GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
CENA 4.500 DIN - Leto XLII - št. 57
stran 3
LETALIŠČE JE OGLEDALO TURIZMA IN GOSPODARSTVA
Kranj, petek, 28. julija 1989
stra
n8
CE SE BOM ŽENIL, SE BOM POLETI...
/O   ljubljanska banka	
GORENJCin FORMUlAr?)	BANKA PRIHRANKA
Vrsta za razvojni dinar
Pred letom dni se je slovenska vlada odločila, da z obrestmi sredstev družbenopolitičnih skupnosti ne bo več pokrivala izgub, temveč bo brezobrestno kreditirala dobre projekte. Slovenska država je prva v Jugoslaviji potegnila takšno potezo, drugod še vedno zdravijo gospodarstvo po starem, tako da denar mečejo v vreče brez dna.
Z razvojnim dinarjem je bilo doslej podprtih 204 projektov, ki so po tekočih cenah vredni 5.905,8 milijarde dinarjev, dodeljena sredstva za razvoj so znašala 771,1 milijarde dinarjev, kar je predstavljalo 13,1 odstotka preračunske vrednosti naložb. Predvidena vrednost uvožene opreme znaša 246,9 milijona dolarjev, v bistvu bo poplačana v letu in pol, saj bodo programi prinesli približno 200 milijonov dolarjev večji letni izvoz.
Razvojni dinar so v letu dni razdelili petkrat, zadnjič včeraj, ko so bili prvič v zadregi, koga odkloniti in koga ne. Doslej so namreč lahko sproti stregli investicijskim vlogam, ki so seveda ustrezale ostrim merilom za dodelitev razvojnega dinarja, zdaj pa se je prvič zgodilo, da je bilo prošenj več kot denarja in nekaj jih bo počakalo na oktobrsko delitev.
Žal je torej denarja za dobre programe premalo, po drugi strani pa je vrsta za razvojni dinar razveseljujoča, saj jo lahko razumemo kot pomemben zasuk v razmišljanju. Investitorji programov ne pripravljajo več za banke, občine in kdove še koga, temveč zase, zato je njihov cilj dobiček, programe pa spremlja odgovornost. Upamo si trditi, da denimo kranjski Telekom (bivša Telematika) v predzadnji delitvi ne bi dobila 128 milijard dinarjev, če ne bi bilo v ozadju Siemensovega vlaganja in s tem garancije za dobiček. Zato je še bolj razveseljiv podatek, da je približno 70 odstotkov investicijskih projektov v Sloveniji podprto z razvojnim dinarjem. Res so to najugodnejši krediti, saj se le prevrednotijo, obresti pa ni, vendar pa je denar potrebno vrniti, kar po eni strani pritiska na uspešnost projekta, po drugi pa bo pretok kapitala omogočil nove kredite, ko bodo stari vrnjeni.
Vsiljuje se primerjava s srbskim posojilom, ki bo prav tako namenjeno financiranju razvoja. Najbolj vpadljivo je vsekakor dejstvo, da je v Sloveniji dobrih projektov več kot denarja in bo zato verjetno kmalu potrebno poiskati nove rešitve, v Srbiji pa bo, kot vse kaže, denarja več kot dobrih projektov.
M. Volčjak
Družabni večer v parku Podmežaklo
Jesenice. 27. julija - Ob letošnjem občinskem prazniku mesta Jesenic bo v občini več prireditev. V petek, 28. julija, bo ob 19. uri sprevod pihalnega orkestra jeseniških železarjev in mažo-retk iz Trbovelj s Trga Toneta Čufarja do športnega parka Podmežakla, ob 20. uri pa bo program za mlade v športnem parku Podmežakla.
V soboto, 29. julija, bo ob 8. uri več športnih prireditev: turnir v tenisu, tradicionalno tekmovanje v balinanju, nogometni turnir, plavalni turnir za pokal mesta Jesenic. Ob 17. uri bo program za najmlajše v športnem parku Podmežakla, ob 20. uri pa družabno zabavni večer v športnem parku Podmežakla ob spremljavi ansambla Rž.
V Ponedeljek, 31. julija, bo ob 19. uri predpraz-mčni koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev in otvoritev preurejenega Trga Toneta Cufarja na Jesenicah, ob 20. uri pa predstavitev geografske karte mesta Jesenic v avli gledališča Tone Čufar.
D. S.
Obisk iz Francije
Kranj, 26. ulija - Pred tednom dni je prišla na štirinajstdnevni obisk v Kranj skupina mladih iz pobratenega francoskega mesta La Cio-tat. Gre za že dolgoletno tradicionalno izmenjavo mladih iz pobratenih mest. Program bivanja Francozov, ki so nastanjeni v kranjskem Dijaškem domu, je v veliki meri podoben lanskoletnemu oziroma programom preteklih let. Gostje iz Francije bodo imeli možnost v dnevih, ki jih bodo preživeli pri nas, povsem dodobra spoznati kranjsko občino, v planu pa imajo tudi nekaj zanimivih obiskov v bližnjo okolico.
Kranjčani pa jim bodo vrnili obisk v začetku avgusta, ko bo z avtobusom v La Ciotat pod vodstvom sekretarja OK ZSMS Kranj Saša Govekarja odpotovala skupina enaintridesetih članov.
V. B.
GLAS
Republiška skupščina o ustavnih spremembah
Predlog veliko boljši od osnutka
Ljubljana, 26. julija - Delegati republiške skupščine so na seji v sredo obravnavali delovno besedilo predloga dopolnil k slovenski ustavi. Da je predlog razmeroma dober, vsekakor pa precej boljši od osnutka, dovolj pove že to, da ga je pohvalila celo slovenska "alternativa" (opozicija), ki se je organizirala v Zbor za ustavo; s pohvalami pa niso skoparili niti delegati.
Če se je osnutek še "klanjal" zveznim ustavnim rešit-
vam in se oziral na to, kaj bodo rekli v drugih delih države, je predlog dopolnil k slovenski ustavi zajel iz množice •350 mnenj in predlogov vse tisto, kar je pomembno za Slovenijo in za njeno prebivalstvo - to pa so samostojnost, gospodarska in politična suverenost, lastninski in Poetični pluralizem, pravica do samoodločbe in odcepile, večje politične pravice in svoboščine državljanov, enakopravnost vseh oblik lastnine, položaj zveze komunistov K°t enakopravne, ne pa glasne idejne in politične sile, sP'osne, neposredne in tajne volitve z odprtimi kandida-
tnimi listami... Predlagana dopolnila še posebej utrjujejo suverenost Slovenije v okviru federativne ureditve, o čemer je predsednik republiške skupščine Miran Potrč dejal: "Celovita in neodtujljiva pravica slovenskega naroda do samoodločbe tudi v normativnem delu dobiva dodatek, ki jo razširja na pravico do odcepitve in združitve. Ker se želimo izogniti neustavnim in nekorektnim tolmačenjem te določbe, smo edino pri njej ohranili celovito obrazložitev."
Do 15. septembra, ko naj bi določili (končni) predlog dopolnil slovenske ustave, je sicer še nekaj časa za poprav-
ke delovnega besedila, vendar pa je za zdaj glavno nerešeno vprašanje, ali bo imel zbor združenega dela manj članov in manj pristojnosti, ali se bo zbor občin oz. krajevnih skupnosti spremenil v splošni pristojni zbor z več delegati, ali bo imel družbenopolitični zbor manj pristojnosti... Med predlogi, ki jih je bilo slišati na seji republiške skupščine, velja omeniti pripombo Ivana Kristana, da naj bi do septembra razmislili še o boljših rešitvah pri temeljnih načelih oz. o tem, ali jih nadomestiti s kratkim povzetkom ali jih radikalno menjati.
C. Zaplotnik
Huda ura na Jezerskem - V ponedeljek, ko se je večer prevesil v noč, so Jezerjani začeli doživljati hudo uro, kakršne ne pomnijo niti najstarejši. Nevihta je divjala predvsem na območju Zgornjega Jezerskega. Na cestah, v stanovanjih, pri jezeru... je pustošila voda, proti Jezerskemu vrhu pa so na cesto zgrmeli zemeljski plazovi. Več na zadnji strani...- A. Ž. - Foto: F. Perdan
Iskra na Blejski Dobravi na samostojni poti
Pogodba z Vogtom daje upanje
Blejska Dobrava, 27. julija — Iskra na Blejski Dobravi bo jeseni zaposlila vse delavce, ki so bili na prisilnem dopustu zaradi pomanjkanja naročil. Z Vogtom najprej predpogodba, nato mešano podjetje.
Od letošnjega aprila je Iskra na Blejski Dobravi, s 350 zaposlenimi delavci, samostojna delovna organizacija Iskra Unitel.
Ko je bila Telematika pred stečajem, v Iskri na Blejski Dobravi zaradi zastarelega programa in majhne skrbi matične organizacije za razvoj niso imeli naročil: številni delavci so morali ostati doma, na prisilnem dopustu. Ko se je Telematika razdelila in združila v Telekom, so se na Blejski Dobravi odločili, da se oprejo zgolj na lastne sile in se v Telekom niso združili.
Zdaj se bodo morali kot samostojna delovna organizacija prilagoditi tržišču in opustiti enoviti program. Začetek, ki daje upanje, je že tu: s firmo
Vogt Elektronic z Bavarske so sklenili predpogodbo za dode-lavne posle, izdelavo enovitih elektronskih komponent, postopoma pa naj bi ustanovili skupaj z njimi mešano podjetje.
Pomembno pa je predvsem to, da so po pravi agoniji, ko je sto in več delavcev ostalo doma, spet dobili upanje, saj se vsem obeta polna zaposlitev. Nekaj delavcev je odšlo, nekaj se jih je prezaposlilo v drugih temeljnih organizacijah, zdaj pa kaže, da doma ne bo nikogar več. Če posla z Vogtom ne bi sklenili, bi najmanj sto delavcev dobravske Iskre še vedno ostalo brez dela.
Začetek naše samostojne poti bo vsekakor težak,« nam je dejal direktor Srečo Vengar,
»a prvi korak smo napravili, iskali pa bomo še nove programe. Z Vogtom vidimo dobre možnosti razvoja, hitreje pa bo šlo le v primeru, če bomo lahko izredno velike obveznosti do Iskre Telematike odplačevali več let.«
D. Sedej
Prireditev ob kranjskem prazniku
Danes Kranjska noč
Kranj, julij - Ob 1. avgustu, kranjskem občinskem prazniku, so pripravili vrsto prireditev, ki se začenjajo danes. V gradu Kie-selstein bo ob 18. uri kulturni spored za otroke, ob 19. uri bodo v razstaviščih Gorenjskega muzeja odprli razstave, že ob 15. uri pa se bo začel drugi mednarodni šahovski turnir za pokal Kranja, ki bo trajal do 30. julija. Zvečer ob 20. uri pa se bo začela vsem že dobro znana Kranjska noč, rajanje na trgih in ulicah Kranja, ki bo trajalo pozno v noč.
V soboto, 29. julija, ob 17.30 bo kolesarsko tekmovanje "Večerni kriterij", v nedeljo, 30. julija, ob 9. uri pa kolesarska dirka "Po ulicah Kranja". V soboto ob 20. uri pa bo spominska proslava na Bistrici pri Naklem.
V ponedeljek, 31. julija, ob 18. uri bodo odprli nov Poštni center v Kranju. V torek, I. avgusta, ob 9. uri bo slavnostna seja občinske skupščina, na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja.
Zadnja prireditev pa bo v nedeljo, 6. avgusta, ob 16. uri, ko bo tekmovanje za pokal Kranja v skokih na 65-metrski plastični skakalnici in Thalerjev memorial.
KOMPAS KRANJ
Vas turistični servis V GLOBUSU - II.
nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-892
SE PRIPOROČAMO!
5č
(D čč
o i—
co
LU
CO —3
lD'O
O Ž CD O
CVETO ZAPLOTNIK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Od bratstva do nacionalnega ogrožanja
Jugoslovanski politiki so še do nedavnega v domala vsakem , ovoru poudarjali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti pa tudi to, da je Jugoslavija (za razliko od nekaterih drugih ocialističnih držav) odlično rešila nacionalno vprašanje. Če je Tito še uspel s svojo preudarnostjo in tudi avtoriteto blažiti trenja, ki so se pojavljala že tedaj, jih sedanja oblast in politika ne more-ta več, tudi zato ne, ker je nekdanjo (navidezno) blaginjo zamenjala globoka družbena in gospodarska kriza, polvojaško politično prakso, v kateri so bili dekreti glavno sredstvo vladanja, pa prvi zametki demokracije in pluralizma.
Nacionalno vprašanje, kije bilo v povojnem razvoju pogosto v senci drugih vprašanj in zapostavljeno, je zadnje čase kar pogosto na dnevnem redu; med drugim ga je včeraj obravnaval tudi entralni komite ZKS. Komunisti se ne strinjajo s tistimi, ki poj-nujejo federacijo kot sredstvo za nastajanje novega državnega naroda, pa tudi s tistimi ne, ki zanikajo pravico narodov do samoodločbe, se zavzemajo za poveličevanje enega, številčno močnejšega naroda nad drugimi, bolj šibkimi in pojmujejo pripadnike drugih narodnosti in manjšin kot drugorazredni živelj.
"Teorije" o medsebojnem gospodarskem izkoriščanju, ki so predvsem zaradi razlik v gospodarski uspešnosti in tudi v osebnih dohodkih postale pomembno jabolko jugoslovanskega spora, v marsičem pomenijo prikrito nasprotovanje tržnim zakonitostim in nepriznavanje trga. V času, ko se v Evropi pogovarjajo o številnih povezavah, oblikovanje samozadostnih in vase zagledanih nacionalnih (republiških) gospodarstev sicer nima perspektive, vendar pa ima vsak narod (republika) pravico do sadov lastnega dela. Če u priznamo ali ne: zvezni in drugi etatizmi so to pravico pogosto zlorabljali (tudi v imenu nekih višjih ciljev in socialistične solidarnosti), v posameznih delih Jugoslavije pa se jim niso upali upreti, pa čeprav je bilo več kot očitno, da podarjeni denar za razvoj nerazvitih ne daje rezultatov. Skupna vlaganja v konkretne naložbe so sicer korak naprej, vendar pa sklad federacije ne more biti nadomestilo za zgrešeno gospodarsko politiko in za naložbe, ki le "zrejo" denar, učinkov pa ni...
Nihče ne zanika, da je Slovenija "imuna" pred takšnimi boleznimi, kot je nacionalizem, vendar tisti, kiji kar povprek očitajo separatistične težnje, pozabljajo, da so takšne težnje tudi posledica centralističnega in unitarističnega prekrojevanja Jugoslavije in obtoževanj slovenskega vodstva in zveze komunistov, da vodita protijugoslovansko politiko.
Srečanje z gorskimi reševalci, alpinisti in vojaki na Triglavu -Načelnik generalštaba ZSLO Jugoslavije general polkovnik Ste-van Mirković se je v nedeljo skupaj s starešinami in vojaki povzpel na vrh Triglava, potem pa se na Kredarici pogovarjal z alpinisti in gorskimi reševalci. Ob tej priliki, ko se je na Kredarici mudila tudi ekipa beograjskega Inštituta, ki snema turistični film za srečanje neuvrščenih, je Mirković pohvalil organizacijo planinstva v naših gorah. - A. Z. - Foto: F. Ekar
»GLAS
Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl — Zlebir (socialna politika. Tržič), Dušan Hu-mer (šport). Vine Bister (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Ši-nik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko Gorenjskega glasa uredil Andrej Žalar.
Naročnina za III. trimesečje 97.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 - 603- 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi
27 -960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72.
uredništvo tel. 21860
Prostorsko ureditveni pogoji za območje Krope
Brez novih kamnolomov in gramoznic
V Zasipu na lokaciji otroškega vrtca štiri stanovanjske-hiše, v obrtni coni Lisice pri Bledu v ospredju stanovanjski interes.
Radovljica, 25. julija - Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je v osrednjih točkah torkove seje obravnaval osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za Kropo ter spremembe zazidalnih načrtov za del Zasipa in za obrtno cono Lisice pri Bledu. Prostorsko ureditveni pogoji določajo, pod kakšnimi pogoji je mogoče na območju Krope graditi nove objekte in popravljati obstoječe, postavljati pomožne objekte, kioske in spomenike, urejati zelenice in vodotoke, izkoriščati naravno bogastvo, posegati v še "nenačet" prostor in podobno. V osnutku je, vsaj za krajane Krope in okolice, še posebej zanimivo poglavje o kamnolo-
Nove podražitve
mih in gramoznicah. V njem piše, da odpiranje novih kamnolomov ni dovoljeno in da je za obstoječa, ob Rečici in pod Pečini, treba izdelati sanacijski načrt in ga začeti uresničevati.
Podobno velja za gramoznice: obstoječe je treba po končanih delih zasuti ali jih kako drugače usposobiti za kmetijsko in gozdarsko rabo. Izjema naj bi bile le gramoznice, ki jih za svoje potrebe uporablja krajevna skupnost. Osnutek prostorsko ureditvenih pogojev bo 30 dni javno razgrnjen v prostorih krajevnih skupnosti Kamna gorica, Kropa, Srednja Dobrava, Podnart in Ljubno, komite za družbeni in prostorski razvoj
pa bo v tem času organiziral tudi javno razpravo.
Radovljiški izvršni svet daje v enomesečno javno razpravo tudi spremenjeni zazidalni načrt za del Zasipa, s katerim predlaga, da se 0,27 hektara veliko zemljišče, ki je bilo rezervirano za gradnjo otroškega vrtca, nameni za gradnjo štirih stanovanjskih hiš. Občinski prostorski načrtovalci predlagajo spremembo zato, ker v tem in v naslednjem srednjeročnem obdobju ni možnosti za gradnjo vrtca v Zasipu. "Če bomo vrtec črtali iz načrta, to ne pomeni, da ga nikoli ne bo. Še vedno je možnost, da ga zgradimo v enem od objektov, lahko tudi v individualni hiši," je dejal Ratomir Kafol, predsednik komiteja za družbeni in prostorski razvoj. V Zavodu za
planiranje in urejanje prostora predlagajo, da se v družbenem planu prostor za vrtec opredeli na območju, kjer se oblikuje vaško središče (trgovina, kulturni in gasilski dom).
V avli radovljiške občinske skupščine in v prostorih krajevne skupnosti Bled pa bo 30 dni javno razgrnjen dopolnjeni zazidalni načrt za obrtno cono Lisice pri Bledu. Načrt je bil sprejet pred tremi leti; vse, kar je bilo doslej narejeno na tem območju, pa odstopa od načrta, tudi zato, ker za gradnjo dvojčkov (z večjimi delavnicami in stanovanjskimi hišami) ni zanimanja. Kot smo slišali na seji, je pri lokacijah, ki so v bližini Bleda, v ospredju stanovanjski interes.
C. Zaplotnik
Ogrevanje se je podražilo
Jesenice, 27. julija - Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so upoštevali tisti predlog, po katerem naj bi se cene ogrevanja s 1. avgustom povišale za 34 odstotkov.
Na minuli seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice je delovna organizacija Kres Jesenice predlagala dve varianti za povečanje akontacij za stroške ogrevanja za obdobje avgust - december.
Po prvi varianti, ki upošteva dejanske stroške poslovanja v obdobju od januarja do maja in planirane stroške poslovanja do konca leta, naj bi se cena ogrevanja povišala za 34 odstotkov in bi bila povprečna cena za kvadratni meter ogrevanja 5.530 dinarjev. V drugi varianti pa je delovna organizacija Kres predlagala večji odstotek povišanja cen ogrevanja - med 34 odstotki in 100 odstotki! Predlog so utemeljili s predvidenim povišanjem cene energije Železarne Jesenice, saj v strukturi stroškov delovne organizacije Kres predstavlja znaten delež. S tem naj bi se tudi izognili večjim skokom cen v jesenskem času.
POČlani izvršnega sveta skupščine občine Jesenice so
upoštevali mnenje komiteja za gospodarstvo in urejanje prostora, naj se sprejme prva varianta, se pravi 34 odstotno povišanje cen ogrevanja. Analiza rasti mesečnih stroškov gospodinjstev za osnovne komunalne storitve - analizo je napravil komite za gospodarstvo in urejanje prostora - je pokazala, da povišanje cen ogrevanja za 34 odstotkov ob nespremenjenih cenah ostalih osnovnih komunalnih storitev povzroči 26 odstotno povišanje mesečnih stroškov gospodinjstev za osnovne komunalne storitve. Delež stroškov osnovnih komunalnih storitev v družinskem dohodku znaša 8 odstotkov dober odstotek več kot pred povišanjem cene ogrevanja. Pri tem kot družinski dohodek upoštevajo 1,5 ocenjenega povprečnega osebnega dohodka delavca v občini Jesenice za avgust. Tako nove, višje cene ogrevanja veljajo na Jesenicah od 1. avgusta da-Ije.
D. Sedej
Igre in lutke
Dan odprtih vrat
Ob praznovanju občinskega praznika odpira Zveza kulturnih organizacij Kranj vrata vsem otrokom, ki imajo radi pravljice, izrazni ples in stare, ljudske otroške igre. V petek ob 9.00 se začenja otroški maraton s Pravljico, mojo prijateljico, ob 10.00 se nadaljuje s Plesnimi igricami, ob 11.00 pa je zadnja dopoldanska igralnica Ti loviš, pastirček. Kdorkoli izmed malčkov, ki zaradi »počitniške prezaposlenosti« dopoldne ne bo mogel priti, se lahko s pravljico seznani ob 14.30, s plesom ob 15.30 in z igrami na paši ob 16.30.
Dan za radoživo ustvarjalnost otrok so pripravile Alenka Bole Vrabec, Alenka Hain in Jožica Debelak.
Ob 17.30 pa bo otroško popotovanje v fantazijski svet zaključil Cveto Sever z lutkovno predstavo Janko in Metka. Vse igralnice za malčke vključno z lutkami so na dvorišču gradu Kieselstein. .
Priročnik telefonskega sporazumevanja
Znate telefonirati?
Ljubljana, 25. julija - Ne, ne norčujemo se, telefoniranje ni tako preprosta stvar, kot si mislite. Tedaj seveda, ko želite nekaj doseči, tedaj je pomembno marsikaj, kajti sogovornika na drugi strani ne vidite, zato pa ga čutite.
Priročnik telefonskega sporazumevanja, ki ga je napisala Ana Nuša Knežević, bi lahko uvrstili med priročnike o bontonu, vendar se je avtorica odloČila za drugačen nadnaslov zbirke priročnikov, ki bodo še sledili: Pot do uspeha. Še zdaleč torej ne gre zgolj za lepo obnašanje po telefonu, temveč za učinkovitost poslovnega ali osebnega pogovora. Pri tem pa je pomembno marsikaj, vsi seveda nimamo čudovitega glasu, toda pogovor je lahko uspešen zaradi kopice drugih stvari, ki jih razkriva v priročniku avtorica, ki se tudi sicer ukvarja z interpersonalno komunikacijo.
Priročnik je predstavljen v Kompasovi galeriji v Ljubljani, ki je skupaj s PTT Slovenije denarno podprl izdajo. Telefonski bonton pa po obljubi založnika Petra Amaliettija kmalu v prodaji, veljal bo 99 tisoč dinarjev. m. V.
Prošnja Janše za pogojni odpust
Straže opomina
Odbor za varstvo človekovih pravic je na tiskovni konferenci predstavil zbranim novinarjem svoja aktualna stališča o ljubljanskem procesu.
Ena osrednjih točk konfrence je bila vsekakor problematika, ki se je razvila v zadnjih dneh v zvezi z zahtevo Odbora, da se pripravi pogovor med njimi in predsednikom predsedstva SR Slovenije Janezom Stanovnikom in članico predsedstva SR Slovenije Majdo Gaspari. Znan je odgovor generalnega sekretariata slovenskega predsedstva, v katerem med drugim pravijo, da predsedstvo SR Slovenije v teh dneh in avgusta nima načrtovane redne seje, in da bodo predstavniki predsedstva SR Slovenije sodelovali na seji Skupine delegatov slovenske skupščine, ki bo predvidoma septembra ter na tej seji med drugim obravnavali tudi vprašanja, s katerimi se je na slovensko predsedstvo obrnil Odbor.
Igor Bavčar je navzoče novinarje seznanil tudi s prošnjo Janeza Janše za pogojni odpust, kajti tretjina zaporne kazni bo potekla 7. avgusta, to pa je tudi zakonska osnova za odpust. Po dosegljivih informacijah bo ustrezna komisija republiškega sekretariata za pravosodje in upravo o Janševi prošnji sklepala že danes (28. julija) ali takoj na začetku prihodnjega tedna. Predsednik Odbora je ob ob tej pogojni prošnji izrazil veliko mero optimizma in rekel, da po njegovem mnenju ni razlogov, da prošnji ne bi ugodili.
Podana je bila tudi informacija o pestri mednarodni aktivnosti Odbpra, le-ta je namreč postal dopisni član Mednarodne organizacije za človekove pravice, ki ima sedež v Parizu.
Omenimo v zvezi s problematiko ljubljanskega procesa še to, da so se v sredo, ko je zasedala slovenska skupščina, na vsaki dve uri pred poslopjem skupščine menjavale "straže opomina". Šlo je za akcijo, s katero se je med drugim želelo dati vso podporo slovenski skupščini, da se pri proučitvi vseh okoliščin povezanih z ljubljanskim procesom ne bo ustavila na polovici poti.
V. Bešter
Rezultati Glasovega žrebanja
Prva nagrada v Kranj
Pred časom smo objavili posebno anketo, poleg katere smo objavili tudi kupon, ki je pošiljateljem obljubljal peterico zanimivih nagrad...
Resda se je malo zavleklo, da lahko prebirate rezultate žrebanja, ampak želeli smo počakati, da najprej pridemo do analize ankete. To je sedaj pripravljeno, in ko bo opravljena tudi končna redakcija, boste lahko prebrali kaj meni 181 anketirancev, ki nam je prijazno vrnilo izpolnjene anketne lističe.
Sedaj pa tisto, kar verjetno najbolj zanima vseh 113 naših bralcev, ki ste nam poslali nagradne kupone. Žrebanje kuponov je bilo, včeraj, v četrtek, 27. julija, ob 10.50, v navzočnosti članov redakcije pa ga je opravil naš fotoreporter Gorazd Šinik. Izžrebani kuponi, katerih lastniki naj se javijo na naši upravi (Cesta JLA 16, Kranj),so naslednji: 5. nagrada - paket proizvodov Brdskega mlina Predoslje - Irfan Cor-dić, Titova 100, Jesenice; 4. nagrada - svečano kosilo za 2 osebi v hotelu Šmarjetna na Šmarjetni gori pri Kranju - Lucija Grašič, Vrtna ulica 5, Križe; 3. nagrada - paket praktičnih daril turistične agencije Slovenijaturist Ljubljana - Tanja Zupančič, Bohinjska Bela 105; 2. nagrada - 15 minutni panoramski polet z letalom ALC Lesce za 3 osebe - Bogdan Janša, Alojza Rabiča 42/a, Mojstrana; stol tovarne pohištva Lipa Ajdovščina, ki ga izvažajo v ZDA, pa bo kot prvo nagrado dobil Franc Ažbe, Tončka Dežmana 8, Kranj. Čestitamo!
Brniško letališče bo prejelo priznanje kranjske občine
Letališče je ogledalo turizma in gospodarstva
Brnik, 25. julija - Občinski praznik je priložnost za pohvale, priznanje bo kot edina gospodarska organizacija prejelo tudi brniško letališče. Razumeti ga seveda ne smemo zgolj kot pohvalo, temveč tudi kot spodbudo, saj letališče še zdaleč ni takšno, kot bi moralo biti, zlasti v teh poletnih dneh je tam občasno nepopisna gneča. Pripravljajo se na gradnjo novega pristaniškega poslopja, zanj je zelena luč tako rekoč že na pol prižgana. Pogovarjali smo se z Vinkom Možetom, direktorjem Aerodroma Ljubljana.
"Kaj vam pomeni kranjsko priznanje?"
"To je nagrada za naše delavce, hkrati pa spodbuda za bodoče delo, zlasti v smislu razvoja letališča, zato jo sprejemamo z izrednim zadovoljstvom."
"Pred leti so imeli na letališču težave in probleme, ki so se pokazali tudi navzven, odkar ste prevzeli direktorsko krmilo na letališču, je moč opaziti več reda in discipline, že na vhodu, kar je seveda za varnost letalskega prometa zelo pomembno?"
"Prizadevamo si, da bi vsakdo dobro opravil svoje delo, saj je to pogoj za uspešnost. Nered in nedisciplina povzroča konfuzijo v kolektivu in največkrat tudi izpad dohodka. Letališče je vendar ogledalo turizma in gospodarstva, v vseh pogledih, tudi v tem, kako bogato je. Na žalost se ne moremo postavljati, tehnološko smo omejeni, vendar pa smo zadovoljni ker ankete kažejo, da so potniki zadovoljni z varnostjo na letališču, tudi s čistočo. Ne moremo pa biti zadovoljni z vsem ostalim, kar bi sodilo na letališče in kar sodobna letališča imajo, na našem pa zaradi prostorske stiske tega ni."
"V teh poletnih dneh je gneča velika, koliko ljudi gre skozi letališče?"
"Poslopje je dimenzionirano za 500 ljudi na uri, mi pa v konicah spravimo skozi več kot tisoč potnikov na uro. Pristane od 30 do 40 letal dnevno, zgodi se, da vseh ne spravimo na ploščad in morajo čakati. Ob ponedeljkih je katastrofalno, deloma tudi ob torkih, prihaja do zastojev v prometu, ljudje stoje drug poleg drugega, gneča in vročina vplivata nanje, bojim se, da se nekateri ne bodo vračali."
"Brniško letališče je torej slabo ogledalo slovenskega turizma?"
"Slabo ogledalo slabega turizma, mislim, da si lahko kar roke podamo. Prepričan sem, da bi bilo letališče že zdavnaj preurejeno, če bi slovenski turizem in gospodarstvo to resnično želela."
"Letališče je staro 25 let, kaj je bilo v teh letih bistveno novega?"
"Leta 1973 je bila razširjena pristaniška stavba, leta 1978 podaljšana in obnošena pristajalna steza."
'Kako daleč ste z načrti za gradnjo novega terminala?"
"V petek, 28. julija, bo investicijsko zasnovo obravnavala republiška komisija. Temeljna banka v Kranju je že dala pozitivno mnenje, bančni inštitut pri združeni banki prav tako."
"Torej je zelena luč že na pol prižgana?"
"S srednjeročnim planom Slovenije imamo verificiran razvoj letališča, v programu dela slovenskega izvršnega sveta je določeno, da moramo letos napraviti finančno konstrukcijo za prvo fazo izgradnje projekta, ki ga imenujemo Terminal 2."
Poslovanje brniškega letališča je bilo v letošnjem prvem polletju uspešno, izgube niso imeli, čeprav gospodarska kriza in upadanje življenjske ravni redči število letalskih potnikov. V letošnjem prvem polletju je v primerjavi z enakim lanskim razdobjem upadlo za 18 odstotkov, lani so v tem času našteli 418 tisoč potnikov, letos 342 tisoč. Zanimivo pa je, da so sprejeli in odpravili približno enako število letal, lani v prvem polletju 6.654, letos pa 6.720, kar pomeni, da so bila letos manj polna, več pa je pristalo manjših letal.
"Kaj obsega prva faza?'
"Letališko ploščad v velikosti 30 tisoč površinskih metrov, kar naj bi finančno podprla družba, sami pa bomo zgradili katering kuhinjo in skladišče za domači tovorni promet."
Domačim letalskim prevoznikom je v letošnjem prvem polletju upadel zlasti domači promet, Jatu za 34 odstotkov, Adriji pa za 31 odstotkov. V mednarodnem prometu pa je imel Jat za 12 odstotkov manjši promet, Adria pa za 10 odstotkov večjega. Zanimiv je tudi podatek, da je švicarska letalska družba Svvissair, ki je konec tega obdobja uvedla redno letalsko povezavo med Ljubljano in Zuerichom, doslej prepeljala že 2.085 potnikov.
Vinko Može, direktor Aerodroma Ljubljana. Foto: G. Šinik
"In v drugi fazi?"
"Pristaniško poslopje, projektiranju v prvi polovici prihodnjega leta bodo v drugi sledila pripravljalna dela, gradnja naj bi bila končana leta 1991, najkasneje 1992. To bo terminal za mednarodni promet, obstoječega pa bomo preuredili in oba povezali."
"Vam slovenska vlada stoji ob strani?"
"Zelo, tudi občinske, torej kranjska in mesta Ljubljana."
Pristaniška stavba je že dolgo pretesna, v teh poletnih dneh je gneča največja ob pone-de|jkih in torkih. Foto: G. Šinik
"Kaj pa gospodarstvo!
"Kolikor imam stikov z direktorji, mislim da. Verjetno mislite na financiranje.
Pred kratkim so na letališču uvedli računalniško podprt informacijski sistem, ki točno in natančno obvešča potnike o prihodih in odhodih letal ter zamudah. Foto: G. Šinik
Čakamo na ustavne amandmaje, v 50-tem je predvideno, da se za družbene potrebe in objekte infrastrukture lahko zagotavlja sredstva iz proračuna. Problematiko financiranja razvoja letališč bo torej vlada lahko razrešila s posebnim zakonom."
"V okviru izgradnje letališča je načrtovan tudi hotel, kaj bo z njim?"
"Za gradnjo hotela B kategorije s 400 posteljami iščemo vlagatelje, verjetno se bomo odloČili za mešano podjetje, letališče pa bo imelo 30 odstotni delež."
"Je zanimanje?"
"Izraženo je bilo že z dveh strani."
"Menda se je zataknilo pri prostorski dokumentaciji?"
"Ne, tako daleč še nismo bili, mislim pa, da to sploh ne bo problem. Najprej je potrebno ugotoviti ekonomsko upravičenost vlaganja sredstev, vlagatelju se morajo povrniti v petih letih, sicer se mu to ne splača. Hotel bi bil seveda pridobitev tudi za Kranj in Ljubljano ter za zimski turizem na Krvavcu. Nasploh pa v svetu ugotavljajo, da hoteli ob letališčih dobro tržijo, saj se tam zadržujejo poslovneži, tam imajo poslovne razgovore in sestanke."
"Slišimo, da boste manjše lokale dali v najem zasebnikom?".
"Pravnim in fizičnim osebam, kakor rečejo pravniki, v mislim imamo najemni-ške odnose in koncesije. Mislim, da bo to priložnost za zasebnike, ki lahko vnesejo racionalnost, letališče pa bi seveda participiralo pri prihodku. Tako ravnajo letališča drugod po svetu, ki najemnikom prepuščajo predvsem komercialno ponudbo, zlasti trgovine, trafike, cvetličarne itd."
"Kako komentirate nastajanje nove letalske družbe v Zagrebu, ki naj bi imela manjša letala?"
"V Jugoslaviji bolehamo prav na regionalnem prometu, potrebno ga bo razviti tudi pri nas. Domači prevozniki sicer pravijo, da je prevoz z manjšimi letali dražji, toda, tudi čas je vse bolj dragocen. Sploh pa konkurenco prevoznikov letališča pozdravljamo, saj imamo z domačima slabe izkušnje, Jat in Adria monopol izkoriščata za pritisk v pogajanjih o cenah, večja konkurenca te stvari uredi. Tudi zato odpiramo nove linije, Swissair že vzdržuje linijo s Zuerichom, skoraj polna je, celo Švicarji to komaj verjamejo. Vabljiva je, ker so zveze naprej odlične, še isti dan si lahko kjerkoli v Evropi, naslednji dan pa kjerkoli v svetu, v ceno vozovnice pa je vštet tudi prevoz do hotela in spanje, poslovnež tako nima nobenega problema."
M. Volčjak
Pametni
ne potrebujejo
sreče
Tuji turisti bodo naposled pri nas lahko plačevali s svojim denarjem._
Še pred tremi leti smo veliko pisali o tem, kako je bil kaznovan zahodnonemški turist, ki sije z našim bankovcem prižgal cigareto. Zgražali smo se nad takšnim ravnanjem, trkali na jugoslovanski ponos, češ dinar je res dinar, toda dinar je naš in nihče se iz njega ne bo norčeval. Dandanes se ob takšen dogodek verjetno ne bi nihče več obregnil, saj je naš dinar tako izgubil veljavo in ugled, da bi si najraje sami prižgali z njim cigareto in vse skupaj poslali k vragu.
Še pred tremi leti smo se pridušali, da je pri nas dinar edino zakonito plačilno sredstvo, da tako je in tako bo, čeprav smo na skrivaj že vsi kupovali marke, na tržnicah in sejmih pa so bile cene vrednejšega blaga vse pogosteje izražene v markah. Kar spomnite se, kako krivoversko je bilo tedaj še razmišljanje, naj marka postane vzporedna valuta in nam pomaga pri ovrednotenju, ki ga injlacija vse bolj zamegljuje. Dandanes vsi in vse že preračunavamo v marke, celo plače. Dinar je res še vedno edino zakonito plačilno sredstvo v Jugoslaviji, toda kdo se za to sploh še zmeni, celo guvernerji Narodne banke Jugoslavije ne več, saj so pred dnevi sklenili, da poslej tujci pri nas lahko plačujejo z efektivno tujo valuto, podjetja, ki se ukvarjajo z gostinsko-turistično dejavnostjo ("pozabili" so na bencinske črpalke, trgovce, zasebnike) pa lahko račune do konca septembra izstavljajo tudi v tuji valuti. Končno so napravili konec komičnim prizorom v naših menjalnicah, kjer so tujci za nekaj svojih dobili kupe naših bankovcev, če jih seveda ne zmanjka. Morda ni daleč dan, ko bo marka postala vzporedna valuta in pri tem nihče več ne bo obujal spominov na minulo vojno ter iskal notranje sovražnike, ki nam skušajo vsiliti kaj takšnega in s tem rušiti temelje našega sistema.
Veliko primerov bi lahko še našteli, kako rešujemo probleme. Dokler so majhni, se pretvarjamo, da jih ni, če kdo opozori nanje, je takoj okrcan. Problemi zato zrastejo, injlacija je zanje odlično umetno gnojilo, osuplo jih opazujemo in iščemo sovražnike, ki so jim rast omogočili, ker rastejo še kar naprej, se počasi z njimi sprijaznimo in ko nas povsem pritisnejo k tlom, popustimo in problem, če imamo srečo, nekako razrešimo.
Pametni sreče ne potrebujejo, problem zgodaj zaznajo in ga pravočasno rešijo, bolje rečeno preprečijo. Pri nas pa se na pamet ni pametno zanašati, kvečjemu na srečo. Sreča pa je opoteča. Bomo šele v nesreči srečali pamet?
M. Volčjak
V DELOVNI HALJI
Tončka Dolenc, oddelkovodkinja v Iskri v Blejski Dobravi
Najhuje je tedaj, ko moraš na prisilni dopust
V Iskri na Blejski Dobravi bodo jeseni zaposleni vsi delavci, ki so minulo leto zaradi pomanjkanja naročil morali ostati doma. Iskra se je osamosvojila in zdaj si je sama poiskala delo, v sodelovanju z nemško firmo.
Med tistimi delavkami - bilo jih je več kot sto - ki so občasno ostale brez dela, zdaj pa so spet v tovarni, je tudi Tončka Dolenc, ki je v dobravski Iskri zaposlena že dvajset let.
»Tedaj, ko smo delavci zvedeli, da naenkrat ni več dela, ni več naročil in materiala, smo bili seveda na moč presenečeni. A niti predstavljati si nismo mogli, kako je, če moraš zares ostati doma, če ti pač rečejo: zdaj boš pa štirinajst dni doma! Tedaj se zaveš, da gre zares: prevzame te čuden občutek, ko ne veš, kaj bi. Sama sem že prosila za službo drugje, a sem se nazadnje premislila.
V Iskri sem zdaj na delovnem mestu oddelkovodkinja. V dvajsetih letih sem delala na domala vseh proizvodnih linijah, razen na relejih, tako da delo dobro poznam. Če imamo dober material, ni težko, več zadreg je tedaj, ko moramo delati s slabim. Precej je zaposlenih, ki normo dosegajo, nekaj pa tudi takih, ki je ne morejo: veliko je odvisno od pridnosti in sposobnosti ter izkušenj.
Še se spominjam časov, ko so bili roki silno napeti, naročila, predvsem za Siemens je bilo treba izpolniti, zato smo delo jemale tudi domov in delale v dveh izmenah, nekatere pa so se odločile še za pogodbeni posel. Mislim, da smo v Iskri na Blejski Dobravi navajeni dobro in trdno delati, zavedamo se, da morajo biti izdelki kvalitetni, zato nas ni prav nič strah, kaj bo zdaj, ko smo se osamosvojili.
Na referendumu smo bili zato, da poskusimo kot samostojna delovna organizacija in trudili se bomo, da nam bo uspelo...«
D.Sedej
^^^^^^^^^
Krajevna skupnost Lesce
Nova trgovina na Visokem - V krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini so si letos zastavili precej obsežen program, ki ga za zdaj uspešno uresničujejo. Pripravljajo se, skupaj s sosednjimi krajevnimi skupnostmi v severnem delu občine, na telefonsko akcijo. Pred dokončanjem je izgradnja sistema kabelske televizije, v športnem parku pa gradijo dve teniški igrišči. Med pomembnimi pridobitvami v krajevni skupnosti pa bo nedvomno nova Mer-catorjeva trgovina, za katero so se dogovorili že na začetku tega srednjeročnega obdobja. Gradnja trgovine za zdaj poteka po programu in hitro napreduje. Rok za izgradnjo oziroma otvoritev je načrtovana za krajevni praznik oziroma sredi septembra. Ker ima Mercator podpisane tudi vse pogodbe z izvajalci, tako glede gradnje,- z Marlesom in dobavitelji opreme (če se le ne bo pri slednjih kaj zataknilo) najbrž krajani za praznik v krajevni skupnosti lahko računajo na novo trgovino. Na sliki: Bodoča trgovina na Visokem je bila konec prejšnjega tedna že pod streho. -A. Ž. - Foto: F. Perdan
Praznik v Naklem
Naklo - Praznujejo v teh dneh tudi v krajevni skupnosti Naklo v kranjski občini. Osrednja prireditev bo jutri, 29. junija, ob 16. uri, ko bodo pred turističnim društvom svečano odprli novo sprehajalno stezo. Ob tej priložnosti krajevna skupnost in turistično društvo organizirata tudi tekmovanje v teku oziroma v hoji po tej poti. Udeleženci bodo razdeljeni v tri skupine in sicer: otroci do 16 let, ženske nad 16 let in moški nad 16 let. Najboljši trije iz vsake skupine bodo dobili praktične nagrade, ki so jih prispevali Nama Ljubljana, Merkur in Živila Kranj, GKZ TZO Naklo, Novak Anton in Ljudmila, Milan Markič in Marjan Aljančič. Prijave za tekmovanje sprejemajo od 15. ure do 15.45, razglasitev rezultatov pa bo ob 19. uri pri bifeju Turist Naklo, kjer bodo stregli s pijačo in postrv-mi na žaru. Pri jutrišnji prireditvi sodelujeta pri organizaciji tudi Gasilsko društvo in Šahovski klub Naklo. a. Ž.
Drevi Vrtnica in Kopriva
Kranj - Kot smo že napovedali v torkovem Gorenjskem glasu bo drevi (petek) ob 19. uri na dvorišču gradu Kieselstein v Kranju prireditev, na kateri bo Odbor za lepši videz mesta Kranj pri predsedstvu občinske konference SZDL podelil listine Vrtnice in Koprive za leto 1988. Listini Koprive bosta prejela Gorenjski muzej Kranj in prodajalna Planika Kranj iz Prešernove ulice 3 v Kranju. Vrtnice pa bosta dobila DO Elita Kranj in Gimnazija Kranj.
A. Ž.
Mirno življenje, nič jeze
Poljane, 23. julija - Včeraj, na praznik dneva vstaje Slovencev, je je bilo pri Tominčevih v Poljanah nad Škofjo Loko dvakrat praznično. Bližnji in nekoliko manj bližnji sorodniki so prihajali k mami Ani Pustovrh, da bi ji voščili še obilo zdravja in zadovoljstva ob njeni stoletnici. Prišle so tudi ženske od krajevnega Rdečega križa, ki so s seboj pripeljale celo muzikanta, harmonikarja Marka Galičiča; jubilantka je z njim zapela tisto lepo in otožno Oj, mladost ti moja...
Redka so praznovanja stoletnice rojstva, še redkejši so stoletniki, ki bi bili podobni Ani Pustovrh. Res, da je noge ne drže in je največ na vozičku, res, da so ji oči opešale, da ne more več brati in klekljati, vendar je njen duh še izjemno živ, spomin bister, apetit nevsakdanji za ta leta.
Kakšen je recept? »Mirno življenje, pa nič jeze,« odgovori ženica, ki vsak dan, namesto zdravnikovih zdravil, popije dopoldne šilce brinjevca, popoldne kozarec črnega vina, brani pa se tudi ne "črnega strupa", kave. O njenem neizmernem apetitu je okrog dolge mize pred hišo šla tudi najbolj sveža anekdota; torta, ki jo je dobila za stoletnico, je samo njena, je menda dejala Ana Pustovrh.
Rodila se je v Jesenkovi hiši v Golem vrhu (Žirovski vrh), se primožila v Črni vrh, kjer so jo poznali kot Vekarjevo mamo. Bila je babica pri porodih. Približno osemdesetim otroči-čem je pomagala na svet, z nobenim ni bilo nič narobe.
Posebno zanimiva pa je pripoved o tem, kako je sama rojevala. Ko je začutila, da prihaja čas, si je postlala na klopi, podložila blazino, po dveh urah je vstala in uredila otroka.
»Otrok sem imela toliko, kot je mož hotel,« pove napol v šali. Enajst jih je rodila. Šest je še živih. Pred dvajsetimi leti je prišla živet k najmlajši, Vidi Tominc, v Poljane. Tu lepo skrbijo zanjo.
Vdova je že štirideset let. Toliko časa menda čuti, kako postopno peša. »Človek je kot lučka, ki ji zmanjkuje olja,« pravi. Kljub temu je lahko ponosna. Dolgo je zdravniki niso videli. Krepkih osemdeset jih je že imela, ko je morala prvič v bolnišnico, zaradi kolkov.
Kaže, da je njen rod na sploh trdoživ. Sestra, ki živi v Lu-činah, jih je že imela osemdeset, brat iz Gorenje vasi celo tri več. Kdo ve, morda bo tudi kateri od njiju dočakal sto let?
Čestitkam in dobrim željam Ani Pustovrh se tudi mi iskreno pridružujemo.
H. Jelovčan
Končno telefon, čeprav...
ureja ANDREJ ZALAR
Lesce, 27. julija - Jutri (sobota) bo v kampu Šobec pri Lescah svečan nastop leske godbe na pihala in folklorne supine. Prireditev bo letos osrednji dogodek ob prazniku krajevne skupnosti, ki ga 3400 krajanov iz Lesc in sosednjih vasi Hraše, Hlebce in Studenčice praznuje v spomin na odhod večje skupine krajanov v partizane 28. julija 1941. leta. Za takšno obliko praznovanja na Šobcu so se letos v krajevni skupnosti odločili skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in turističnim društvom med drugim tudi zato, ker je prav turistično društvo pri urejanju oziroma uresničevanju svojega programa v kampu Sobec v zadnjem obdobju zabeležilo največji premik. Slavnostni koncert z nastopom folklorne skupine bo zato ne le svečan, praznični dogodek za domačine, ampak tudi prijetna poživitev poletnega oziroma turističnega dogajanja za goste v urejenem kampu.
Sicer pa, kot pravijo v vodstvu krajevne skupnosti, bi si brez turističnega društva Lesce težko zamišljali v zadnjem času (pa tudi že prej) uresničevanje nekaterih večjih nalog in akcij; predvsem po finančni plati. Zadnja takšna večja akcija v krajevni skupnosti je bila izgradnja in ureditev žarnega zidu na pokopališču v Lescah. Program, ki so si ga zastavili v tem delu celovitega projekta, je sicer zdaj končan, vendar se že pripravljajo na tako imenovano drugo fazo. Odbor za izgradnjo oziroma ureditev pokopališkega zidu se je zdaj lotil priprav na gradnjo mrliških vežic. V Lescah so bile namreč zgrajene ene prvih mrliških vežic v občini in so, kot že nekaj časa ugotavljajo, že zastarele. Odločili so se zato za prenovo in odbor je že obravnaval tri idejne osnutke. Trenutno pa preučujejo že tistega, ki ga nameravajo predstaviti krajanom kot najprimernejšega.
Izgradnja mrliških vežic bo torej v prihodnje ena zahtevnejših nalog, pri kakršnih pa je, kot rečeno, vedno sodelovalo s pomembnim deležem turistično društvo. Vendar pa društvo vendarle ni edino, kadar gre za uresničevanje zahtevnejših projektov. Krajevna skupnost Lesce sodi namreč med tiste, kjer so z delovnimi organizacijami na svojem območju podpisali samoupravni sporazum o uresničevanju skupnih potreb. V Lescah so takšen sporazum podpisale s krajevno skupnostjo Murka, Veriga, Žito in tudi delovna organizacija Špecerija Bled. Kar pa zadeva društveno življenje, je med aktivnejšimi v krajevni skupnosti tudi Športno društvo, v katerem pa žal niso še najbolje povezani klubi, kot so nogometni, odbojkarski, na-
Franc Vovk
miznoteniški, kolesarski in balinarski. Prav trdnejša povezava teh klubov, med katerimi imajo nekateri že kar lepo tradicijo in tudi lepe uspehe, je naloga, ki bi jo morali še uresničiti, ugotavlja predsednik krajevne konference socialistične zveze Lesce Franc Vovk. »prj ocenjevanju društvene dejavnosti v krajevni skupnosti pa seveda ne moremo mimo leskih godbenikov, ki so pravzaprav še edini aktivni »ostanek« nekdanje delovne DPD Svoboda. Mladi so aktivni v društvih, ljudski tehniki in različnih organizacijah; še najmanj pa v svoji, za kar pa, kot pravijo, pogrešajo prostore. Skrb nad ostarelimi in posameznimi socialnimi problemi ima organizacija RK, ki je tudi sicer zelo aktivna pri uresničevanju svojega programa,« pravi Franc Vovk.
Kar zadeva letošnji program in skupne akcije za njegovo uresničitev, trenutno izstopa asfaltiranje nekaterih skupnih površin v krajevni skupnosti. Tako je na primer že urejena okolica Družbenega centra, ureja pa se in bo v kratkem tudi asfaltiran parkirni prostor s pločnikom v Lescah. Radi bi tudi, da bi asfaltirali cesto Hraše-Hlebce, vendar zaradi finančno zahtevne izvedbe v krajevni skupnosti sami ne vidijo rešitve. Pač pa se pripravljajo na drugo večjo akcijo v vaseh Hraše, Hlebce in Studenčice.
« Dolga leta je že želja in potreba v teh treh vaseh telefon,« je med obiskom pred dvnevi razlagal Franc Vovk. »Čeprav so te vasi praktično že dolgo brez telefona, rešitve do nedavnega ni bilo. Zdaj pa se je pokazala z izgradnjo telefonske centrale v Begunjah. V krajevni skupnosti zato že deluje poseben gradbeni odbor in 115 interesentov s celotnega območja izven Lesc že niesečno zbira denar za izgradnjo telefonije. Žal ta trenutek še ni nič gotovega, kdaj bodo telefoni zazvonili in kolikšen naj bi bil prispevek vsakega naročnika, mislim pa, da bodo tudi odgovori na ta vprašanja kmalu znani. Vsekakor telefoni slej ko prej v teh treh vaseh bodo, nerešeno pa še vedno ostaja pokritje oziroma razširitev omrežja oziroma priključkov v samih Lescah. Za Lesce je namreč odgovor: ko bo nova centrala.«
Telefonija v Lescah pa ni edini problem, ki bi ga radi rešili v krajevni skupnosti. Ugotavljajo, da tudi preskrba kljub trem trgovskim organizacijam ni najboljša. Vendar imajo upanje, saj se Murka pripravlja na gradnjo trgovskega centra. Problem, za katerega rešitve še ne vidijo, je pred dobrimi leti zgrajena začasna kanalizacija v vaseh. Treba bi jo bilo dokončno dograditi oziroma zgraditi. Ljudje za progo si želijo javno razsvetljavo. Na doko-čno rešitev čakata zazidalno območje za Merkurjem in podhod ali druga ustrezna rešitev čez železniško progo. Kar pa zadeva priključek na magistralno oziroma bodočo avtocesto, so se v krajevni skupnosti odločili zdaj za varianto priključka med Lescami in Radovljico in sicer v podaljšku že zgrajene ceste za Lancovo in z ureditvijo križišča oziroma povezave proti Verigi. Dela, ki pa se ga doslej v krajevni skupnosti niso izogibali in so prenekatere večje projekte tudi uspešno uresničili, torej ne manjka. Nekateri problemi imajo že kar brado in krajane še toliko bolj razburjajo. Vendar, če ne drugega sta nenazadnje čas in odlašanje, ki stvari ne rešujeta, na strani vseh tistih, ki se zavzemajo, da jih je treba čimprej razrešiti.
a. Zalar
70-letnica Gasilskega društva Virmaše-Sv. Duh_
Nov gasilski avto in obnovljen dom
Virmaše, julij - Gasilsko društvo Virmaše-Sv. Duh praznuje letos 70-letnico, ki jo bodo slovesno obeležili s prevzemom novega gasilskega avta, obnovili pa so gasilski dom.
Srečanje zadružnic
Blegoš - V nedeljo bo na Blegošu že dvanajstič srečanje zadružnic, ki ga organizirata aktiva žena zadružnic Javorje in Poljane pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka. Prireditev se bo začela ob 12. uri, ko bodo svoja literarna dela predstavile žene zadružnice, nastopila pa bosta tudi nonet Kmetijske zadruge in folklorna skupina iz Javorij. Sicer pa bo v senci gozdička ves dan na voljo hrana in pijača. Lahko boste poskusili jedi na žaru in razne dobrote iz kmečke peči. Na Blegoš je moč priti iz smeri Hotavlje-Leskovica, Hotavlje - Suša - Črni kal, Železniki - Zali Log - Potok - Črni kal in Poljane - Javorje - Žetina - Črni kal.
A. Ž.
Praznik koscev
Sovodenj - Podobna zanimiva prireditev pa bo to nedeljo popoldne tudi v Novi Oselici v krajevni skupnosti Sovodenj, kjer pripravlja turistično društvo tradicionalno etnografsko prireditev* Praznik koscev. V pestrem programu bodo sodelovali kosci in grabljice, prikazali bodo kmečka dela z ročnim orodjem. Kosci in gpabljice bodo tudi tekmovali, na programu pa je še več drugih zanimivih točk. Po programu bo za ples pod sto let starima lipama igral ansambel Ivana Ruparja. Postregli bodo z domačimi jedrni (potico in ocvirkovco) ter točili vipavsko kapljico.
A. Ž.
Obnovljen gasilski dom v Virmašah. Foto: F. Perdan
Slovesnost bo v nedeljo, 30. julija, začela se bo ob 15. uri na prireditvenem prostoru v bližini gasilskega doma v Virmašah (ob avtobusni postaji). Z Zdravljico jo bo začel domači moški pevski zbor KUD Ivan Cankar, sledili bodo nagovori, podelili bodo priznanja, slovesno pa bodo namenu izročili nov gasilski orodni avto Tam. Zanj so del sredstev prostovoljno prispevali krajani in sosednja podjetja, za kar jim gre posebna zahvala. Visok jubilej bodo seveda obeležili z zborom gasilcev, na slovenost pa so povabljeni predstavniki sosednjih in gasilskih društev škofjeloške občine.
Slovesnost se bo nadaljevala z vrtno veselico, vstopnine ne bo, pripravili pa so tudi bogat srečelov. Že v soboto, 29. julija, po 16. uri pa bodo na prireditvenem prostoru pripravili tekmovanje v kegljanju za športno kolo.
V Gasilskem društvu Virmaše - Sv. Duh bodo jubilej obeležili delavno, kakor se za gasilce spodobi. Poleg novega gasilskega avtomobila, za katerega so del sredstev prostovoljno prispevali tudi vaščani, so poskrbeli tudi za gasilski dom. Lani so obnovili stolp, pred kratkim pa so temeljito obnovili tudi fasado gasilskega doma, pri tem so opravili 360 prostovoljnih ur.
Zgledno skrbijo tudi za podmladek, letošnjega tekmovanja se je udeležilo kar šest desetin, pionirji so zasedli drugo mesto na Gorenjskem. Otrokom so za nagrado omogočili letovanje ob morju v Fazani.
M. V.
Obnova Martinove hiše
Škofja Loka, 25. julija - Martinova hiša na Mestnem trgu, prav naproti občinske stavbe, nikakor ne more biti v ponos občinskim upraviteljem, ki so jo dolga leta puščali vnemar. Zdaj se je je, vse nebogljene, končno usmilila stanovanjska skupnost, ki jo bo s pomočjo namensko zbranega denarja za revitalizacijo obnovila do četrte gradbene
faze. Avgusta bo stanovanjska skupnost z razpisom poiskala najugodnejšega ponudnika, ki bo Martinovo hišo dokončno preuredil za poslovno komercialno dejavnost, za kar je predvidena po revitalizacijskem načrtu ožjega mestnega jedra Škofje Loke.
H. Jelovčan
5. stran @©£^&3gMEHGIJ*lS
________._B
S kakšnimi težavami se ubadajo velike knjižno-založniške hiše?
VEDNO VEČ KOMERCIALNIH PROJEKTOV
Na knjižnem tržišču očitno marsikje in že nekaj časa vlada zakon ponudbe in povpraševanja. Vse več pokazateljev govori vprid dejstvu, da se uredniška politika velikih založniških hiš vse radikalneje poskuša temu približati tudi v svoji dnevni praksi. Na knjižnih policah je namreč opaziti vedno več različnih priročnikov, enciklopedij in podobnih za dokajšnje število ljudi zanimivih del.
Da je temu res tako, se je potrebno samo malo bolj pozorno ozreti okrog sebe in zlahka opaziš pravo poplavo informacij o novih ali pravkar izdanih tovrstnih knjižnih naslovih. Ker pa smo hoteli priti do konkretnejših informacij, smo se obrnili na ljubljansko založbo Mladinska knjiga, kjer za področje stikov z javnostjo odgovarja Nace Borštnar.
Znano je, da je danes knjigo čedalje težje prodajati. Katastrofalen življenjski standard se v eni od svojih inačic verjetno v dokajšnji meiri pozna tudi pri založniškem poslovanju. Kakšen je vaš recept za ostajanje na površju?
"Predvsem se močno zavedamo tržne naravnanosti. Odpiramo tiste projekte, za katere so tržne raziskave pokazale veliko zanimanje med ljudmi. Prodor nove knjige na tržišče, predvsem velikih dimenzij, pospremimo z močno propagandno akcijo. Stalno imamo pred očmi, da je pri nas padla prodaja knjig kar za 40 odstotkov, kar velja seveda tudi za našo hišo. Knjige je vedno težje prodajati in družbena podpora, vzeto v celoti, za naše programe znaša danes v celotnem finančnem poslovanju okrog 5 odstotkov deleža."
Lahko zadnji podatek pomeni, da je v bistvu družbi povsem vseeno, kaj se dogaja s knjigo?
"Inštitut družbene podpore je v našem primeru tako rekoč
povsem odpovedal. Edino povsem tržna orientiranost nas ta hip lahko rešuje. Pri prodornej-ših projektih dobiš sredstva, da jih lahko vložiš v izdajo na primer nove slovenske knjige. Teh knjig praktično ne bi mogli izdajati, če se ne bi oprijeli že navedene metode tržno zanimivih projektov - enciklopedij, priročnikov..."
Nace Borštnar, odgovoren za stike z javnostjo pri založbi Mladinska knjiga
Kaj pa je potem z velikimi besedami o narodni suverenosti, samobitnosti?
"Obstaja skorajda salomon-sko vprašanje, kaj je to družbeno potrebna literatura in kaj so to komercialni projekti. Kdo bo to odločil? Mi smo se pravzaprav odločili sami, kajti predobro se zavedamo, da se tako narodova samobitnost kot vse
Gorenjske galerije - 1. del
GALERIJA NOB
Novo poletno - jesensko stalnico na kulturni strani pričenjamo v Tržiču, do konca septembra pa bomo predvidoma predstavili vse stalne gorenjske galerijske prostore.
Poziv, ki smo ga v prejšnji številki naslovili na lastnike večinoma zasebnih gostinskih objektov, v katerih so tudi stalni galerijski prostori, že daje prve rezultate, kajti na uredništvo so že Prispela prva imena. Dodajmo samo še, da nam lahko še vedno sporočate imena prostorov, ki v svoji osnovni nalogi ne služijo razstavitveni dejavnosti pa to kljub temu dopolnilno kvalitetno izvršujejo. Sicer pa predstavimo prvo galerijo, odločili smo se, da no ta iz tržiške občine.
Galerija NOB leži tik ob glavni cesti, gledano iz kranjske smeri na levi strani, nekaj sto metrov, preden pridemo do glavne avtobusne postaje. Objekt sam praviloma služi galerijski dejavnosti, ni pa nobena redkost, da se v njem dogaja tudi kaj, kar je Posredno ali neposredno povezano z njegovim imenom - ob našem obisku je bilo na primer to tudi mesto podpisovanja Temeljne listine Slovenije.
ostalo, kar sledi iz tega, začenja pri knjigi."
So odgovorni tiho ali pa vam pritrjujejo le na moralni ravni?
"Dejstvo je, da je bilo dose-daj v tej zvezi opravljenih vrsto najrazličnejših pogovorov z raznimi forumi. Problematika knjižnega založništva v Sloveniji je tistim, ki bi nam lahko pomagali, dobro znana. Za jesen načrtujemo posebno problemsko konferenco o knjigi, vendar to le pod pogojem, če bomo pričakovali resnične spremembe."
Lahko tako imenovana črna varianta pomeni, da boste v prihodnje tiskali izključno tržne uspešnice in vse ostalo zanemarili?
"Približno tako. Če bo šlo v tej smeri naprej, bomo prisiljeni izdajati samo dela, ki se bodo na trgu odlično prodajala, da bomo lahko zagotavljali vsaj naosnovnejšo eksistenco zaposlenih v založbi. Hočem povedati, da komercialne veje nimamo namena žagati, pač pa bo na žalost morala odpasti marsikatera druga, na primer knjige za otroke..."
To potemtakem pomeni tudi vedno manj ali v najčrnejši varianti, nič izvirnih slovenskih del?
"Samo dve poti sta možni -ali se bo družba resnično vzdramila in šla knjigi naproti ali pa se bodo na policah začeli
'erija NOB v Tržiču
Razstave v galeriji NOB beležijo ponavadi med 400 in 500 obiskovalci, so pa tudi izjeme kot na primer domačin Vinko f*'e0Š, kjer se obisk povzpne tudi do 1500 obiskovalcev. Vsekakor je zanimiv tudi podatek, da, glede na število Tržičanov, pride etno na razstavo praktično vsak deseti prebivalec.
.Struktura obiskovalcev je raznolika in razdeljena nekako na retjine - upokojenci (ki že leta živijo z galerijo), šolska mladina w katero imajo pripravljene posebne programe) in ljudje, ki so P°'eg že nekako po svojem poklicu.
Programska politika, ki jo vodi poseben svet,obsega pravilo-a Predstavitve akademikov in hkrati že uveljavljenih avtorjev.
^menimo še, da so vrata v poletnem času navadno odprta sak dan, razen ponedeljka med 17. in 19. uro ter ob sobotah in "željah med 9. in 12. uro.
__ V. B.
V založbi Mladinska knjiga je redno zaposlenih 330 ljudi, letno pa izdajo okrog 220 (vseh) knjižnih naslovov. Od tega je približno okrog 40 učbenikov in zemljevidov. Knjige izhajajo v 48 različnih zbirkah, v zadnjem času pa podatki kažejo, da sta bila tržno najuspešnejša projekta Veliki atlas živali in Atlas Slovenije ter slikanica Maček Muri.
pojavljati zgolj tržne uspešnice. To pa seveda pomeni tudi zaton izvirnih slovenskih del. V drugi varianti bo to verjetno pomenilo tudi propad posameznih založniških podjetij, kar je na primer v sosednji republiki prav nič začudujoče."
Ena od možnih poti so lahko v določeni meri tudi majhni založniki. V Sloveniji jih je v zadnjem času nastalo kar nekaj?
"V primerjavi z nami lahko takšne založbe zelo hitro pridejo na tržišče z novo knjigo in so tudi veliko fleksibilnejše pri uredniški politiki. Niso omejene niti z velikim aparatom pa vendar menim, da se bodo morali tudi takšni, večinoma zasebni založniki, kosati s podobnimi problemi kot mi, samo v njim primernem obsegu."
Vine Bešter
Naše razmišljanje
ROČK IS DEAD
Ali je ročk resnično mrtev, kot to radi za naše razmere v izvirnem jeziku zatrjujejo, številni glasbeni ljubitelji, seveda ni tako preprosto vprašanje. Če se poskušamo izogniti različnim bolj ali manj posrečenim oznakam, ki se še dodatno lepijo na to zvrst glasbe, potem naslovne trditve ne bi mogli sprejeti brez vsaj majhnega dvoma. S tem ne mislim na avtorsko ustvarjanje, pač pa predvsem na koncertno dejavnost, ki je v tem času, s svetlo izjemo Ankaranske scene, v naši republiki pravzaprav podobna ničli. Tudi železni repertoar organizatorjev, tako s štajerskega, dolenjskega kot ljubljanskega konca na čelu z Igorjem Vidmarjem, te dni večinoma gradi načrte za jesenski čas.
Če se v tem kontekstu ozremo po domači gorenjski pokrajini, potem naravnost štrlijo iz sivine mrtvila dogodki okrog dneva mladosti. Očitno to vedno bolj postaja datum (vzrok), ko je še edino možno v skorajda vseh gorenjskih občinah priti do vsaj minimalnega denarja za izvedbo koncerta rockovskih oznak. Vzeto v letnem koledarju ta zvrst glasbe na Gorenjskem počasi, a toliko bolj vztrajno izginja s koncertnih odrov. Da pa bi bila situacija na moč sarkastična, se je ravno te čase pojavilo kar nekaj glasbenih sestavov, ki bi svoje videnje ročka lahko povsem zlahka predstavili tudi izven garažnih prostorov. Tu pa se seveda vse skupaj ustavi -če bi se že našli organizatorji, ni denarja za najem prostora, razsvetljave, ozvočenja...
Ob tem vsekakor velja tudi pripomniti, da je po drugi strani Gorenjska (predvsem Kranj) še vedno na "listi iskanih koncertnih odrov" za mnoge jugoslovanske skupine, tako na primer za sarajevski, zagrebški kot beograjski okoliš!
Vine Bešter
POLETNI UTRIP
V sklopu prireditev Zveze kulturnih organizacij in Turističnega društva Škofja Loka bo drevi, v petek, 28. julija, ob 20. 30 v župnijski cerkvi Sv. Jakoba v Škofji Loki že tretja prireditev Loških poletnih večerov. Občinstvu se bosta predstavila or-ganist Hubert Bergant in violinist Alfred Marcosig, izvajala pa bosta dela Vivaldija, Corelija, Liszta in G. F. Handla.
Živahno pa bo danes tudi v Kranju, kjer pripravlja Gorenjski muzej ob občinskem prazniku kar tri prireditve - ob 18. uri bo v Prešernovi hiši otvoritev pregledne razstave ilustracij akademskega slikarja Daniela Demšarja, v kletnih prostorih iste stavbe pa se bo z zbirko barvnih fotografskih posnetkov predstavil Jože Zaplotnik. Kulturni večer bo zaključen v galeriji Mestne hiše, kjer bo odprta razstava Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji.
V. B.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akad. slikarka Marianne Bahr iz Celovca. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava sodobnega tunizijskega slikarstva. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je do 26. avgusta na ogled razstava Romanska arhitektura na Slovenskem. V salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj in Dolika iz Jesenic.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akademski kipar Janez LenassL V fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jaka Bregarja.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja akad. kiparka Mojca Smerdu. V osnovni šoli Poljane razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo. V galeriji NOB pa si lahko ogledate razstavo Draga Tršarja.
BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akad. slikar Milan Batista.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik in grafik Dušana Sterleta.
Iz Šivčeve hiše
POLNOST PLASTIK
V osrednji radovljiški galeriji do 7. avgusta razstavlja akademski kipar Janez Lenassi - mala plastika v bronu, kamnita plastika in javni spomeniki na fotografijah.
Janez Lenassi (rojen 1927 v Opatiji) je diplomiral na Akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani v začetku petdesetih let in kmalu zatem tudi poučeval risanje na nižji gimnaziji v Radovljici. 1956 je končal specializacijo za kiparstvo na ljubljanski akademiji in bil 17 let kasneje povabljen v mednarodno skupino za ureditev centra Dunaja. Že tri leta poučuje na poletni akademiji v Salzburgu, pred dvema letoma pa je bil tudi predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Lenassi ima v svoji biografiji zapisanih tudi veliko število tako skupinskih kot samostojnih razstav, njegova pa so med drugim tudi monumentalna javna dela v Moskvi (relief v hotelu Beograd), na Dunaju (reliefna fasadi RC), Brionih (fontana na otoku Vanga)... Zajeten je tudi spisek nagrad, med katerimi naj omenimo samo Sterijino nagrado (za scenografijo), nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo nagrado.
Maruša Avguštin je v predstavitev avtorja med drugim zapisala: Lenasijeva zapisanost kiparstvu in njegova zraščenost z mediteransko, predsvem prazgodovisnko kiparsko tradicijo ga je zanesljivo vodila naprej k reduciranju realističnih nadrob-nosti upodobljenega objekta na njegovo bistvo, izraženo v pol-noplastični formi (predvsem intimna plastika), nato na plastike, v katerih pogosto z minimalnimi posegi v kamen dosega njegovo maksimalno izrazno in estetsko moč in na spomenike, v katerih kipar Lenassi podaja roko Lenassiju arhitektu.
V. B.
OPOZARJAMO ROVT NAD CRNGROBOM
Grob poseg v avtentično okolje spomenika padlim borcem Selške čete Cankarjevega bataljona na Malem rovtu nad Crngrobom.
Informacijo in osnovne podatke za tokratni članek nove rubrike "Opozarjamo" so nam pripravili na kranjskem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Z vodstvom omenjene institucije smo se tudi sicer dogovorili o stalnejšem sodelovanju, kajti njihovi strokovnjaki takorekoč dnevno prihajajo do za javnost zanimivih podatkov.
K tokratni fotografiji Franca Perdana velja zapisati: na kraju spopada in prvega grobišča petnajstih padlih borcev skupaj z narodnim herojem Stanetom Žagarjem, je bil v letu 1982 obnovljen spomenik. Upravljanje odkupljenega zemljišča je prevzela krajevna skupnost Jošt. Ob strokovnem ogledu predstavnikov kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je bilo ugotovljeno, da je bilo brez soglasja Zavoda in ustrezne krajevne skupnosti posekano vse drevje v neposredni okolici spomenika ter tako popolnoma uničeno avtentično okolje.
Nedovoljen posek drevja v zavarovanem območju je ostal nekaznovan že leta 1981, se bo zgodovina ponovila?
V. B.
ureja VINE BESTER
NOVA
MANIPULACIJA OBLASTI!
Če bi človek sodil zgolj po javno objavljenem zapisu predsedstva MS SZDL za Gorenjsko (Zbiranje podpisov - brez manipulacije!. Gorenjski glas, 21. 7. 1989), ki ga verjetno lahko razumeti predvsem kot odmev na moj komentar (Nova manipulacija oblasti?, Gorenjski glas, 11. 7. 1989), bi lahko na prvi pogled celo ocenil, da se gorenjska vrhunska politika začenja prebujati. Menda v teh logih ni ravno navada, da bi se na posamezne "sporne" članke reagiralo, kot se spodobi - z javno objavo lastnega mišljenja in ne s sicer preizkušenimi metodami politike na oblasti.
Da ne bo zablod - vtis, da gre za resnično tovrstno prebujanje (končno) tudi na Gorenjskem na žalost že ob drugem prebiranju mnenja najvišjega vrha gorenjske fronte popolnoma izgubi na sijaju. Moram namreč ugotoviti, da v svojem stališču argumentirano ne ovržejo niti enega samega mojega stališča oziroma ne odgovorijo niti na eno samo postavljeno vprašanje. Ob tem se tako samo po sebi vsiljuje vprašanje, čemu je sploh prišlo do odziva, kije (zaradi pomembnosti avtorjev?) moral biti odtisnjen na drugi strani v okvirčku in ne, kot je to sicer v navadi, v pričujoči rubriki? Od tod naprej je možno prav šolsko potegniti relacijo, ki jo odmev posebno poudarja - resnično prav nič ne pomaga, tudi na Gorenjskem se bo potrebno intenzivno pričeti učenja osnov politične kulture.
Menim, da objavljane "advokatura" ustanoviteljev Gorenjskega glasa (in ne Glasa, kot so oni zapisali) tako skorajda v celoti strelja v prazno. To dokazuje tudi cela kopica zapisov okrog obeh deklaracij v dnevnem časopisju (na kar se sicer sklicujejo podpisniki odmeva) in nenazadnje tudi moj prispevek na zadnji strani 2. številke "Demokracije".
Vine Bešter
KAKO SE
ZOPERSTAVITI
NOVINARSKEMU
TROJANSKEMU
KONJU!
Načelno ne odgovarjam na odmeve na članke, saj menim, da ima vsak pravico, da pove svoje mišljenje, svojo resnico, ki
ni nujno enaka moji. Spodbudilo pa me je pisanje "članov delovne skupine imenovane na zboru krajanov v Puštalu dne 18. 6. 1989". Ker sem bila na zboru, vem, da so v tej skupini (čeprav se niso podpisali) večinoma izobraženi ljudje iz Puštala. Zato je toliko bolj žalostno, ker so se v svojem pisanju spustili pod vsakršno strokovno in etično RAVEN, skrajno primitivno, poklicno in osebno žaljivo, napadli mojo "pristranskost" v zvezi s pisanjem o obvoznici v Poljansko dolino.
Brez očitka vesti (verjemite, da je nekaj le še imam) bi se pod vse članke in komentarje v zvezi z obvoznico znova podpisala. Tudi pod poročilo z vašega zbora, ki je bilo korektno, objektivno (in sploh ne žaljivo), v katerem nisem prezrla vaših bistvenih argumentov, kot mi očitate; niti ne pomena spomeniškega varstva, čeprav nisem zapisala detajla, da je moral nekdo dvajsetkrat na Zavod v Ljubljano zaradi obnove svoje hiše; niti ne dileme, ali je finančno cenejša rešitev dolgoročno res najcenejša, večkrat sem poudarila tudi vprašanje odgovornosti ljudi, ki so sedeli na odgovornih mestih v občini, pa niso ničesar naredili za uresničitev sprejete tunelske variante obvoznice. To, da je bil projekt nove variante narejen, kot pišete, še preden je skupina izvršnega sveta sedla skupaj, pa se mi zdi podobno nepreverjeno kot govorice, ki znova krožijo po Škof/i Loki; da je v Puštalu najbolj glasna opozicija proti gradnji mestne ceste peščica ljudi, ki so si v času opravljanja "pomembnih " družbenih funkcij na pol legalno zgradili hiše v Puštalu, mimo katerih naj bi zdaj šla cesta v Poljansko dolino...
Na odmeve, ki bodo morda še prihajali v zvezi z mojim pisanjem o iskanju prometne rešitve za Poljansko dolino, se ne bom več oglašala. Povem naj le, da bom še naprej pisala tako, kot ^ sem prepričana, da je prav. Menim, da je nova cesta nujno potrebna, kje točno naj gre, je tako še stvar strokovnega in demokratičnega dialoga, ki ga je odprla tudi zadnja občinska skupščina. Prepričana pa sem tudi, da ima Slovenija trenutno z enim tunelom več kot dovolj dela in da tudi v prihodnje takšna gradnja ne bo prišla v po-štev, kjer je mogoča drugačna. V Škofji Loki je mogoča in prej ko slej se bodo ozki lokalni interesi manjšine podredili potrebam večine, tudi če bo H. Jelovčan takrat poročala kje drugje, o čem drugem, ali pa sploh ne.
Helena Jelovčan
ZAKAJ PRAZNE POLICE V KNJIGARNI -Odmev na prispevek KONKURENČNA KNJIGARNA? ki je izšel 7. julija letos v GG.
Avtor E. T. je bil v tem članku tako provokativen, da si zasluži odgovor.
Najprej bi tov. E. T. vprašala, kateri njegovi želji z našo ponudbo nismo mogli ustreči, kar ga je tako ujezilo, da nas je moral pokritizirati v časopisu.
Pravzaprav niti ne potrebujem odgovora.
E. T. ni nikoli na obisku v naši knjigarni s kakšno posebno željo, ki ji ne bi mogli ustreči, temveč je vedno na »lovu« za cenenimi knjigami (ki jih preprodaja po višjih cenah).
Med temi obiski je opazil, da smo (morali) občutno zmanjšati število naslovov pri leposlovju. Resnično imamo na zalogi smo knjige najbolj priljubljenih avtorjev in novitete, to pa zato, ker niso vse založbe pripravljene dati svoje izdaje v komisijsko prodajo. S tem sem odgovorila tudi na pripombo glede alternativnih založb. ŠKUC nam za povrh zaračuna še poštne stroške: ovojni-no in poštnino. Najpomembnejši pokazatelj za dobro poslovanje knjigarne je: čista razlika! Tako, vidite tov. E. T., problem ni v »preveč administriranja«, ampak v drugih ovirah za dobro gospodarjenje.
Naš kritik se spotika ob to, ker nimamo ponudbe za srbohrvaško govorečo populacijo. Res je, nimamo je več. Pogoji, ki so jih nudile založbe, niso bili zelo interesantni, prodaja sama pa je bila tako zanemarljiva, da nismo več poskušali.
Boleče je (tako je razumeti E. T.) spoznanje, da imamo NOVO REVIJO samo za naročnike. Res je. Vendar je količina, ki jo prejemamo zgornja meja, ki jo lahko dobimo. Ne enkrat se je primerilo, da smo prejeli samo polovično količino od naročene. Imeli smo kar nekaj telefonskih urgenc, da smo naposled lahko ustregli vsaj naročnikom, ko že »neabonentom« nismo mogli!
Da nimamo planinske literature! Seveda je nimamo - izven t. i. sezone. V vsakoletnih sezonah (tako prakticiramo skoraj dve desetletji) pa imamo v zalogi (skoraj) vso planinsko literaturo (vodnike, priročnike, zemljevide), največ za območje Gorenjske.
Čudi me, da kritizerju ni prav, ker se naša poslovalnica ravna po pravilu: povpraševanje - po-
nudba. Seveda je res, da imamo v času novoletnih praznikov, novoletne okraske, za pustne norčije so pri nas na voljo (prav vsako leto) pustne maske (in še kaj drugega), žal pa že cel mesec nimamo v prodaji glasbenih kartic, kar resnično obžalujemo, saj ne moremo ustreči velikemu povpraševanju po tem artiklu.
Imamo pa noviteto pri literaturi: Poišči si otok. Kljub ponudbi na vidnem mestu, žal, nismo prodali še nobenega izvoda.
Imamo tudi vse vrste priročnikov (to vas ne moti?): za kvačkanje, pletenje, šivanje, za popravilo pralnih strojev, za pravilno nego kužkov in muck, za kozjerejo, prašičerejo, celo priročnik za žganjekuho, pa navodila za zdravo (modro) življenje.
(E. T. je v oddelku papirnice opazil nalepke z napisi: I love you, Ne me basat, University of Zajčja Dobrava... zgrešil je napis: Delo me morda ne bo pokončalo, ampak zakaj bi tvegal.)
Bom nehala, saj bi še pomislil, da izrabljam GG in (zastonj) reklamiram ponudbo naše knjigarne.
Priznati moram, da se res ne moremo pohvaliti s popolno ponudbo, saj v resnici nimamo izbire likovnih monografij, vendar ta problem ni težko rešiti. Potencialnim kupcem lahko postrežemo z informacijo, kaj vesoljna Slovenija ponuja na tem področju in ni vrag, da mu želenega ne bi poskrbeli v nekaj dneh (za tovrstne akcije imamo izkušenj).
Pripomnila bi še nekaj o evropskih standardih glede knjigarn. Če bi se ravnali po tem merilu (ena knjiga na 10.000 prebivalcev), bi bile (po najnovejšem podati u) lahko na Jesenicah tri knjigarne. Ampak, kje smo mi in kje je... Evropa? In ob vsakem koraku, ki ga Evropa naredi sedaj, mi stopimo dva koraka nazaj.
In, tako bo še vnaprej na Jesenicah le ena sama knjigarna, razen, če ne bo tov. E. T. začel delati na tem in bo odprl svojo, zasebno knjigarno, za kar ima vse (zakonske) možnosti.
Kakorkoli se že bodo stvari okrog knjigarne zasukale, se bomo zaposleni v sedanji knjigarni še vnaprej trudili ustreči kar največjemu številu kupcev in trudili se bomo obdržati nam »zveste« stranke, ki jih sploh ni malo (s tem sem ovrgla trditev E. T: Kdo pa še sploh kupuje knjige... ?), in tudi vam, tov. E. T. bomo poskušali po svojih močeh
ustrečL Cilka Rekar
Alojza Travna 19 Jesenice
LISTINA IN MALOMARNOST
Listina 89. Veliko je bilo o tem besed. Poznamo. In ob tem še Majniška deklaracija. Vsi, vsaj mislim, smo vzeli te stvari dokaj resno in odgovorno. Kljub vsem preklarijam, obtožbam sem in tja mislim, da lahko zaidemo samo v spletke z nasprotniki našega naroda, naše samobitnosti.
Takoj prve dni te akcije so mi mnogi kar telefonirali in spraševali, kje, kdaj lahko podpišejo izjavi, v prepričanju, da sem še vedno v žarišču aktivizma. Žal, nisem vedel. Potem so zvedeli, da v krajevni skupnosti za letni čas, za omejene dneve in ure... Pač poletje. Pa se žena znajde in zve - na občini Kranj. In gre. Se vrne samozavestno. Je pač podpisala! Že naslednji dan (25. 7. ob 9.30) sem to storil še jaz. Gle-
dam sprašujem... Končno vratar: zdrdra iz rokava: nadstropje, soba... Toda tam, nikogar. Sicer odprto! Čakam... Noge so me že bolele. Neki mimoidoči mi pravi, da so na malici. Kot star komunist, borec in vsestranski aktivist sem se le okorajžil in vstopil v odprto pisarno. In kaj! Na mizi zagledam podpisno listino prejšnjega dne. Žena kot prva, samo eden vmes (Horvat) in jaz že tretji.
Kje je tu aktivnost SZDL? Če je SZDL Slovenije sestavila in izoblikovala to listino, zakaj je za njeno uresničitev po občinah taka brezbrižnost. Na plakatih, ki so marsikje, tudi na občini sem videl dva, bi bilo brez stroškov in težav samo še dodati, lahko s flomastrom: Podpis v sobi... itd. Samo drobec volje, zavesti in občutka pripadnosti Slovenstvu!
K. Makuc
n.sol.o.. Ijubljana
delovna skupnost skupnih služb 61001 LJUBLJANA, Titova 38
TOZD ELIM JESENICE Hrušica 72/c
Vabilo k sodelovanju
SCT TOZD Elim je majhna organizacija, ki se pripravlja na pomembne organizacijske in poslovne spremembe. Sodobna tehnologija, kakovost, konkurenčnost na trgu, uspešno poslovanje, je usmeritev, ki potrebuje strokovni kader. Za uresničitev zastavljenih ciljev vabimo sodelavce, ki imajo znanje, veselje in smisel za delo na različnih področjih, želijo biti kreativni, samostojni, inovativni... in sicer:
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA
ali strokovnjaka VII. stopnje izobrazbe ustrezne smeri z nekaj leti delovnih izkušenj in znanjem tujega jezika na področju vodenja, trženja in ostale komercialne dejavnosti
DIPLOMIRANEGA STROJNEGA ALI ELEKTRO INŽENIRJA
ali strokovnjaka VII. stopnje izobrazbe ustrezne smeri z nekaj leti delovnih izkušenj za opravljanje del in nalog na področju razvoja in tehnologije
VEC DELAVCEV KOVINARSKE SMERI
oz. monter ogrevalnih naprav in cevnih sistemov in delovnimi izkušnjami za delo oblikovanja pločevine v ključavničarski delavnici ter instaliranje toplovodno-vodo-vodnih naprav.
Novim sodelavcem nudimo možnost dobrega zaslužka, stimulativno nagrajevanje in napredovanje ter strokovno izpopolnjevanje. Prihodnost temelji na znanju in podjetništvu, zato skupaj povečajmo naš in vaš uspeh.
Vse zainteresirane kandidate vabimo na oseben razgovor oz. da v 15 dneh od objave vložijo na SCT TOZD Elim Jesenice, Hrušica 72/c, 64270 Jesenice, pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev.
IV  P R E D O S L J A Ml
O i   B D
Pavle Hafner
OD KAIRA DO ASUANA
potovanje skozi zgodovino faraonov
Skozi nosno odprtino so s posebnim orodjem izvlekli možgane. Lobanje niso smeli odpreti. Možgane so shranili v posebni posodi. Lobanjsko votlino so napolnili z vročim asfaltom s primesjo mineralne moke. Z ohladitvijo se je masa strdila. Z ostrim nožem so po desni strani prerezali truplo. Iz telesa so odstranili vso drobovino. Prebavne organe so sežgali, jetra in srce pa so prekuhali v tekočem asfaltu in jih shranili v posodah, ki so bile iz raznega materiala. Faraonove organe so shranili v zlatih žarah, ki so jih položili k balzamiranemu truplu.
Notranjost telesa so umili s palmovim vinom, napolnili z žaganjem in raznimi dišavnimi zelišči. Pripravljeno truplo so namočili v natrijev karbonat. Telo je ostalo 70 dni v tekočini. Ženskam so lase namazali s smolo in jih pritisnili k lobanji. Moškim so lase postrigli. Po kopeli so truplo ovili s tankimi povoji, ki so se na prstih križali. Z ovojem so pritrdili roke k telesu. Faraonovo truplo so povili z ovoji, ki so imeli vtkane zlate niti.
Tako balzamirana trupla so ostala ohranjena do danes. Najstarejša najdena mumija je iz leta 2000 pred. n. š.
Nekateri faraoni imajo obraz prekrit z zla-
to masko. Za izdelavo zlate maske so morali narediti odlitek obraza iz mineralne moke. Na odlitku so zlatarji skovali masko. Anubis, šakal v človeški podobi je bil čuvar groba.
Vodič nas je peljal k sarkofagu mladega faraona Tutankamona, ki je umrl v starosti 18 let. Njegova grobnica je v Dolini kraljev, na levem bregu Nila pri mestu Luksor. Grobnico je 22. novembra 1922 odkril angleški arheolog Howard Carner. To je edina grobnica, ki je roparji niso odkrili in izropali. Carner jo je skrbno raziskoval, popisal vse predmete shranjene v grobnici in izročil kairskemu muzeju. Celotni sarkofag je v velikosti male sobe 3 x 4 m. Sestavljen je iz treh krst. Prvi zaboj je iz žlahtnega lesa okovan z zlato pločevino. Drugi zaboj, ki se točno prilega notranjosti prvega, je ravno tako iz lesa in okovan z zlato pločevino. Tretji sarkofag je mumija vsa obložena z zlato pločevino debelo 2m, prava mojstrovina takratnih zlatarskih kovačev. Današnji zlatarji jo s spoštovanjem ogledujejo. V sarkofag je vgrajeno 200 kg zlata. Zlata maska prikazuje mladeniča lepega obraza. Maska je po obodu obdana z dragocenimi kamni turkizi. Vodič nam je povedal, daje uprava muzeja sklenila, da bodo faraonovo mumijo preselili nazaj v grobnico v Dolini kra-
ljev. Obstaja bojazen, da bo vlažen zrak v Kairu uničil dragoceno mumijo. Zlata obloga bo ostala v kairskem muzeju.
V muzeju so nam pokazali granitno ploščo, na kateri je popisana inventura premoženja kralja Unesereta.
V muzeju je prikazano bivališče in stanovanje faraonov. Kralji niso bivali v templju, temveč v paviljonskih vilah izven msta. Vile so bile pritlične atrijske oblike, z bazenom v atriju. Občudovanja je vreden portret faraonove žene Nefretete, prava lepotica. Bila je žena faraona Amenofisa III.
Razstavljen je kip glave faraona Sesostrisa III. iz tretje dinastije leta 2040. Noben kipar današnjega časa se ne bi sramoval takega dela. Portret je izdelan v rdečem granitu, velikosti 40 cm.
V muzeju so razstavljene makete nekaterih grobnic v naravni velikosti. Ura je bila dvanajst, ko sem izstopil iz muzeja. Utrujen sem se usedel na prvo kamnito klopico pred stavbo. Avtobus nas je odpeljal v hotel na dveurni počitek.
Po počitku smo si ogledali mesto Kairo, ki se imenuje EL KAHRA. Peljali smo se v stari del mesta, kjer prebivajo belci Kopti, ki so prinesli krščansko vero v deželo. V koptskem delu mesta je najstarejša katoliška cerkev. Zgrajena je nad kletjo, v kateri sta počivala Marija in sv. Jožef z detetom, ko sta bežala pred krvoločnim Herodotom iz Judeje. Krvoločnik je dal pomoriti vse novorojence, da bi preprečil rojstvo Jezusa Kristusa novega kralja Judeje. Tako je zapisano v novem zakonu svetega pisma. Arhitektura cerkve je star egiptovski slog.
Pot nas je vodila skozi stara revna kairska
predmestja, kjer revni Arabci prebivajo na zapuščenih pokopališčih. Spijo v grobničnih kapelicah. Ustavili smo se na vzpetini nad mestom, pred mogočno mošejo sultana Hasana. Zgrajena je iz alabasternega marmorja. Mošeja je največji objekt v Kairu. Zgrajena je bila v 14. stoletju. Kupola ima višino 55 m. Minaret sega 86 m v nebo. Na dvorišču mošeje je iz alabastra postavljen osemkotni vodnjak s tekočo vodo. Pravoverni muslimani si morajo pri vsakem vstopu v cerkev umiti noge in obuti platnene copate. Turisti si morajo na čevlje natakniti copate iz žameta. Presenetila me je tišina v posvečenem prostoru, posebej pa še čistoča. Tla mošeje so prekrita z debelimi preprogami v več plasteh. Preproge vsako jutro s sesalci skrbno očistijo, šele potem pustijo vernike k molitvi. Lepota notranjosti te prevzame. Kakšno moč ima religija, da ustvarijo umetniki take lepote in krasote. Verniki tiho klečijo obrnjeni proti Meki in se priklanjajo, tak je njihov način molitve. Na dvorišču mošeje smo se nekoliko odpočili. Z obzidja je pogled na mošejo, v kateri je shranjeno truplo perzijskega šaha Pahlavija. Predsednik Sadat je dal perzijskemu šahu zadnje zatočišče.
Pot nas je vodila skozi kamnolom peščenjaka, kjer so klesali razne skulpture, ki so jih namestili v starem glavnem mestu Spodnjega Nila: Memphis, ki ga danes ni več. Ruševine je prekril saharski pesek. Mesto Memphis je bilo oddaljeno od piramid nekaj kilometrov. V tem kamnolomu je bila vklesana velika sfinga, ki so jo postavili na glavni trg mesta, kjer še danes stoji in priča o zgodovini prestolnice Spodnjega Nila.
TVSPORED
PETEK
28. julija
16.25 Video strani 16.35 Poletna noč, ponovitev 17.55 EP Video strani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade
18.10 Nevarni zaliv, angl.—-av-
stral. nadaljevanka 19.05 EP Video strani 19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za
goste iz tujine 19.25 TVOkno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Naše akcije 20.15 Svet nenavadnih sil Art-
hurja Clarka, angl. do-
kum. serija 20.55 EPP
21.00 Kriminalna zgodba,
ameriška nadalj. 21.45 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme
22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.10 Poletna noč, D. Arcy Ni-land: Težko breme, avstralska nadalj.
24.00 Jasnovidnost, ameriški film
1.30 Video strani
2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski  programi —
poskusni prenosi 19.00 Alpski večer, ponovitev
5. oddaje 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.05 Žarišče
20.35 Darius Milhaud: Vol na
strehi 20.55 En avtor, en film 22.45 Satelitski  programi —
poskusni   prenosi (do
01.30)
1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Otroški program
9.00 Poletni program 15.00 Izobraževalna oddaja 15.45 Poročila 17.55 TV koledar 18.25 Narodna glasba 18.25 Narodna glasba 19.10 Vreme
1913 Informativna oddaja za goste iz tujine
1918 Risanka
1930 TV Dnevnik2
20.00 Serijski film
21.00 Zabavnoglasbena oddaja
21.30 TV Dnevnik 3
21.50 Kulturni magazin
22.50 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.55 Program plus
0. 55 Poročila
SOBOTA
29. julija
16.00 Video strani 16.10 Poletna noč, ponovitev 17.05 Tednik, ponovitev 17.55 EP Video strani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade
18.10 Robin in Rozi: Glasbenika, ponovitev
18.20 Bendji, ponovitev 7. dela
18.50 Zlatarjevo zlato, ponovitev 2. dela
19.05 EP Video strani
19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za
goste iz tujine 19.25 TVOkno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Vojna  med policijami,
francoski film 22.10 EPP 22.15 TV Dnevnik 3 22.30 Vreme
22.45 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.40 Poletna noč 1.40 Video strani
2. program TV Ljubljana
16.30 Jugoslavija, dober dan
17.00 športno popoldne
19.30 TV Dnevnik
20.00 Glasbeni večer
21.00 Večer z gosti, prenos
22.30 Premor
23.25 Satelitski programi — poskusni prenosi
1. program TV Zagreb
9.20 TV Koledar
9.30 Dopoldanski program 10.55 Program plus, ponovitev 12.55 Prezrli ste, poglejte 14.25 Zdravoteka 14.30 Igrani film za otroke 16.00 Sedem TV dni 16.45 Poročila 17.00 Narodna glasba 17.30 Spolno   paro, ponov.
dramske nad. 18.30 Dokumentarna oddaja 19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik 2
20.00 Smrt podgane, francoski film
22.00 TV Dnevnik 3
22.15 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.20 Program plus 0.20 Poročila
NEDELJA
30. julija
9.15 9.25 10.15
10.45
11.30 12.00 13.00
13.40 15.05 15.55
17.00 17.05 17.10
19.40 18.55 19.00 19.20
19.25 19.30 19.55 19.59 20.15 20.20
21.15 21.20 22.55
22.55
Video strani Otroška matineja Nevarni zaliv, angl—av-stral. nadaljevanka, ponovitev 9. dela Siniša Pavić: Boljše življenje, nadaljevanja Domači ansambli Kmetijska oddaja San Remo '89, zabavno glasbena oddaja Video strani Video strani
M. Zinnerova. Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka, TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Svobodna ženska, italijanski film Risanka Video strani TV mernik
Informativna oddaja za
goste iz tujine
TV okno
TV Dnevnik 2
Vreme
Zrcalo tedna
EPP
Miodrag Karadžić: Djek-na še ni umrla, kdaj bo, ne vemo, nadaljevanka EPP
Zdravo (vmes Poročila) Informativna oddaja za goste iz tujine Video strani
2. program TV Ljubljana
12.15 Salzburg: Memorialni koncert za Herberta von Karajana, prenos
14.20 Hockenheim: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Nemčije, prenos
16.30 Varaždin: DP v atletiki, prenos
19.30 TV Dnevnik
20.00 Premor
20.05 Žarišče
20.35 Organizirani kriminal, ameriška dokumentarna serija
21.25 Mali koncert
21 40 Ustvarjalci, dela..., oddaja o kulturi
22.10 DP v nogometu — Olim-pija : Vojvodina, reportaža iz Ljubljane
22.40 DP v nogometu — Borec : Partizan, reportaža iz Banja Luke
23.10 Športni pregled (do 24.00)
I. program TV Zagreb
9.20 Poročila
9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke
II. 00 Kmetijska oddaja 12.00 (zobraževafni program 12.30 Iskanje domovine, potopis
12.45 S festivala turističnega dok. filma. Mesta in muzeji
13.00 Quo   vadiš, italijanska
nadalj. 14.00 Nedeljsko popoldne 16.45 Morje, ljudje, obale, reportaža
17.15 Dama    in podzemlje,
nemški film 18.45 Risanka 19.10 TV Sreča 19.30 TV Dnevnik 20.00 Piknik, TV nadaljevanka 20.50 Utrdba, ameriški film 22.20 TV Dnevnik 22.40 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.45 Program plus 0.45 Poročila
PONEDELJEK
31. julija
16.20 Video strani
16.30 Poletna noč, ponovitev
18.10 Mozaik: Zrcalo tedna
18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije
18.10 Mozaik
18.25 Spored za otroke in mlade
18.40 Radovedni Taček: Drevo 18.55 Zlatarjevo zlato, lutkovna igrica, 19.10 EP Video strani 19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za
goste iz tujine 19.25 TVOkno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.50 EPP
20.05 Vjekoslav Kaleb—Ivo Brešan: Trideset konj, drama TV Zagreb
21.00 EPP
21.05 Osmi dan
21.45 TV Dnevnik 3
22.00 Vreme
22.05 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.10 Poletna noč 1.25 Video strani
2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
19.30 TV Dnevnik
19.55 Premor
20.05 Žarišče
20.35 Po sledeh napredka
21.05 Umiranje voda, izobraževalna oddaja
21.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Miti in legende
9.00 Dama    in podzemlje,
nemški film, ponovitev 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev
17.45 Poročila
17.55 TV Koledar
18.05 Številke in črke
18.25 Dokumentarni program
19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za
goste iz tujine 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Miss  Murple, angleški
TV film 21.45 Resna glasba 22.30 TV Dnevnik 3 22.50 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.55 Program plus 0.55 Poročila
TOREK
1. avgusta
16.25 Video strani
17.55 EP Video strani
18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije
18.10 Mozaik: Da ne bi bolelo: Karies — zobna gniloba
18.30 Spored za otroke in mlade
18.30 M. Čanak: Čirule — ča-rule
19.05 EP Video strani 19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za
goste iz tujine 19.25 TVOkno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 C. Barma: Klan, franc. nadalj.
21.05 B. Martinu: Komedija na
mostu, opera 21.50 TV Dnevnik 3 22.05 Vreme
22.10 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.15 Poletna noč 1.15 Video strani
2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski  programi —
poskusni prenosi 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV Dnenik 20.00 Gala   koncert baletnih
umetnikov, oddaja resne
glasbe 20.45 Žrebanje lota 21.35 Poletni magazin
SREDA
2. avgusta
16.25 Video strani
16.35 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik 1
18.40 Spored za otroke
19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za
goste iz tujine 19.25 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 Film tedna
21.35 Propagandna oddaja
21.40 Mali koncert
21.45 TV Dnevnik 3
22.05 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.10 Poletna noč 1.10 Video strani
2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski  programi —
poskusni prenosi 19.30 TV Dnevnik 20.00 Kdo je morje, glasbena
oddaja 20.30 Svet poroča -
21.30 Poročila
21.35 Znanstveni forum
1. program TV Zagreb
8.30 Otroški program 9.00 Poletni program 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev
17.45 Poročila
17.55 TV koledar
18.05 Številke in črke, kviz
18.25 Dokumentarni program
19.13 Informativna oddaja za
goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 20.00 Filmski   večer: Rdeče
podvezice, ameriški film 23.00 TV Dnevnik 23.20 Informativna oddaja za
goste iz tujine 23.25 Program plus 1.25 Poročila
ČETRTEK
3. avgusta
16.35 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Po sledeh napredka
18.40 Spored za otroke in mlade
19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik 2
20.05 G. Simenon: Župan iz Veurna, belgijska nadaljevanka
21.00 Zabavna oddaja slovaške in ljubljanske TV
22.25 TV Dnevnik 3
22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine 1.50 Video strani
2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski   programi —
poskusni prenosi 18.55 Čas, ki živi 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor
20.00 Fluid, zabavnoglasbena
oddaja 20.45 Poročila 20.50 Odprta knjiga 21.20 Umetniški večer 23.20 Skoki s starega mostu
RADIO
PETEK, 28. julija:
Prvi program
430-8.00 Jutranji program -glasba 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Gremo v kino -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.30-23.00 Sloven-
cem po sv.etu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 29. julija:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Mer-kurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in za-
bavna glasba - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program -glasba
NEDELJA, 30. julija:
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35   Nedeljska   reportaža -
radio tri glav Jesenice
Petek, 28. julija:
16.00 — Pričetek programa 16.05 — Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna 16.30 — Domače novice 17.00 — Kamen spotike: Ali je vodnjak, ki ga gradijo v središču Kranjske gore, kič 17.45 —
Obvestila 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP 18.40 — Povabljeni ste 18.55 — Zaključek programa
Sobota, 29. julija:
16.00 — Obvestila 16.30 — Do-mače novice 16.45 — Zabavno glasbena oddaja 17.45 — Obvestila 18.00 — Čestitke poslu-
šalcev in EP 19.55 - Zaključek programa
Nedelja, 30. julija:
11.00 — Napoved prograrna 11.30 — Obvestila 12.00 — Nedeljsko popoldne — vmes čestitke poslušalcev in EP
Ponedeljek, 31. julija:
16.00 — Obvestila 16.30 — Do-mače novice 17.00 — Aktualno: pred praznikom občine Jesenice 17.45 — Obvestila 18.00
— Čestitke poslušalcev in EP 18.15 — Športni pregled 18.35
— Minute za resno glasbo 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
Torek, 1. avgusta:
16.00 — Obvestila 16.30 — Do-mače novice 17.00 — Rekli so
18.00 — Čestitke poslušalcev in EP 18.35 — Zanimivosti iz zabavne glasbe 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
Sreda, 2. avgusta:
Obvestila 16.30
~D~ET
t6tj0"
mače novice 17.00 — Aktualno 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP 18.35 — Novice iz narod-nozabavne glasbe 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
Četrtek, 3. avgusta:
16.00 — Ovbestila 16.30 — Do-mače novice 17.00 — Turistična borza Radia Triglav 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP 18.35 — Vedno zelene melodije 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
KINO
KRANJ CENTER 28. julija amer. glasb, film LA BAMBA ob 17. in 19. uri, angl. akcij, komedija LETEČI BANDITI ob 21. uri 29. julija angl. akcij, komedija LETEČI BANDITI ob 17. in 19. uri, nem. thriller MAČKA ob 21. uri 30. julijaangl. akcij, komedija LETEČI BANDITI ob 17. in 19. uri, amer. akcij, film NOČNI SKOK ob 21. uri 31. julija nem. thriller MAČKA ob 17. in 19. uri, amer. pust. fiml KAČA IN MAVRICA ob 21. uri 1. avgusta amer. glasb, film  LA BAMBA ob lO.uri, nem. thriller MAČKA ob 17., 19. in 21. uri 2. avgusta amer. akcij, komedija TOPO-GLAVI DETEKTIVI ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri 3. avgusta amer. glasb, film LA BAMBA ob 10. uri, amer. akcij. L^_film KOMANDOS LEOPARD
ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri
_ŽELEZAR_
28. julija amer. akcij, film OBRAČUN OB 3.15 ob 18. in
20. uri 29. julija amer. karate film NINJA BOJEVNIK ob 17. in 19. uri, amer. pust. film KAČA IN MAVRICA ob 21. uri 30. julija amer. karate film NINJA BOJEVNIK ob 17. in 19. uri, nem. thriller MAČKA ob 21. uri 31. julija amer. akcij, komedija TOPOGLAVI DETEKTIVI ob 18. in 20. uri 1. avgusta angl. akcij, komedija LETEČI BANDITI ob 18. in 20. uri 2. avgusta angl. akcij, komedija LETEČI BANDITI ob 18. in 20. uri 3. avgusta amer. komedija LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 18. in 20. uri
DOM KAMNIK 28. julija amer. akcij, komedija TOPOGLAVI DETEKTIVI ob 19. uri, nem. thriller MAČKA ob
21. uri 29. julija amer. glasb, film LA BAMBA ob 17. uri, amer. akcij, film NOČNI SKOK ob 19. in 21. uri 30. julija amer.
gangstr. film NEDOTAKLJIVI ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri 31. julija amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 19. uri 1. avgusta amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 19. uri 2. avgusta NI KINO-PREDSTAV! 3. avgusta nem. thriller MAČKA ob 19. uri
_TRŽIČ_
28. julija ital. amer. pust. film VRNITEV NAVAHO GROMA ob 19. uri, amer. akcij, film NOČNI SKOK ob 21. uri 29. julija hongkon. akcij, film ZMAJI ZA VEČNO ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob 21. uri 30. julija amer. gangstr. film NEDOTAKLJIVI ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri 31. julija amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 19. uri 1. avgusta amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 19. uri 2. avgusta NI KINOPREDSTAV! 3. avgusta amer. akcij, komedija TOPOGLAVI DETEKTIVI ob 19.
KOMENDA
28. julija amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 20. uri
_ČEŠNJICA_
28. julija amer. akcij, drama BARVA DENARJA ob 20. uri
_LAZE_
28. julija amer. glasb film UMAZANI PLES ob 20. uri
DUPLICA
29. julija amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 20. uri 30. julija amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 18. in 20. uri 2. avgusta amer. gangstr. film NEDOTAKLJIVI ob 20. uri 3. avgusta av-stral. pust. film KROKODIL DUNDEE II. ob 20. uri
RADOVLJICA
28. julija amer. grozljivka SMRT V AVTO-KINU ob 20. uri
29. julija amer. film OSTANI Z MENOJ ob 18. uri, amer erot. film BREZNO STRASTI ob 20. uri 30. julija amer. grozljivka SMRT V AVTO KINU ob 18. uri, amer. erotični film BREZNO STRASTI ob 20. uri 31. juli-
ja NI KINOPREDSTAV! 1. avgusta amer. film OSTANI Z MENOJ ob 20. uri, 2. avgusta amer. grozljivka SMRT V AVTO-KINU ob 20. uri 3. avgusta longkon. film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 20. uri
_BLED_
28. julija amer. akcij, film OSUMUENI ob 20. uri 29. julija amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV. del. ob 18. in 20. uri 30. julija amer. kriminalka POLICAJ V NAJEM ob 18. uri, hongkon. film VELIKA ZMEDA NORE MISIJE ob 20. uri 31. julija amer. erotični film BREZNO STRASTI ob 20. uri 1. avgusta amer. erotični film BREZNO STRASTI ob 20. uri 2. avgusta amer. film OSTANI Z MENOJ ob 20. uri 3. avgusta amer. grozljivka SMRT V AVTO-KINU ob 20. uri
BOHINJSKA BISTRICA hongkon. film VELIKA ZMEDA NORE MISIJE ob 20. uri 30. julija amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV del ob 18. uri, amer. akcij, film OSUMLJENI ob 20. uri 3. av-
gusta amer. erot. film BREZNO STRASTI ob 20. uri
SORA ŠKOFJA LOKA 28. julija amer. pust. film ŽRE-LO IV ob 18.30 in 20.30 uri 29. julija amer. akcij, film RAMBO III ob 18.30 in 20.30 uri 30. julija amer. akcij, film RAMBO III ob 18.30 in 20.30 uri 1. avgusta angl. satira RADA SE TE SPOMINJAM ob 20.30 uri 2. avgusta angl. satira RADA SE TE SPOMINJAM ob 18.30 in 20 30 uri 3. avgusta amer. akcij, film PRESIDIO ob 20.30 uri
KINO ŽELEZNIKI 28. julija amer. akcij, film RAMBO III ob 18.30 in 20.30 uri 29. julija hongkon. film TIGER V AKCIJI ob 20.30 uri 30. julija amer. avantur, film ŽRELO IV ob 19. uri 2. avgusta amer. znan. fant. film MIKRO-KOZMOS ob 20.30 uri
_KINO POLJANE___
28. julija hongkon. film TIGER V AKCIJI ob 20.30 akciji 30. ju lija amer. znan. fant. film Ml KROKOZMOS ob 19. uri 1f av gusta amer. akcij, film PRESIDIO ob 20.30 uri
ICaLAS8,_STF3AN
Na Gorenjskem se je v prvem polletju število čekov podvojilo
Poplava čekov
/ ZANIMIVOSTI, AKTUALNO
Petek, 28. julija 1989
Kranj, 25. julija - Čeki so postali vroča tema dneva, nabrala se je kopica vprašanj, za odgovore smo poprosili Slavka Erzarja, podpredsednika poslovodnega odbora Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske v Kranju.
"Najprej bi rad predstavil obseg tega poslovanja, na Gorenjskem imamo 34.571 imetnikov tekočega računa, podatek je s konca junija. To je veliko, več kot povprečno v Sloveniji, tretjina vseh zaposlenih, ki prejema plače preko banke, ima tekoči račun, natančno 34.471 jih je. Zanimiv je tudi podatek, da je v letošnjem prvem polletju v gorenjski banki odprlo tekoče račune 4.800 novih lastnikov tekočih računov."
"Se vam v sedanjih razmerah še splača propagirati izplačevanje plač preko tekočih računov, saj menda vse več ljudi ves zaslužek takoj dvigne?"
"Zanimivo je, da so se nam v letošnjih šestih mesecih, predvsem pa po 1. aprilu, koje bila uvedena 70 odstotna revalorizacija, bolj povečale vloge na tekočih računih kot pa na hranilnih knjižicah."
"Kako to razlagate?"
"Kdor ima tekoči račun, mora imeti na njem vedno neko kritje, na hranilni knjižici pa posluje samo z gotovino."
"Pa vendar, s tekočim računom lahko prehitevaš inflacijo, s hranilno vlogo ne moreš, še drugače bom rekla, pri čekih je možen nered, pri hranilni knjižici tega ni?"
"Nered v tem smislu, da je prepuščeno iznajdljivosti posameznika, kako glede na različne kraje in različne ustanove kombinira dvige in pologe."
"Centralna banka garantira hranilne vloge, tekočih računov pa ne, sicer pa, zakaj naj bi mi, če sem nenehno v minusu?"
"Zanje jamči temeljna banka, po novem zakonu pa naj bi narodna banka jamčila tudi za tekoče rečune. Paradoksalno pa je, da je sprejemanje čekov zdaj obvezno, po Novem letu pa naj ne bi bilo več."
"Vrniva se še malo k obsegu, kako v banki občutite poplavo čekov?"
"Januarja smo na Gorenjskem izdali 277 tisoč čekov, junija 576 tisoč, še enkrat toliko torej. Če pa pogledamo število tekočih računov in število izdanih čekov, pa je vsak dobil 16 blanketov, kar pa ni tako strašna stvar."
"Dela pa imate s čeki veliko več, kako hitri ste lahko?"
"Približno 15 odstotkov če-
Slavko Erzar, podpredsednik Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske. Foto: G. Si-nik
traja štirinajst dni, tri tedne, da ček pripotuje naokoli, kako je v Kranju, kjer je navzočih več bank?"
"Lokalno je to urejeno tako, da jih prinesejo direktno in ne potujejo v Ljubljano ali še kam dlje. Vmes pa je še nekaj, banke si medsebojno zaračunavamo to storitev, prej 0,5 odstotka, zdaj 0,8 odstotka od vrednosti vnovčenega čeka. Rad bi opozoril, da je ček namenjen negotovinskemu plačevanju, zmanjšal naj bi obseg gotovine v prometu, osnovna napaka je torej, če je uporabjen le za gotovinska izplačila."
"Kar banke skušajo preprečevati s provizijo?"
"Predvsem ne želijo obdelovati čekov drugih bank, zlasti zaradi paradoksalnih situacij na tako imenovanih mejnih območjih med dvema bankama, kjer ljudje to izkoriščajo in gredo v drugo banko, da pridobe dva, tri tedne. Banke so uvedle različno provizijo, od 2 do 5 odstotno, večinoma je 3 odstotna. Ljubljanska banka predlaga 2 odstotno."
"Bo kmalu sprejeta?"
"Sprejemamo jo v četrtek, na seji izvršilnega odbora."
"Denimo, da odhajam na dopust na morje, naj vzamem s seboj čeke ali gotovino, kaj mi svetujete?"
"Vzemite čeke, če z računa vzamete gotovino, se vam tudi revalorizira ne in škodujete svojemu poslovanju, bolje rečeno dobroimetju."
/Q ljubljanska banka
Plafc»ft« t:a 1» *»« t mtttm M. SO10O-«2C Vil 0«t
Z at»c0»rrv...........____...... .............. .............___
uergrfterM«! _ ;............___.     _.............,___...........
coonocooi.St3*:?/ oaoDOooiAirt BG0uQO0fSfc?v macsaov ih*
Vove čeke z optičnim branjem na Gorenjskem lahko pričakujemo septembra, oktobra.
kov je vnovčenih na pošti, 15 odstotkov pri drugih bankah, 30 odstotkov v bankah sistema Ljubljanske banke in 40 odstotkov v naših bankah. Najhitreje so obdelani čeki, ki so vnov-čeni znotraj sistema, praktično isti dan. V tej "on line" povezavi samo mariborske banke ni, zato ima celjska probleme, Mariborčani čeke radi vnovčujejo v Rogaški Slatini." "Ali pa v drugih bankah, saj
"Kaj pa, če mi čeka ne bodo vzeli?"
"Ni bojazni, zakonodajna zaščita čeka je ostra."
"Zdaj pravijo, da do Novega leta, kaj pa potem?"
"Slišali smo tudi, da je nastala pomota, da so družbena podjetja pomotoma izpadla, pri redakciji besedila."
"Navsezadnje je tudi to pri nas možno?"
"Napačna informacija pa lahko naredi veliko škode, pred kratkim jo je denimo napravila Mercatorju, v hipu seje razširila vest, da ne sprejema več čekov, negacije pa ni nihče opazil. Ljudje takoj reagirajo, tudi zadnjič so, ko je radio opoldne objavil vest, da v bankah primanjkuje gotovine, hipoma so bile vrste dvojne."
"Datum valutacije je zdaj dan, ko ček pride v banko, se tega držite?"
"Dosledno, izjem ni."
"V redakcijo smo dobili nekaj telefonskih klicev da temu ni tako?"
"Ljudje se razburjajo, ker računajo, da bo ček, ki so ga napisali 1. julija potoval mesec dni, toda če ga je banka dobila 12. julija je to tudi dan, ko je obremenila tekoči račun, izpisek pa seveda lahko pride šele naslednji mesec."
"Pri obračunu obresti pa se seveda vse pokaže, kdaj bo naslednji?"
"Če ne v tem, bomo v zadnjem kvartalu zanesljivo prešli na mesečni obračun obresti. Zadnji pripis je minil brez pretresov, kakršne smo včasih doživljali po Novem letu, na Gorenjskem pa smo v preteklem kvartalu pripisali 96 milijard dinarjev obresti."
"Moram priznati, da sem bila kar malo presenečena, pričakovala sem manj pozitivnih obresti, kot pa je pokazal zadnji obračun?"
"Če ne bi bilo zaupanja med komitentom in banko, ne bi imeli toliko tekočih računov. Zanimiv je podatek, da je bilo v prvem polletju odprtih 1.750 novih žiro računov, ker so sredstva na njih obrestovana kot a vista, ne beže več z računov tako kot včasih. Po drugi strani pa podatek pove, da se vse več ljudi ukvarja s podjetniškimi posli."
"Ljudje seveda dobro vedo, kaj se splača?"
"Nekateri tako dobro, da je težko verjeti, doma imajo računalnike, dnevno so na tekočem. Zanimiv je tudi podatek, da je bila vezava dinarjev v letošnjih šestih mesecih za 11 odstotkov ugodnejša v primerjavi z nemško marko. Če si naložil 100 dinarjev na tri mesece si dobil po šestih mesecih 343 dinarjev, v markah pa 308 dinarjev."
"V Ljubljanski banki pripravljate nove čeke z optičnim branjem, kdaj jih lahko pričakujemo na Gorenjskem?"
"V petek bodo predstavljeni v Kopru, naročene imamo, pričakujemo jih septembra, oktobra. Njihova predpriprava bo manj obsežna, saj bo izdaja čekov centralizirana in šifrirana, le individualno partijo bomo dodali na koncu. Računamo, da bomo obdelavo čekov pospešili, v gorenjski banki smo jo z interno računalniško podporo že za 30 odstotkov. Dnevno obdelamo 15 do 20 tisoč čekov, kar je prag naše zmogljivosti, če se bo število čekov še naprej podvajalo, bomo potrebovali nove stroje."
"Ki bodo znali brati tudi zneske na čekih?"
"Takšni so za nas predragi, saj so pet do desetkrat dražji od sedanjih. Francozi bodo leta 1991 s čekov povsem prešli na sistem kartic, seveda pa to zahteva elektronsko registriranje plačil povsod, trgovina v zadnji vasi mora biti tako opremljena. Morda bo nam to uspelo po letu 1996. Razmišljamo pa že o kartici, ki bi bila tudi plačilna.
M. Volčjak
Tine Benedičič, vodja KŽK-jevega sadovnjaka Resje pri Podvinu
Letos manj sadja kot lani
Podvin, 25. julija - "V Resjah pričakujemo letos petino manj pridelka kot lani. Čeprav je za to krivo predvsem vreme, pa vsega zmanjšanja pridelka le ne moremo pripisati dežju. Letos namreč pridelujemo sadje na tri hektare manjši površini, ker smo del starega nasada skrčili, zemljišče pa posadili s silazno koruzo," je dejal Tine Benedičič.
Spomladi je dobro kazalo pa tudi poze-be ni bilo, čeprav ste jo zaradi zgodnje rasti pričakovali. "Težave so se začele kasneje. Ves čas, od cvetenja do sredine junija in še potlej, je bilo veliko dežja. Oprašitev je bila dokaj slaba, naravnega osipa je bilo več kot v normalnih razmerah. Med sortami pa so prav zaradi vremena tudi precejšnje razlike: tiste, ki so cvetele v najmanj ugodnih vremenskih razmerah, so se najbolj osule, druge manj. Najslabše so obdržali plodove mladi nasadi, ki šele postopoma prehajajo v polno rodnost. Najboljši pridelek bo v starejšem delu nasada, kjer prevladujejo sorte zlati delišes, jo-natan in cox oranžna reneta; med novejšimi pa pričakujemo največ od sort idared, gloster in jonagold."
Je podobno tudi drugod v Sloveniji?
"Povsod so spomladi napovedovali dobro letino, vendar je bilo povsod tudi odpadanje močnejše kot v normalnih letih. Ker se tudi v kmečkih nasadih ne bo ponovila lanska obilna letina, je že mogoče oceniti, da bo letos sadja na splošno manj kot lani."
Kaj pa kakovost sadja? Je vreme vplivalo tudi na to?
"Kvaliteta je za zdaj še precej dvomljiva, ker ne vemo, kakšne bodo posledice toče, ki je zajela tudi nekatera sadjarska območja. Tudi v Resjah je že padala, resda bolj drobna, vendar pa bo vseeno vplivala na kakovost in na izgled sadja. Nekatere sorte, predvsem jonatan, ki ima visoke krošnje in jih je pri škropljenju teže doseči, bodo kakovostno nekoliko slabše tudi zaradi škrlupa, ki gaje povzročilo dolgotrajno deževje."
Se zgodnja spomladanska rast pozna še zdaj? Bo zaradi tega tudi zgodnejše obiranje?
"Rast, ki se je letos zaradi mile zime začela dva, tri tedne prej, je kasneje prav zavoljo deževnega vremena nekoliko zastala. Sadje bo sicer prej zrelo kot, denimo, lani, vendar pa razlika ne bo tolikšna, kot je kazalo spomladi."
Je bilo zaradi dežja in pojava bolezni in škodljivcev tudi več škropljenja? Porabnike sadja to vprašanje vse bolj zanima.
"V delu nasada, kjer imamo precej občutljive sorte sadnega drevja, se v takšnih vremenskih razmerah, kakršne so bile letos, ne moremo izogniti dokaj številnim škropljenjem, če hočemo hkrati zagotoviti tudi kakovost, ki jo zahteva trg. V nasadu, velikem okrog štiri hektare, pa že imamo sorte, ki so po lastnostih sicer odpornejše od drugih, vendar v naših vremenskih in podnebnih razmerah še niso pre-skušene. V tem nasadu smo letos škropili le enkrat, proti listnim ušem, ki so za mlad nasad še posebej nevarne, in proti škrlupu."
Kaj to pomeni dolgoročno - prehod k odpornejšim drevesnim sortam?
"Pri vsem pridelovanju hrane je treba težiti k temu, da pridelamo zdravju neškodljivo hrano, takšno, v katero porabnik zaupa. V našem nasadu bomo postopoma nadaljevali z zamenjavo starih in občutljivih sort z novimi in odpornejšimi, vendar so težave v tem, da je izbor tovrstnih sort skromen in da so sadeži manj trpežni kot pri znanih, tržnih sortah. Zelo pomembno bo tudi mnenje potrošnikov, ki naj bi odgovorili na vprašanje, ali želijo neškropljeno sadje, vendar nekoliko manj trpežno in drugačno po okusu in izgledu, ali takšno, kakršnega so dobivali doslej."
V času, ko zvezna vlada daje roko v ogenj, da letos inflacija ne bo večja kot (samo) 800-odstot-na, je težko govoriti o ceni, pa vendarle: kakšno napovedujete?
"Ceno bosta določala ponudba in povpraševanje. Predvidevam, da bo okrog deset tisoč dinarjev za kilogram. Zgodnje sorte, ki so hitro pokvarljive, prodajamo nekoliko ceneje, ker je bolje, da ljudje pridejo bolj poceni do sadja, kot da bi zaradi visoke cene sadje ostajalo in bi nastajala gospodarska škoda."
C. Zaplotnik
Poletna akcija: poroka tu in tam
Če se bom ženil, se bom poleti...
Oni dan me pocukata za rokav mlada znanca, okoli dvajset let jima je: »Ti, ki vse ali skoraj vse veš, daj pomagaj, daj svetuj! Poročila se bova, veš, no, tudi tako, cerkveno... Pa nimava pojma, kam in kako.«
»V župnišče pojdita, pa je!«
»Tebi je lahko reči, pojdita! Nerodno nama je!«
Ta uvod je bil nujno potreben, da nas kdo v tej mali akciji ne obsodi kakšne nesprejemljive propagande. Že tako ali tako jo bomo dobili po nosu, kajti kljub proklamirani odprtosti in demokratični širini so še vedno kakšne tabu teme, o katerih se govori, piše pa (še) ne.
Koliko mladih se danes, ko nam vlada vošči za božič in ko smemo tudi legalno kupiti jaslice, poroči tudi cerkveno, nas tu ne zanima. Pomagali smo le mladima znancema v normalni življenjski stiski, če pa komu kaj koristi, pa tudi ne bo nič škode.
Ko so nam na matičnem uradu Kranj in na vseh drugih matičnih uradih po Go-
renjskem našteli, kaj vse morata mlada prinesti (dokumente, podatke o pričah itd.), smo jih vprašali, kam naj se obrneta, ker bi se rada poročila tudi cerkveno. Nikogar nismo spravili v kaj posebno zadrego, nekje jih je celo malo razjezilo: »Ja župnišče kličite, kaj pa!«
In smo klicali. V zadregi, seveda, kajti nevesta nima vseh svetih zakramentov: pri birmi še ni bila. Kot pravi Gorenjci smo kajpak tudi vprašali, kojiko bi to stalo.
Župnijski urad Kokri-CO: »Kar oglasite se, pogovorili se bomo. Če pa ni bila pri birmi, bodo pa komplikacije, a brez skrbi, se bomo že pogovorili! S tem niso nobeni stroški.,,
Župnišče Lom, oglasila se je prijazna ženska: »Veste, gospoda župnika ni, ampak kar kličite Tržič. Osebno mislim, da ne bo nobenih problemov. A da ni bila še pri birmi? Ah, to je pa... Veste kaj, po mojem je veliko od župnika odvisno...«
Župnijski urad Rado-
vljica: »No, mislim, da bi se tudi to (z birmo) dalo urediti, kar pri nas naj se oglasita. Navadno je za poroko priprava, če pa se mudi, bi pripravo lahko opravili tudi po njej. Pomembno je predvsem, da nekatere stvari slišita - poroka je le enkrat samkrat, a ne? Jutri zvečer se lahko oglasita, kar prideta naj. Nič ne stane. Nas^videnje in srečno!«
Župnijski urad Škofja Loka: »Ali je pri obhajilu že bila? Še ne? Saj se bomo zmenili in lepo pogovorili. A da ju je strah? Nič naj ju ne bo strah, kar korajžo naj zbereta in prideta!«
Župnijski urad Jesenice: »A on pa ima vse zakramente? Če pa je ženin iz Radovljice, mora od svojega župnika prinesti odpustnico. A da ju je strah, vi pa tudi niste verni? Ha,ha! Kar prideta naj, čeprav ni bilo birme, se bosta hitro naučila! Saj se da pogovoriti in jih podučiti! A koliko da stane? Dajte no mir! Nič! Če sama kaj dasta...«
D. Sedej
Človek očem verjeti ne more: v cajtengih je prejšnji dan črno na belem pisalo, da so frontnega funkcionarja zveznega kova zagrabila čustva, saj se je bil javno zgrozil nad revščino in siromaštvom, ki baje pustošita po državi. Zvezni funkcionar pa čustva? Res nenavadno! Že kakšna tri leta lačni narod štrajka po vseh koncih in krajih, krepostnega frontnika pa je šele danes zaskrbelo, kaj pravzaprav da bo, ker se lakota in glad nevarno širita? Da pa bi bila demagogija ja še večja, je v isti sapi priporočil, naj šef države Janez Drnovšek vendarle stopi pred televizijske kamere - po možnosti tudi vsak dan - in pojasni, zaradi katerih ukrepov zvezne vlade imajo državljani pajčevine po želodcih!
A tako? Ko bo narod vsak dan slišal Janeza »Dernovšeka«, bo pa manj namrgođen, pri priči potolažen in tako rekoč kar sam od sebe sit? Bomba pogruntacija, bomba provokacija in ponovna diskvalifikacija vlade, a obenem tako bonbonsko prozorna politična potegavščina, da bi ji verjeli samo in le nepoboljšljivi politični analfabeti in patentirani naivneži.
Resnico vidi slepec in sliši gluhec: zapoznelo ogorčenje nad bedo ni nič drugega kot nujna preorientacija političnega kompasa.
Kaj moreš! Vsake komedije je enkrat konec: ideološko rogovi-ljenje se je izrogovililo, patetični nacionalni izbruhi pa izčrpali. Sem in tja še divjajo črnosrajčni šovinistični vampirji, ampak narod noče več na ideološke limanice. Ima preveč skrbi za lastno eksistenco, saj jutri številni Jugoslovani še kruha ne bodo mogli več kupiti!
Siromaštva in kašlja se pa še nikoli ni dalo skriti in se ga tudi v naši brihtni politiki ne da!
In - koj za plemenito frontn nikovo skrbjo zaradi naših želodčnih krčev in pajčevin, smo bili iz sorodnih strateških okolij obogateni za prisrčno pismo, ki ga je bil vsem republiškim vodstvom poslal sam Milošević, vodja malo manj majhnega jugoslovanskega naroda.
Pajčevine
Vsa Jugoslavija in pol sveta se bo zdaj brezplodno trapilo z ugibanji, le kaj je neki mislil, ko se je zavzel za korenite reforme, neodvisno sodstvo, demokracijo, pluralizem, tržno ekonomijo? Po njegovi meri, da ne bo kakšne pomote!
Mu dajem kapo dol! Najprej ustrahuje vse živo z grožnjami o orožju, proglasi ponosno Črno goro in Makedonijo za »dva oka u glavi«, zlahka se mu posreči aneksija Kosova in Vojvodine in še nekaj drugih simpatičnih demokratičnih zamahov, zdaj pa... Zdaj pa pošlje, recimo, slovenskemu vodstvu, ki ga prej niti slišati ni hotel. CIKLOSTIL o državljanskih pravicah in svoboščinah! Če ta ni kavelj! In celo poskrbi, da je o ciklostilu vsem njegovim potencialnim republiškim ekspozituram eksluzivno obveščena vsa svetovna javnost!
Mar se je prej tresla gora, zdaj pa rodil samo deklarativni tipko-pis, pospremljen s tako svetovno publiciteto, kot da bi šlo za izjemno medplanetarno državniško noto?
Mar se je pajek zadrgnil z lastno pajčevino? Kaj še! Kavelj je kavelj in malo moralne retorike in univerzalnega sklicevanja na svobodo in socializem pa še na kakšen pošten delavski razred pred spremembami zvezne ustave nikomur ni v škodo.
Če vidiš malo dalj od svojega nosu, celo vidiš, da dajejo dodatni impulz ciklostirani vnemi najbrž ali predvsem pajčevine v želodcih sodržavljanov, lakota pa je največja in eksplozivno nevarna zoprnija; še posebej, če so tudi v državni malhi same pajčevine. Ta debelih, hlevskih muh pa ni: z vseljudskim posojilom so se ujele same majčkene mušice, saj narod kljub zanosu ne more dati, česar nima. In je v takih bolestnih momentih potreben time - out, zalet, do novega socializma po naši meri. .
Ko mine romantika, gre še celo ljubezen samo skozi želodec. Na žalost je na tem krutem svetu že tako: če nimaš s čim, adijo Rim!
D.Sedej
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: struma, predal, rodila, OT, nan, Ksaver, matra, IRIG, streli, Negriti, Kraš, Tine, Souček, link, Eva Ras, dama, Anio, Veronese, ar, din, rt, eland, Adamit, alk, eks, ča, anet, Istanbul, Dane Zaje, Ariana, lasanje, satrap.
Naša Nataša je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Niko Zabret, Jat, Car-go, Brnik aerodorom; 2. nagrada: Marija Novak, Aljaževa 15, Jesenice in tri tretje nagrade: Marija Zadnik, Oprešniko-va 18a, Kranj; Angela Pesjak, Zgornja Lipnica 13, Kamna gorica in Natalija Majes, Kropa 104, Kropa. Čestitamo!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 150.000 dinarjev
2. nagrada: 100.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 50^.000 dinarjev.
Rešitve pošljite do srede, 2. avgusta, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
/O   ljubljanska banka
CVEK
Največja jahta na svetu
Ameriški milijarder Donald Trump je naročil izgradnjo največje in najbolj drage jahte na svetu: to bo »ladjica«, ki bo imela tudi olimpijski bazen! Njegova sdanja jahta, ki jo je kupil od nekega sultana, se mu zdi absolutno pretesna. In kaj ga utesnjuje. Na sedanji jahti je samo 11 apartmajev, 210 telefonov, pristajalna steza za helikopter in disco klub. Ta jahta je Trumpa pred dvema letoma stala 18 milijonov funtov.
Na Jezerskem so imeli lepo prireditev: planšarsko noč. Bilo je prijetno in tudi zabavno, ampak nekateri obiskovalci so se pa le spotaknili ob to, da je na prireditvenem prostoru stal tudi ogromen vrtiljak, z bučno muziko. »Ah,« so dejali, »to pa res ne sodi h kulturno - folklorni prireditvi gorenjskega tipa. Še posebej ne, ker je govornik lepo govoril o zgodovini in poselitvi Jezerskega in o običajih v teh krajih..«
G0RENJC FORMU
RIHRANKA
KAKO V LB TRG DOLOČIMO VIŠINO KREDITA
Osnovni pogoj je, da je občan varčevalec pri
Gorenjski banki. Pri odobravanju se ugotovi občanova boniteta — kakšne račune zanj vodi banka,
— promet in sredstva na teh računih,
— kakšne so obstoječe obremenitve, ki izhajajo iz dosedaj najetih kreditov.
Pomembno je tudi, na kakšen način se kredit zavaruje: — s poroki, ki so kreditno sposobni,
— z zastavo deviznih in dinarskih sredstev,
— z zastavo premičnine oz. nepremičnine,
— s pologom vrednosti v depo.
V nobenem primeru pa višina kredita ne sme biti večja od predračunske vrednosti.
IN ŠE NEKAJ!
Vsak prvi petek v mesecu bomo na tej strani Gorenjskeg glasa obveščali o spremembah j obrestovanja
a
na podi
Temeljna banka Gorenjske
ARKTIČNO UPRAVNO PODROČJE NORVEŠKE. KI OBSEGA SPITSBER-GE. MEDVEDJI OTOK iN DR MANJ ŠE OTOKE
UTAJITEV
TRČENJE
ITALIJ SLIKAR IDI BON-DONEI
DOBAV ZEM ZGODOVINI, KO SE JE POJAVIL ČLOVEK
INDIJSKI VIRTUOZ NA SITARJU SHANKAR
OZEK KOS TKANINE
MESTO V ZRN OB NECKARJU
ŽIVIN0-ZDRAVNIK
REKA V S FRANCUI
ŠAHISTKA KUŠNIR
SODOBNI AMER
PISATELJ (ERICHI
SVOJINA LAST
KRAJŠE IME BRAZ VELEMESTA
IT REKA. PRITOK TIBERE
NAJV VRH PIRENEJEV (PICO DE I
DRŽAVA INDUSKE UNUE IĆAJI
KRAVJI MLADIČ
OBRAT ZA PREDELAVO MLEKA
NEMŠKA PESNICA SEIDEL
GLASBENI ZNAK
PRISTAŠ ALOPATIJE
RT V BOLGARIJI
V ČRNEM MORJU
SLAP SAVINJE POD OKREŠUEM
ŽEN pEV-SKI GLAS
ARISTOFA-
NOVA KOMEDIJA
GEOMETR OBLIKA ZEMLJE
GOZDNA ŽIRAFA
SPOD DEL POSODE
NORVEŠKI PISATELJ (ARTHUR)
ŠTEFAN ROZMAN
MESTO NA FINSKEM
ETIOP PLEMIŠKI NASLOV
KAVKAŠKO NASELJE
GL MESTO TOGA
PLOD LESKE
TANKA, KRATKA VRV
GLEDALIŠČE
IT DRUŽINA IZDELOV GODAL
BELIČNIK
PLANŠAR
C*
ČRNA ŽOLNA
VRSTA KONJSKEGA TEKA
IT TEKAČ (STEFAN0I
L0VR0 TOMAN
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
IGRALKA RINA
NEM IME REKE REN
LES CEDER
PREBIVALKE BLIŽNJ VZHODA
ureja DARINKA SEDE]
@®S imčtmeuglas 10. STRAN_,
Petek, 28. julija 1989
Osmo svetovno prvenstvo v veslanju Bled '89
Odpoved Banjca in Savica
Blet. 26. julija - Le še mesec dni nas loči od letošnjega osmega svetovnega prvenstva, ki bo na Bledu od 2. do 10. septembra. Toda v naši reprezentanci je že prišlo do odpovedi. Svojo udeležbo v četvercih sta odpovedala Beograjčana Banjac in Savi; kar je naprtilo res prave skrbi Stanku Slivniku, članu sirol ovnega sveta VZ Jugoslavije, ki pa ima vsa pooblastila, da lahko zamenja oba veslača Grafičarja iz Beograda.
Tako bodo v četvercu s krmarjem, v katerem bi moral veslali Banjac. sedaj veslali Čelen t (Gusar, Split), Pivač, Maruša (Partizan, Beograd) in Mirjanič (Bled), krmar pa bo Varg i (Jadran, Split). V četvercu brez krmarja, tu bi moral veslati Savič, bodo sedaj nastopili Fabjanič, Butkovič (oba Jadrat.), Lenek (Crvena zvezda, Beograd) in Žust (Bled). Vse te rošaie sedaj pomenijo, da sta oba čolna brez rezerve in ne sme priti do poškodb.
Banjac in Savič sta kot odpoved navedla študijske obveznosti. Ta njuna poteza ni najbolj na mestu. Če nista hotela veslati na svetovnem prvenstvu na Bledu, bi lahko dala odpoved že prej. Sedaj je težko reči, kako bodo te odpovedi vplivale na možnosti za dobro uvrstitev obeh četvercev. Še najbolj zapleteno je pri tem to, da bosta sedaj morala Zdravko Celent in Sašo Mirjanič zamenjati levo veslo z desnim. To je velika sprememba, obenem pa so zamudili del bazičnih priprav. To bo a o prvenstva težko nadoknaditi.
Naj zapišemo še to, da je Vladimir Banjac zaradi študija letos izpustil regato v Roudnicah, ki je bila za njegov čoln pomembna preizkušnja. Strokovni svet ga je še vedno vodil na jieznamu kandidatov za svetovno prvenstvo. Oba sta odpovedale šele sedaj. Odpoved komaj mesec dni pred prvenstvom res ni v pravem trenutku.
D. Humer
Šahisti za pokal Kranja
Ob letošnjem prazniku občine Kranj, 1. avgustu, pripravljajo šahisti Kranja pod pokroviteljstvom Skupščine občine Kranj 3. mednarodni šahovski turnir za pokal Kranja.
Organizacijski odbor je nanj povabil šahiste iz mest pobratenih s Kranjem, mojstre in velemojstre iz sosednjih držav - Avstrije. Italije in Madžarske, kakor tudi vse mojstre iz ožje in širše domovine. Dušan Jokovič, ki za šahovsko društvo Kranj sprejema prijave, je povedal, da so se pismeno že prijavili trije mednarodni mojstri: Vojko Musil iz Maribora, lanski zmagovalec turnirja Stane Košanski iz Zagreba in trikratni slovenski prvak Leon Gostiša. V Kranju računajo na udeležbo sto tekmovalcev iz 20 klubov, ki se lahko prijavijo do pričetka tekmovanja v petek, 28. julija, do 15. ure. Turnirja pa se bosta udeležili tudi delegaciji pobratenih mest iz italijanskega Rivolija in Železne Kaple.
Spored tekmovanja se sestoji iz dveh šahovskih turnirjev: turnirja v aktivnem šahu, ki bo v petek, 28., in soboto, 29. julija, in turnirja v hitropoteznem šahu v nedeljo, 30. julija, ki bo v avli herojev Skupščine občine Kranj.
Žrebanje bo v petek, 28. julija, ob 15. uri v igralnem prostoru, turnir bo s pozdravnim govorom ob 15.10 uri odprl predsednik skupščine občine Kranj, Ivan Torkar. Turnir bo potekal po eno-krožnem švicarskem sistemu, jugoslovanska varianta, po pravilih F1DE in ŠSJ, prvo od devetih kol pa se bo pričelo ob 15.30 uri. Pari bodo določeni z računalnikom, turnir pa je prijavljen FIDE za ra-lingiranje.
Hitropotezni turnir pa se bo pričel v nedeljo, 30. julija, ob 9. uri po enokrožnem švicarskem sistemu, jugoslovanska varianta, po pravilih FIDE in ŠSJ, z 11 koli. Prav tako bo pare izbral računalnik, igralni čas partije pa je 10 minut.
Zaključek kranjskega mednarodnega šahovskega turnirja bo v nedeljo ob 12.30 uri v avli Skupščine občine Kranj, kjer bodo razglasili rezultate in podelili nagrade.
Drago Papler
Ob občinskem prazniku
Dneva kolesarskih dirk
Kranj, 26. julija - Kolesarski delavci kolesarskega kluba Sava iz Kranja bodo v počastitev občinskega praznika občine Kranj spet vzorno organizirali že dvaindvajseto mednarodno kolesarsko dirko za Veliko nagrado Kranja. Kranj bo tako to soboto in nedeljo prazničen v znamenju kolesarskega športa. Glavni pokrovitelj je IN A trgovna Zagreb.
Oba dneva bo v Kranju tekmovalo nad dvesto petdeset kolesarjev iz sedmih evropskih držav. Vozili bodo tudi reprezentantje Avstrije, Nizozemske, mladinska reprezentanca Madžarske in članska ekipa ter klubske ekipe iz Avstrije, Italije. ČSSR, ZRN in Jugoslavije. Doslej se je prijavilo kar dvaintrideset jugoslovanskih klubskh ekip. Hkrati bo to tudi izbirna tekma za sestavo državne jugoslovanske članske reprezentance, ki bo nastopila na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta v Franciji.
Prva tekmovalna vožnja bo to soboto s startom ob 15. uri na Luborah. kar bo druga ekipna tekma za Nagrado Kranja. Proga je i'olga 33 kilometrov. V večernih urah bo s prvim startom ob 17.30 L:ri že deveti mednarodni nočni kriterij, ki se točkuje za kriterij slovenskih mest. Start in cilj bosta na Hujah. Tekmovanje ne bo ; Hekalo po stari progi, saj prenavljajo poslovno stavbo DO Save pri vhodu v stari del mesta. Kriterij bo imel 800 m dolžine za krog. S prestavitvijo prvotne trase ne bo ta nočni kriterij ničesar izgubil na pomenu.
V nedeljo bo že na stari progi ob 9. uri start mlajših mladincev, ki bodo morali prevoziti 15 krogov (74 km). Ob 11.30 bo start pred Gimnazijo, kjer je tudi cilj dirke članov in starejših mladincev. Oboji bodo prevozili petintrideset krogov ali 129,5 kilometra. Dirka se točkujke tudi za slovensko prvenstvo. Lansko člansko dirko je dobil Sandi Papež iz kolesarskega kluba Krke iz Novega mesta.
D. Humer
Bojan Novak, svetovni mladinski prvak v balinanju
V reprezentanco skozi zadnja vrata, domov s kolajnama
Kranj, 25. julija - Jugoslovanska mladinska balinarska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu, ki je bilo prejšnji teden v italijanskem Saluzzu, dosegla izjemen uspeh. 18-letni Bojan Novak, član balinarskega kluba Primskovo, je v hitrostnem izbijanju po dolgotrajnem boju podelil prvo mesto s Francozom Garellom in osvojil prvo zlato kolajno v zgodovini jugoslovanskega balinanja. Ekipa, za katero so poleg Novaka tekmovali še Jure Rija-vec (Sežana), Aleš Škoberne in Matjaž Pele (oba Polje-Ljubljana), pa je bila tretja, za Italijani in Francozi.
Še lani neznani balinar iz Kranja je bil prvorazredno presenečenje svetovnega prvenstva in prava senzacija za vse, ki niso vedeli, da Bojan jemlje balinanje nadvse resno, da je pred nekaj tedni presenetljivo opravil z vsemi izbijalci na republiškem članskem prvenstvu na Primskovem in teden kasneje še na mladinskem državnem prvenstvu... V mladinsko reprezentanco se je uvrstil skozi zadnja vrata, saj je z dobrimi uvrstitvami izpodrinil iz nje že zanesljivega potnika Davorja Matoševića (Pazin-ka), ki pa ni bil v najboljši formi. Da sta trener mladinske državne reprezentance Marjan Ferfolja in zvezni selektor Aleksander Anzur ravnala pametno, se je izkazalo na prvenstvu.
Ko seje Bojan Novak v ponedeljek vrnil iz Saluzza, so ga pričakali balinarji in športni delavci balinarskega kluba Primskovo; v torek popoldne pa so mu na balinišču pripravili Še prisrčen sprejem.
Bojan, balinanje ni "modni šport", ki bi navduševal množice mladih, pa vendarle -odločil si se prav za ta šport. Naključno ali kako drugače?
"Če se v družini vsi ukvarjamo z balinanjem, potem ni mogoče govoriti o naključju, ampak o tradiciji. Oče balina za Huje, mami za Center, midva z bratom pa za Primskovo. Šport me je že vseskozi privlačil, saj sem treniral že košarko, nogomet, rokomet, altetiko in celo strelstvo. V balinanju pa sem se poskusil pred tremi leti."
Koliko treniraš?
"Na balinišču sem dvakrat na dan, dopoldne in popoldne, skupno pet do šest ur. Možnosti za vadbo so na Primskovem zelo dobre, ničesar mi ne manjka."
Kdo je tvoj trener?
"Večinoma vadim sam, sicer pa mi z nasveti pomagata Jože Šoba, predsednik našega balinarskega kluba, in Franc Somrak iz Ljubljane."
Kaj je pri balinanju pomembnejše - telesna vzdržljivost ali zbranost?
"Oboje. Kondicijsko se pripravljam sam, saj vsak dan pretečem pet do deset kilometrov, sicer pa redno vadim bližanje in zbijanje krogel. Na dan zmečem tudi po tisoč krogel. Nekatere so težke le kilogram, druge še precej težje".
Uspeh je bila že uvrstitev v državno reprezentanco. S kakšnimi občutki si odhajal na svetovno prvenstvo?
"Računal sem, da bo ekipa osvojila eno od medalj, kar se je kasneje tudi ures-
ničilo, a da bi osvojil zlato v posamični konkurenci, nisem upal niti pomisliti. Ko sem se v petek uvrstil med štiri najboljše v hitrostnem izbijanju, sem si dejal: dosegljiva je tudi kolajna."
No, sobotno nadaljevanje tekmovanja pa je vendarle bilo precej nenavadno!
"Žreb mi je za nasprotnika v polfinalu določil Italijana. Čeprav je domače balinišče za vsakega tekmovalca prednost, sem vodil od začetka do konca in zmagal. V finalu sem se pomeril s Francozom Garellom. Tudi v tem dvoboju sem ves čas vodil za nekaj točk, vendar me je na koncu nasprotnik ujel. Po petih minutah izbijanja sva imela oba po 26 točk. Ker je bil rezultat tudi po dveh nadaljevanjih še vedno neodločen, so sodniki odločili, da dvoboj prekinejo in da zaradi obojestranske izčrpanosti oba prejmeva zlato kolajno. Sicer pa je v balinanju bolj redko, da tudi po tolikšnem številu metov ne pride do odločitve."
Kako si proslavljal zmago?
"Za to na prvenstvu ni bilo časa. Že v nedeljo me je čakala polfinalna tekma z Italijo, ki smo jo potem izgubili s 4 : 2; v odločilni tekmi za tretje mesto in za bronasto kolajno pa smo premagali Avstralijo s 5 : 1. Zmaga ni bila tako lahka, kot kaže rezultat."
Za uspeh smo kmalu zvedeli tudi pri nas. Je bilo kaj čestitk?
"Prejeli smo jih iz Sežane, Ljubljane, Škofje Loke, s Primskovega..."
No, pravo slavje je bilo šele po povratku domov, na Primskovem, v ponedeljek in torek zvečer.
"Vesel sem - ne samo zato, ker sem osvojil zlato kolajno, z ekipo pa še bronasto, ampak tudi zaradi prisrčnega sprejema, ki so mi ga pripavili na Primskovem. Vsem hvala!"
Ob vsaki kolajni radi zapišemo: kolajna, ki obvezuje... Kaj obvezuje Bojana Novaka?
"Decembra ali januarja bom šel k vojakom, potem pa... Za zdaj vem le to, da bom še naprej balinal."
C. Zaplotnik
Republiško prvenstvo v plavanju za pionirje_
Milenkovičevih sedem zmag
Po drugi etapi Penko pred Polancem
Kranj, 26. julija - Letni bazen v Kranju je preteklo soboto in nedeljo gostil najboljše pionirje v štirih konkurencah, ki so tekmovali za republiške plavalne naslove. Nastopilo je nad sto mladih plavalcev in plavalk iz trinajstih slovenskih plavalnih klubov.
Izredno dobro so se na tem prvenstvu izkazali mladi plavalni upi organizatorja PK Triglav iz Kranja. V štafetah so postavili dva nova državna rekorda za pionirje, enega pa je popravila PK Ljubljana. Med posamezniki se je najbolje uvrstil domači plavalec Milenkovič. Saj je bil kar sedemkrat republiški prvak, enkrat pa je bil drugi. V ekipni konkurenci pa so zmagali plavalci in plavalke Ljubljane, Tri-glavani so bili drugi.
Uvrstitve Triglavanov - pionirji letnik 1976 - 1500 m kravi - 1. Milenkovič 17:53,34, 100 m hrbtno - 1. Milenkovič 1:11,17, 3. Studen 1:14,72, letnik 1977 -100 m hrbtno - 3. Oberstar 1:16,04, pionirke, letnik 1976 -100 m hrbtno - 3. Jereb 1:20,74,
4 x 100 mešano - 3. Triglav 5:23,02, pionirji letnik 1977 -200 m prsno - 1. Milenkovič 2:51,90, 2. Studen 2:55,15, 400 m mešano - 1. Milenkovič 5:19,05, 2. Studen 5:22,77, 3. Zaplotnik 5:29,30, letnik 1977 -200 m kravi - 2. Gašperlin 3:03,31, letnik 1976 - 400 m kravi - 3. Studen 4:44,32, 200 m hrbtno - 1. Milenkovič 2:31,66, 2. Zaplotnik 2:38,88, 200 m mešano - 1. Milenkovič 2:30,99, 3. Studen 2:34,82, 4 x 100 m kravi
- 1. Triglav 4:17,20, letnik 1977
- 200 m hrbtno - 3. Oberstar 2.40,18, pionirke - 200 m hrbtno
- 2. Jereb 2:46,96, 4 x 100 m kravi - 3. Triglav 4:51,17, letnik 1978 - 400 m kravi - 3. Bregar 2:58,66, pionirji letnik 1976 -100 m prsno - 1. Milenkovič 1:20,47, 100 m kravi - 2. Milenkovič 1.03,13, 4 x 200 m kravi -1. Triglav 9:12,01, letnik 1977 -200 m delfin - 3. Studen 2:52,21,4 x 200 m kravi - 3. Triglav 10:24,99; ekipno - 1. Ljubljana 1067, 2. Triglav 961, 3. Ilirija 529, 12. Radovljica 61.
D. Humer
Kranj, 27. julija — V Banja Luki se je v sredo začela že tradicionalna kolesarska dirka AVNOJ. V prvi etapi je zmagal mladinski balkanski prvak Borut Rovšek. Toda v drugi etapi ni mogel obleči rumene majice, saj je na treningu imel nesrečo. Zaletel se je v osebni avtomobil tuje registracije in morali so ga pripeljati v bolnišnico, kjer so mu operirali levo koleno, sedaj je v oskrbi v bolnišnici v Novi Gorici.
Po ravninski drugi etapi je bil najhitrejši na cilju Ugreno-vič (Rog), drugi je bil Bonča, tretji Papež in četrti Jokič, ki so na cilj prišli v času zmagovalca.
Po drugi etapi je naslednji vrstni red v skupni razvrstitvi posameznikov — 1. Penko (Rog) 6;30,3l, 3. Polanc (Sava) 6;32,34, 3. Lampič (Sloga Idrija) 6 ;33,16.
D. H.
Izlet na Toško celo
Kranj, 26. julija - Sekcija za planinske izlete in pohode pri Društvu upokojencev Kranj organizira 3. avgusta, v četrtek, planinski izlet na Toško čelo (590 m).
Toško čelo je vrh v Polhograjskih Dolomitih, nad Šentvidom, z lepimi razgledi na ljubljansko okolico. Dostopen je po položnih gozdnih poteh. Zbor udeležencev izleta bo v četrtek, 3. avgusta, ob 7. uri na kranjski avtobusni postaji. Skupne hoje je za tri do štiri ure. Poti so zmerne, sprehajalne in ni potrebna posebna planinska oprema. I/ Podutika bomo v popoldanskih urah krenili z avtobusi nazaj v Kranj. Izlet bosta vodila Dragica Pirih in Dušan Feldin.
D. H.
Krašovec odhaja k Olimpiji
Kranj, 26. julija -SI. septembrom bo vaterpolski klub Triglav iz Kranja ostal brez predsednika kluba. Dosedanji predsednik Iztok Krašovec bo namreč t prevzel direktorsko mesto nogometnega I prvoligaša, ljubljanske Olimpije.
Krašovec, ki je bil pet let predsednik kranjskega kluba, je v petih letih veliko naredil za razvoj vaterpola v Kranju. Člansko moštvo Triglava, ki je igralo v drugi zvezni vaterpolski ligi je v predlanski sezoni s pomočjo trenerjev in članov izvršnega odbora "spravil" v prvo B zvezno ligo in v lanski sezoni v najelitnejšo vaterpolsko prvo A zvezno ligo. Po odhodu Krašovca na vodstveno mesto NK Olimpije bo v VK Triglav nastala praznina. Res škoda, da zapušča klub v času, ko igra ekipa v prvi A zvezni vaterpolski ligi.
S pripravami za novo sezono 1989-90 bodo kranjski vaterpolisti začeli 1. avgusta. Rado Čermelj je ostal prvi trener članskega moštva, njegov pomočnik pa je Ljubo Čalič. "Za novo sezono smo se okrepili s tremi igralci. Aktivno sta prenehala igrati Marjan Jerman in Perica Richter, drugi pa ostanejo. Za novo sezono smo se okrepili z dvema igralcema, ki imata že prvoligaške izkušnje. Iz Jadrana iz Splita, ki je bil letos drugi v končnici državnega prvenstva prideta Siniša Tukič in Mladen Drnasi. Iz Zrenjanina pride še mladinec Janko Tuškan, za naš matični klub Triglav pa bo igral tudi Kranjčan Krištof Štromajer, ki bo prišel za eno sezono iz VK Mladost Obuče, ki je bil državni prvak. Iz JLA se vrneta Igor Štirn in Robert Hajdinjak, lanska okrepitev Duško Marinič pa bo še naprej v stari jati Triglavanov." Take so bile sveže novice sekretarja kluba Matjaža Brinovca.
D. Hummer
OBVESTILA, OGLASI
PLANINSKO DRUŠTVO JESENICER Cesta Zelezarjev 1 64270 JESENICE
Objavlja prosta dela in naloge KUHARJA za Tičarjev dom na Vršiču
Pogoji: kvalificiran delavec gostinske stroke - smer kuhar in tri leta delovnih izkušenj ali priučen kuhar in pet let delovnih izkušenj opravljen tečaj iz higienskega minimuma poskusno delo 3 mesece.
Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, za določen čas ali kot delo po pogodbi za čas sezone.
Nastop dela takoj.
Interesenti dobijo vse informacije na upravi PD Jesenice, Cesta zelezarjev 1 ali po telefonu 064/81-291.
Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
Iskra
ISKRA SSD
Podjetje skupnih servisnih dejavnosti, p.o. Kranj
DELAVSKI SVET PODJETJA ISKRA SSD objavlja prosta dela in naloge
1. VODJA RAČUNOVODSTVA
Pogoja: dipl. ekonomist
zaželjene delovne izkušnje
2. VIŠJI FINANČNI REFERENT
Pogoj: ekonomist
3. VIŠJI KNJIGOVODJA
Pogoj: ekonomist
Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo v roku 8 dni na naslov: ISKRA SSD, Organizacijsko in splošno kadrovsko področje, Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj.
A MITSUBISHI
COLT 15.400 DEM LANCER 16.600 DEM GALANT 18.500 DEM
Garancija tri leta, dobava takoj.
Unikomerc Zagreb
Predstavništvo Ljubljana
Celovška c. 147, tel.: (061) 555-033, 555-458
KOVINSKA BLED Bled, Seliška c. 4/b
objavlja prosta dela in naloge 2 KV KLJUČAVNIČARJA 1 STROJNI INŽENIR
Poleg splošnih pogojev se za sprejem zahteva še:
pod 1.: primerna strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj
Pod 2.:Vl ali VII stopnja strokovne izobrazbe, nekaj let delovnih izkušenj na zahtevanih delih.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objve na naslov KOVINSKA BLED, Seliška 4/b, Bled.
30% sezonski popust od 26.7. do 25.8.'89 30% sezonski popust od 2(Sfo&>i.8. '89
TOVARNA OBUTVE TRŽIČ
Iskra
Iskra Instrumenti, p. o.
Otoče
Smo družbeno podjetje s perspektivnim razvojnim programom. Za uresničitev ciljev potrebujemo dinamične, kreativne in strokovno usposobljene sodelavce.
Če imate potrebno znanje in izkušnje se prijavite na eno od naslednjih prostih del in nalog:
1. VODENJE PODROČJA FINANC
2. PRODAJNI INŽENIR ZA MERILNO REGULACIJSKO TEHNIKO
3. ELEKTROINŽENIR - ELEKTRONIK
4. EKONOMSKI TEHNIK
5. ADMINISTRATIVNI REFERENT
POGOJI:
Pod 1:VII. ali VI. stopnja ekonomske smeri, 3 leta ustreznih izkušenj na področju vodenja in urejanja financ;
Pod 2.VII. ali VI. stopnja elektro smeri, sposobnost komuniciranja s kupci, aktivno znanje enega jezika (nemško, angleško, francosko ali italijansko);
Pod 3.VII. ali VI. stopnja elektro smeri, področje elektronike ali računalništva;
Pod 4.VI. ali V. stopnja ekonomske smeri s potrebnim znanjem na finančno računovodskem področju;
Pod 5. V. ali IV. stopnja administrativne smeri.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, Otoče 5/a, 64244 Podnart, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Dodatne informacije na telefonu 70-131, int. 17.
uh
UMETNOKOVINSKA OBRT UKO KROPA p.o.
DO UKO Kropa objavlja naslednja prosta dela in naloge:
ORODJAR
Pogoji: končana poklicna šola oz. IV. stopnja usmerjenega izobraževanja dve leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: UKO Kropa, Kropa 7/a, 64245 Kropa,
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa pristojnega organa.
/ hA A lUCKIin
MAJHENIČ-DOMŽALE
Cenjene stranke obveščamo,da bo studio od 24.7. do 13. zaradi letnih dopustov zaprt
MERCATOR-KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA
oglaša prosta dela in naloge
VOZNIKA MOTORNIH VOZIL
za prevoz živine, mesa in mesnih izdelkov
Posebni pogoji: izpit C in E kategorije, eno leto ustreznih delovnih izkušenj, 2 mesečno poiz-kusno delo
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M-KZK Gorenjske Kranj, Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
Ig
JELOVICA
64220 ŠKOFJA LOKA
Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VODENJE SLUŽBE AOP - 1 delavec
Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe za poklic dipl. ing. računalništva, dipl. ekonomist, dipl. organizator dela - računalniške smeri in nad 48 mesecev delovnih izkušenj na področju AOP, oziroma VI. stopnja strokovne izobrazbe za poklic ing. računalništva, organizator dela, računalniške smeri in 60 mesecev delovnih izkušenj na področju AOP.
2. ORGANIZIRANJE RAČUNALNIŠKIH OBDELAV I -2 delavca
Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe za poklic organizator dela, oziroma drug ustrezen poklic in nad 24 mesecev delovnih izkušenj na področju organizacije računalniške obdelave osebnih dohodkov oziroma materialnega poslovanja ali V. stopnja strokovne izobrazbe za poklic računalniški tehnik oziroma drug ustrezen poklic in nad 48 mesecev delovnih izkušenj na področju organizacije računalniške obdelave osebnih dohodkov oziroma materialnega poslovanja.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, za kadrovsko službo.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave.___
VERIGA 64248 LESCE
Delovna organizacija SŽ VERIGA LESCE vabi k sodelovanju delavce z visoko izobrazbo katerekoli smeri za dela na področju projektiranja informacij ter na področju komerciale in razvoja.
Kandidatom nudimo možnost pridobitve gradbene parcele v Lescah.
Kandidati naj prijave pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: SZ VERIGA LESCE
Kadrovska služba
Alpska c. 43
64248 LESCE
Vse ostale informacije dobijo na tel.: (064) 75-140 int. 222.
ATROSTALNA
ZENICA
TOZD »JESENICE« JESENICE Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge:
KV KLJUČAVNIČAR - 2 delavca
Pogoji: poklicna šola
5 let delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo
KV ELEKTRIKAR - 1 delavec
Pogoji, poklicna šola
5 let delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo
Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati pošljejo v splošno kadrovsko službo v 8 dneh po objavi.
Obiščite našo trgovino na Planini, kjer vam nudimo vse proizvode naše pekarne.
Ob občinskem prazniku vam želimo mnogo uspeha in zadovoljstva.
inles
(mmm^^:r glas
VEČ   KOT ČASOPIS
ETIKETA ŽIRI
DO Etiketa Žiri objavlja naslednja prosta dela in naloge: IZDELOVANJE FILMOV
za nedoločen čas, enega delavca. Kandidati morajo imeti poklic reprodukcijski fotograf in 12 mesecev delovnih izkušenj in
RAZVOJ TEHNOLOGIJE
za nedoločen čas, enega delavca. Kandidati morajo imeti poklic ing. tekstilne tehnologije specialist za tekstilno kemijsko tehnologijo in 36 mesecev delovnih izkušenj.
Za vsa prosta dela in naloge je poskusno delo tri mesece. Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi s pripisom »na razpis«.
Vse kandidate bodo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
NUDIMO VAM PRILOŽNOST, DA POVEČATE SVOJ KAPITAL!
Za daljše obdobje takoj oddamo v najem neopremljen prostor
z neto površino 35 m2 za manjši gostinski lokal, na izjemno privlačni lokaciji v kompleksu novega poslovno-nakupovalnega centra na Blodili Resne interesente prosimo, da se obrnejo na naslov vodstva
TOZD MAGISTRAT,
Mestni trg 4, Ljubljana, tel. 212-860 ali 212-868
Delcvna organizacija
SLOVENIJALES TRGOVINA LJUBLJANA
LJUBLJANA, Titova 52
Mednarodno podjetje Slovenijales trgovina na Bledu odpira svoj protokolarni objekt, trgovino stanovanjske opreme in blaga široke potrošnje ter v Kranju Duty free shop.
Po sklepu samoupravnih organov oglašamo prosta dela in naloge
L VODJE PROTOKOLARNEGA OBJEKTA
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, turistične ali gostinske smeri, pogovorno znanje najmanj enega tujega jezika, najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
2. VODJE STREŽBE - NATAKARJA
Pogoji: srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) gostinske smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
3. KUHARJA
Pogoji: KV kuhar, najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
4. VODJE PRODAJNEGA MESTA BLED - POSLOVODJE
Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske, splošne ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog
5. PRODAJALCA - BLAGAJNIKA (Bled)
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske, blagovne ali druge ustrezne smeri, delovne izkušnje pri opravljanju podobnih del in nalog
VODJE DUTY FREE SHOP V KRANJU - POSLOVODJE
Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske, splošne ali druge ustrezne smeri, pogovorno znanje najmanj enega tujega jezika in vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog
7. PRODAJALCA - BLAGAJNIKA (Kranj)
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske, splošne ali druge ustrezne smeri, pogovorno znanje enega tujega jezika, delovne izkušnje pri opravljanju podobnih del in nalog
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo je določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih, visina osebnega dohodka je določena s Pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili ° izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: Podjetje Slovenijales trgovina, sektor za kadrovske zadeve, Titova 52, 61000 Ljubljana.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu samoupravnega organa. Informacije po telefonu: 326-449.
kolesarski klub
V času kolesarskih prireditev bo na področju Kranja veljala popolna zapora cest in sicer:
dne 29. 7.1989 Žabnica - Kranj, tabore - Britof
od 15.00 do 16.00 ure. dne 29. 7. 1989 Likozarjeva ulica - del C 1. maja - Zupančičeva - del Ceste Talcev <*, od 17.30 do 20.30 ure.
dne 30. 7. 1989 del Koroške ceste - del Gregorčičeve -Cesta 1. maja - Savska cesta in del Ljubljanske ceste od 9.00 do 14.00 ure.
Obvozi bodo urejeni.
Kolesarski klub SAVA KRANJ
ALPETOUR
64000 KRANJ
Obveščamo vas, da je delavski svet na 13. seji dne 19. 7. 1989 sprejel sledeči sklep:
— z 21. 7. 1989 se povišajo cene prevozov v javnem linijskem prometu (primestnem in medkrajevnem) v povprečju za 33,3 % in v posebnem javnem rednem prevozu (pogodbenem) za 30 %.
Enotna tarifa prevoznikov SRS je bila objavljena v časopisu DELO dne 13. 7. 1989.
— s 24. 7. 1989 se povišajo cene prevozov v mestnem prometu v povprečju za 68,8 %.
Cenik prevozov je objavljen v časopisu GLAS dne 21. 7. 1989.
Dela imate čez glavo.
Neprestano hitite. C as je v vašem življenju pravi rabelj!
Umetnost življenja je v tem, da človek ve, kdaj se mora ustaviti. Z mikrovalovno pečico Gorenje se času lahko smejete, saj v njej hitro in brez napora skuhate različne jedi. Tako vam ostane več prostega časa. Pri kuhanju v mikrovalovni pečici prihranite veliko energije in ohranite več vitaminov kot pri klasičnem kuhanju.
MIKROVALOVNA PEČICA GORENJE
Za nov življenjski slog
Smejte se času s časom na račun časa.
gorenje
(MSSSSMEECaLAS 14. stran
/ MALI OGLASI, OCLflŠT
Petek, 28. julija 1989
MALI OGLASI
@ 27-960 cesta JLfl 16
APARATI STROII
Barvni TV iskra montreal ultra, star 11 let, z daljinskim upravljanjem, dobro ohranjen, ugodno prodam, g 75-954 11171
Prodam 12 let star črno-bel TV.
© 622-868 _ 11223
Prodam barvni TV gorenje maraton, ekran 64 cm, star 4 leta. 79-583_11224
Prodam nov PRALNI STROJ gorenje, 40 odstotkov ceneje in 5 let star ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika), program 600, za 3 mio.
■»77-247__11235
Prodam HLADILNO NAPRAVO za hlajenje mleka, proizvodnje Ith. © 65-005 ___11239
Prodam zamrzovalno SKRINJO, 320-litrska, Ith. Cankar, Mestni trg
36, Škofja Loka_11254
Ugodno prodam MOTOKULTIVA-TOR gorenje 8 KS in ČRPALKO, 60 barov. ©66-472, od 15. ure dalje _11255
Prodam TRAKTOR TV 15. Zg. Upnica 16, Kamna Gorica_11284
S popustom prodam: novo TV gorenje, ekran 66, ČOLN maestran 18 S, tomos 4.8, nerabljen in RAČUNALNIK atari 1040 ST z monitor-
jem. © 25-853_ 11294
prodam električni ŠTEDILNIK, HLADILNI, PRALNI STROJ in RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K. © 33-538, zjutraj in zvečer   11328
INF0-STAN
Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov. Tel. (061) 443-242, od 8. do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure.
Ugodno prodam GLASBENI CENTER itt schaub lorenz 5600, hi-fi, star 2 leti in barvni TV iskra 8356, star 3 leta, na daljinjsko upravlja-
nje. ©37-108_11337
Prodam kombiniran 150-litrski in električni     80-litrski BOJLER.
©46-032, po 18. uri_11341
Poceni prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). ©50-532_11355
Prodam ŠIVALNI STROJ dirkop, za okrasne šive. © 633-042 11364 Ugodno prodam nov 80-litrski kombinirani BOJLER. ©621-921, .večer_11384
rodam GLASBENI STOLP nor-iende z zvočniki in prenosni čr-o-bel TV iskra, star 1 mesec.
^> 73-449_11391
elo ugodno prodam VIDEORE-ORDER hitachi, video KAMERO PLETILNI    STROJ regina.
35-736_11396
arvni TV gorenje, star 5 let, 71 :m, prodam. © 39-553, popoldne _11399
'rodam mizarsko KOMBINIRKO na 5 operacij, šir. 40 cm. ©632-570 11402 Prodam PRALNI STROJ obodin, potreben manjšega popravila. © 35-443, popoldne 11410
PIZZERIEJA ,PBB GRABOM'
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA PIZZERIJA 0D1.8.DAUE PONOVNO POSLUJE. DELAVNI ČAS: PONEDELJEK ZAPRTO TOREK-SOBOTA OD 10. DO
22. URE NEDELJA OD 17. DO 22. URE. SE PRIPOROČAMO!
TRŽIČ, Koroška 26, stari del mesta — 200 m od cerkve naprej, telefon 52-055
Prodam gozdno PRIKOLICO z na-kladačem hiab za večji traktor. Marko Šolar, Dražgoše 19, Železniki_11411
Prodam TRAKTOR  pasquali, 18 KM, s plugom, starejši letnik. Vinko Benedik, Strmica 3, Selca _11421
Prodam črno-bel TV gorenje. ©33-620 11424
Prodam električni VILIČAR nosil-nost 1500 kg in OTROŠKO KOLO za 4-10 let. ©45-662 11073
GRADBENI MATERIAL
Prodam rabljene ! PLOŠČE, ca. 70 m © 42-572_
iALONITNE \ Kordež, 11170
Prodam dobro ohranjena, rabljena OKNA z roleto (4 kose) in OKNA s polkni (4 kose), zastekljena. Zaplo-tnik, Trstenik 42, Golnik 11158
Ugodno prodam 18 kosov ARMATURNIH MREŽ za betonske plošče in 1 kos črne CEVI 5/4". Peternelj, ©631-038, po 20. uri_11176
Prodam LES za ostrešje in opeko POROLIT, 8 cm. ©69-061 11187
Prodam 2 kub. m. bele kamniške MIVKE. ©26-788_11240
, Prodam vrtna železna VRATA, dim. 80 x 120 cm. Žerovnik, Valbur-ga 14, Smlednik_11247
Prodam strešno KRITINO špičak, rabljeno. Mavčiče 63, ©40-231 _11250
Prodam suhe borove PLOHE in DESKE. Sp. Brnik 15, Cerklje 11259
Nujno prodam sledeči gradbeni material: SIPOREX, deb. 5, 10, 20 cm, TERVOL, 70 kvad. m., deb. 4 cm, 40 kg SAMOTNE MOKE, 5 novih VRAT, 40 kvad. m. PLUTE, lito-železno KOPALNO KAD, dim. 170 cm, 5 kosov lesenih OKEN za vikend, nekompletnih. Cena ugod-na.© 44-072_ 11277
Ugodno prodam 250 kvad. m. fabi-jonskih LETEV za oblogo. © 42-639_11282
Prodam malo rabljen BETONSKI MEŠALEC. ©68-097_11301
Prodam POROLIT, deb. 8 cm, monta NOSILCE in POLNILA, rabljeno OSTREŠJE (lege, š pirovce, kritino folc in žlebove), BANKINE in PUNTE. Šubic, Gobovce 3, Pod-nart, © 70-081_11302
Prodam 2 kub. m. suhih smrekovih PLOHOV. ©82-248_11311
Prodam 2.000 kosov zidne OPEKE - modularec.© 78-089 11313
ŠPIROVCE ter LEGE, različnih di-menzij, prodam. ©34-680 11340 Prodam 2,5 tone CEMENTA. Jože Plemelj, Selo pri Bledu 50/a, Bled _11344
Prodam dva PODBOJA z nadsvet-lobo in VRATNO KRILO, 85 cm, levo. Plačilo po dogovoru. Jemec, Klobovsova 10, Škofja Loka, © 620-670_ 11359
Ugodno prodam novo PEČ za cen-tralno kurjavo, 32 kvV. Rožič, Ko-vor 32, Tržič_11377
Novo OPEKO modular, 400 kosov, prodam 25 odstotkov ceneje. Sel-ca 44, ©66-752_11382
Prodam 4 kub. m. suhih smrekovih DESK - colaric. Franc Špruk, Lenart 4, Cerklje 11383
KLINKER, glaziran, rjav, dim. 24 x 11,5 cm, 30 kvad. m., poceni pro-dam. ©37-958_11387
Prodam ARMATURNE MREŽE, 30 odstotkov ceneje. Betonova 13, Kranj, © 27-020_11394
Prodam 600 kosov SALONITKE, 65/40 cm. © 57-488_11398
Prodam PUNTE, BANKINE in 1 kub. m. smrekovih PLOHOV. © 25-661, int. 232, dopoldne 11403
Ugodno prodam 6 ARMATURNIH MREŽ, dim. 8 x 5 in 1.400 kosov KUUKIC za eternit. © 22-315 _11407
Prodam lamelni hrastov PARKET. ©633-749_11409
Prodam strešno OPEKO špičak, po zelo nizki ceni, 2.000 kosov. Ivan Resnik, Žiganja vas 65, Duplje, © 58-295_11416
Prodam PUNTE, 160 kosov PORO-LITA, deb. 8 cm, 150 kosov opečnih VOGALNIKOV. © 23-365 __11420
Prodam obžagane ŠPIROVCE, dol-žine 7 m in LETVE ter DESKE, deb. 2 cm, dolžine 3 m. Bistrica 13, pri Podbrezjah_11428
Ugodno prodam za 3 kub. m. smrekovih PLOHOV in DESK coia-ric. ©74-737__11429
Prodam smrekove DESKE colari-ce, smrekov OPAŽ in ELEKTRO-MOTOR, 7.5 kvV. © 45-263 11431 Prodam 5 kovinskih PODBOJEV, šir. 80 cm in hrastove PLOHE, deb! 4 in 5 cm. Fabijan, Zg. Besnica 50 ©40-667 11438
STAN-OPREMA
Prodam rabljeno SEDEŽNO GAR-NITURO. ©25-809_11229
Prodam nov ITISON 5 x 4 m, 30 odstotkov ceneje. © 40-568 11299
Prodam KAVČ - trosed, raztegljiv in dva FOTELJA ter KAVČ in dva FOTELJA in 8-litrski BOJLER. Ogled možen dopoldne. Erjavec, Seliška 8, Bled_11329
SEDEŽNO GARNITURO, kotno, Meblo, možnost treh ležišč, prodam. ©73-056_11362
Prodam belo KUHINJO (po elementih) in električni ŠTEDILNIK. ©40-547 11406
Ugodno prodam KAVČ in dva FOTELJA. © 75-936_11419
STANOVANJA
Dvoinpol sobno STANOVANJE na Planini, klasična kurjava, zamenjam   za   podobno   v Kranju.
© 34-395_11198
Zakonca brez otrok najameta za dobo 1 leta 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO, po možnosti opremljeno. Šifra: POVRATNIK 11218
CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, DA BO PIZZERIJA MARKO GOVC V MAVČIČAH ZARADI DOPUSTA ZAPRTA OD 31. JULIJA DO 24. AVGUSTA.
SE PRIPOROČAMO!
VOZILA
Prodam Z 101 GTL mediteran, letnik    1984,    dobro ohranjena.
© 80-098_11191
BT 50, nov, temno moder, prodam 15 odstotkov ceneje. Velkavrh, Tavčarjeva 5, Jesenice - Plavž _11194
Prodam MOTOR 15 SLC. Rupar, Poljanska c. 60, Škofja Loka 11214
CITROEN 2 CV (spaček), registri-ran do 24. 5. 1990, prodam. Miha Žvan, Zasip - Polje 8, Bled, ©77-616 _11215
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982, temno modre barve. Jure Hajnri-har, Podlubnik 159, Škofja Loka, ©631-151, int. 75, dopoldne 11226
GOLF, letnik november 1980, odlično ohranjen, prodam. © 34-313 _11230
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 14. avgusta 1990. Okroglo 14, Naklo     ' 11233
Prodam Z 128, letnik september 1987, prevoženih 23.000 km. © 77-247_11234
Prodam tomos AVTOMATIK, star 1 leto, malo rabljen. © 78-915 _11236
Ugodno prodam osebni avto PZ 126, letnik 1979. Informacije na ©50-661, int. 14, dopoldne ali 58-127, popoldne_11238
Prodam Z 750, letnik 1977. Ani Drempetič, C. na Brdo 59, Kranj -Kokrica_11241
Ugodno prodam GOLF, letnik december 1978, registriran do decembra 1989. Janko Zorjan, Alp-ska 5, Bled_11242
Prodam Z 750 SE, letnik november 1980. ©723-332_11243
Prodam ASCONO, letnik 1978. ©631-713, dopoldne ali 64-373, popoldne 11246
JUGO 45 A, letnik 1986, 16.000 km, prodam. Ervin Rupnik, Zg. Bitnje 215,Žabnica_11249
Nov tomos AVTOMATIK A 3 S, prodam ali zamenjam za CTX, z doplačilom. ©24-340 11253
LADO riva 1300, letnik 1988, ugod-no prodam. Drago Tarman, Ku-merdejeva 16, Bled 11256
Prodam dobro ohranjen MARCE-DES 200 D, letnik 1974. Ahačič Branko, Frankovo naselje 1, Škofja Loka._11258
Prodam R 4 TL, letnik 1983. © 69-260, int. 79, od 12. do 14. ure _11263
VESPO PX 200 E, letnik 1985, dodatno, registrirana do julija 1990, prodam. ©82-971, Dolenc 11265
Prodam R 4, letnik 1981, registriran do maja 1990. Informacije na ©77-430 11267
nama
veleblagovnice
nama 31.jui.-12.avg.
Z 128, letnik 1986, prevoženih 27.000 km, ugodno prodam. ©632-411, Basta_11268
Z 101, letnik 1976, registriracija do junija 1990, ugodno prodam. Informacije na © 42-694 11269
Nujno prodam BT 50, letnik 1987. © 85-524_11270
Ugodno prodam Z 128, 1. registracija marec 1988, prevoženih 9.500 km. ©33-741_11271
Prodam MOTOR 15 SLC. Hrastje 48, Kranj_11272
Prodam 2 nova AVTOMATIKA tomos 3. Informacije na © 78-230
_11274
Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980, odlično ohranjen. © 73-944 _11280
Ugodno prodam Z 101, letnik 1984, dobro ohranjena. Benedičič, Pše-vo 22, Kranj_11285
Prodam CRYSLER avenger 1.6 GL, letnik 1979, registriran do julija 1990. ©67-180 11286
RESTAVRACIJA METULJ
DEL. ČAS: 13. DO 2. URE
V INTIMNEM AMBIENTU BOSTE LAHKO UŽIVALI OB PRIJETNI GLASBI IZBRANI HRANI TER PIJAČI. NAŠLI JO BOSTE V BIVŠEM HOTELU POŠTA.
Prodam motorno kolo BMW R 50/5, letnik 1973, vozen, registriran za eno leto. Janez Mužan, Obrne 13, Boh. Bela_11287
Prodam nov BT 50 S. ©74-328, zvečer 11290
Prodam OPEL KADETT 1.2, letnik 1977. Tancar, Mencingerjeva 6, Boh. Bistrica 11292
Z 101, letnik 1978, karambolirana leva stran, motor nepoškodovan, prodam za dele. ©34-351 11293
Prodam R 5 GTD, modre barve, letnik 1986, brezhiben. Štefka Mali, Tupaliče 58, Preddvor 11298
Po delih prodam FIAT 850 coupe. ©79-632, vsak dan od 13. do 15. ure 11300
Prodam Z 750 LE, letnik november 1984. Lahovče 18, Cerklje     11303
Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1984, bele barve. ©061/768-356_11305
Prodam 10 let staro Z 101. ©633-114, po 20. uri_11306
Prodam Z 750, letnik 1979. ©24-173 11308
Poceni prodam R 4 TL, letnik 1984. ©061/627-119_11310
Prodam tomos 18, kratka os, s komandami in tomos AVTOMATIK. Sp. Besnica 54 11312
Prodam Z 750, letnik 1979, neregistriran. © 27-945_11315
Prodam Z 750, letnik 1979, registri-rana do maja 1990. Murko, Pajerje-va 14, Šenčur_11316
Ugodno prodam 6 let star VVART-BURG turist. Kranjska 25/a, Šen-čur, ©41-122_11319
Prodam Z 750 SC, letnik 1979. Mavčiče 99_11320
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 14.000 km. Cena po do-
govoru. ©83-848_11323
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Ogled popoldne. Gregorčičeva 16,
Bled_11324
Z 126 PGL, letnik maj 1987, gara-žin, zaščiten, 14.000 km, prodam.
©24-166 ali 42-473_11325
Prodam LADO nivo, letnik december 1987, z dodatno opremo. © 26-849_11326
Prodam skoraj nov AVTOMATIK tomos A 3 SL. Jeglič, Šempeter-ska 1, Kranj - Stražišče 11330
Prodam MOPED BT 50. © 47-286 _11332
Prodam Z 750, letnik 1983 in Z 101 GTL 55, letnik 1986. © 70-793 _11334
Ugodno prodam lepo ohranjeno Z 101, letnik 1984. ©36-357 11338
GOLF JGL, letnik november 1982, prevoženih 70.000 km, lepo ohranjen,       garažiran, prodam.
© 88-428, Slavko_11342
Tomos CTX 80 ugodno prodam. Orehar, Dorfarje 4, Zabnica  11343
Poceni prodam APN 6. © 23 014 __11345
Poceni prodam dve zimski GUMI, triletne, dim. 155/13. Silvo Prapro-tnik, Gosposvetska 17, Kranj, ©24-614_11349
VISO 11 RE, 13.000 km, prodam po delih. Za R 5, starejši letnik, pa nove ŽAROMETE. © 25-730, Kranj _11350
Ugodno prodam MOTOR APN 6. Miha Teran, Purgerjeva 3, Tržič -
Pristava, ©58-108_11351
Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Roblek, Bašelj 15,
Preddvor_ 11353
LADO 1300 S, letnik 1983, karambolirana, prodam po delih. Ogled ves dan. Bitevič, Kajuhova 14, Bled
__11356
CITROEN GA, letnik 1982, rumen, prevoženih 48.000 km, garažiran, registriran do maja 1990, prodam. ©50-874_11357
Prodam Z 750 SE. Informacije na ©80-919_11358
Ugodno prodam Z 101, letnik 1974, celo ali po delih. Ogled vsak dan, od 15. ure dalje. Kos, Žirovnica 3 _11365
Nujno prodam garažiran 126 P, letnik 1979, registriran do 20. 7. 1990 in BT 50, star 9 mesecev. © 77-243 _11367
Prodam LADO 1200, letnik 1987. Ogled po 16. uri. Dvorje 46/a, Cerklje 11368
Prodam APN 6. ©28-339 11369
Prodam VW, letnik 1969, 1.500 ccm. ©81-964_11370
Ugodno prodam MOPED tomos 15 SL. ©70-728, po 20. uri 11371
Prodam osebni avto SIMCA 1301 speciai, letnik 1971, dobro ohra-njen. ©77-657_11372
Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do marca 1990. Marija Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje _11373
Ugodno  prodam  JETTO, letnik
1985, prevoženih 26.000 km, iz konsignacije. Strahinj 7, Naklo   11374
Prodam Z 101, zelo ohranjena, le-tnik 1984. ©35-077_11375
Ugodno prodam FIAT 127, letnik 1978. ©83-727, od 19. do 21. ure
_11378
Prodam tomos AVTOMATIK. © 622-242_11379
Prodam Z 750, letnik 1980, registriran do februarja 1990. © 68-643 _11380
Prodam CITROEN AX 11 TRE, letnik 1987 ali zamenjam za gradbe-no parcelo. ©43-132_11381
Prodam R 11 GTL, letnik oktober
1986, izredno ohranjen. © 632-165 _11385
Prodam osebni avto VW, letnik 1971. Mavčiče 103_11390
Ugodno prodam AMI super, celega ali po delih, neregistriran. ©77-327, v petek in soboto, popoldne_11392
Ugodno prodam OPEL KADETT, letnik 1970, registriran celo leto. ©77-317, v petek in soboto, popoldne 11393
Prodam JUGO 45 koral, letnik ok-tober 1988. Ogled na Smledniški 120, Kranj - Čirče 11395
Prodam Z 101 GTL 55, 3 vrata, le-tnik 1984, registriran do 7. 5. 1990, potreben kleparskih del. Balanč,
čepulje 7, Kranj_11397
Prodam novo STENO za Golf JX. ©27-526_11400
Z 101 GTL 55, letnik 1987, garažira-na, zaščitena, z novimi gumami, prodam. ©34-420 11413
Prodam osebni avto VVARTBURG karavan, letnik 1977, za 1.100 DEM. Ogled od 20. do 21. ure. Jovan Mi-čanovič, Partizanska 29, Kranj _11422
Prodam Z 750, letnik 1979 in ŠTE-DILNIK (2 + 2), gorenje. Češnjica
8, Podnart_11426
Prodam R 4 GTL, letnik 1982. Boris Stare, Šorlijeva 21, Kranj 11427
Prodam LADO 1500, letnik 1981, registrirana do aprila 1990. Infor-macije na ©51-991_11435
Odlično ohranjen R 8, registriran do 8. 7. 1990, ugodno prodam. Matjaž Arh, Savica 5, Boh. Bistrica 11439
LOKALI
LOKAL, 50 kvad. m., v centru Kranja, oddam najboljšemu ponudniku. Šifra: MANJŠA ADAPTACIJA
_11361
V Šenčurju vzamem v najem PRO-STOR, 40 kvad. m., za mirno obrt. ©41-060 11405
POSESTI
V najem oddam stanovanjsko HIŠO z vrtom, v Kranju. Informacije v soboto, od 10. do 15. ure na ©39-297 11432
NOVO GOSTILNA
»Maček«
Koroška 82, Tržič
(bivši »maršalat«) ob stari cesti proti Podljubel)u - dober km iz mesta
DOMAČA KUHINJA
Odprto: vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do
22 ure.Tel.: 50-935 JUTRI, v soboto, 29. 7., vabimo na OTOVORITVENO VRTNO VESELICO ob gostilni s pričetkom ob 15. uri ZA DOBRO RAZPOLOŽENJE IN POSTREŽBO BO POSKRBLJENO Vabljeni!
SERVIS
ZAMRZOVALNI-KOV
Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite (062) 512-348 NON-STOP. Garancija. Kilometrine ne zaračunavamo.
MARKETING AGENCIJA "CLM" BLED vam nudi strokovno pomoč pri nakupu, prodaji, zamenjavi hiš, parcel, vikendov, stanovanj in kmetij na Gorenjskem. Obiščite nas vsak dan, razen nedelje, od 8. do 11. ure! C. v Megre l/a, Bled, © 78-356_10147
VIKEND pod Joštom prodam. © 21 -808, petek in sobota    11275
Manjšo, starejšo HIŠO, v predme-stu Kranj - Drulovka, prodam. ©061/342-592_11366
RAZNO PRODAM
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987, rdeče barve in pffaf brzošivalni STROJ - šteparica. ©633-172 ______11227
2 kompleta OBLEK za motor (kombinezon, škornji, čelada) ter novo POSTELJO in klubsko MIZO, izvozne kvalitete, prodam 30 odstotkov ceneje. ©64-054, Milan (popoldne)_11244
Ugodno prodam kamp PRIKOLICO adria z baldahinom in plinskim HLADILNIKOM ter barvni TV gorenje. ©70-191__11245
Prodam novo OKNO kli, 120 x 140, rabljen ELEKTROMOTR 7,5 kvV in pony EXPRES. Sp. Brnik 47, Cerklje_11295
Prodam FIČKA, celega ali po delih in 50 kvad. m. FABIJONA. Kozjek, Ribno - Savska c. 47, Bled 11336
prodam barvni TV Gorenje - rabljeno, ter smrekove DESKE cola-nce/Turk, Ješetova24, Kranj 11346
Prodam smrekov OPAŽ in poldru-9o leto staro ŽREBICO norik. g_27-791__11347
Prodam LADO 1600, letnik 1979, PRIKOLICO za čoln, 30 kvad. m. novega lamelnega PARKETA in BLAGO za zavese. © 38-242 11414 Prodam 126 P, letnik 1980, neregistriran in otroški globok VOZIČEK.
j_39-508_11434-
Nujno prodam PRIKOLICO adria, tip 310, s tremi ležišči, z dodatno opremo (hladilnik, štedilnik) in kompletno OPREMO za kampiranje, novo. Husein Salkič, Alpska 5, Bled, ©78-919, od 15. do 21. ure
ŽIVALI
Prodam TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti. Ovsiše 18, Pod-
"jrt^© 70-436_ 11251
Prodam" 10 dni staro TELIČKO. Za-!gge_5_Podnart, © 70-458 11257 Prodam visoko breje TELICE si-mentalke, po izbiri ali menjam za jalovo goved. Virmšae 42, Škofja
!^*a______ 11261
Prodam lažjo KRAVO frizijko, po Prvi telitvi. Torkar, Smoleva 5, Ze-
!^n_<i_© 66-128_11262
Prodam JUNICO v 9. mesecu bre-
josti. © 79-690
11283
Prodam 2 leti staro KOZO mlekari-
£°_Partizanka 18, Bled_11296
Prodam KRAVO simentalko in 1 mesec starega TELETA simental-ca. Pšata 1, Cerklje, © 42-822
Prodamo 1 leto in pol stare KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljno rejo. Kalinškova 27, Kranj, © 39-697___11304
PUDLJA, samčka, srebrno-sive barve, pritlikavega, z rodovnikom, cepljenega,  starega  11 tednov,
prodam. ©8^-601_11309
Prodam PSIČKO - nemški ovčar. Trata 17, Škofja Loka_11314
Prodam 2 BIKCA, stara 5 tednov in varnostno KABINO. Zalog 32, Cerklje_11317
Prodam BIKCA, starega 14 dni. Struževo 9, Kranj_11318
BRIARDE - mladiče francoskega ovčarja, prodam. Prevzem je možen takoj. Starši cacib in cac. Literaturo o vzreji in karakteristiki pasme, imam v slovenščini in jo ob prevzemu psa, dobite brezplačno. ©40-062, Slatnar 11335
Prodam 3 mesece brejo TELICO. Črnivec 17, Brezje 11339
Kupim nakladalno PRIKOLICO, 17-kubično. ©061/612-023 11423
ZAPOSLITVE
Zaposlim ČISTILKO, POMIVALKO POSODE in KUHARJA. ©75-618 _11260
Zaposlim samostojnega vodovodnega INSTALATERJA - mlajšega, za vzdrževalna dela v Ljubljani. OD po dogovoru. Informacije na ©061/346-260, po 17. uri 11291
Zaposlim KV MIZARJA s 5-letno prakso in 16 do 18-letnega fanta za PRIUČITEV v lesni stroki. ©061/51-886_11307
Iščem kakršnokoli honorarno DELO (spajkanje, sestavljanje). ©632-137_11321
Dobro plačamo delo za ORGANIZATORJA prodaje časopisa. ©061/482-045 11322
Oddamo dobrega ©73-377
PSA
čuvaja. 11352
Prodam brejo TELICO. Pšata 13, Cerklje 11354"
Prodam ŠARPLANINCE, čistokr-vne, brez rodovnika. ©061/627-112_11360
Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Gorica 1, Radovljica _11386
Prodam BIKCA, starega 6 tednov. Kepic, Zg. Brnik 37, Cerklje 11389
Prodam 1 teden starega BJKCA. Podbrezje67, Duplje_11401
Prodam TELIČKO frizijko. Pod-brezje 14, Duplje 11408
Prodam KRAVO po teletu. Podobnik, Zg. Upnica 1, Kamna gorica _11412
Prodam 2 meseca starega BIKCA simentalca. Poljanska 32, Škofja Loka__11415
Prodam dve TELIČKI, stari 10 dni. Podbrezje 130, ©70-096 11417
Prodam brejo TELICO, tik pred te-litvijo ali KRAVO s prvim teličkom, simentalci. Sp. Brnik 21, Cerklje ______11425
Prodam visoko breje TELICE, po izbiri. Luže 19, Šenčur_11430
Prodam KONJA, težkega 370 kg, vajen jahanja in nošenja tovora, zelo miren. ©45-387 11436
Prodam TELIČKO, staro 6 tednov. Zalog 46, 11169
Iščem mlajšo upokojenko za DE LO v kuhinji, v dopoldanskem ča su. Okrepčevalnica "Turist" Naklo, OSTALO ©47-001 _11333 _
Potrebujemo ČISTILKO, 2 x teden-sko, za čiščenje bloka. Informacije na ©24-645 ali Borkovič, Mlakar-ieva 20, Kranj_11376
PRIREDITVE
Gasilsko društvo Virmaše - Sv. Duh vabi na VRTNO VESELICO v nedeljo, 30. julija, ob 15. uri pri Gasilskem domu v Virmašah. Vstop prost! Vabljeni! 11266
KUD F. S. Finžgar iz Senice VABI na ogled LJUDSKE IGRE "Mejniki", avtorja Franceta Klinarja. Predstave bodo na Markovem dvorišču, Sp. Senica 1, pri Medvodah, in sicer v petek, 28. julija ob 20.30, v soboto, 29. julija, ob 20.30 in v nedeljo, 30. julija, ob 20.30. Va-bljeni!_11273
V nedeljo, 30. 7. 1989, bo tradicio-nalno SREČANJE ŽENA zadružnic na Blegošu. Kulturni program bo ob 12. uri na vrhu Blegoša. Za razne dobrote iz kmečke peči ter pijačo bodo poskrbele žene zadruž-nice iz Javor in Poljan. Vljudno vabljeni! 11388
VIDEOTEKA
Prodam JEČMEN. Informacije: Mi-Ije 39, Šenčur ali na ©43 126
_11327
Prodam  PŠENIČNO  SLAMO po žetvi. Strahinj 10, Naklo, © 48-525 11331
Iščem INŠTRUKTORJA za osnovo elektronike, za I. letnik srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku.
11363
Ugodno prodam poročno OBLEKO, štev. 38 - 40. © 39-297   11433
IZGUBLJENO
V Šenčurju je bila 27. 7. zvečer, iz pred hiše ODPELJANA NEMŠKA OVČARKA stara 5 let, sliši na ime FINA. Kdor bi karkoli vedel o njej, naj sporoči na naslov: MARIJA Ll-KOZAR, KURALTOVA 16, ŠENČUR
OBVESTILA
POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na ©39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamo! 10308
IZDELUJEM cementno strešno opeko, format kikinda (15/kvad. m.), izdelana z dodatkom uvoženih plastifikatorjev. Dobava v nekaj dneh. ©061/831-006 11183
Nudimo STORITVE ČIŠČENJA po-slovnih prostorov za družbeni in privatni sektor.© 33-133      11221
VODOVODNE INSTALACIJE NA HIŠI (novogradnja ali predelave) ter razno, vam naredim hitro in kvalitetno! © 28-427_11232
TV MEHANIKA Porenta vam v najkrajšem času POPRAVI vaš TV aparat. ©40-347 1125'
Jadralno DESKO jugo, LOK, JADRO, prodam. Lahko tudi posamezno. Miha Žvan, Zasip - Polje 8, Bled, ©77-616 11216
Iščem INŠTRUKTORJA za sloven-ski in ruski jezik, za lil. letnik srednje šole. © 22-016_11217
INSTRUIRAM matematiko, raču-nalništvo, angleščino, za srednje
šole. ©25-524_11219
Prodam KUMARICE za vlaganje. Pšenična polica 15, Cerklje, ©42-677_11228
Prodam dve otroški POSTELJICI in opremljeno ZIBKO. Bodiroža, Britof 19, Kranj, ©36-316 11231
BILJARD mizo ugodno in nujno prodam. ©78-407_11278
Ugodno prodam brako PRIKOLICO. Pavle Potočnik, Hafnarjeva pot 2/c, Kranj - Stražišče      11279
Prodam mešana DRVA. Roblek, Bašelj 20, Preddvor, ©45-336
11288
ZAHVALA
V 102. letu nas je zapustila naša draga teta, sestrična
IVANA BAJŽELJ
Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom za njihovo velikodušno pomoč, kakor tudi dr. Sten-šakovi za njeno zdravljenje na domu. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, gasilcem, govornikom tov. Dani in predsedniku DU Kokrica za besede slovesa in pevcem za prelepo petje. VSI NJENI _Kokrica, 17. julija 1989
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgem trpljenju v 74. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama
STANISLAVA RUPAR
roj. Ferdin iz Grenca 16 pri Škofji Loki
Pogreb drage pokojnice bo 28. 7. 1980 ob 16. uri na pokopališču Lipica pri Škof j i Loki.
ŽALUJOČI: mož Nace, sinovi Stane, Marko, Milan z družinami in Tone
KUPIM
Kupim dobro ohranjen R 4. Ponud-be na © 74-051 ali 74-052    11222 Kupim nevozno DIANO. © 28-480 _11237
Kupim JUGO 45 ali Z 101, do cene 2,5 stare milijarde. ©36-773, zveče;;__11264
Kupim nevozne R 12 ali R 18.
© 78-693_11276
Kupim traktorsko KOSILNICO, dvojni rez, "Seperior". ©64-124
11281
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
HELENE OBLAK
iz Dolenčic
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred in lepo petje. Hvala tudi tovarišici Pavli Be-
nedik za poslovilne besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI: mož Francelj, sin Janez, hčerke Tončka, Fani, Minka in Ivanka z družinami, brat Janez in sestre Iva, El-ka, Tončka, Minka in Silva Dolenčice, 19. julija 1989
ZAHVALA
Nenadoma, boleče in prezgodaj je ugasnilo življenje dragega moža, nečaka, strica in bratranca
FRANCA SVETELJA
iz Srruževega
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, sodelavcem ZD Kranj, Združenju šoferjev in avtome-hanikov Kranj, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujem organizaciji ZB in SZDL Struževo, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem Gorenjci iz Nakla za ganljive žalostinke, bivšim sodelavcem Elite iz Kranja in vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali.
ŽALUJOČI: žena in vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Ob mnogo prerani, tragični izgubi našega sina
VOJKA PERČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Prisrčna hvala stricu župniku za ganljive poslovilne besede in g. kaplanu za skupni pogrebni obred. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Iskre Kibernetike Kranj, Iskre Marketinga Ljubljana za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem kvinteta Gorenjci iz Nakla. Vsem še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Kranj, 13. julija 1989
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu našega nepozabnega moža, očeta in dedija
•   JANEZA VRANIČARJA
izrekamo iskreno zahvalo vsem tistim, ki ste z nami sočustvovali, mu darovali toliko cvetja, počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem njegovim prijateljem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo. Dolžni smo se zahvaliti njegovemu dolgoletnemu zdravniku dr. Mihu Sajevicu za njegovo pomoč in trud, dr. Mariji Ravnikar, medicinskemu in strežnemu osebju Doma upokojencev Kranj za skrbno nego, pevcem za zapete žalostinke in ne nazadnje kolektivu Triglav konfekcije Kranj in direktorju Tonetu Marčunu za izredno spoštljiv odnos ves čas njegove bolezni in za dostojanstveno zadnje slovo. Vsem
še enkrat hvata!
NJEGOVI ŽALUJOČI: žena Mimica, sin Marko in hčerka Magda Kranj, 20. julija 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice
MANCE ŽELEZNIKAR
d. Š
ornove mame
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Internega oddelka Bolnice Jesenice, g. župniku za pogrebni obred in pevcem. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo pospremili k
zadnjemu počitku.
ŽALUJOČI: mož Franc in hčerka Marinka z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
LJUDMILE JOVANOVIČ
roj. ZUPANC
se iskreno zahvaljujemo svojcem in prijateljem za izraženo sožalje, g. župniku Antonu Slabetu za lepo opravljen obred, osebju Onkološkega inštituta UKC Ljubljana za dolgoletno zdravljenje, osebju Bolnišnice in inštituta za tuberkulozo Golnik, ki ji je lajšalo poslednje dni. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti,
še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Grozljiva poletna noč
Na Jezerskem divjala huda ura
Jezersko, 27. julija - Najstarejši domačini na Jezerskem ne pomnijo tako razdivjane nevihte, kot se je začela, ko se je v ponedeljek ta teden dan prevesil v noč. Bilo je soparno cel dan in v dolini je kazalo, ko se je naredil mrak, da se bliska zaradi vročine. Vendar se je na Jezerskem takrat pripravljalo k nevihti.
Začelo se je z močnim vetrom, skozi katerega so »sekali« bliski, potem pa se je dež prelil v naliv, kakršnega ne pomnijo, ki je v trenutku napolnil in preplavil vse struge. Voda seje razlila. Na cesti proti Jezerskemu vrhu so začeli »grmeti« plazovi, Planšarsko jezero se je razlilo čez zapornice, na gozdne in nekatere krajevne poti do posameznih domačij je nanosilo kamenje, blato... Voda je zalila spodnje prostore v Kazini, na hiši v gradnji je odkrilo streho, v gozdovih podiralo drevje, voda je vdirala tudi v stanovanjske hiše... Skratka, huda ura, kakršnih Je-zerjani doslej niso poznali in najbrž tudi zato niso nikdar pomislili, da bi se pri Zavarovalnici zavarovali za škodo zaradi voda...
V torek zjutraj so se po nočnem reševanju, v katerem so sodelovali gasilci, CZ oziroma domačini, z mehanizacijo lotili plazov delavci Cestnega podjetja Kranj in najprej poskrbeli
za glavno oziroma najbolj prometne ceste ter za odrezane domačije. Škoda, ki so si jo ogledali potem predstavniki občine, je precejšnja. Po prvih podatkih iz krajevne skupnosti znaša prek 120 milijonov dinarjev in kot nam je povedal predsednik sveta KS Milan Kocjan, jo bodo krajani sami ob številnih akcijah in prispevkih v zadnjem času, sami težko zmogli. Ob vseh stiskah po neurju pa vendarle sosedska pomoč ni odpovedala.
A. Žalar Slike: F. Perdan
Pri Šajnovih so v torek pomagali tudi turisti in vojaki...
Strela ubila 34 ovac
Kranj, 27. julija - V Centru za obveščanje (985) v Kranju smo izvedeli, daje v noči iz torka na sredo ta teden na pobočju Storžiča v smeri proti Veliki Poljani strela v nevihti ubila 34 ovac. Ovce je imel na paši Andrej Žiberna iz Češnjice pri Kropi. Po obvestilu, da je strela ubila trop ovac, pa so v Centru dobili sporočilo, da je razen Žiberne strela ubila tudi ovce še nekega lastnika.
Precejšnje razdejanje je naredila voda pri Meškovih
Voda v Planšarskem jezeru se je razlila čez zapornice, kotanjo jezera pa napolnila z blatom...
Šmarjetna gora v sliki
Kranj - Šmarjetna gora se je v zadnjem času precej spremenila. Minulo nedeljo so bili v zvoniku prenovljene cerkve sv. Marjete blagoslovljeni zvonovi, to nedeljo ob 16. uri pa bo nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslovil tudi cerkev.
Šmarjetno goro arhivske listine prvikrat omenjajo 1272. leta, obnovljeno cerkev pa 1342. Ljudsko izročilo pa govori še o starejšem obstoju. Cerkev, ki je bila po jožefinskih reformah konec 18. stoletja prepuščena propadanju in dve:toletni pozabi (služila je celo kot kamnolom), je zdaj obnovljena. Prenovljen pa je pod novim lastnikom tudi Hotel Bellevue na Šmar-jetni gori, z vrha Šmarjetne pa v teh dneh do sedla urejajo tudi cesto. Skratka, Šmarjetna gora vedno bolj postaja takšna, kot so se je do nedavna Kranjčani radi lahko samo še spominjali...
A. Ž.
Foto: F. Perdan
Goljufanje ali poslovnost?
Poslovanje s čeki je v razvitem poslovnem svetu malodane zakonitost. V tamkajšnjih deželah skorajda ne poznajo poslovanja z gotovino. Imate mogoče odprt tekoči račun? Ste pozorno spremljali, kaj se dogaja s stanjem na izpiskih? Se vam je morda v zadnjem času zgodilo, da vam nekje niso hoteli vzeti čeka, češ pri nas ne veljajo več?
Ko je bil marsikdo že prepričan, da bomo z uvedbo čekov le počasi zakoračili proti Evropi, se je nemalokrat počutil ponižanega, ko ga je lahko ob izdajanju že napisanega čeka legitimirala prav vsaka oseba, ki je stala onstran prodajnega pulta. Ko bomo očitno končno preboleli tudi to, kajti v pripravi so menda posebne čekovne kartice, so se po drugi plati razrasle govorice, da se bodo podjetja sama odločala, če bodo in od koga bodo čeke sploh jemala. Da bo mera polna, se je sedaj spremenilo še pri obračunavanju...
Simon Vižin: "Osebno v banki skrbno pazim, da sem ravno nad pozitivno ničlo, da torej nimam negativnih obresti. Ostalo količino denarja pa seveda niti najmanj ne velja puščati na bančnem računu. Javna tajna je, če že nimaš namena kupiti določenega materiala, najdi posrednika in dinarje čimprej pretopi v devize."
Bojan Homan: "Mislim, da je ustrezna poteza bančnikov, da ti odštejejo denar od datuma, ko si ga ti plačal in to ne glede na to, koliko časa je potem ta ček hodil do banke. Znane so
barabije, ki so se dogajale s čeki, nekaj si kupil, čeprav nisi imel denarja, kajti ra-ai si na veliko zamudo trgovine."
Elizabeta Hribar:
"Če se želi resnično in ne samo verbalno urediti naše tržišče, torej tudi bančno področje, potem so zadnji ukrepi pravzaprav pričakovani in potrebni. Resda je mogoče vprašanje, kje začeti, vendar nekje je pač potrebno. Če bi trg resnično deloval, potem bo tudi normalno, čeprav za ko-ristnike verjetno neprijetno, da čekov posameznih bank na določenih mestih ne boš mogel vnovčevati."
Ivana Sajovic: "Moram reči, da ne zasledujem prav podrobno, kaj vse se novega dogaja na bančnem področju, torej tudi na področju poslovanja s čeki. Če bi hotel človek danes spremljati vse novosti, bi imel komaj kaj časa za kaj drugega. Ne vem, kaj bi naredila, če bi nekje rekli, da ne vzamejo čeka kot plačilnega sredstva."
Andrej Grims:"Če bo
šlo res v tej smeri, potem bo verjetno marsikdo začel razmišljati, da bo odprl tekoči račun hkrati še v kakšni drugi banki. V posameznih zadnjih potezah bank je mogoče kje govoriti tudi o goljufanju. Če se mi bo kje naredilo, da ne bi hoteli vzeti čeka, kljub temu da je še vedno zakonito plačilno sredstvo, enostavno ne bom plačal!"
V. Bešter Foto: G. Šinik
V letališko ograjo
Brnik, 21. julija - 30-letni Dražen Nofta, ki začasno stanuje na Bledu, je v petek okrog devetih dopoldne vozil službeni avto od Kranja proti Brniku. V kraju Bivje je zapeljal z vozišča, se zaletel v letališko ograjo in jo podrl v dolžini dvanajstih metrov. V nesreči se je Nofta huje ranil, iz objema avtomobilske pločevine pa so ga rešili šele člani kranjske gasilske reševalne službe.
Samovžig sena
Babni vrt, 21. julija - V petek okrog desetih zvečer je zagorelo v gospodarskem poslopju Janeza Markuna v Babnem vrtu. Pogorelo je skoraj celotno ostrešje, freza za izmetavanje silosa, delno pa tudi slamoreznica s puhalni-kom in mlatilnica žita, ter vse seno prve in druge letošnje košnje in nekaj ostanka iz minulega leta. Kot je ugotovila komisija UNZ, je zagorelo zaradi samovžiga sena. Škode je po nestrokovni oceni od 700 milijonov dinarjev do ene milijarde. Požar so pogasili kranjski poklicni in okoliški prostovoljni gasilci.
Zasilni pristanek
Bistrica pri Tržiču, 21. julija - Švicarski državljan Peter Stockli je v petek okrog pol treh poletel z jadralnim letalom z brniškega letališča. Ko je jadral nad Bistrico pri Tržiču, je zaradi pomanjkanja vzgonskega vetra začel zgubljati na višini in je zato moral zasilno pristati. Čeprav je travnik ob magistralni cesti raven, pa je letalu kljub temu ob zasilnem pristanku odtrgalo desno krilo, nekoliko pa se
je poškodovalo tudi levo. Pilot se pri pristanku ni poškodoval.
Omahnil 25 metrov globoko
Kranjska gora, 23. julija -
19-letni Erik Svab iz Kopra je v soboto skupaj s prijateljem plezal v severni steni Mojstrovke. Ker se mu je odtrgal skalni oprimek, je omahnil 25 metrov globoko. Soplezalec, ki ga je sicer ujel in zadržal s klinom in z vrvjo, je poškodovanemu dal prvo pomoč, ga spustil v bivak, naslednji dan pa odšel v dolino in o nesreči obvestil oddelek milice v Kranjski gori. V reševalni akciji je sodelovalo osem gorskih reševalcev in helikopter RSNZ, ki je Švaba odpeljal v jeseniško bolnišnico.
Razneslo zračnico
Virmaše, 24. julija - Obrtnik Janez Jenko iz Virmaš je v ponedeljek okrog enajstih zvečer
vornjaka, last Jožeta Hartmana iz Spodnjih Bitenj. Ko je pnevmatiko napolnil, jo je razneslo. Drobci pnemavtike so huje po- • škodovali Jenka in Hartmana, ki so ju odpeljali na zdravljenje v ljubljanski Klinični center; lažje pa tudi Viktorja Benedika iz Spodnjih Bitenj, ki je stal v bližini.
Za tri ni bilo prostora
Zminec, 25. julija - 35-letni Janez Kosmač iz Zirov je v torek okrog devetih dopoldne vozil z osebnim avtom od Gorenje vasi proti Škofji Loki. V Zmincu, kjer je dohitel avto Mitja Močnika iz Cerknega, ki je upočasnil vožnjo, ni mogel pravočasno ustaviti in je zapeljal med Močnikov avto in vojaško vozilo, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal vojak Ramadan Kasumi. Za tri pa ni bilo prostora. V nesreči se je Kosmač huje poškodoval, škode pa je bilo za sto milijonov dinarjev.
»MAJA« je med najlepšimi - Tozd Kmetijstvo v KŽK Kranj je v torek na Planini odprl prenovljeno Cvetličarno Maja, ki je trenutno prav gotovo ena najlepših na Gorenjskem oziroma v Sloveniji. Izvajalec prenove je bil Tozd Gradnje KOGP Kranj, notranjost pa je urejena po zamisli arhitektinje Bibe Bertok. Ob otvoritvi so obljubili, da bo v cvetličarni, ki so jo prebivalci Planine prav gotovo pogrešali, velika izbira različnega cvetja, sadik, semen, keramike... - A. Ž. - Foto:F. Perdan