija dolge debate če nS Izglasovana! 1^'leva pa se, da bodo vsi demokrlstjanskl poslanol pri **llo eni glasovanju spoštovali sklep večine, kar napoveduje tudi Go- (04 ^ agencija - Neugoden položaj socialdemokratskih poslancev k Rij. na*eta dopisnika) ii. '29, -_ -v Tudi danes je črnosti Spr'dju politične po-vni.,..yPra&mje pristojno- **radi 80 ki jo je bila 4> >« in sPrejela tudi vla- »L M •- - w,,lai»ent?.° zagovarjala v “dim . • Odgovoril je Ste- '«i .ita»°slancem, ki so po 'Siv. i. Zahtevali kompro- 1 Celo potrebo, da se ali Pa ki 30 *“ - , al> celo !, 2l°činov ,ab°tair ............... “Jaških sodi5f tudi »i^ke ^C'k°v v°hunstva in vnese v pn- v u^ram°titve zastave* hsltu Ni L* na kratko govo- ! ie, 4a 5Se Segni' De' .} Po v., b°do vojaška sodi- K Vlad: tii'"1 za Predlogu pri- ti6t0v . majhno število W tud, za odslužene ‘r°V za civiliste, pri- S Se bodo morali — W‘u’ da' Vendar Pa )e P°' je - Nekateri primeri Pf. izdaja ali pa (i0 - Nikakor ne morejo k 1'ojt,0 alegovem izvzeti iz 't<4>!eiti * vojaških sodišč, ss ;iČtli zaradi ((psihološke vru, j. e važnosti teh zloti''11 te!Uge z)očine pa naj S\tla sodlšča' kot na k1* ..'Nje m podobno To VV je obrazložil z (,j\ ’ da se mu ne zdi ju,, fl !! docela opustiti na-.Nil ' ( o ____ de in poziva skupino, naj predlog vlade v skupščini podpre.* Po drugi strani pa je Go-nellova agencija že včeraj sporočila, da se bodo poslanci KD, ki se z vlado v tej Takoj pa lahko rečemo, da je poslušalce tudi ta njegov govor precej razočaral, ker jo preveč omenjal »krščansko svobodo« in podobno, premalo pa prav ono svojo zakonodajo, ki jo sedaj znatno okr-.... njeno predlaga kot vladni zadevi ne strinjajo, po za- predsednik parlamentu in še ključeni razpravi danes pokorili sklepu večine in v parlamentu Segnija podprli. Zaradi tega je povsem mogoče, da bo razprava o pristojnosti vojaških sodišč vendarle prišla v poslanski zbornici na dnevni red prej kot šele v sredini oktobra in da bodo vsi demokristjani disciplinirani. Ne ve pa se, kako bo s socialdemokrati, ki so po današnji debati demokristjanov v očitno neugodnem položaju. Saragat je nekaj podobnega že predvideval in je že včeraj izjavil da nima smisla zaradi tako «malo važnega vprašanja razbijati sedanjo vladno koalicijo«, ker so na dnevnem redu še druga mnogo važnejša vprašanja kot: agrarne pogodbe, profesorji, drž. nameščenci, nafta itd. Zato je verjetno, da bo glasoval za vladin predlog z vsemi svojimi poslanci. Tega pa verjetno ne bodo storili republikanci, ki niti o kompromisu nočejo ničesar slišati. Segni pa je danes ponovno poudaril, da ne bo postavljal vprašanja zaupnice. »Mislim, da bom dobil večino tudi brez postavljanja zaupnice«, je dejal. Segni je danes govoril tudi voditeljem Bonomijevih neposrednih obdelovalcev zemlje. za to ni gotov, ali bo sprejeta. »Osrednja točka agrarne politike, je rekel, je ena sama: agrarne pogodbe. Za- čelo se je leta 1947 z zakonom, ki je v začetku kazal dobro, ki pa so ga nato potvorili. «Načela «giusta cau.iatt ni sprejeto v celoti«, je moral z grenkobo povedati Se- gni, »vendar pa je dosežena znatna uveljavitev«. Glede cen je dejal, da gre za krizo, ki je svetovnega obsega, proti čemer seveda vlada ne more ničesar ukreniti. Druga slaba tolažba torej. Glede vsega ostalega pa je rekel, da je potrebna dolgotrajna trda borba in da vsega v kratki dobi ni mogoče doseči. Govor je zaključil le z dobrimi željami, kajti »zadevo o znižanju davkov ima v rekah minister Andreotti, vprašanje kreditov pa bo vladna šele proučevala«. Medlem pa so napovedali industrialci za proizvodnjo riža za soboto »nujen sestanek«, k' bo v prostorih trgovinske zbornice v Milanu. Udeležili se ga bodo vsi člani in nečlani združenja. V sporočilu o sestanku je med drugim rečeno: »Naša kategorija ne bo več prenašala izsiljevanja pogodbenih pravic in izterjevanja stroškov za upravo odkupa.« Jutri pa bodo razgovori pred- stavnikov vseh treh sindikatov obiralcev riža z zastopniki delodajalcev za obnovo delovnih pogodb. Poslanska zbornica je razpravljala danes o proračunu prosvetnega ministrstva. Razprava še ni zaključena in se bo nadaljevala jutri, ko bosta zopet' dve seji. Sam Segni pa je objavil o šolskem vprašanju v nekem tedniku poseben članek. Senat je razpravljal o proračunu trgovinske mornarice in bo razpravo nadaljeval prihodnji teden z zaključnim govorom ministra Cassianija. Jutri pa bo senat začel z debato o proračunu pravosodnega ministrstva. Končno je treba še povedati, da je Segni, ki je svoj delovni dan izpolnil kar z dvema govoroma in številnimi sprejemi, sprejel danes tudi predsednika Mednarodne banke Blacka, ki je pravkar pregledal na jugu dela, ki so bila opravljena j posojilom 90 milijonov dolarjev. Razgovar-jala sta se o možnosti novega posojila. A. P. V Ljubljani It ust BEOGRAD. 29. — Izvršni svet Slovenije je odobril materialna sredstva za ustanovitev farmacevtske fakultete v Ljubljani. To bo druga nova fakulteta po osvoboditvi. Fakulteta bo pričela z delom že z letošnjim letom. Zadovoljivo stanje predsednika Eisenhovrerja \l ZDA prevladuje mnenje, da ni potreben začasen prenos predsedniških pooblastil na druge osebnosti DENVER, 29. — Zdravniško poročilo, ki je bilo objavljeno danes zvečer, sporoča, da je zdravstveno stanje predsednika Eisenhovverja zadovoljivo in da ni bilo nobenih komplikacij. Tiskovni predstavnik Bele hiše James Hagerty je pojasnil, da je bil včeraj predsednik za trinajst ur izven kisikove maske Medtem se nadaljuje polemika o možnosti, da bi Eisen-hower prepustil nekatera svoja predsedniška pooblastila podpredsedniku Nixonu ali kakšnemu vladnemu predstavniku. Bivši predsednik Truman je izrazil mnenje, da predsednik ne more prepustiti svojih uradnih pooblastil drugim osebam. po njegovem mnenju se določila o nezmožnosti opravljanja funkcij, ki jih predvideva ustava, nanašajo na duševno stanje, ne pa na telesne bolezni predsednika. Poleg tega, pravi Truman, omogoča ustava prenos oblasti samo v primeru smrti, odstopa ali kazenskega postopka proti predsedniku. Tudi juristi, ki že od začetka tedna proučujejo to sporno vprašanje ameriške u-stave, zatrjujejo, da ni potreben noben poseben zakonski ukrep za zagotovitev normalnega nadaljevanja državnih poslov med predsednikovo boleznijo. Možnost prepustitve predsed-noških pooblastil podpredsedniku Nixonu se torej za enkrat izključuje. Nixon je si- iii ^ ° Pristojnosti vo- Dalje je re. Msk°t*U #razume *-■■ . ,,r*v'dirati ves kom' ki k/' zakonov in v, zadeVa. Ustavne določbe, alo N?* m to vprašanje, t,.'»kep-01 Po njegovem ne-Zahteval° globoko k« ‘ Pow ................. - h /'8>U» jj0 vprašanje ta- medtem ko je Un 3e odgovarjal s« „ 'Nitim, „ - ............ pr Na Pripombe, da bo- k>iLV°'iaškaa(:in lahko priali >vcrdiž{a tudi stav‘ !ti na V tovarnah, ki (L*8 NATO, je Sc *- ^eva “sabotažo, ki jo Ul- c,len 167 kazenske- ° Voi„ua- lahke ki* so zagreši sa Vsr zšrad:^‘ pod orožjem >tN, 4» ?ga izključena V* ’ da v 1ZK1Jučena ne-■1,V>1 k-v. . Vojaški zakon >.» krsen koli poskus spričo takš- i, razlage, poudar- v's4n°VaNja ey°. Podčrtavanje k „ni h. bi Pre(PnUstave> kar pa -o >. boys g Nikakor ni. Za-bi]a a kon^a^ Kotovo, da bo- v t?.°staviL res°iucijo. ki je NlJNištvn na na glasovanje 'b i,1'5'56 den'okristjanske S*«:, sias pine danes b j,j'nski n!,.ya'i vs' demo- b» v2vi. rt„PoslaNCi. Resoluci- ' ks 1 da •“‘■vi. nesoiuci-hiL. »od0v,Pos'anska skupi-t“’- rava v celoti ob- “ev Prve čete ZDA iz Avstrije prispele danes v Vicenzo cer danes predsedoval seji državnega varnostnega sveta, vendar je to njegova običajna prerogativa v predsednikovi odsotnosti. Jutri bo Nixon predsedoval tudi seji vlade. Na ta način je Nixon uradno začel svoje začasno poslovanje kot. državni poglavar. Verjetno to poslovanje ne bo trajalo več kot mesec dni, kolikor predvidevajo, da bo trajalo Eisenhowerjevo okrevanje, Dj. Salaj v Švici Gre za 214 ameriških vojakov in oficirjev od 5000, ki predstavljajo poseben oddelek čet NATO pod nazivom 8ETAF - .Soutehern european task army force* VICENZA, 29. — Danes zjutraj ob 6.50 uri so na Bren-neru prekoračile italijansko-avstrijsko mejo prve čete a-meriških vojakov, ki so nato odpotovale v Vicenzo in se tam vselile v vojašnice. Gre za 214 vojakov pod poveljstvom nekega ameriškega podpolkovnika, ki pripadajo skupini 5000 ameriških vojakov, ki bodo formirali novo skupino NATO pod nazivom SETAF — »Southern european task army force«. Oboroženi bodo z najmodernejšim orožjem, poveljeval pa jim bo general John H. Michaelis, ki se je baje že odlikoval v vojni na Koreji. To so torej prve borbene čete, ki bodo nastanjene v Italiji. V Livornu in Neaplju so namreč le oddelki, ki vršijo službo enot v ozadju. Vojaki, ki so prišli danes, spadajo k 350. polku pehote, ki se je boril med zadnjo vojno v Italiji kot sestavni del 88. pehotne divizije. Zvečer ob 22. uri pa je gent ameriškega vojaštva sku- lovko, poveljnik sovjetske paj s posebnim vlakom z vojaškim materialom. Kot poročajo spada SETAF pod poveljstvo južnoevropskega kopnega sektorja NATO, ki • mu poveljuje italijanski general Clemente Primieri. Oktobra lanenim obiskov med voinlma mornaricama zvezo h Predstavnikov vla-j prekoračil mejo nov kontin- LONDON, 29. — Britanska admiraliteta je sporočila, da bodo enote britanske vojne mornarice oktobra obiskale ZSSR, medtem ko bodo sovjetske vojne ladje vrnile obisk Veliki Britaniji. Po sporazumu med mornariškima poveljstvoma obeh dežel bo eskadra «Royal Navy», sestavljena iz letalonosilke «Triumph», iz minonosilke »Apollo«, in iz rušilcev «De-ccy» «Diana» «Chevron», »Chieftain«, od 12. do 17. oktobra obiskala Leningrad. V istem času bo admiral Go- j^on še ni mogel odpotovati Vgentinskih teritorialnih voda **pan’ia pripravljena nuditi zatočišče bivšemu argentiskemu l|^ ' a i r — Ulltu * Aretiran predsednik vrhovnega sveta peronistične stranke Se P°vsem Potil K- i- Setitviu r> 1 ar8entin- Jasno, kam Ori y> rt unilr D .\)t„ a nan? 'er°N. Poroča-.V*t»»Vah v 'Java z letalom Španijo. Včeraj NSftSUr* argentinski zul ‘n.pa- >Vn gentiska vlada je postavila za v, -'es nobeil'"“‘ J1' hotel ti.' (L 6 je „ Podrobnosti. Sl" pjmejil na lzia* 'b , leio ,.RaJania iior.Hr.,, K-VNli Fna!anja uSodn° k>s;;‘'poSfanako i*i»vii HJ^VaiJNnik Chavez. v,'h j.-Ka Nteu° S 3!.««ner‘yp"ičarka' btznPr„i na 'lS 2as‘di'ana Peron‘ je 3e vj No« 6rcd * . Nekaj. Kilo- 8 * Prista esu. t>“rt. Aifes,r'lstaniščem v t‘?t‘'t5J)oslej Argentiska «> ***. ki l°tela ,zdati f\j, 't “»v, No ^dhod omogočila Asuncion, agvaja. Ar- pogoj, da se bivši predsednik ne sme ustaviti v Paragvaju, temveč da se mora preseliti v kakšno bolj oddaljeno deželo. Iz Madride poročajo, da je predstavnik tamkajšnjega ar-gentiskega veleposlaništva izjavil, da ne ve ničesar o možnosti, da bi Peron prispel v Španijo. Dodal je, da ga vest preseneča, kajti ko bi bilo na njej kaj resnici, bi jo nedvomno španska vlada u-radno sporočila argentinskemu diplomatskemu predstavništvu. Španske oblasti so sporočile, da so pripravljene dati Peronu zatočišče. Dogovor o tem je bil dosežen v Buenos Airesu na sestanku med paragvajskim veleposlanikom Cha-vezom in španskim odpravnikom poslov Manuelom Vitur bom Somozo. Jutri bo novi predsednik Lo-nardi sprejel načelnike tujih diplomatskih poslaništev. Doslej je novo argentinsko vlado priznalo 52 držav. Policija je danes preiskala poslopje, v katerem imajo uredništva glavni peronistični časopisi, in odkrila, kot poročajo, tajno stanovanje sedem metrov pod zemljo, sestavljeno iz dveh spalnic, salona, kuhinje in kopalnice. Ključ do tega stanovanja sta imela samo Peron in bivši guverner province Buenos Aires. V stanovanju niso našli nikogar, pač pa so odkrili razne dokumenti in dragocenosti. Policija je aretirala Ale ksandra Leloira, predsednika vrhovnega sveta peronistične stranke, poleg tega pa še raz,-ne druge višje funkcionarje tega organizma. baltske mornarice, obiska) Portsmouth s križarkama «Aleksander Suvorov« in «Sverdlov» ter rušilci «Sver-šenij«, »Smotrjaščij«, »Smetli-vij« in »Sposobirij«. O izmenjavi mornariških obiskov sta se načelno dogovorila Eden in Bulganin med ženevsko konferenco. Britanske mornariške enote že od leta 1947 niso obiskale sovjetskih pristanišč, pač pa je med svečanostjo kronanja kraljice Elizabete prispela v angleške vode sovjetska križarka »Sver-dlov«, kot sploh mornariške enote vseh držav, ki imajo diplomatske odnose z Veliko Britanijo. Ukrepi Irrnke vlade proti Pmiiadeveimi atolu Anastas Mikojan, ki je na počitnicah v Jugoslaviji, je danes popoldne odpotoval z jahto «Jadranka» in Dubrovnika. Mikojan je obiskal včeraj Crno goro. danes popoldne pa si je ogledal kulturne in zgodovinske zanimivosti Dubrovnika. razgovorov Tlto-Murplijf BEOGRAD, 29. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne namestnika podtajnika ameriškega zunanjega ministrstva Roberta Murphyja. Razgovorom maršala Tita z Mur-phyjem sta prisostvovala državni podtajnik Srdjan Priča in ameriški veleposlanik Ridl-berger. Murphy je danes obiskal tudi podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča in državnega tajnika za zadeve narodne obrambe generalnega polkovnika Ivanan Gošnjaka. Razgovori se nadaljujejo. v. ! a* ga r' M. N :: m Čistke francoskih oddelkov proti alžirskim upornim rodoljubom: dva pripadnika tako imenovanih Mletečih oddelkov* sta naletela na člana alžirskih upornikov, ki pa Je brez orožja in bo zato postavljen pred sodišče; če bi ga zalotili z orožjem, bi ga na mestu ustrelili tako kot so delali s našimi partizani pred desetimi leti fašisti in nacisti PINAT 0 POGOJIH KOEKSISTENCE o razorožitvi in nemškem vprašanju francoski zunanji minister zagovarja teze vlade v kolonialnih vprašanjih - Vprašanje sprejemu novih članov v Organizacijo združenih narodov- Nadaljevanje delat pododbora za razorožitev - Večerja pri Molotovu BEOGRAD, 29. — Predsednik centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije Dju-ro Salaj je odpotoval danes z letalom v Zuerich na jubilejni kongres zveze sindikatov Švice, ki proslavlja 75. letnico delovanja. Djuro Salaj je pred 48. leti ko je delal v Švici bil v mestu Tumu iz-volje za delegata za kongres tekstilnih delavcev. Cuenlaj o odnosih z Jugoslavijo PARIZ, 29. — Francoska vlada je sklenila obnoviti preiskavo proti Poujadovemu gibanju, ki se je začelo 21. marca in je bila nato praktično ustavljena. Sklep je bil sprejet po nedavnih dogodkih, kot nasilnih manifestacijah in razdeljevanju letakov, ki so pozivali trgovce, naj ne plačajo davkov. Preiskovalni sodnik, ki mu je bila že 21. marca poverjena preiskava, bo moral takoj poklicati k sebi Pierra Pouja-da in glavnega predštavnika «UDCA» (»Zveza v obrambo trgovcev in obrtnikov) in jih zaslišati v zvezi z inkriminiranimi letaki. Preiskovalni sodnik sodišča v Marseillesu je prijavil sodišču predsednika »UDCA« de. partmaja Bouches-de-Rhone, Pelata, zaradi pozivanja k neplačevanju davkov. Ministrski predsednik Fau-re je imel včeraj o tem razgovor s pravosodnim miiiv strom Schumanom in z notral njim ministrom Baurges-Ma nouryjem. Včeraj pa se je sestal tudi izvršni odbor Poujadovega gibanja in sklenil, kot se zdi da bo izvedel «strateški umik« in se zaenkrat omejil na delavnost v okviru zakona. PEKING, 29. — Na sprejemu prirejenem v jugoslovanskem veleposlaništvu v Pekingu na čast jugoslovanskega folklornega ansambla »Kolo« se je jugoslovanski veleposlanik Vladimir Popovič v zdravici zahvalil predsedniku kitajske vlade Cuenlaju, zastopnikom vlade in kitajskemu ljudstvu za prisrčen sprejem ansambla. V odgovor na zdravico je predsednik vlade Cuenlaj poudaril, da je kitajsko ljudstvo s simpatijami pozdravilo in gledalo jugoslovanske igre in pesmi, ki odražajo junaštvo jugoslovanskih narodov v borbi za svobodo in neodvisnost in njihovo ljubezen do dela. Cuenlaj je poudaril veliki pomen kulturnih stikov med državami za poglobitev in okrepitev stikov med narodi in izjavil, da bo v kratkem obiskal Jugoslavijo kitajski umetniški ansambel. »Prijateljsko sodelovanje med Kitajsko in Jugoslavijo temelji na skupnem interesu in želji obeh narodov in se bo tudi nadalje razvijalo«, je poudaril Cuenlaj. Kraja dokumentov na sedežu sindikata državnih uslužbencev NEAPELJ, 29. — Veliko zanimanje in mnogo komentarjev je vzbudila vest, da so v soboto popoldne neznanci u-kradli na sedežu tukajšnjega pokrajinskega sindikata državnih uslužbencev nekatere dokumente. Tatovi so vlomili vrata s silo, dveh radijskih aparatov in pisalnih strojev se pa niso dotaknili. Nenni v Pekingu PEKING, 29. — Pekinška ladijska postaja je sporočila, da je generalni sekretar PSI Pietro Nenni prispel danes z letalom v Peking. Na letališču ga je sprejel župan Pekinga in skupina visokih funkcionarjev KP Ljudske republike Kitajske Mikojan odpotoval včeraj iz Dubrovnika BEOGRAD, 29. — Na vabilo zveze poljske mladine bo 15. oktobra odpotovala v Varšavo delegacija ljudske mla dine ’ Jugoslavije pod vod-, - Ih« n- Treta in Av. stvom tajnika centralnega od-1 BEOGRAD. 29. — prvi pod- Ma‘., L , ■' . ' bora Mika Tripala. I predsednik sovjetske vlade I stnja. bplosni sprejem vseh NEW VORK, 29. — Na današnji seji glavne skupščine OZN je bil glavni govornik francoski zunanji minister Antoine Pinay, ki je govoril med drugim o perspektivah za svetovno pomiritev. Dejal je, da bo morala konferenca zunanjih ministrov v Ženevi nadaljevati delo, ki je bilo o-pravljeno v juniju na sestanku štirih načelnikov vlad. Ko je govoril o splošni koeksistenci, je Pinay zagovarjal teze francoskega kolonializma in dejal, da je koeksistenca neskladna z vzbujanjem vznemirjenja med nesamostojnimi ljudstvi in s hujskanjem nacionalizmov. O prizadevanjih arabskih in azijskih delegacij, da bi glavna skupščina razpravljala o maroških in alžirskih vprašanjih, je Pinay ponovil francosko tezo, da OZN ni pokli cana za takšno diskusijo, ker bi to pomenilo vmešavanje v notranje zadeve držav članic. O splošnih pogojih koeksistence pa je Pinay dejal, dif je eden izmed njih ta, da bi ZSSR razumela, da za Zahod ni realne varnosti izven a-tlantske organizacije. Poudaril je pozitivno veljavo pariških sporazumov in dejal: »Ne more biti varnosti v Evropi brez nemške enotnosti, obenem pa ne more biti nemške enotnosti brez varnostnega sistema v Evropi«. Dodal je, da je Francija pripravljena dati čim več konkretnih jamstev* Sovjetski zvezi in da je v tem pripravljena iti dalje od tega, kar že nudi atlantski pakt v prejšnjih sporazumih. Vprašanje varnosti obsega tudi razorožitev, je dejal Pi-nay in se je pri tem zavzemal za prvo etapo v okviru razorožitve, ki bi obsegala nadzorstvo, ki naj prepreči presenetljive napade. Pri tem je govoril v prid Faureovega načrta, da bi se prihranki po razorožitvi stekali v sklad za razvoj zaostalih področij. Pinay je izrazil mnenje, da je ZSSR na napačni poti, ko napada atlantski pakt in ko koncentrira svojo propagando na ukinitev tujih oporišč. Dejal je, da ne pozna tujih oporišč v okviru atlantske organizacije. O združeni Nemčiji pa ie Pinay dejal: «Združena Nemčija mora biti po našem mnenju podvržena nadzorovanim vojaškim omejitvam, ki pa ne smejo imeti nobenega diskriminacijskega značaja. Sicer pa smo naklonjeni vzajemnemu nadzorstvu, ki bi vsakomur zajamčilo spoštovanje skupno sprejetih sporazumov.# Medtem ko se nadaljuje splošnu diskusija, zanima kroge OZN predvsem vprašanje pripustitve novih članov. Nov element predstavlja prošnja Španije, ki jo podpirajo ZDA. V krogih OZN sodijo, da morda ZSSR ne bo postavila veta proti sprejemu Španije in da bi to utegnilo povzročiti, da se ZDA ne bodo več upirale sprejemu vzhodnoevropskih držav (Bolgarija, Romunija, Madžarska, Albanija, Mongolija), zlasti ker bi bile kot protiutež sprejete katoliške države kot Italija. Spani- držav, ki kandidirajo v OZN, bi podprla tudi afriško-azijska skupina delegacij, ki je med konferenco v Bandungu zahtevala takojšen sprejem azijskih in afriških držav, ki niso včlanjene v OZN. Te države so Kambodža, Cejlon, Jordan, Laos, Libija in Nepal. Medtem je nadaljeval z delom pododbor OZN za razorožitev. Na seji je angleški državni podtajnik Anthony Nut-ting pozval ZSSR, naj jasno pove svoje stališče o funkcijah in pooblastilih mednarodnega organa, ki bi nadzoroval razorožitev. Nutting je dejal, da sovjetski načrt nadzorstva ni zadosten in da je s skupnimi napori mogoče doseči znatno boljše rezultate. Sovjetski delegat Soboljev je vprašal pododbor, kakšni odnosi so med navzočnostjo ameriških čet v tujih deželah in zavezništvom ZDA z drugimi državami ter med Eisenhowerje-vim načrtom o letalskem nadzorstvu nad vojaškimi napravami udeleženih držav. Pododbor bo nadaljeval z delom v petek. Sovjetski zunanji minister Molotov je priredil danes zvečer večerjo angleškemu in francoskemu zunanjemu ministru in njunim glavnim svetovalcem. Prvotno je bilo v načrtu, da se bodo na večer- ji zbrali vsi štirje zunanji ministri, vendar se je ameriški državni tajnik John Foster Dulles ni mogel udeležiti, ker se je moral danes vrniti v VVashington. Medtem se je v Washingto-nu pod predsedstvom podpredsednika Nixona sestal državni vatnbstni svet. V urad-i(4» krogih,, zatrjujejo, da gre. za popolnoma normalen in reden sestanek, ker je že v navadi, da se svet sestane vsak teden. Takoj po začetku seje so člani sveta na poziv podpredsednika Nixona vstali za eno minuto in z molkom počastili dobro Eisenhowerjevo zdravljenje. Zdi se, da so na seji razpravljali predvsem o rezultatih konference treh zahodnih ministrov, o ravnotežju oborožitve na Srednjem vzhodu in o pripravljanju ptoračuna za finančno leto 1956-57. Nixon je že predsedoval seji državnega varnostnega sveta, ko je bil predsednik Eisenhovver na konferenci štirih velikih v Ženevi. Moch o prepovedi atomskega orožja NEVV YORk, 29. — Na včerajšnji seji pododbora za razorožitev je francoski pred- stavnik Jules Moch tehnično poročal o vprašanju prepovedi atomskega orožja in si prizadeval dokazati, da je ta stvar sicer na videz zelo preprosta, v resnici pa je precej zapletena. Moch je razlikoval štiri vrste prepovedi, ki se nanašajo na sledeče pojave v zvezi z atomskim orožjem: eksplozija, izdelovanje, uporaba, posest, Za vsak primer je Moch analiziral, v kateri meri bi se prepoved odražala na atomsko orožje in na miroljubno uporabo nuklearne energije. Popolna prepoved nuklearnih poizkusov — je dejal Jules Moch — bi onemogočila vsakršno izpopolnitev nuklearne znanosti v posameznih državah in bi obenem preprečila družbeni napredek, ki ga je mogoče doseči z nuklearno energijo. Prepoved izdelovanja po Mochu naj bi bila mogoča, kajti nekatere države, kot n. pr. Anglija, imajo obširen program proizvodnje nove energije, kjer m mogoče ločiti vojaškega področja od miroljubne uporabe. Vendar bi bilo mogoče na vojaškem področju doseči ustavitev na dosedanji ravni atomskega orožja, če bi bil ustanovljen organizem, ki bi razpolagal z zadostnimi pooblastili. Zaskrbljenost na Zahodu zaradi dobav orožja Egiptu 1’rsdstavnilt Fnrcign (Ullcca o navodilih hritunskomu veleposlaniku v Egiptu, naj izrazi [Maserjevi vladi zaskrbljenost Anglija Komentarji ameriškega tiska • Izraelski protest pri '/.SSK LONDON, 29. — Predstavnik Foreign Officea je sporočil, da je britanska vlada poslala svojemu veleposlaniku v Kairu siru Humphreyu Trevelya-nu navodila, naj izrazi egiptovskemu ministrskemu predsedniku Naserju «hudo zaskrbljenost« britanske vlade zaradi namena Egipta, da kupi orožje v vzhodnoevropskih državah. Predstavnik Foreign Officea je nadalje izjavil, da je dobil veleposlanik Trevelyan tudi navodila, naj v svoji intervenciji pri egiptovski vladi poudari tudi nevarnost, ki izhaja iz »oboroževalne tekme na Srednjem vzhodu«. Nadalje je predstavnik dejal, da je bil sklep ameriške vlade, da pošlje v Kairo v posebnem poslanstvu državnega podtajnika Georgea Allenu. sprejet po posvetovanju z an. gleškim zunanjim ministrom Mac Millanom. Prav tako je veleposlanik potrdil, da je Mac Millan načel to vprašanje med razgovorom s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Na vprašanje, ali namerava Velika Britanija zdaj ukiniti dobavo orožja Egiptu, je predstavnik Foreign Officea odgovoril: »Ni nujno, da tako sklepate«. Na. je predstavnik dejal da nima bri- tanska vlada nobene in- riška solidarnost. Druga nalo formacije, da je sovjetska vlada ponudila orožje drugim arabskim vladam. Na vprašanje, zakaj francoski zunanji minister Pinay ni podpisal angleško-ameriškega sporočila o dobavah orožja Egiptu, je predstavnik odgovoril, da nima nobenega razloga za mnenje, da bi se francosko stališče razlikovalo od angleškega ali ameriškega. Izjavil je tudi, da so se tri -zahodne vlade posvetovale o nedavnih dobavah francoskih reakcionarskih letal «Mystere« Izraelu. Na Vprašanje, ali sta ta francoski ukrep angleška in ameriška vlada odobravali, je predstavnik odgovoril: «Nu comment«. Izraelski fhinistrski predsednik Moše Saret je danes poklical k sebi sovjetskega odpravnika poslov Klimova in mu izrazil nasprotovanje izraelske vlade dobavam orožja Egiptu. Klimov je izjavil, da bo sporočil izraelsko stališče svoji vladi in da bo razjasnil vprašanje egiptovskega nakupa orožja CSR. Ves današnji ameriški tisk obširno obravnava vprašanje dobav orožja Egiptu. Tako pravi «New York Herald Tribune«, da je glavna naloga »spričo te vznemirljive perspektive* popolna anglo-ame- ga pa je, nadaljuje list. sporazum med dvema zahodnima državama in ZSSR, če se bo za to pokazala priložnost. List sodi, da lahko ZSSR prav v tem primeru dokaže veljavnost ženevskega duha, in meni, da bi bilo mogoče sporno vprašanje rešiti s splošno pogodbo, ki bi jamčila mejo med Izraelom in Egiptom. «New York Times« pa pravi, da se Egipt «igra z ognjem« in osporava trditev e-giptovskega ministrskega predsednika Naserja, da pomeni dobava češkoslovaškega orožja v zameno za bombaž popolnoma trgovsko zadevo. List se tudi brani očitkov, da se zahodne države postavljale pogoje za dobavo orožja, medtem ko jih CSR ni, in pravi, da je «trojanski konj dosti hujši pogoj od vseh onih, ki bi jih je utegnile zahtevati zahodne države po njegovem. Tudi tisk v arabskih deželah obširno poroča o dobavi češkoslovaškega orožja Egiptu in pri tem podpira stališče Egipta. Predsednik vojaškega odbora iraške poslanske zbornice Tovfik Almuhtar je’ izjavil, da ima Egipt vso pravico. da kjerkoli kupi orožje za okrepitev svoje obrambe, zlasti če mu ga zahodne dr-' žave niso hotele dobaviti, a PRIMORSKI DNEVNIK — J — 80. septert** im »PO.MIMMKI UNBVI Na današnji dan je bil leta 1942 v Vipavski dolini nad Ozeljanom ustanovljen I. primorski bataljon Simona Gregorčiča. Ha Dan«*, PETEK 3t. Hieronim. J*k|ca .-M d Sonce vzide ob 6.00 in z ^ 17.49. D<^ina dneva ltwv |.J, Dolžina dneva IIM-Jjjfi. vzide ob 16.48 in zatone Jutri, SOBOTA 1. »k,oW Remlglj, Scmlslav^ Valdo Magnani, ki bo v nedeljo ob 10. dopoldne v kinu Aurora govoril o temi ‘Sedanji politični položaj in problemi socializma», je eav nedvomno ena najbolj znanih italijanskih političnih osebnosti predvsem zaradi pogumnih stališč, ki jih je zavzel spričo krize, ki pretresa italijansko socialistično gibanje v Italiji. že od svoje mladosti, ko je bil še univerzitetni študent, so v njem dozoreli razlogi za največji odpor proti fašizmu in je večkrat sodeloval v podtalnem gibanju proti režimu. Promoviral je v filozofskih in gospodarskih vedah in ko se je hotel posvetiti poučevanju, je bil poklican pod orožje. 8. septembra 1943 je bil kot oficir z italijanskimi okupacijskimi četami v Jugoslaviji, kjer se mu je končno nudila možnost boriti se proti fašizmu za ideale, ki so se vedno jasneje začrtovali v njegovem duhu. Sodeloval je tako od oktobra 1943 do konca vojne z divizijo Garibaldi v borbah skupno z jugoslovanskimi partizani. Ko se je vrnil v svoje mesto Reggio Emilia, se je Magnani vpisal v komunistično partijo, h kateri je duhovno pristopil že med vojno. Zaradi svoje zgra-jenosti je bil kmalu imenovan za sekretarja federacije KP za Reggio Emi-lio, ki je takrat štela nad 70.000 članov. 18. aprila 1948 je bil s plebiscitarnim glasovanjem izvoljen za poslanca. V komunistični partiji je bila pred njim sijajna kariera, toda raje kot da bi se predal vabi lahkega političnega uspeha se je Valdo Magnani podredil svoji vesti in klicu resnice. Tako je leta 1951 prišlo do njegovega znanega upora skupno s poslancem Cucchijem in še nekaterimi proti podrejanju komunistične politike interesom zunanje politike Sovjetske zveze in proti pomanjkanju vsake notranje demokracije v partiji. Izključena iz komunistične partije, ki ie sprožila proti njima ostro gonjo na osnovi laži, obrekovanj in napadov, ne samo ustnih, sta Magnani in Cucchi ustanovila ‘Gibanje italijanskih delavcev», ki se je pozneje po pristopu zavednih komunistov in socialistov razvilo v sedanjo Neodvisno socialistično zvezo, ki se bori za obnovo resničnega socialističnega gibanja v Italiji prostega tako komin-formističnega kot demo-kristjanskega varuštva. Pripravljalni odbor Neodvisne socialistične zveze v Trstu priredi v nedeljo 2. oktobra ob 10. uri v kinu Aurora na Irgu Garibaldi zborovanje, na katerem bo govoril In. inf. VMIO UACIUMII o temi Sedanji politični položaj in problemi socializma Vabljeni! Vabljeni! [KDAJ BO REŠENO VPRAŠANJE ROTACIJSKEGA SKLADA i II BI/H STILU HOLHIIŠKH BLAHA.IMR-I IV AIU SENATNA FINANČNA KOMISIJA ODLOŽILA RAZPRAVLJANJE 0 ROTACIJSKEM SKLADU O tem bodo boje razpravljali v sredo - Zavlačevanje sprejema tega zakona se že predolgo vleče, kar je v izključno škodo Trsta Razprava pred jenatno finančno komisijo za izdelavo zakona o rotacijskem skladu za gospodarske iniciative na tržaškem in goriškem področju, je bila preložena baje na prihodnjo sredo. Kot smo že na poročali, bi morata biti raz-prava včeraj in po izjavah predsednika senatne finančne komisije poslanca Bertona bi moral biti zakon o rotacijskem skladu že včeraj sprejet. Znano je, da je omenjena komisija sklepčna in da zakon stopi v veljavo takoj, ko ga ta komisija sprejme. To zavlačevanje razprave o rotacijskem skladu gotovo ni v korist tržaškega gospodarstva, ki že leto dni pričakuje #učinkovite ukrepe za razvoj tržaškega gospodarstva«, ki jih je italijanska vlada sprejela že lani 14. oktobra na izredni seji, ko so odobrili sklep o ustanovitvi sklada za pospeševanje tržaškega gospodarstva, oziroma rotacijskega sklada iz sredstev vračil kapitala in obresti iz posojil fondov ERP, oddelka za posojilo ZVU in conskega proračuna ter sklada za pospeševanje gradnje stanovanj. Skupno naj bi ta sklad znašal približno 32 milijard lir. V bodočih dveh letih pa naj bi bilo na razpolago za pospeševanje tržaškega in gori-škega gospodarstva od omenjenih 32 milijard lir, 8 milijard 309 milijonov. Hkrati pa je že pred letom dni italijanska vlada odobrila še pet milijard lir za takojšnje razpolaganje. S tem se je vsota razpoložljivih denarnih sred- VOLITVE TOVARNIŠKIH ODBOROV Deleoaciia raznih shupin delauceu predlaga Delaushi zvezi enotne liste DO 2. OKTOBRA V DVORANI ROT ELA Tajništvo Delavske zveze pa je delavcem izjavilo, da ne priznava drugih sindikalnih struj razen obeh turadnihs Kot je znano, so glede izvolitve tovarniških odborov številne skupine delavcev predlagale, da bi se v vseh podjetjih vložile enotne liste, ki bi morale vsebovati kandidate vseh sindikalnih struj. V sredo je bil domenjen sestanek med tajništvom Delavske zveze in delegacijo 10 delavcev, ki so predstavljali omenjene skupine. Delegacija je ugotovila, da je Delavska zbornica odklonila predlog vložitve enotnih list. Zato je vztrajala, da bi enotno nastopile vsaj Delavska zveza in druge sindikalne struje (bivši Razredni sindikati, neodvisni itd.). Tajništvo Delavske zveze je v dolgi diskusiji dejansko od. klonilo predlog in izjavilo, da ne priznava drugih sindikalnih struj razen obeh »uradnih« (Delavska zveza in Delavska zbornica). Delegacija je obsodila to stališče, ki je v nasprčfjti z iitfe-resi in težnjami tržaških delavcev in je povabila tajništvo Delavske zveze, naj ponovno prouči položaj. Delegati bodo poročali o tem svojim skupinam, ki bodo nato sklenile, kako se bodo ravnale. Sindkalna zborovanja v okviru volilne kampanje Drevi zborovanje Delavske zveze v Ulici Ponztana Snoči je bilo pri Sv. Alojziju sindikalno zborovanje Delavske zveze, na katerem je govornik prof. Sema predvsem obravnaval volitve tovarniških odborov. Poudaril je, da se delodajalci nimajo kaj vmešavati v volitve in da bi se morale sindikalne organizacije skupno upreti vsakemu vmešavanju. Polemiziral je z raznimi trditvami predstavnikov Delavske zbornice glede doseženih uspehov, pri čemer je omenil tudi ločeni sporazum o dokladi za menzo, s katerim so bili delavci opeharjeni. Govornik je pozval Delavsko zvezo na javno debato, na kateri na) se ugotovi, kdo je več storil za delavce, kdo se vede bolj demokratično itd. Drevi ob 19.30 uri pa bo sindikalno zborovanje v Ul. Ponziana. Govoril bo tajnik Delavske zveze Radich o volitvah tovarniških odborov, o dokladi za menzo in o ekonomskih zahtevah. Pisali smo že, da bodo volitve tovarniškega odbora v ladjedelnici Sv. Marka 13. oktobra. Paritetna volilna komisija se je tudi že načilno dogovorila glede dneva volitev v Tovarni strojev. Pogajanja na uradu ja delo Včečaj »o se gi* uradu za delo nadaljevala pogajanja za sklenitev delovne pogodbe za pldskarje. PrtfHstavniki Združenja malih industrijcev in Zveze obrtnikov so odločno zavračali vse zahteve predstavnikov delavcev* D® bi se zaradi tega pogajanja ne razbila, je urad za delo predlagal, naj se predstavniki obeh strank ponovno sestanejo. Ker zapade danes sporazum o suspenziji delavcev CRDA, je urad za delo sklical sestanek predstavnikov CRDA in sindikatov, ki se bodo pogajali o tem vprašanju. Delavci Tržaškega arzenala zahtevajo doklado za menzo Enotni tovarniški odbor Tržaškega arzenala je predložil ravnateljstvu zahtevo po izplačilu doklade za menzo in zaostankov. Na skupščini delavcev cementarne »Italcementi« so pooblastili sindikat gradbene stroke Delavske zveze, naj zahteva od ravnateljstva izplačilo doklade za menzo. PISMO IZ MAČKO VEL. J V TAKIH RAZREDIH NI MOGOČ REDEN POUK j s;,.-, I Pogled v notranjost razredov osnovne šole v Mačkovljah- Smo tik pred pričetkom šolskega leta. pa moramo z žalostjo ugotoviti, da dolinska občino, kljub lanskim obljubam ni popravila razpok, ki so v preteklem šolskem letu nastale v stenah nekaterih razredov. Sola je stara samo nekaj let. toda notranje stene in tudi drugi deli poslopja so tako slabo izdelani, da ima človek občutek, da se bo prej ali slej vse podrlo. Lansko leto učiteljice niso mogle izpolniti učnega načrta, ker so ime. 11 otroci samo po nekaj ur pouka no dan. uporabljiva jr bila namreč samo ena učilnico. ter so se otroci posameznih razredov vrstili eden za drugim. Pred koncem šolskega leta so sicer v razrede, kjer je pretila nevarnost, da se s ten* podrejo, delavci na- vozili kamenja, s katerim so poizkusili zmogljivost obtežitve vsakega prostora. Kasneje je teh nično osebje' izjavilo, da bi se otroci lahko brez skrbi vrnejo v razrede, kar so tudi ttonli. Vendar pri tem poskusu najbrž nihče ni pomislil, da vpliva na vzdržljivost nekega prostora drugače živa in drugače mrtva teža. Ostalo je pri starem in danes na pričetku novega šolskega leta vidimo razpokane stene, skozi katere bo v zimskem času pihala bur. ja, ki je tu zelo močna ter ne bo mogla prostorov segreti nobena kurjava. Za oskrbo z drvmi bi morale občinske oblasti tudi že poskrbeti; lani in predlanskim so morali šolski uslužbenci prositi za drva, ko je bilo že zelo mrzlo in so otroci prezebali. Letos bi bilo v Mačkovljah najmanj 20 otrok za otroški vrtec, toda oblasti so gluhe za vsakoletne prošnje o potrebi otvoritve šolskega vrtca pri nas. Poslopje imamo, v katerem bi se otroci lahko igrali, potrebna bi bila samo otroška vrtnarica, ki bi naše malčke čuvala. Lani so nekateri starši vozili svoje otroke v otroški vrtec v Dolino, toda ob slabem vremenu seveda z njimi niso mogli na pot.. Sprašujemo se, zakaj občina in šolske oblasti tako pozabljajo na nas, saj vendar plačujemo davke kakor drugod in bi zato po pravici lahko bili deležni enake pozornosti. VASCAN DANES SLAVNOSTNA OTVORITEV kongresa carinskih špediterjev Na kongresu bodo razpravljali o raznih vprašanjih, ki zadevajo špediterje, predvsem pa o odnosih s carinskimi organi Danes se začne v hotelu pri rezalnem stroju v »Edi- «Excelsior» vsedržavni kongres carinskih špediterjev, ki bo trajal do 2. oktobra. Ob 10.30 bo slavnostna otvoritev. Ob 16.30 pa se bo začel delovni del kongresa. Po končanem kongresu bodo 3. oktobra vsi kongresisti odpotovali na izlet na Dunaj, kjer bodo predvsem tržaški špediterji izkoristili priložnost, da se sestanejo ■/. avstrijskimi trgovskimi pod- SEMPOLAJSKI AKCIJSKI ODBOR ZA NAŠEGA DIJAKA je ob (Tednu za našega dijaka« pred desetimi leti poročal: ■Ze prvi dan zbiranja smo nabrali 2230 lir, prosvetno društvo pa Je iz svojih sredstev dodalo 2 tisoč lir.« Sempolajcl so znani po čuvanju lepih tradicij, kar so dokazali z nedavnim Jubilejnim koncertom. Poskrbeli bodo, da se ne bodo Izneverili tradiciji tudi ob letošnjem (Tednu za našega dijaka«, ki bo od 2. do 9. oktobra. Njihovi sosed e pa bodo kot tedaj, tudi )»-tes s Sem pola Jci krepko tekmovali v korist Vcvne-mu slovenskemu dijaku. toriale libraria« v Ul. Frančiška 62. Obvestili Kmečke zveze Tajništvo Kmečke zveze, obvešča dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ppdročju, da morajo do 15. oktobra t. 1. vložiti tozadevne prošnje na gozdarsko upravo v Sežani oziroma V Kopru. Vsa pojasnila dobijo prizadeti pri KZ v Trstu, Ulica F. Filzi 10-1. Nadalje obvešča tajništvo Vse dvolastnike, da morajo na podlagi videmskega sporazu ma vložiti pri policijskih oblasteh prošnjo za izdajo nove dvolastnlške izkaznice. KZ bo dajala prizadetim Vsa potrebna pojasnila. Trska v stev za bodoči dve leti dvignila na skupno 13 milijard 309 milijonov lir. Vzrok za odložitev razprave o zakonu za ustanovitev rotacijskega sklada, ki bi morala biti včeraj pred senatno finančno komisijo, nam ni znan. Kljub temu pa moramo poudariti, da ni to prvič, ko vladni in parlamentarni organi zavlačujejo dokončen sprejem tega zakona. Mnogo smo že pisali o tem vprašanju, ker so nerazumevanje in razne intrige določenih gospodarskih krogov v videmski pokrajini in v Rimu povzročile zavlačevanje sprejema zakona o rotacijskem skladu. Zato je nujno, da se pristojni organi zavedajo, da denarna sredstva rotacijskega sklada niso dar države ali drugih organov našemu mestu, ampak da je to denar, ki je tržaška last, in ki mora služiti edino razvoju tržaškega gospodarstva. Toda vključitev goriške pokrajine v ta sklad, izkoriščanje sklada za gradnjo ljudskih stanovanj, ki se morajo graditi z drugimi denarnimi sredstvi, sestava komisije, ki bo določala o izkoriščanju denarnih sredstev sklada, kjer so predstavniki tržaških gospodarskih ustanov v manjšini, dokazuje, da odgovorni vladni krogi nočejo prepustiti Trstu v razpolaganje to, kar je njegovega, amnak da mu hočejo krojiti usodo po svoji volji. Zamenjava knjižic IJNAM Neroden padec 15 minut po 18. uri so sprejeli na otorinološkem oddelku 77-letnega upokojenca Antonija Petronia iz Trga Liber-ta 9, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom. Možu, ki je padel na dvorišču pred stavbo v kateri stanuje, so ugotovili zlom nosnih kosti, zaradi česar bo moral o-stati kakih 15 ali 20 dni v zdravniški oskrbi. jetji. ki so zainteresirana na trgovino skozi tržaško pristanišče. To je prvi tovrstni kongres v Italiji, Na kongresu bodo razpravljali o raznih vprašanjih špediterjev, katerih dejavnost je tesno povezana s carinskimi organi. Zato bodo na kongresu ustanovili vsedržavno združenje carinskih spe. diterjev. Dnevni red kongresa vsebuje naslednje točke; Ustanovitev strokovnega združenja carinskih špediterjev; imenovanje predsednika sveta; priznanje strokovne kvalifikacije; odnosi med carinskimi špediterji in carino; strokovni zakon; zastopstvo kategorije v vseli ustanovah in komisijah, ki se ukvarjajo predvsem z gospodarskimi vprašanji in z zunanjo trgovino; pokojnine in ragno. Pripravljalni odbor, ki ga vodi dr. Romano Caidassi, je razposlal skupno 1200 vabil. Pričakujejo pa, da se bo kongresa udeležilo le okrog 100 oseb, ker bo večina povabljenih zastopana s pooblastili. Zanimivost tega kongresa je predvsem v tem, da bodo raz. pravljali o odnosih med carinskimi špediterji in carino. To je še posebno važno za tržaške carinske špediterje, ki delujejo v mejah tržaškega pristanišča, kjer so vezani na stroge carinske zakone in predpise, ki ovirajo vsako gibanje blaga celo v pristanišču samem. Te ovire, ti zakoni in predpisi predstavljajo tako za tržaške carinske špediterje, kot tudi za celoten tranzitni promet skozi tržaško pristanišče, eno od največjih zaprek za razvoj tranzitne trgovine zalednih držav skozi Trst. Za. to pričakujemo, da bo tudi ta kongres prispeval k odstranitvi zastarelih carinskih zakonov in pravil, ki so samo v škodo tržaškemu gospodarstvu in ovirajo razvoj prometa tržaškem pristanišču. Huda nesreča na delu Z rešilnim avtom so včeraj zgodaj popoldne pripeljali v bolnišnico 45-letnega Valerija Galliana iz Ul. Madonnina, katerega so morali nujno pridržati na II. kirurškem^ oddelku, kjer so mu dežurni zdravniki takoj izprali rane na prstih desne roke. Vrhu-tega je imel mož odsekan del palca in na prstih so mu manjkali celi kosi mesa in mišic, zaradi česar so zdravniki mnenja, da Galliano ne bo mogel več uporabljati ranjenih prstov. Na vsak način bo okreval v 30 dneh, a bo ostal invalid. Galliana je spremil v bol nišnico njegov 54-letfli delodajalec Francesco Mazzucchi-ni iz Ul. Muratti, ki je po- jasnil, da se je delavec ranil Malo pred 15. uro so z za* sebnim avtom pripeljali v i bolnišnico 18-letno Karlo Ma- | Jer iz Opčin št. 1490, katero I so morali zaradi rane na o-1 česu pridržati s prognozo o-j krevanja, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, v 15 dneh na okulističnem oddelku. Rana se bo sicer v teku te dobe zacelila, vendar so zdravniki mnenja, da je možno, da dekle izgubi vid na ranjenem očesu. Majerjeva je zdravnikom ‘zjavila, da je popoldne na dvorišču hiše v kateri stanuje, opazovala 18-letnega brata Marija, ki je cepil drva, ko ji je s precejšnjo silo pr;-letela v oko trska, ki se je odtrgala od polena. Prometna nesreča V popoldanskih urah se je 33-letni geometer Virgilio So-rina iz Skednja vozil s svojo vespo po Ul. Carpineto v Sjine-ri doma, ko mu je v višini neke stranske ulice nepričakovano presekal pot 15-letni kolesar Rinaldo Gremec s Proseka, ki zaradi pokvarjenih zavor ni mogel ustaviti vozilo in je bil karambol neizbežen. Oba sta zletela na tla in medtem ko se je kolesar nepoškodovan dvignil, so morali Sorino odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh pridržali na ortopedskem oddelku. Ako se želite dobro in poceni obleči, obrnite se do tvrdke (Trst, Korzo 25; Gorica, Korzo Verdi 39) našli boste bogato izbiro blag*, plaščev, površnikov, dežnih plaščev Iml.d, za OTROKE,. GOSPE in GOSPODE Bolniška blagajna (INAM) sporoča, da bodo i 1. oktobrom začeli razdeljevati zavarovalne knjižice namesto do-.sedanjih izkaznic starega tipa. Zavarovanci, ki nimajo stare izkaznice so naprošeni, da čimprej pridejo po novo zavarovalno knjižico. Zavarovani delavci, ki imajo sedaj staro izkaznico, bodo dobili novo knjižico takoj, ko jim poteče veljavnost stare izkaznice in ko se bodo prijavili v pristojnem uradu za obnovitev veljavnosti izkaznice. Za izstavitev nove vpisne knjiživfe se bodo morali zavarovani delavci ali člani njihove družine, oz. druge pooblaščene osebe, zglasiti v uradih ali pa na področnih oddelkih zavoda od 8. do 13. ure. S seboj bodo morali imeti (vzorec) Mod. Prov. 116 — z izjavo, da so zaposleni (Dichiarazione di presenza al lavoro) — ki ga more izpolniti podjetje. Delavci pa, ki so zaposleni v podjetjih, ki so pooblaščena, da potrjujejo veljavnost zavarovalnih izkaznic, ni treba da predložijo (vzorec) Mod. Prov. 116. Morajo pa imeti omenjeno veljavno izkaznico. Zavarovanci, ki stanujejo v naslednjih ulicah in trgih bodo morali prevzeti vpisno knjižico na področnem oddelku v Ulici Farneto štev. 3; Aiuole, Archi, Beato Angelico, Biasoletto, Bonghi (stopnišče), Bonomo, Bošket (Kja-din), Bošket (Rotonda), Bran-desia, Buonarroti - od 10 in 13 naprej; Lovec, Carpison, Castagneto, Katinara, Katina-ra (cesta za), Catullo, Cave, Kjadin (ul.), Kjadin v hribu, Kjadin - Sv. Alojzij, Chie-sa, Cilino (ul.), Ul. Kolonja, Kolonja - Monte Fiascone, Zgornja Kolonja, Coroneo - od 20 in 27 naprej. Crispi. od 47 in 54 naprej, Cumano, Cuni-coli, D’Angeli. Docce, Donatello, Edera, Eremo . od 5 in 8 naprej, Fabio Severo od 2 in 15 naprej, Frnet, Ferolli (stopnišče), Reška cesta - od 95 in 34 naprej, Fogazzaro, Fontana Francesco d’Assisi - od 42 in 27 naprej, Galilei, Galvani, Giardino (trg), Ginnastica -od 47 in 54 naprej, Gioberti (trg), Giotto . od 6 in 7 naprej, Girardi, Giulia, Vrdelska cesta, Vrdela Skoljet - od 1 do 397, Vrdela S. Cillinn (spod.), Vrdela Sv. Ivan (sp.) Vrdela Brandesia, Vrdela Sv Ivan (zgor.). Vrdela Frnet, Vrdela Timinjan, Vrdela Kamnolomi Sv. Ivan, Vrdela S. Cilino (zgor.), Ireneo della Croce, Kandler, La Marmora, Leonardo da Vinci. Linfe, Li-vaditi, Lonjer. Lonjerska cesta, Sv. Alojzij, Machlig Mai-nati (stopnišče), Mameli, Mar-chesetti. Marconi, Margheritn. Mauroner, Milizie, Montello, Monte Cengio, Monte S. Gabriele, Monte Fiascone, Monte Grappa, Monticello, Nievo. Nobile, Oliveto. Ospitale Mili-tare (ul.), Pagliaricci. Palla-dio od 7 in 10 naprej. Papi-niano, Pelagio S. (ul.). Pe-trarca, Piccolomini, Pietž -od 39 in 14 naprej, Pillone, Pindemonte. Porta - od 15 in 10 naprej, Prato, Primole, Ra. ’ picio, Redi, Resman, Revoltel. la (ul.) - od 25 in 36 naprej Ricci, Rismondo, Romagna (ul.) - od 11 do 71 in od 32 do 118, Ronco, Rossetti, Rotonda, del Roschetto, Roveri (ul.), Rocol Callaia, Rocol -Katinara, Rocol Melara. Rocol v dolini, Rocol v hribu, Rocol Lovec, Sanzio, Scaglio-ni (ul.), Skoljet, Scoglio. Scomparini, Skorklja Coroneo, Scussa, Sinico, Sottoripa, Stop-pani, Vrdelska cesta, Reška cesta - od 9 in 34 naprej, Stuparich od -3 in 22 naprej, Torricelli, Valentini. Valussi, Venti Settembre - od 41 in 32 naprej, Veruda, Vidacovich, Vignola. Volontari Giuliani (trg), Volta, Zovenzoni. Zavarovani delavci iz Milj in okolice pa bodo dobili vpisno knjižico na področnem oddelku v Miljah, v Ulici Bat-tisti štev. 6. Vsi ostali zavarovanci pa bodo dobili omenjeno knjižico na vpisnem uradu v Trstu - Ulica Taraboc-chia 3. Zavod sporoča tudi, da bodo morali zavarovanci od 1. oktobra dalje, ravno tako kot do sedaj, potrditi veljavnost nove knjižice na omenjenih sedežih, vsaka dva meseca. DOBRA INICIATIVA UPRAVE GLEDALIŠČA »VERDI* Poskus roparskega napada spravil tri osebe v zapor Napad se je ponesrečil zaradi hitrosti moža, ki je dohitel napadalca ter priklical stražnika upravne policije Okoli 17. ure 27. t. m. je prepir, ki je nastal med tremi osebami na vogalu Trga stare mitnice z Ul. Madonnina privabil na mesto nekega agenta upravne policije, ki je hotel prepirljivce pomiriti. To pa se mu ni posrečilo in ko je ostreje nastopil, mu je eden izmed treh, in sicer 44-letni Marino Marussi iz Ul. Panebianco obrazložil, da je malo prej postal žrtev roparskega napada s strani enega izmed prisotnih. Agent je vse tri povabil na komisariat v Ul. Caprin, kjer so spoznali v mladeniču, ki ga je Marussi obtožil napada, že znanega 27-letnega zlikovca Giordana Schulza iz IZPRED KAZENSKEGA SODlSCA PRODAL JE TOVORNIK KIPA J E BIL ZAPLENJEN Toda prodajalec leqa ni naredil namerno in je kupcu poravnal vso škodo 42-letni Carmine Bellucci iz Ul. del Toro je imel star tovornik Fiat in ga je želel oblast zaplenila vozilo. Do zaplembe je prišlo zaradi tožbe za povrnitev škode neke- prodati. Dobil je kupca v ose- mu človeku, ki ga je pri ne- bi 38-letnega Giuseppa Schi-raldija iz Ul, S. Rocco. Ta je bil voljan plačati 143.000 lir in je možu takoj dal nekaj tisočakov na račun. Nekaj dni kasneje, to je 11. maja lani sta moža odšla k notarju, kjer sta sestavila pogodbo. Qb podpisu je Schi-raldi vse izplačal in tovornik je bil praktično že njegova last. 17. istega meseca pa se je Schiraldi ponovno vrnil k notarju, da bi vzel prometno dovoljenje in tedaj je izvedel, da je pravzaprav avto zaplenila sodna oblast. Prepričan, da ga je hotel Bellucci opehariti je 26. maja vložil tožbo, zaradi česar so policijski organi zaslišali moža. Bellucci je priznal, da odgovarjajo Sc.hiraldijeve izjave resnici, vendar je dodal da takrat ko je podpisal pogodbo ni vedel, da mu je sodna k) prometni nesreči podrl na tla in mu tako povzročil telesne poškodbe. Bellucci je nadalje izjavil preiskovalnim oblastem, da je Schiraldiju že vrnil 90.000 lir in da mu je podpisal tudi menice za 53.000 lir, kar pomeni, da je s tem pravzaprav poravnal svoj dolg. To dejstvo je Schiraldi potrdil. Kljub temu so ga prijavili sodišču, kjer ga je sodnik 10. marca letos obsodil na 6 mesecev zapora in na 9.000 lir globe. Proti razsodbi pa je Bellucci vložil priziv in sodišče, kjer so razpravljali o njegovi zadevi, mu je končno ugodilo in ga oprostilo s formulo, da dejanje ni kaznivo. Preds. Fabrio, tož. Visalli, zapis. Urbani, obramba odv. Falconer. Ul. del Rivo in identificirali žensko, ki je tudi prisostvovala sporu, za 43-letno Vero Co-mar por. Fonda iz Ul. Braman-te 8. Marussi je tu natančneje pojasnil, kaj se je zgodilo. Okoli 14. ure tistega dne, je povedal mož se mu je v neki gostilni v Ul. Vidali približala Fondova in ga naprosila, da bi ji plačal pijačo, pri čemer se je seveda ponudila, da bi mu delala družbo. Marussi je sprejel vabilo in se kasneje napotil z žensko in z nekim neznancem, ki ga je Fondova predstavila za brata, iz lokala na cesto in od tu počasi dalje. Kaj se je med tem vse do 17. ure zgodilo, policijsko poročilo ne pove. Okoli 17. ure pa so vsi trije stopili v vežo neke stavbe na vogalu Ul. Madonnina z Ul. Molin a vapore, kjer je Fondova prosila Marussija, da bi ji izplačal 1.000 lir. Slednji je potegnil iz denarnice tisočak in denarnico takoj »pravil v žep. V tistem trenutku je sto- 1 v vežo Schulz, ki je pre- P1 senečemu možu strgal iz rok papirnati bankovec in hotel zbežati. Daleč pa ni prišel, ker se je Marussi takoj pognat za njim in ga na vogalu s Trgom stare mitnice ujel. Takoj za njim sta pritekla tudi Fondova in njen »brat«, ki se je postavil na stran in iz primerne razdalje prisostvoval prepiru. Med policijsko preiskavo in to seveda vedno po policijskem poročilu, so preiskovalni organi ugotovili, da so se Schulz, Fondova in neznanec domenili za napad in pripravili načrt, katerega so nato tudi izvedli Njim ni šlo za borih 1.000 lir, temveč so hoteli vsoto, ki jo je Marussi imel v denarnici. Vse pa je šlo po vodi. ker ie Marussi hitro spravil listnico v žep, jih s tem presenetil, ter jim tako pokvaril ves načrt. Neznanca so organi identificirali za 44-letnega Oresta Ratz-kyja iz Ul. Pascoli, ki je tudi znan kot zlikovec in katerega so skupno s Schulzem in Fondovo poslali v zapor. Vse tri so prijavili pod obtožbo poskusnega roparskega napada sodnim oblastem. Ljudska operna sezona od 4. do 16. X. v Rossetliju Od 4. do 16 oktobra bo v gledališču Rossetti kratka ljudska operna sezona. Da to pot ne gre za neke ponesrečene poskuse, nam jamči dejstvo, da ori-reja to sev.ono gledališče Verdi z orkestrom Tržaške filharmonije. Na sporedu bodo opere »Trubadur«, »Madame Butterfl.v«, »Boheme« in »Seviljski brivec«. Peli bodo večinoma mladi pevci, med katerimi bo precej Tržačanov in ki so nekateri že imeli nekaj solidnih uspehov; omenimo naj za sedaj vsaj Attilia Planinška. Nekolikp bolj obširno oa bomo o stvari pisalj v naši nedeljski številki. Grattacielo 16.00: »Zadnji O -i i* i 7 s) P, sem videl Pariz« V. Johnson ».Mfi Alabarda. 16 00: »Prin« A. Blyth, E. Purdom. Arijton. 16.00: »Vrtin®«' Pampanini. Armonia. 15.00: »Lepa ™ ka», J. Mason. , u «t* Aurora. 16.00: «DČsirče», i"-do. J, Simmons. , „ -atli) Garibaldi. 16.00: »Totč * ^ Toto, M. Frau. Ideale. 16.30: »Neznani Uu[l , G. Rogers. Impero. 16.00: «Franc SOT*-I. Massev. «.,»td^ Ilalia. 16.00: »Madame 011« K Yachigusa. 9» S. Marco. 16.00: »Sam®«' C Kor »ut* " n Nk «l,v i' < m, Sela. Cooper. .. Kino ob morju. 16 00: Moderno. 16.00: »Moj r00**1**1 VVinters. .Jldfflk Savona. 15.30: «Bosa groti‘" Gartner. ... „ |f| Rotil. Um »ti« Otu l hti j! M m* %ii uaraner „ v Vlale. 16.00: »Najdenka » na«. M. Serato, Luisa 0“ , Vittorio Veneto. 16.00: ljubezni«. A Lualdi. J Azzurro. 16.00: »Rdeči a51' Suiivan. M . Belvedere. 16.00: »HoodM^I Massimo. 16.00: »Zivld ” lassimo. 16.00: »Ziviv « Jose!«, p Armendariz. , 1 Marconi. 15 00 »Beli >nl . Nazzari, Y Šanson. Novo cin«. 15.30: »Od tu nosti«, Burt LancaSt®r' gj/ Odeon. 16.00: »Teodora«, “ Maria Canale. , , «# Radio. i6.oo: »Neustrašni v R. Taylor. Secolo. 16.00: »Lili*. Venezia. 15.30: «0ela /T.... ir. j.. m.« V ,.A la.ju: «»«ia • Guy Madison, Frank u Jt Skedenj, ig.00: «Mračna IJjf Kino na Opčinah 18.00: ska dirka«. POI.ETNT Arena dei flori. 19.30: čeva krinka«, A. «va KrinKS«, A. ibm PETEK, 3». sepfetnM* ' '» Kni« i 11.30 Zabavna glastra: ' področja tehnike: Axel v m -agovornik enotračne \lf -<( »Vti; Nik, »t,, nec». rad. igra- 11.30 nJu ; TšfPt konec« 12.15 igra orkester 17.45 Koncert like Tuccari; 18 .uitari, ts.sa •* Martini: «Kdor ve. <*M slušna igra v 1 dej,: siusna igra v 1 dej.; fomčnl koncert dirU«’ Porrino. li II I* 14 H - Pd.ro««* «*' 1 '1-30. 14.30 19.30 iri ---------------------------- .. vS,k Ri valska poročila: 29.20 , Italijanska purnčU*: 6' 19.11(1 in 23 00 . f.DO 6.00 Jutranja glasba! J ■dar - vremenska nap®; v vtcuicrisKa ""'t,, poved časa; 7.05 G\^]{ bro jutro," 7.30~ Za 14.45 «En hribček bom trte sadil...« jn^fp rrte sadil...« m - c komorni zbor iz Trst* ' balda Vrabca; 17.15 G\r~. zaik; 18.00 Iz delavsk«. Arije, ki se M Arije, ki se w 19.15 Šport; 20.00 Hr » na pihala,- 20.40 Bosn« ., sevdalinkah; 21.00 v*fn! kvintet; 21.30 Slovenska V Ska lirika. Izvaja,jo: (erg dolf Franci, altlstka jjt Stritarjeva, mezzosoprj? 1 na Ročnikova; 21.47 v-zart: Mala nočna sla;5i .. .-id 1 a nočna s‘":-i G-duru. Izvaja komo'"1 Radia Bayern - d'rT Jo-chum; 22.03 Vabim® " I. 9 » I. » ' , 327.1 m. 202.1 I" H’ Poročila ob 5.00. > 'III 9 rt nn «n 4*1 ** • vn ut. 1 i«« (ju J.u*' 12.30 15 0(1 17 00 in^, IJ.IMF 17 (III I" . 11.00 Radijski KOlt j Gospodinjski nasveti- , Tijardm-ič: Mala lomki iz operete) }.ij, fantje pojo iri igraJ0-^ coski šansoni; 13.30 Vr do Straussa fkon" . : 1 v . _____ . ... c o Straussa (Kon^- ri.f): 14.35 Želeli 5,;na Sajte!; 15.15 Z*ba *,.r literatu' 15.30 Utrinki Iz Rinser: Sredi ŽIvlJ*,; 15.45 Slovenske n3'0. -artet oiuvcil.TRt boje vokalni kvai" 16.00 Modni kotiček' poldanski simfonični 18.no IJudje med » ^vst.rJ-i*e. naro!%|j»P 4-»vju 1.1'kc si; 18.50 Igra LlublH sekstet- 20.15 Konji' ■ • rod®' loiou: "Glasba narod® , Pleme Hanssa (osred III I4VI/',J' 17.30 Iz znanosti: 21.30 Alessandro sa umirajo pokonci«. ADRIA EXI Ul. Cicerone 4 Predstavništvo Radensko Si i9 Rogaško Sia“n Dobrno L/OP rim - Preskrba Uio^nih vadnih, |htuvf,>®% tranzitnih k,avl) za Ju Lago Cavaz^ jo nedeljo Prodaja vozn,h „ za avtobus Tolmezzo - dl oL* dnevni ®d"ni ®a Milano, dne ,, i" ob 21 d sre® Genova, pon* oetek ob 2 Como - - CW£I® “j četrtek, soh® > delja 0/ndine>- * Vld*m_Jn2 6-30' 1' ,( leninizma, oziroma z uporabo marksistične metode v analizi sodobnih procesov v raz- da bomo v stihijski vnesli element zave-bo dal temu razvoju pobud ter ga pospešil da bo olajšal boj zo- ONEVNIK 80. septembri 1958 0 oblikah sodelovanja Vlahovič! socialističnih sil Nisi "ol. n'*° nikdar . m i."**"f2acijskih oblik, 0Jtej,u Pr*Lvele. Vedno so 1 *v*ket, ,k' organizacije * del« . ^'banja in meto-Nltitti organizacije te- . tjčnim interesom .J’*'"'*«, 8'banja v celoti, .. Ovi»,L dane konkretne h »Ilc! situacije in ti- ki izhajajo ne-W. situacije.« »NU0^1' sklePf l11 rNi * eznih komumstic-vSistiz 2Vez.i z razpustom h ' Dno?6« internacionale. 4&rSegU je P0Ufn° Pi' a komiteja Ko-^ Partije Kitajske: ,Nij| v. ^.e Komunistična t,,taJsk® dobivala v S BoJ0.Uc'°narnem boju K ""trna od Komunistič- i", 1?N sit' shajajoč iz kon-'ttittei J* in 'z poseb-i v svoji deželi.« ^Otnintorma i Ni • NlitniJ* očitno, da je bil S« l v0ces v razvoju de- l,'!Pustorv, ki j® oživel ,cNaU ^om,unistične in- ii Njo if' Pretrgan v usta- ni v:,°minforma in da 'In ' r»?v ?aviran samo po-atnPak je na- *0 *. "1 tnl»’ p a/v jc iic* :;t vele ‘ksna situacija, da lin*' ki s«10 se uvajale me-v'tju ;n tuje delavskemu i> ®kodli;fa socialistični razil* st b Je- Posledice tega £ (‘h ni^° čutile še dolgo, % j®* Mogoče čez noč pre- Snovi 0v»*na po p’rvi sve-dobe * Internacio-V Je ko ed obema voj-j)rP«ia le bleda slika Nve-Prvo ice >z časa 'i. Ji ČognrifVetovno v°jno- k i\ii ■akov in aktivnost ^^»»‘e kažeta, da 'i, Nvlia aj te Internacio-”>„.v bi f Proces, ki vse-«?>> J«YU elemente raz-V. MantV organizacijskih jfiill* ne ,ttacija tega pro-■ij,Ničn« t stališče Azijske l;:»» onference in sta-tikh ,struj v sociali-Sli' attin3^11 Latinske A-91 i„..pak predvsem tudi V' Latinske A- lii tociav Predvsem tudi 5VHi . ega gibanja Hi ki se je razvilo s konceptom in s° dobili izraz v pa tudi v H, Ta proces je ta zelo močne nenehoma °kTe-‘ 'h socialističnih II. Inter- ifitj* Preteklosti SHfcorimo 0 izkušnjah S’ it0”1, delavskega gi-kS i tseri ’ da se z > • . Sše-■ m‘ dotaknemo X i 9uijJ iz časa, ko je «l ,!* fas= L Internacio-r Pti, »tli« ko se je delav-iSti je Začelo razvijati. ■ * h* driiSeveda današnja SitSd senčna, kakor je Sv Joja«fmd«setimi leti, S i-Dsti. p\ Vendar vredni Stili, s« JJakunin je ožna-tak«Vzemal za organi «hono*8a tipa, ki bi >1* st°p?en položaj. V i, ba?’ ki sčem Marxa in i Jtie u,,inovJ!„ bil,° razli5no bi^tr« ‘Veri)® ’ ,kar te na' * l»7ac'onai do razpusta N 2: pisal En- nVS* tai,- česa bi nas "C PonS?a n°va orga- Slo rethrbtala bi se v &ev tv'h Jen‘čno organi-,>li ’ ki kristjanov, teh k,!f v Vsakn .hvaležno spre-sto ,rco in ki so 1%. . *tna„ letih resda iz-A Nt vg0 svoji religiji. l,\« ho nobenem pri- 'S i* revP,Porabil takšne Kr(o istia^ j°. Podobni k?» i>'V°ie 8p°m'. ki so za iS tPišlip„ganizacije vzeli k t t,,v'dite a nebesa, nam, %'ll'agaioSeiiai natanko » ?■ No v' ,da. si za vzo-So akunjb°d°či družbeni N. t‘na'“ Ko je bilo A' moresna Internacio-« !(li,.SePten,v.Več živeti. je k ki 1 tVsai, l847 pisal jahnili° -Prizadevanje. tiNt ‘Vlip tnternacionali «..in‘3e a- bi bi bila ne-k'1 u' m0člezPspešnp za-iki Je n y svoj' stari j* Preživela.,, iN,2a bines prav tako o-i!9 hi nKSak° Prizade-«j('4ji rUžeVa„b oiečim obli-Vt)iloVdahnilia delavskega Vto neum nov° življe-‘»P&0*.4 in brez-kl jt Nacija ^e. casa. So-!iN 0tean z« -^erja takšne V bi', N ki so v S'j soo i Vedno KN si, s°deloi?o a tičnih n« bo an,Je s°cia-bo°Pesu blii0 vijalo v 'Ni S.kus0m Ja pr°ti po-Ndi „ se bodo Prihodnje, | i' ■ bodisi tudi podzavestno, pri posameznikih in pri posameznih skupinah, in to v najbolj različnih oblikah. Kako bi n. pr. bilo mogoče drugače pojasniti stališče posameznih voditeljev ameriških sindikatov nasproti našim sindikatom in njihovo vztrajno zahtevo, da se z jugoslovanskimi sindikati ne sme sodelovati, kakor z željo teh posameznikov, da bi v mednarodnih sindikalnih forumih dobili monopolno vlogo v ideološkem, političnem, in organizacijskem pogledu. Zelo značilen je glede na to članek v «New York Timesu« z dne 23. maja t. 1. pod naslovom «Svobodni sindikati se bore s titoistično invazijo«. ((Jugoslovani,« beremo v tem članku, «so imeli čedalje več uspehov pri vzpostavljanju stikov s sindikati, ki so včlanjeni v Svetovni federaciji svobodnih sindikatov. Vendar pa ni upanja, da bi jim mogel uspeti na tem področju prodor na široki fronti.« Kakor vidimo, reducira pisec članka ves problem sodelovanja v delavskem gibanju na vprašanje, kdo bo koga pogoltnil pri tem sodelovanju. Sodelovati na teh pozicijah pomeni boriti se za monopolni položaj in položaj varuha v delavskem gibanju. Naše sodelovanje s socialističnimi silami in delavskimi organizacijami pa sloni na popolnoma drugačnem stališču. Ideja, da bi težili za tem, da bi dobile naše organizacije in politična gibanja varuštvo nad organizacijami in političnimi gibanji, ki sodelujejo z nami ali želijo sodelovati z nami, nam je tuja. To naše stališče nam daje proste roke, da lahko odkrito kritiziramo tisto kar nam pri drugih ni všeč. ne da bi se morali bati, da bi se ta naša kritika napačno razlagala, omogoča pa nam tudi, da sami sprejemamo vsako načelno, dobronamerno kritiko drugih. Izmenjava kritike Na ta način bo bodoče sodelovanje socialističnih sil vsebovalo ne le izmenjavo izkušenj, temveč tudi izmenjavo kritičnih pripomb, temelječih na znanstveni osnovi, ki mu mora biti tuja kakršnakoli težnja po vsiljevanju lastnega prepričanja, ki se bo izvajalo s pozicij socialističnega razvoja in v mejah borbe za socializem, ki bo dobronamerno, konstruktivno in načelno. Bodoče sodelovanje socialističnih sil se bo odvijalo v smeri vseobsežnosti in najširšega povezovanja vseh organizacij, strank in gibanj, ki se bore za socializem. Nastajala bo polagoma taka situacija, kakršno , si je predstavljal Engels pri ustanavljanju I. Internacionale, «ko bodo v mednarodnem združenju vsi socialisti vseh odtenkov socialističnega prepričanja«. To ne pomeni, da se bo bodoče sodelovanje razvijalo na osnovi ideoloških kompromisov. Treba je ustvariti takšno situacijo, da bomo široko sodelovali pri raznih vprašanjih in hkrati vodili ideološko borbo, ki utegne biti glede nekih vprašanj zelo ostra. Za bodoče sodelovanje socialističnih sil nam dajejo nekaj elementov tudi naše sedanje izkušnje in praksa, ki nas čedalje bolj vodijo do tega, da ‘sodelujemo ne le z vsemi skupinami in organizacijami znotraj delavskega gibanja, ampak tudi s tistimi političnimi gibanji, ki se v praksi zavzemajo za graditev v smeri socializma. Pred nekaj leti smo pogosto slišali: «Videli bomo, ali naj vas sprejmemo v svojo družbo.« Naše politične in družbene organizacije se ne borijo zato, da bi nas Peter ali Pavel sprejel v svojo družbo, in to iz preprostega razloga, ker živimo takšni, kakršni smo, na tem svetu, pa naj je to Jtorau všeč ali pa ne. Mi nismo poseben svet, ločen od drugega sveta, mi smo na tem svetu, živimo skupaj na tem svetu, smo del tega sveta. Ce izhajamo s tega stališča, tedaj je jasno, da moramo iskati stičnih točk z organizacijami in gibanji, predvsem delavskimi, ki so prav tako del tega sveta, na katerem živimo mi. Današnja situacija narekuje to sodelovanje in razvoj dogodkov bo prisilil tudi tiste, ki se na umeten način izogibajo sodelovanju, da bodo sčasoma spremenili stališče, ki ga danes zagovarjajo. broč z dogmatizmom! Izhajajoč s stališča, da socializem, ki ga gradimo pri nas, ni zunaj časa in prostora, da je naša dežela sestavni del sveta, sredi katerega živimo, in ker vemo, da moramo živeti in delati na tem in takšnem svetu z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi stranmi, je logično, da moramo najti pot in način za sodelovanje z vsemi, ki želijo na enak način sodelovati z nami. Toda to sodelovanje nam ne zbuja iluzij, ki bi nam branile, da ne bi videli ideoloških slabosti v organi zacijah m strankah, s kate. rimi sodelujemo, ali da ne bi strpno poslušali kritičnih pripomb drugih v zvezi z našim pojmovanjem. Naše izkušnje nas uverjajo, da si bodo nove oblike sodelovanja med socialističnimi silami krčile pot neodvisno od želj in pojmovanj posameznikov. In kolikor prej in močneje se bo čutila potreba tega sodelovanja, toliko prej bo sodelovanje intenzivnejše, toliko j prej bodo odstranjene ovire, ' ki so napoti temu sodelovanju. Velikega pomena je, da se z zdravim, nečelnim razpravljanjem razčistijo pojmi in pojmovanja o oblikah sodelovanja socialističnih sil. To pripravljanje terena se mora neizogibno spopasti z dogmatizmom, s kalupi, predsodki in napačnimi teoretičnimi stališči ^ in rezultati dosedanje napačne prakse. To nikakor ni lahka naloga. To zahteva, da se bodoče sodelovanje cialističnih sil z izvajanjem v praksi prilagodi obstoječim oblikam socialističnega razvoja. Te razvojne oblike že danes močno silijo ne v smer ločevanja socialističnih sil, temveč v smer njih povezovanja, tako da je vsa zavestna dejavnost, ki deluje v smeri ločevanja, nasprotna razvoju in zato obsojena na u-mik, kajti oblike socialističnega razvoja, čeprav različne, so vendar sestavni del nekega enotnega procesa, gibanja družbe v socializem. V zvezi s tem je treba opozoriti na dejstvo, da čuti danes mnogo ljudi v delavskem gibanju, da se moramo odločiti za bolj široko povezavo in zbližanje delavskih strank in organizacij. Toda v poskusih sodelovanja v praksi se u-porabljajo stare metode, ki so se preživele in doživljajo zato neizogibne neuspehe. To velja za poskuse sodelovanja med socialističnimi in komunističnimi strankami, pri čemer oživljajo neke oblike iz časov ustanavljanja ljudskih front, oblike, ki so svoj čas imele za posledico razpad Vjudskofrontnih grupacij. To se vidi tudi v poskusih, da bi se razširile oblike sodelovanja znotraj političnih in sindikalnih mednarodnih organizacij, ki so bile ustanovljene po starem kalupu in z zelo jasno izraženimi blokovskimi koncepcijami. Zategadelj tudi ni nič čudnega, če te mednarodne organizacije ne pridejo z mesta, da razvoj celo zavirajo in se izživljajo v jalovih poskusih, da bi pridobile na svojo stran to ali ono organizacijo ali tega ali onega posameznika, medtem ko gre dejanski razvoj v nasprotno smer in odklanja povezovanje na blokovski osnovi ter na načelu, kdo bo koga pogoltnil, pač pa hoče doseči sodelovanje na osnovi odkrite, ustvarjalne, resnično načelne in konstruktivne socialistične politike. Hiba ljudskih front Spomnimo se na čas ustanavljanja ljudskih front v posameznih deželah pred drugo-svetovno vojno. V tem ((sodelovanju« so zapostavljali vprašanje, kdo je sovražnik delavskega gibanja in socializma, poglavitna delavnost se je gibala na liniji, kdo bo koga pogoltnil in prevzel monopolni položaj v delavskem gibanju. Ta dejavnost' je ižčr-pavala sile delavskega gibanja, navidezno je širila bojno fronto proti buržoaziji, v resnici pa je ta boj zoževala, oziroma odpirala boj na dveh frontah, kar je olajšalo zmago fašizma in najbolj reakcionarnih sil sodobne družbe. Bodoče sodelovanje mora sloneti na takšni osnovi, ki bo socialistične sile krepila in postavila boj proti meščanskim vplivom na širše temelje. Izkušnje iz preteklosti so dragocene. Analiza teh izkušenj nas uči nečesa, in sicer, da ni sodelovanja brez odkritih odnosov, da ni sodelovanje, Če obstoje kje skrite namere po hegemoniji, da ni sodelovanja, če se hoče kdo s silo polastiti ideološkega in organizacijskega monopola v delavskem gibanju. Izkušnje iz današnjih dni nas uče, da prerašča socialistični razvoj v široko prakso milijonov ljudi, da zbirajo ti milijoni ljudi dragocene izkušnje in da v analizi oblik sodelovanja ne smemo izhajati izključno s pozicij tiste razvojne faze delavskega gibanja, ko se je le-to ideološko-revolucionarno pripravljalo za osvojitev oblasti. Tem izkušnjam moramo bolj in bolj dodajati izkušnje iz socialistične prakse milijonov ljudi. Socialistična zavest Sodobni, pogosto stihijski procesi v razvoju socializma zahtevajo ne samo, da jih razumemo in pojasnimo, temveč tudi, da vanje z razumeva-1 njem in pojasnjevanjem nenehoma vnašamo socialistično zavest; to pa je mogoče edi-] nole na temelju marksizma- voju socializma. Tako bomo prišli ne le do takšnih oblik sodelovanja, ki bodo pokazale največ razumevanja za vse procese, ampak bomo dosegli tudi tisto, česar sodobnemu razvoju to je, razvoj i lri s tem, da per meščanske Na ta način se tudi vprašanje združitve sil delavskega gibanja ne bo več postavljalo mehanično in abstraktno, ločeno od sodobnega razvojnega procesa, ampak bo raslo organsko iz potreb sodobnega razvoja socializma. V tem pogledu imajo dežele, ki grade socializem, veliko odgovorno vlogo. Ce bodo te dežele o pravem času razumele, da danes ni več mogoče sta ti na sektaških pozicijah, na orientaciji na eno samo skupino a-li stranko v delavskem gibanju, se bo hitreje odvijal tudi proces združitve sil delavskega gibanja, ki se bo razširil v sodelovanje vseh tistih sil, ki se danes v praksi borijo za graditev socializma- (Iz (Komunista*, št. 6-7, 1955.) KONEC ! PRED KONGRESOM HAJMOČUEJŠh SINDIKALNE ORGANIZACIJE CGIL Le popolna notranja demokracija more oživiti sindikalno dejavnost Visoka pesem človeškega dela Pred dnevi se je v Rimu sestal izvršni odbor Italijanske splošne zveze dela, da bi še pred začetkom IV. kongresa, ki se bo v kratkem vršil, pretresel nekatera najvažnejša vprašanja v zvezi s stanjem na področju sindikalne dejavnosti in glede nadaljnjih smernic, ki jih bo treba uveljaviti v borbi proti delodajalcem za spoštovanje delavskih pravic, oziroma demokratizacijo odnosov v proizvodnji in družbenem življenju na sploh. Poročilo o tem je podal generalni tajnik CCtIL, Di Vitto-rio. V začetku je poudaril, da tokrat na kongresu ne bodo predloženi že vnaprej izdelani predlogi, zadevajoči vprašanja, ki se bo o njih razpravljalo, kot je bil to ob'čaj doslej, ker bi to v določenem smislu pomenilo prejudiciranje sklepov, do kateiih ima pravico samo kongres. Pač pa se bo, je rekel Di Vittorio, o vseh tezah javno diskutiralo, tako da bodo imele najširše ZANIMIVI VTISI S POTOVANJA PO TURČIJI: ANKARA Tarski človek še vedno j oče pred Ataturkovim sarkofagom Ataturk je prenesel prestolnico Turčije v Ankaro, toda Istambul je kljub temu še vedno dejanska prestolnica * Turške ženske si še vedno zakrivajo obraz, posebno pred tujcem Ko sem zadnjič pisal o svojih vtisih v Istambulu, sem omenil turškega vojaka, ki je v vlaku proti Ankari stopil v moj kupe in tam molil in pel svoje molitve Alahu, Vrnimo se tja. Ko je vojak odmolil, je odšel, V kupe se je vrnil medi-cinec in takoj sem mu obrazložil svoje občutke ob vojakovem vedenju. Sopotnik se mi je nasmehnil in mi v slabi francoščini rekel, naj grem pogledat malo po vlaku. Bil je le čas za večerjo in zato sem na poti v jedilni voz pogledal v kupeje- Kar obstal sem. Po vseh kupejih je bil enak prizor. Vsi potniki so klečali ali bili zleknjeni po tleh, tiho ali polglasno so peli, vsi obrnjeni proti soncu, ah bolje proti zahodu, kajti sonce je že davno zašlo. Tudi pozneje ni bilo mogoče zatis-nift očesa. Vlak se je ustavljal na vsaki postaji in ob vsakem postanku vlaka je na hodniku nastala velika gneča. Na desetine umazanih in razcapanih ljudi se je usulo v vlak in vsi so kaj prodajali. Eni sadje, drugi slaščice, celo pečenke, kruh, razne pijače in za najbojj revne žejne potnike tudi — vodo. Zdelo bi se neverjetno, vendar je res, da tod prodajajo celo vodo, za katero mora potnik plačati dve in pol stotinke turške lire za en «su», to je za kozarec. Zanimivo je, da se v vlak povzpnejo edinole moški, do-čim ostanejo dekleta in žene zunaj, na peronu, od koder kričijo in ponujajo raznovrstno blago. Na neki postaji se je pripetil žalosten primer, da je brezčuten potnik kupil od desetletnega dekletca več jabolk prav v trenutku, ko je vlak odhajal. Seveda jabolk ni plačal in dekletce je jokalo, ko je vlak oddirjal. Turki so zelo radovedni. Vsak novi potnik, katerih se je natlačilo v kupe do zadnjega kotička, je skušal zvedeti vse. Toda oni so znali samo turški, jaz pa nič turškega, razen nekaj besed, ki sem jih mimogrede ukradel iz žepnega slovarja. In tako smo bolj l znaki kot z govorjenjem apreklepetali« vso noč. Zgodaj zjutraj smo prispeli v Ankaro. Ko sem izstopil na lepo urejenem, modernem in čistem kolodvoru, sem že mislil, da nisem več v Aziji, ampak nekje v Evropi. Nekaj zgodovine o Ankari: Ankara ali po starem Ancyra, je glav- Pred studencem. Gre za uspeh fotografa: čim ga Turkinja opazi, si zakrije obraz no mesto Turčije šele od leta 1923. Zgrajena je ob robu skalnatih pečin, na katerih je še vedno stara trdnjava. Stari del mesta je še vedno bogat z ostanki arhitekture iz grško-bizantinske dobe. Od leta 1892 je Ankara nekako središče železniškega prometa ne le za Anatolijo, ampak za skoraj vso Malo Azijo. Pred prvo svetovno vojno je bila Ankara povsem nepomembno mestece in to ne le v širšem merilu, ampak celo za samo Turčijo, saj je štela komaj kakih 30.000 prebivalcev. Ko pa je Mustafa Kemal-Ataturk leta 1923 (iz ^političnih razlogov proglasil Ankaro za prestolnico Turčije, Je pridobila Ankara na važnosti' tudi v mednarodnem smislu. Nova republikanska vlada je tedaj začela v neposredni bližini starega in na pol porušenega mesta graditi novo glavno mesto mlade republike. Oblasti so hotele s širokimi asfaltiranimi cestami, krasnimi parki, velikanskimi novimi palačami in moderno prometno mrežo pokazati, da je Ankara zares prestolnica Turčije, da je novo, važno mesto ali celo velemesto. Vsekakor uspeh, kar se tiče tehnične plati, ni izostal, toda ozračje, podnebje, navade prebivalstva in sam položaj mesta vendarle kažejo, da bo Ankara ostala vedno le lepo moderno mesto, ki bo sicer «de jure« glavno mesto Turčije, ki pa ne bo mogla odvzeti Istambulu značilnosti, da je Istambul «de facto« glavno mesto te države. To se odraža tudi v tem, da imajo vse tuje države še danes svoja predstavništva, kakor tudi kulturne in gospodarske ustanove v Istambulu, kjer so se strnile že pred desetletji zaradi položaja, ki ga ima to mesto. Ankara je moderno mesto vendar srečamo tu več orientalskega kot v samem Istambulu. V starem mestu in okoli trdnjave srečujemo skoraj vse ženske še vedno v starih Drobne iz kulturneg v MEHIŠKEM PRAGOZDU se že dalj časa mudi etnološka odprava, ki proučuje življenje plemena Lakan-don. To pleme je indijanskega porekla in izhaja iz nekdanjih Majev. Mladi a-meriški znanstvenik Juan Leonard, ki je član te ekspedicije, je preživel mesec dni med temi ljudmi. Sprejeli so ga kot prijatelja in zato je mogel ugotoviti, da so razumni in pošteni ljudje, vendar pa na zelo nizki razvojni stopnji in zelo zaostali zaradi tega, ker žive v skrajno slabih življenjskih razmerah. Njihova največja nadloga so razne bolezni, ki jih tako rekoč desetkajo, tako da se jteuilo tepa plemena naglo krči. * V DESETIH LETIH odkar je bila češkoslovaška kine-matografija podržavljena, je bilo v češkoslovaških filmskih studiih izdelanih 150 u-metniških filmov ter vee sto kratkometražnih filmov iz znanstvenega, umetniškega m kulturnega sveta. Število kinematografov se je v istem času na Češkem skoraj podvojilo. Na leto obisku je češkbstovuške kinemato- grafe okoli 160 milijonov obiskovalcev. * Z E DOLGO SE JE V SLOVENIJI čutila potreba po časopisu, ki bi skušal slovenski jezik očistiti tuje navlake in ga obvarovati pred kvarnim vplivom drugih jezikov, to se pravi časopis, ki bi skušal ohraniti bogati slovenski jezikoifni zaklad neokrnjen in nepokvarjen. To bo gotovo opravil novi poljudno znanstveni časopis »Jezik in slovstvo«, ki ga bo izdajalo Slavistično društvo v Ljubljani v založbi »Obzorja« v Mariboru, Med šolskim letom bo časopis izhajal vsakega 15. v mesecu in letna naročnina bo 300 dinarjev. Njegov odgovorni n-rednik je dr. Joža Mahnič, urednik jezikovnega dela dr. Tone Bajec, za literar-no-zgodovinski del pa dr. Marija Boršnik. NA MOSKOVSKEM TRGU VSTAJE je osrednja medicinska knjižnica, ki hrani literaturo o vseh medicinskih vprašanjih in o številnih znanstvenih panogah, ki so v zvezi z medicino. Knjižni-j co so ustanovili leta 1010 in I je štela tedaj komaj 30 ti- soč knjig, Danes je to ena največj ih knjižnic in šteje že nad milijon zvezkov. Tu se zbirajo medicinske knjige, ki izhajajo v Sovjetski zvezi in tridesetih drugih državah. Knjižnica hrani tudi štemlne tovrstne redkosti, kot na pr. slovito delo A-pičene »Pravila medicinske znanosti«, ki je bilo tiskano že leta 1603 v Benetkah. ★ NAJBOLJŠA LJUDSKA KNJIŽNICA na Češkem je prav gotovo praška mestna knjižnica, ki ima celo mrežo podružnic tudi na periferiji Prage. Knjižnica razpolaga z 800.000 zvezki in je samo v lanskem letu posodila bralcem na dom nad 2 milijona 300 tisoč knjig. Od teh je bilo 400 tisoč strokovnih del. Poleg tega je njene čitalnice obiskalo 600 tisoč obiskovalcev, ki so čitali, o-ziroma študirali dela, ki jih knjižnica ne more izposojati. Po statističnih podatkih te knjižnice, si bralci največ izposojajo Rezačcvi deli «Pohod» in «Bitko» in Majorjevo »Sireno«, ki jih ima knjižnica kar tisoč izvodov. * ZIRI.1A egipčanskih kritikov likovne umetnosti je na prvi biennali umetnosti sredozemskih držav, ki se je začela 26. julija v Aleksandriji ob tretji obletnici revolucije, dodelila prvo nagrado za kiparstvo jugoslovanskemu kiparju Dragu Tršarju. Na tej biennali so poleg egiptovskih umetnikov sodelovali še umetniki iz Francije, Grčije, Italije, Libanona, Španije in Sirije. Jugoslovanska udeležba na lej biennali je bila zelo močna, saj je sodelovalo s svojimi deli 25 jugoslovanskih slikarjev in kiparjev. ★ OB PROSLAVI OSVOBODITVE BEOGRADA. to je 20. oktobra, bodo v Beogradu izročili tri nagrade po 500.000 dinarjev za tri najboljša dela na področju književnosti, glasbe, likovne umetnosti ter filmske in gledališke umetnosti. Poleg tega bodo ob isti priliki razdelili tudi 880.000 dinarjev kot nagrade najboljšim srednješolskim in visokošolskim študentom. Žirija je sestavljena iz 15 članov, ki so najvidnejši predstavniki kul-turno-umetniškega življenja v Beogradu. Sestala se je že dvakrat, da bi pregledala predložena dela. Prodajalec pijače »bozes, ki Jo delajo iz koruzne moke nošah in čeprav ne s feredžo, pa vsaj pokrite čez obraz. Posebno velja to tedaj, če zagledajo kakega tuiea. Za Kemala Ataturka so nekoč trdili, da je bil njegov največji reformatorski uspeh v tem, da je turški ženski strgal feredžo z obraza. Kot kaže, ta uspeh ni bil popoln. Sicer pa mnogi hudomušni tujci zatrjujejo, da bi bilo bolje, če bi se bil Ataturk tega ne lotil, kajti ko so imele turške ženske feredže so se verjetno zdele moškim mnogo lepše kot so v resnici. Pri njih so dejansko lepe le oči, dočim je ostalo precej, da, precej povprečno ali celo manj kot povprečno. Ataturkov poizkus s feredžo pa se m omejil samo na to. Njegov namen je bil, da bi se turška ženska bolj eman-cipirala in se prerinila v normalno življenje kot enakopravno bitje. Ne bi hoteli trditi, da ta podvig ni uspel, ker ne poznamo razmer, ki so vladale pred Ataturkom, toda tudi danes je za naše pojme turška ženska še vedno zapostavljena. Po ulicah, lokalih in uradih le redko srečaš žensko. Qna čepi večinoma doma. Nekega večera sem šel v kino in iz radovednosti opazoval občinstvo. V vsej dvorani je sedela ena sama ženska in še ta je bila precej, precej v letih. Značilnost stare Ankare je že omenjena trdnjava, značilnost nove Ankare pa Ataturkov mavzolej, ki je zgrajen nekaj kilometrov iz mesta. To je največja zgradba v Ankari in jo vidiš z vseh koncev mesta. Imenuje se Ataturkov mavzolej zato, ker je tu pokopan Ataturk. Toda to ni spomenik samo Ataturku, ampak hkrati spomenik vsem, ki so se za novo Turčijo borili, je spomenik neznanemu vojaku in ne kako zunanji znak zahvale vsem, ki so pripomogli k novi turški republiki. Ne bomo se tu spuščali v razpravljanje o upravičenosti te zahvale, kajti to so le vtisi s potovanja, niti ne bomo ocenjevali reformatorskega dela Kemala Ataturka, ki je pokopan v mavzoleju in ki je dejanski u-stanovitelj nove Turčije, toda priznati se mora. da turško ljudstvo še danes ljubi in ceni tega svojega državnika, k' je Turčiji začrtal novo pot. To dokazujejo prave procesije Turkov, ki prihajajo v A-taturkov mavzolej iz vseh, tudi najbolj oddaljenih predelov Turčije, da bi se poklonili njegovemu spominu. Bil sem priča joku .številnih ljudi, ki so od kdo ve kod prišli k sarkofagu, v katerem leži Ataturkovo truplo, da bi se tu izjokali zaradi njegove smrti. MARIO MAGAJNA plasti delovnih ljudi priložnost izraziti svoje pripombe, predloge, pridržke, z eno besedo, svoje mnenje in želje glede vsega, kar zadeva nadaljnjo borbo za uveljavitev njihovih pravie V nadaljevanju svojega poročila se je potem dotaknil izredno težkega položaja, v katerem se je posebno v zadnjem času znašel italijanski delavski razred, potem ko so delodajalci prešli v ofenzivo, aa bi mu odvzeli že priborjene svoboščine in pravice, znižali mezde, odpravili delavske institucije v podjetjih ter u-ničili enotne sindikalne organizacije, Govoreč o tem je o-stro ožigosal metode in sredstva, ki se jih delodajalci poslužujejo. to je razne obl'ke nasilja, podkupovanja, zastraševanja z odpusti, vse vrste politične in sindikalne diskriminacije, ki so jim izpostavljeni najzavednejši delavci. Samo tako je delodajalcem u-spelo, pravi Di Vittorio, ponekod uveljaviti svojo voljo ter otopeti delavski odpor, da-si hkrati -priznava, da je treba lastne neuspehe pripisati tudi napakaTb in pomanjkljivostim, določenemu shemati-zmu in pomanjkanju demokratičnosti navznoter samih sindikalnih organizacij. Ce bi pa Di Vittorio o tem dejal, da sta prav omenjeni shemati-zem in pomanjkanje demokratičnosti bila tista, ki sta v prvi vrsti paralizirala borbeno zavest proletariata, tako da so se delodajalci počutili dovolj močne za napad, da je organizacijska razcepljenost med delavskimi vrstami ta napad še pospešila ter okrepila, da so bile delodajalske teroristične metode samo znak omenjene šibkosti, nikakor pa bistveni vzrok poraza, če bi, kot rečeno, generalni tajnik to tako postavil, bi bil stvar točneje prikazal. To le mimogrede, v kolikor se je Di Vittorio dotaknil tudi vprašanja samokritike, katere vrednost je zelo poudarjal. Dotaknil se je zatem tega, da bo treba vnaprej natančneje slediti in proučevati določene spremembe, nastajajoče v nekaterih velikih industrijskih podjetjih v pogledu organizacije dela. kakor tudi v pogledu novih tehničnih proizvajalnih postopkov, nakar se bodo na osnovi ugotovljenih dejstev lahko postavile ustrezne delavske zahteve, začrtala sindikalna taktika, nove metode dela v borbi proti pritisku in Za enotnost delgY?kih , vrst, kakor bo pač to zahtevala nova situacija. Obravnavajoč v svojem poročilu vprašanje državnega gospodarstva, oziroma stanje, ki trenutno v tem pogledu obstaja, je Di Vittorio rekel, da se je proizvodnja na določenih področjih sicer dvignila, zato jja občutno nazadovala na nekaterih drugih; pojav, ki nikakor ne zagotavlja organskega, se pravi enakomernega in zanesljivega gospodarskega raz voja dežele. Zraven tega, je pripomnil glavni tajnik CGIL v svojem poročilu, se je omenjeni dvig proizvodnje v določenih industrijskih panogtfh oosegel, ne da bi tudi hkrati padla, kot bi bilo pričakovati, brezposelnost. Raven plač ir. mezd je ostala ista. se pravi skrajno nizka, tako da je treba danes Italijo prištevati med najbolj nazadnjaške dežele v Evropi, čeprav v pogledu industrijske razvitosti sodi med prve. Posledica tega je izredno nizka kupna moč| širokih ljudskih slojev, kakor tudi oslabitev notranjega tr-žilča in mednarodne blagovne izmenjave. Vse to je nujno postavilo zahtevo po izrednih u-krepih, ki naj bi znižali brezposelnost in odpravili omenjene pojave. Toda Vanonijev načrt, s katerim bi se hotelo to aoseči, je poudaril Di Vittorio, je moč smatrati samo kot načrt. Sicer pa smatramo v tem načrtu, je nadaljeval, kot pozitivne samo nekatere njegove postavke, ki smo jih tudi mi že večkrat podčrtal:. Kar pa zadeva sredstva in u-krepe, ki bi se z njimi moral ta načrt izvesti, pravi Di Vittorio, so nejasni, oziroma de-msgoški in v izrecnem na-spiotju s cilji, ki bi se hoteli, kot se zagotavlja, doseči. Vanonijev načrt, je rečeno v poročilu, je zbudil določena upanja med množicami katoliško usmerjenega delavstva. Ta upanja delimo z njimi tudi mi, hkrati pa jih pozivamo, da se skupaj z nami udeleže razprave o konkretnih u-krepih, ki so potrebni, da bi se zagotovil nadaljnji uspešni razvoj našega gospodarstva. V prvi vrsti bi morali ti ukrepi zadevati vprašanja, kako uresničiti obliko demokratičnega nadzorstva nad industrijskimi monopoli, kako pričeti z reorganizacijo in okrepitvijo od Confindustrije ločenega IRI, kako s pomočjo nacionalizacije električnih družb zagotoviti boljši razvoj energetskih virov, kako preprečiti, da bi italijanski petrolej ne prišel v roke internacionalnih kartelov in velikih monopolov, kako odpraviti veleposestva in izvesti a-grarno reformo itd. S tem v zvezi, je izjavil Di Vittorio, bodo tri olspovna vprašanja, ki bo o njih razpravljal kongres, sledeča; 1. dvig življenjske ravni italijanskih delavcev s tem, da se zvišajo mezde in plače; 2. odprava nasilja ki ga izvajajo delodajalci nad delavci; 3. odprava brezposelnosti in polzaposlenosti s pomočjo neke bolj odločne proizvodne politike. Poleg tega se je Di Vittorio dotaknil še nekega vprašanja, ki prav tako terja čimprejšnjo rešitev, namreč vprašanja sindikalne enotnosti, brez katere bi bilo iluzorno upati, da bi se mogel doseči kak resničen uspeh na področju gospodarskega in socialnega razvoja. «Obračam se,» je dobesedno rekel, »na delavce C1SL, UlL in ACU. Mi vemo, da nasprotujete ne-sramnim ločenim sporazumom, ki so nasprotni najtm interesom in predstavljajo sredstvo za razdor med delavci. Zato vas pozivamo, da ne popustite, da ne postanete o-rodje neke slepe politike, ki krepi verige vašega izkoriščanja in nadoblast vaših gospodarjev.» Po končanem poročilu, ki ga je podaj glavni tajnik, je sledila diskusija o vseh vprašanjih, ki jih je ta načel v svojem izvajanju. Tako je med drugim Santi poudaril, da se bo treba še naprej čedalje bolj odločno boriti za to. da se dvigne cena delovni sili, se pravi, da se izboljšajo delavske mezde in plače. Hkrati je opozoril, naj bi se delavci ne pustili preslepiti od delodajalcev z njihovo navidezno dobroto. Pojavljajo »e namreč primeri, je poudaril, da prejemajo delavci v nekaterih podjetjih celo do 6o odstotkov višje prejemke, kot pa bi morala znesti celotna njihova plača na osnovi obsojajočih pogodb. To je mogoče zaradi tega ker je proizvodni učinek delavca večji, s tem pa se hkrati ustvarjajo tudi vehkanski dobički, ki o. mogočajo delodajalcu, da se kaže tako širokosrčnega. Na osnovi tega pa bi sc lahki med delavci razpaslo mnenje, da obstajajo boljši in slabši gospodarji, s čimer bi bila občutno okrnjena njihova pripravljenost, da se nepopustljivo bore tako za svoje pravice navznoter lastnega podjetja kot tudi za splošne pravice vseh delovnih ljudi. Eden od sekretarjev CGIL, Secondo Pessi, se je v diskusiji dotaknil nekaterih organizacijskih vprašanj. Meri najvažnejše. je rekel, gotovo sodi ono, ki je v zvezi s sindikalno demokracijo. Poudaril je tudi potrebo decentralizacije sindikalnih organizacij, ker bi to brez dvoma okrepilo sindikalno dejavnost in pripravljenost delavcev, da se t« dejavnosti bolj oprimejo. O-menil je tudi, da obstajajo r tem pogledu določene težave, ki se izražajo v prvi vrsti v pomanjkanju kadrov, a tudi zaradi vse večjega pritiska delodajalcev. Diskusije so se udeležili š« Teresa Noce, Vittorio Foa in Novella, vsi trije tajniki FI-OM, Bitossi in drugi. V glavnem so vsi poudarili potrebo, da se v tovarnah zagotovita svobodna sindikalna dejavnost >n večja demokracija, da te na račun povečanega proizvodnega učinka zniža delov-r n’ urnik, da se odpravi nasilje delodajalcev, a življenjska raven delovnih ljudi zviša. V prvi vrsti pa so se vsi zavzemali za enotnost sindikalnega nastopa, češ da je treba na preteklost pozabiti in posvetiti vso pozornost ter dobro voljo, da se doslej obstajajoči nesporazumi med posameznimi sindikalnimi organizacijami premostijo in ustvarijo pogoji za skupni nastop. Kot vdimo. so bila n* tem predkongresnem sestartku vodstva CGIL postavljena nekatera osnovna delavska, oziroma sindikalna vprašanja tako, kot bi se bila morala po. staviti že davno prej. V prvi vrsti kar zadeva demokratič-nejše metode navznoter lastne sindikalne organizacije kot tudi glede odnosa le-te nasproti drugim. Neelastična stališča, posebno še, v kolikor se je z njimi izražala očitna težnja, da se tako zaščitijo interesi, ki niso bili interesi i-talijanskih delavcev, so konec koncev morala privesti delavce v letargijo, a zatem do odstopanja delavskih sil pred naraščajočim pritiskom vladajočega razreda gospodarjev. Ni naš namen, da bi v dramatičnem trenutku, v katerem se zaradi storjenih napak danes nahaja italijanski delavski razred, da bi v takih okoliščinah nadaljevalo s sicer več kot upravičenimi o-čitki, toda če bi se za takšno pot bili odločili prej, ne da bi bilo treba glavnemu tajniku za to hoditi k drugim po nasvet, bi verjetno ta prepotrebna sindikalna enotnost Dila danes že v znatni meri uresničena. Vendar — bolje kasno kot nikoli, pravi pregovor. Nehrujevi izjave o zunanji politiki NOVI DELHI, 29. — Indijski ministrski predsednik Nehru se je na današnji tiskovni konferenci dotaknil tudi nekaterih vprašanj zunanje politike. Na vprašanje o morebitnem indijskem priznanju vzhodnonemške vlade je Nehru odgovoril; »To - vprašanje se ni nikoli uradno postavilo. Priznanje bonnske vlade pomeni preprosto nadaljevanje dejanskega stanja, ki je že obstajalo, tudi med zadnjo vojno. Z Vzhodno Nemčijo sicer nimamo uradnih odnosov, vzdržujemo pa z njo trgovinske odnose«. O Maroku je Nehru izjavil, da preživlja ta dežela «globo-k > tragedijo«. Kljub raznim u. stavnim ugovorom je treba najti rešitev, je dodal Nehru in izrazil upanje, da se bo to zgodilo kmalu. Glede Vietnama pa j* opozoril na »nesrečno tendenco nekaterih, da ne izvršujejo ženevskih sporazumov« in dodal:; »Upajmo, da se obžalovanja vredni sedanji položaj ne bo končal s prelomom in da bodo ženevski sporazumi izvedeni«. PRIMORSKI DNEVNIK LAHKOATLETSKE TEKME IN PRIREDITVE J)yQ velika ŠaHistCft & H Klanes so niir.no no milanski Areni na zagrebškem turggg Zadnja pol Franca Jakončiča Včeraj popoldne ob 4. so na vaškem pokopališču v Šempetru pri Gorici pokopali dr. Frantfa Jakončiča, ki je umrl 24. septembra v celjski bolnišnici. Posmrtne ostanke so s fur-gonom pripeljali v cerkev, od koder se je razvil dolg sprevod proti pokopališču. Takoj za krsto so šli pokojnikovi sorodniki, za njimi pa veliko število pogrebcev, ki so pospremili pokojnega Jakončiča na njegovi zadnji poti. Poleg domačinov je bilo tudi precej ljudi z naše strani. Med njimi je bila tudi delegacija, ki je nosila venec z napisom »Slovenci v Italiji«. Na vaškem pokopališču je šempetrski zbor pri odprtem grobu najprej zapel «Gozdič je že zelen«, zatem pa je pokojnikov prijatelj tov. Marij Bratuž z izbranimi besedami prikazal izredni lik pokojnega Franceta. Želel mu je lahko bivanje v domači grudi. Za njim je spregovoril tajnik SKGZ dr. Lambert Mer-molja. Dejal je, da je bil vedno zaveden Slovenec in da se je med vojno neustrašeno pridružil osvobodilnemu po-kretu ter z vsemi svojimi silami pomagal, da nam je čim prej zasijala svoboda. Bil je tudi zaprt in obsojen na smrt, toda to njega ni strlo, ampak je vztrajno in nesebično nadaljeval z borbo ter tudi drugim pomagal in jih vzpodbujal za dosego tako plemenitih ciljev. Ob koncu mu je želel miren počitek v osvobojeni zemlji. Šempetrski pevski zbor je za slovo zapel še »Vigred se povrne«. S solzami v očeh se je ljudstvo poslovilo od svojega sina. »Matajur*, glasilo beneških Slovencev, proslavlja te dni petletnico svojega obstoja. Pet let je kratka doba v življenju naroda, toda za beneške Slovence, ki so z »Matajurjem* prvič dobili časopis v svojem materinem jeziku, je ta jubilej velikega pomena. Beneški Slovenci ljubijo svoj jezik, saj bi ga drugače ne ohranili dolga stoletja vladanja beneške republike, pa čeprav je ravnala z njimi v primeri s kasnejšimi gospodarji zelo širokosrčno, še manj pa bi ga ohranili, če bi jim ne bil tako globoko zakoreninjen v srcu, v skoraj stoletnem pritisku, ko je slo več rodov skozi raznarodovalne šole; pritisku, ki je dosegel za časa fašizma skrajno stopnjo. »Matajur* je dal tej globoko zakore ninjeni ljubezni do rodnega jezika le še več poudarka in izraza s tiskano besedo, ki se širi tja do zadnjega zaselka v hribih, kamor vodijo le steze in kamor morajo ljudje znositi vse, kar jim je za zivije nje potrebno, s kosem na ramah. Razširil se je po Nadiški, Terski in drugih dolinah, kjer se je ohranila domača beseda kljub preganjanju, izdajstvu domačih janičarjev in nestrpnosti raznih malih oblastnikov, ki so zatajili svoj rod, kakor hitro so se malce povzpeli nad svoje brate. «Matajur» je v teh petih letih budil narodno in socialno zavest Benečanov, predvsem pa njihovo človeško dostojanstvo, preganjal iz ljudi stoletni strah, ki so mu ga vcepili razni oblastniki, da bi ga laže zatirali, vrnil številnim ljudem vero vase in jih odvajal hlapčevstva. Povsod je branil njihove pravice, zahteval zanje dela in kruha in se boril za mirno sožitje obeh narodov, proti vsaki narodnostni nestrpnosti in proti odpadnikom, ki pljujejo na domačo besedo. Zato lahko trdimo, da je opravil v teh letih važno in veliko poslanstvo med to skrajno zahodno vejo našega rodu, ki živi na tem lepem, toda nesrečnem kosu naše zemlje. Bratskemu glasilu beneških Slovencev želimo zato ob tem skromnem jubileju, da bi še dolga leta opravljal svoje plemenito poslanstvo med tem revnim in zapostavljenim ljudstvom, mu kazal pot v lepšo bodočnost, ga dvigal in krepil v njem vero v lastne moči. S tem bo še bolj okrepil temelje za mirno, toda enakopravno sožitje obeh narodov, ki se v teh dolinah stikata in ki sta si že nad tisočletje mejaša. Zato »Primorski dnevnik* uredništvu in upravi »Matajurja* ob tej pomembni obletnici iskreno čestita. Ali bodo Lombardo, Meconi, Scavo, Bravi, Consolini, Leone, Paternoster, Greppi, Fassio in Turci ponovili svoje dobre rezultate? Lestvica učiteljev večernih tečajev Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča, da je na sedežu skrbništva ter didaktičnih ravnateljstev na vpogled lestvica prosilcev za poučevanje na večernih tečajih v šolskem letu 1955-56. Morebitne pritožbe zaradi nepravilnega ocenjevanja v lestvici je treba predložiti šolskemu skrbništvu do 7. oktobra t. 1. TADDIA izvzamemo Troguja. S palico skačejo trije čez 4 m, ostali pa precej zaostajajo. Med ženskami je dosegla lep uspeh Leone z novima rekordoma na 100 in 200 m, pa tudi Greppi je izboljšala rekord na 80 m zapreke. Končno je pred kratkim Rimljanka Paternoster zrušila še edini predvojni rekord in sicer v skoku v višino, ki ga je s 1,56 imela Valla. Nov rekord je le za 1 cm boljši in v mednarodnem merilu ni kaj izrednega, toda Pateronster je vsaj prebila psihološko pregrajo ze zastarelega rekorda. Ta tekmovalka pa je letos najboljša tudi v metu krogle in diska, medtem ko je v metu kopja na šestem mestu. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68. CORSO. 16.30: #Zgubljen kontinent«, cinemascop. VERDI. 16.30: «Otrok neznancev«. CENTRALE. 17.00: »Divjanje nad mestom«, W. Holden. V1TTORIA. 17.15: »Varana«, L. Bosč in P. Grassoy. MODERNO. 17.00: «Ljubezni in strupi«, A. Nazzari in A. Nievo. Jutri zvečer bo v do-berdobski občinski dvo-rani instrumentalni koncert. Nastopila bo domača godba. Vabljeni vsi! Na plačilo 1.000 lir globe je goriška sodnija v sredo obsodila 20-letnega Renza Coz-zuta iz Ul. Franconia štev. 11 v Gorici. Cozzuto se je moral zagovarjati zaradi odstranitve nekega varnostnega napisa. Vsa stvar se je dogodila 6- februarja letos, ko je bil v Gorici pustni sprevod. Tistega dne popoldne je šel proti go-riškemu gradu del pustnega sprevoda. Ko je prišel sprevod do nekega mesta, je Cozzuto, ki je bil v tem sprevodu, zagledal ob strani ceste napis; »Pericolo, bomba in-esplosa«. Mladenič je takoj zapustil sprevod in odšel iskat strelivo, ki ga je kmalu našel, in sicer bombo vrste »Sipe«. Kaj se je z bombo zgodilo ni znano, kajti njegove trditve so različne. Dejal je tudi, da je bombo pustil na kraju in odnesel samo napis. Za Cozzuta je na razpravi pričal tudi L. Mischou, ki je dejal, da je sam pregledal strelivo in ugotovil, da ni nevarno. Kljub vsemu pa je sodnik Cozzuta spoznal za krivega in ga obsodil. KDAJ ZAČNEJO GRADITI obljubljeno cesto v Trčmun? svetovni rekord Štafeta 4x 1500 m 15:14,8 BUDIMPEŠTA, 29. — Na lahkoatletskem mitingu v Budimpešti, ki mu je prisostvovalo 30.000 gledalcev, je danes madžarsko moštvo, ki so ga sestavljali Mikes, Tabori, Ro-szavoelgyi in Iharos, izboljšalo svetovni rekord v štafeti 4x1500 m s časom 15:14.8. Tudi prejšnji rekord je pripadal Madžarom s časom 15:21,2 in sicer od poletja 1954. Posamezni tekmovalci so svoje proge pretekli v sledečih časih: Mikes 3:52, Tabori 3:46,6, Ro-szavoelgyi 3:48,4, Iharos 3:47,8. Iharos je napovedal, da namerava v kratkem poskusiti zrušiti svetovni rekord na 2000 m. O gradnji te ceste govorijo že deset let, sedaj pa pravijo na sovodenjskem županstvu, da imajo na razpolago za gradnjo 30 milijonov lir predvaja danes ob 18. uri Scavo, 3’58”6 Gelmi, 3'58"8 Ainbu, 4'00” Coliva, 4’00” Gan-dini. 5000 fn: 15'08”4 Perrone, 15’10"2 Ambu, 15’16"4 Gandini. 15T7" Peppicelli, 15T9” Lavelli. 10.000 m: 31’33"2 Martini G. B., 81'42”2 Peppicelli, 31'49”l Del Sole, 31'55"6 Lavelli, 31’57”4 Perrone. predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 18- Obsojen zaradi prestopa meje Na zatožni klopi kazenskega sodišča v Gorici se je v sredo zagovarjal 22-letni Antonio Walter Zacaria iz Fran-cavilla Fontana (Brindisi), ki je bil obtožen zaradi nedovoljenega prehoda državne meje. Obtoženec je priznal, da je zakrivil kaznivo dejanje in je to skušal opravičiti s pripovedovanjem celotne zgodbe. Kot študent se je lanskega septembra vpisal v vojaško akademijo v Spoletu; po skoraj petmesečnem obiskovanju akademije je dobil kratek dopust in odšel v Padovo, kjer naj bi bil na brucova- Poslanec Ceccherini iz Vidma, član Saragatove stranke, je podal ostavko na svoj položaj predsednika parlamentarne športne skupine zaradi sankcij, ki so bile uporabljene na račun kluba Udinese, pri katerem je tudi on člaVi vodstva. Ker pa Ceccherini ni bil član vodstva Udinese, ko so se zgodili inkriminirani dogodki, njegova ostavka ni bila sprejeta. Prav tako ni bila sprejeta ostavka podpredsednika poslanca Priora. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trn jo jezil in tudi zavpil name. Toda takrat mi je govoril popolnoma resno: «Veš, Vladi, bilo je to zelo grdo od tebe. Tvojega sošolca oče ima šestero otrok in težko jih preživlja. Naj je bil razlog kakršen koli, ti ne bi bil smel tega storiti. Fišerju si pokvaril vse velikonočne počitnice. Kazen bo moral pisati sleherni dan, da jo izgotovi. Tu imaš škatlico s peresi in mu jo daj. Glej, da nikoli več ne storiš kaj takega.* Vem, da se nisem prav nič zagovarjal in da sem bil globoko pretresen. Videl sem se črnega v srcu kakor noč. Vzel sem škatlico s peresi in jo na prvi dan šole po počitnicah izročil Fišerju. Bržkone sem se mu po očetovem navodilu tudi opravičil, morda sem mu dal tudi kak peresnik. Naj mi moj nad vse dragi prijatelj ne zameri, če povem, da tudi po tem dogodku nisem opazil, da bi bil imel kdaj s seboj vse šolske potrebščine, peresnik in peresca. Ce je imel v pušici škatlico s peresci, mu je za gotovo manjkal peresnik, če je imel tega, so mu manjkala peresca. Vsa sreča je bila v tem, da je bilo, ko mu je naenkrat izginila škatlica z vsemi peresci, šole že konec in sem se jaz odpravljal na vstop v gimnazijo, on pa je ostal na pripravnici, da izpolni še drugi letnik. Tako ml je bila v kali izpodrezana možnost, da bi bil še drugič proti svojemu dobremu in dragemu sošolcu grešil. Naj vzame zato to izpoved kot ponovno opravičilo na znanje. * * * Drugi moj greh na pripravnici je bil na zunaj zelo podoben prvemu, čeprav je bil povsem drugačnega psihološkega izvora. Zapomnil sem si ga bil do danes prav tako natančno, čeprav zanj na žalost nisem občutil istega kesanja in istega grizenja vesti. Naj bo temu vzrok moja zakrknjenost ali povsem neznatne posledice: moje dejanje se mi ni sicer zdelo lepo, a ga tudi nisem posebno obžaloval. Ponovno sem pripovedoval o svojem risarskem prizadevanju, pa tudi o nemajhni nečimrnosti, ki me je sprele- tavala ob zavesti, da rišem bolje od ostalih sosolcev. če mi je bil kdo kos v izvedbi šolskih risarskih nalog, ki so obstajale povečini v brezosebnem kopiranju in prerisavanju, pa sem si domišljal, da posekam slehernega a invenciji po lastni volji izbranega predmeta. [0 P j Eno ali dve šolski klopi pred mano je sedel se ; deven, sicer pa tih deček, neki B č, ki je imel- tofj spominjam, neko rahlo napako v hoji. V svojem j bil skromen, vendar ne plah, bil je zelo bister cej f in je užival tudi priznanje razrednega učitelja- j ga skoraj nisem bil opazil, ko me nenadoma jpiavfl°s J nateljevi uri pritegne neka njegova čudna jnen>K° klopjo. Na kolenih je držal risalni blok in s sV.eVa. J v nekaj jasnih, čistih potezah narisal obris " arSK0 y Naj sem bil še tako domišljav na svojo J nost, toda slep le nisem bil. V trenutku sem SP ’ t jaz v nekaj tako kratkih in določenih P°teZ[m z®1?, / narisati tudi tako priljubljene živali, kot je opii®1lj' t Ljubosumnost me je zbodla v srcu in ne da b1 dvignil roko in izblebetal učitelju, ki me Je hočem: ut «On riše leva.* Ravnatelj Pretner je pozval B ča, naj nlJjie, P° gl Sošolec je vrgel prezirljiv ali jezen pogled na tner 5j Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) SO.= Četrto poglavje. NA PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO - BALKANSKI VOJNA ■ LOVEC «Bartol, ali mi lahko posodiš peresce?* Popade me srditost, kajti že nekaj časa sem pričakoval to prošnjo, in že mu hočem z jezo pahniti pušico s peresi pod klop, ko naju zadene ostri ravnateljev pogled. Ne spominjam se, ali je samo s pogledom ali tudi z besedo vprašal, kaj počenjava. Dvignil sem roko in dejal: »Gospod ravnatelj, Fišer nima peresa.* oosoiec je vrgei prezirljiv an jezen pogieu pret*1 s1# pokazal učitelju, ki je prišel do njega, risbo- m tPv mogel izogniti priznavalnemu kimanju ob lep1 p--")#* pridržal blok samo do konca ure. Rekel ni n je ^ Ni mi treba pripovedovati, da mi je bilo že v naslednjem trenutku žal. Fišer ni mogel pisati naloge in je prejel ostro kazen, ki jo je moral izvršiti doma. Bilo je dan ali dva pred velikonočnimi počitnicami in zgrozil sem se nad tem, kar je bil ravnatelj učencu naložil: kakih stokrat napisati neki stavek ali odstavek. Domov sem prišel s slabo vestjo. Navajal sem si vse razloge, po katerih bi bil upravičen, da sem storil omenjeno dejanje. Vse se mi je ujemalo, vse me je opravičevalo, razen lastne vesti. Morda bi bil stvar v sebi le nekako potlačil, da me ni naslednji dan poklical oče, ko se je vrnil iz urada, ob stran in mi kar najbolj svečano in resno dejal, da mu je Fišerjev oče povedal, kako sem bil njegovega sina zatožil, ln da je to nad vse slabo dejanje. Bilo je prvič, da sem videl očeta v takem razpoloženju in prvič, da sem ga slišal tako govoriti. Za malenkosti se pridržal blok samo do konca __________ ______ ne in tudi jaz sem molčal. Vem pa še danes, mojem toženju prav toliko občudovanja in P^* čevi risarski spretnosti, kakor je bilo v tem * trolirane ljubosumnosti. Zato morda v mfeni biti pravega kesanja za to mojo grdobijo, skozi usta bolj kot vzklik občudovanja kakor Pa namera. * # * Pa povrnimo se k mojemu nekdanjemu ®°' gemu prijatelju Fišerju! V zapiskih od istega ga bjl na začetku navedel, imajn poleg drug pripombo; (Nadalje^0,