L JU LnJaJa GIF -INGRAD- Celje, v naidedl 2.000 Izvodov. Caanlk urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Čevnlk, tehnični urednik Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Paplrkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS. Sekretariata za informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974 Tudi Ingrad v Posočju Že prej, ko je sredi septembra nemirna zemlja znova zabobnela, z njenih globin pa planila razdiralna moč, se je vso slovensko gradbeništvo organizirano vključilo v prepotrebno obnovo porušenih zgradb. Celotno po potresu prizadeto Posočje je bilo razdeljeno med gradbena podjetja, ki so se obvezala določena področja sanirati. Dejanski pristop gradbene o-perative je po začrtanem planu že kasnil zaradi čakanja na sanacijske projekte, ki jih je izdeloval Investbiro Koper in o-mahovanja lastnikov zgradb (zaradi cene), da se pričnejo popravila preko gradbene operati-ve. Ponovni močan potres je akcijo začrtane obnove spremenil ter pristop poenostavil. Vsa gradbena operativa je bila pozvana, da takoj prične z deli, predvsem na sanaciji nosilnega sistema zgradb, to je povezave objektov z železnimi vezmi in in-jektiranjem razpok, ne glede na razpoložljive projekte. Sanacijo na posameznih zgradbah je potrebno skupno z nadzorom na licu mesta določiti in po navodilih izvesti. Za strokovno pomoč je bilo mobiliziranih 24 gradbenih strokovnjakov, ki bodo do 15. decembra na razpolago štabu. Vršili bodo nadzor nad celotno sanacijo poškodovanih objektov in nad novogradnjo v Breginjskem kotu. Tudi iz Ingradovih vrst sta odšla dipl. ing. Marija Sovine in gradbeni tehnik Josip Bukvič, da sta izvršila ponovno ocenitev škode ter prevzela nadzor nad obnovo na močno poškodovanem predelu Serpenice in Žage. Naše podjetje je prevzelo sanacijo objektov v Krajevni skupnosti Kneža v Baški grapi, ki leži že na obrobnem potresnem področju in jo septembrski sunki niso močno dodatno poškodovali. V to KS spada osem vasi oziroma zaselkov, od katerih bo Ingrad obnavljal vas Knežo, Loje, Kneške Ravne in del vasi Logaršč. Dela je v celoti prevzel TOZD GO Celje, ki si je na kraju samem organiziral gradbišče ter postavil stanovanjsko barako za 40 delavcev. Trenutno je že naročenih del na 22 objektih. Računati pa je še na večja naknadna naročila, ki bodo v kratkem znana. Za vodjo gradbišča je postavljen gradbeni tehnik Jože Perger, ki mu je zaupana odgovorna naloga in bo skupaj s skupinovodji nosil veliko breme odgovornosti za pravočasno in solidno sanacijo poškodovanih objektov. Še odgovorneje pa prevzeta naloga obvezuje vodst- Ing. Marjan Prelec: Nimam namena ponavljati že tolikokrat izgovorjenih in napisanih besed v internih in javnih sredstvih obveščanja o kvaliteti Ingradovega športa. Da so vse te izrečene in napisane besede živa resnica, zgovorno pričajo doseženi rezultati naših športnikov skoraj na vseh tekmovanjih. Tu ne mislim samo na športne igre gradbincev, kjer dosegajo naši športniki zavidljiva mesta že vrsto let, temveč tudi na ostala tekmovanja v občinskem, republiškem in celo zveznem merilu, iz katerih prinašajo dosežene lovorike. Torej, osvojitev prvega mesta na letošnjih športnih igrah gradbincev Slovenije ni bila slučajna, temveč odraz vloženega napora, truda in prostega časa pri sistematskem delu, izredna po-ži ivovalnost ter medsebojno sodelovanje vseh športnikov. Priznati moram, da smo s pesimizmom pričakovali, kaj nam bo prineslo finalno tekmovanje ŠIG. S točkami iz predfinalnih tekmovanj smo bili zelo »na tesnem«, zato smo vedeli, da nam odvzame prvo mesto en sam spodrsljaj v finalu. Toda, tega ni bilo. Dobro pripravljene ekipe so opravile svoje. Z osvojitvijo prvih mest v štirih disciplinah (šah, odbojka ženske, kegljanje moški in namizni tenis ženske), je odpotovalo v Šibenik kar 31 športnikov našega podjetja, ki so na zveznem tekmovanju gradbincev zastopali republiko Slovenijo. Koristim to priložnost in se zahvaljujem vsem športnikom Ingrada za njihovo nesebično dosedanje delo z željo, da s tako vo podjetja, da mu nudi vso potrebno pomoč, kajti časa ni več veliko, ker je zima pred vi ati. Tildi pri obnovi skupnih hlevov za živino je bil Ingrad pozvan in zainteresiran, da sodeluje s svojim montažnim siste- vnemo delajo še naprej, da še v bodoče obdržimo tradicijo dobrih športnikov in dobrih delavcev . moin .Kljub konkurenčni ponudbi pa se je investitor odločil za leseno ostrešje in tako je Ingrad od nadaljnjega sodelovanja odstopil. Stane Zagode, dipl. gradb. ing. boljšo rekreacijo vsem članom kolektiva Ingrad. Zato vabim še ostale člane kolektiva, da se vključijo v športne vrste in del Marjan Prelec, dipl. gr. ing., glavni direktor in predsednik športnega društva »Ingrad« Naj poudarim še to, da ni namen našega društva le doseganje dobrih rezultatov na raznih tekmovanjih, temveč nuditi čim- Boris Petan, predsednik delavskega sveta: Z zanimanjem sem sledil tekmovanjem v več panogah. Menim, da se je sistematično delo športnikov Ingrada obrestovalo z osvojitvijo prvega mesta na ŠIG'76. Vsi športniki in vodje ekip so pokazali dobro pripravljenost in se požrtvovalno borili za barve našega kolektiva. Tudi v bodoče je potrebno gojiti takšen odnos svojega prostega časa preživijo na lepo urejenih športnih igriščih podjetja. do športa in s to obliko aktivnosti pokazati pripadnost kolektivu Ingrada ter poglabljati prijateljske odnose z drugimi kolektivi. Dosedanji dosežki našega tekmovalnega športa morajo biti spodbuda za še boljše delo članov športnega društva, kakor tudi ostalim članom delovnega kolektiva, ki še niso vključeni v aktivnostih športnega društva. Zmagovalnim ekipam iskreno čestitam. fl I O A Na 26. športnih igrah gradbincev ■ I 11 /h Slovenjie najboljši INGRAD in tl I U I U tako ŠTIRIN A JSTIČ PRVI Veličastna proslava CELJE - CELJE - CELJE - CELJE V soboto, 18. septembra, je bila v Kranju velika proslava ob 40-letnici stavke gradbenih in tekstilnih delavcev leta 1936. To je bila takrat ena najbolj organiziranih akcij slovenskega proletariata, ki je pokazal enotnost in visoko razredno zavest. Kapitalistični oblastniki so morali zaradi enotnosti in nepopustljivosti stavkajočih delavcev poklicati na pomoč oborožene policijske enote. Proslave se je udeležilo več kot 30.000 delovnih ljudi iz vse Slovenije. Samo iz temeljnih organizacij Ingrada se jih je udeležilo okrog 200. Udeležence je najprej pozdravil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Janez Barborič. Slavnostni govornik pa je bil predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit, ki je v svojem govoru med drugim povedal: »Velika revolucionarna dejavnost tekstilnih in gradbenih delavcev je pomenila za predvojni čas še mnogo več kot le upor kapitalističnemu izkoriščanju. Pokazala je, kje je jedro upora. Dvignila je zaupanje v pravil- 40 letnica stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije nost zastavljene poti Komunistične partije in razkrila vse delavske kompromisarske skupine In njihove voditelje. Boj za preobrazbo družbenih odnosov, ki se je začel v tem obdobju, je na- to prerasel v nacionalno politično osvobodilno gibanje. Prav ta gibanja so vzdrževala vse tiste najboljše lastnosti slovenskega naroda in njegovega človeka, ki so se tudi kasneje pokazale kot temeljni nosilec humanizma, pomoči in borbe za človekove in narodove pravice pa tudi dolžnost. Komunistična partija se je že v tistem času izkazala kot edina stranka, ki je bila zmožna voditi akcije delavskega razreda in povezovati njegove gospoda iške zahteve s političnim bojem pio-ti režimu. Cilje in vrednote predvojnega delavskega gibanja, ki jih v pol ni in razširjeni vsebini uresničujemo še danes, moramo znali braniti pred vse močnejšimi črnimi silami, ki se danes pojavljajo v svetu in žele izpodkopati ugled, ki ga naša država kot samoupravna in neuvrščena v svetu ima. Prav družbeni odnosi, ki jih uveljavlja duh nove u-stave in osnutek zakona o združenem delu, bodo nedvomno veliko prispevali k širjenju zaupanja, odgovornosti in razumevanja za potrebe soljudi.« France Popit je obširno govoril tudi o koroškem vprašanju, v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti avstrijske vlade iz člena 7 državne pogodbe glede pravic narodnostnih manjšin Slovencev in Hrvatov. Skupaj s proslavo 40-letnice stavke gradbenih in tekstilnih delavcev so bile v Kranju tudi tradicionalne športne igre gradbincev Slovenije. Športniki slovenskih gradbenih podjetij, katerih ekipe so se plasirale v finale, so svečano v povorki pri korakale na slavnostni prostor. V povorki so bili tudi športniki in športnice Ingrada, ki so z dosego prvega mesta ponovno dokazali, da je Ingrad najboljši športni kolektiv med slovenskimi gradbinci. CELJE - CELJE - CELJE Priporočila občinske skupščine Ob koncu septembra je bila redna seja celjske občinske skupščine, najprej skupna zatem pa ločena za vse tri zbore, na kateri so delegati predvsem ocenili potek javne razprave o o-snutku zakona o združenem delu ter izvrševanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v prvem poletju letos. Ko so ocenili gospodarska gibanja in stanje, je skupščina sprejela tudi nekatere sklepe in priporočila, ki se nanašajo na to, da morajo vodstva TOZD informirati delavce o rezultatih gospodarjenja, oceniti možnosti ter izdelati program za poslovno aktivnost do konca leta. Naslednje priporočilo se nanaša na zmanjšanje izgub in zato na čim večjo uveljavitev na domačih in tujih tržiščih, predvsem pa poskrbeti za zmanjšanje zalog. Sklep občinske skupščine nadalje opozarja na nujno večje varčevanje, na izkoriščanje notranjih rezerv, na prilagajanje proizvodne strukture zahtevam tržišča ter na pospešeno izdelavo razvojnih in sanacijskih programov. Ni naključje, da to skupščinsko gradivo opozarja tudi na večjo odgovornost in disciplino pri vesh zaposlenih, sicer pa samoupravnim interesnim skupnostim tudi naroča, da morajo seznanjati delovne ljudi in občane z uresničevanjem programov in porabo sredstev. Vgradili smo temeljni kamen Vgraditev temeljnega kamna za novo osnovno šolo »Veljko Vlahovič« je bila povezana s praznikom krajevne skupnosti Ostrožno, v spomin na 19. september 1954. leta, ko je bil tu zbor štajerskih partizanskih brigad, na katerem je govoril predsednik Tito. Devetnajsti semptem-ber 1954. leta pa je tudi rojstni dan celjskega radia. Na posnetku: ob pomoči naših delavcev vgrajuje pionirka četrte osnovne šole temeljni kamen. Prejšnji mesec, 16. septembra smo položili temeljni kamen za novo šolo na Lavi. Ta dogodek je za nas člane kolektiva Ingrad pomemben dvakrat. Kot občani smo veseli, ker se s to gradnjo zaključuje gradnja iz samoprispevka. Vsi planirani objekti so v minulem petletnem obdobju zgrajeni. Naj jih naštejemo: vrtec na Otoku, Lavi, v Štorah in Novi vasi, šola Slavka Šlandra na Otoku, prizidek osnovni šoli v Vojniku, in na Polulah ter telovadnica na Dobrni. Vsa do zdaj zbrana sredstva s samoprispevkom znašajo cca 45 milijonov din. Nova osnovna šola na Lavi se bo imenovala po nedavno u-mrlem heroju, borcu in mislecu, Veljku Vlahoviču. Z modernim šolskim objektom, ki bo prvi v naši občini grajen za celodnevni pouk, se bomo najlepše poklonili spominu velikega prijatelja mladih. Osnovna šola je zaradi natr-panosti v ostalih šolah in več izmenskega pouka prepotrebna. Naša TOZD GO Celje, ki je izvajalec gradbenih del, je z obljubo, da bo gradnjo končala do prihodnjega šolskega leta sprejela veliko obvezo. Želimo in upamo, da jo bo v popolnosti izpolnila v zadovoljstvo nas vseh. Franc Berginc Na sejmu obrti - 100.000 ljudi Od 24. septembra do 3. oktobra letos sta bili v dvorani rekreacijskega centra pod Golovcem dve pomembni prireditvi: deveti sejem obrti in tretja razstava igrač. Na sejmu obrti smo sodelovali tudi mi. V istem času pa ve si je ogledalo okoli 100.000 ljudi, kar je seveda nov rekord in lep dokaz, da se lahko mesto ob Savinji razvije v pomembno sejemsko središče. Že v drugi polovici novembra letos bo v dvorani pod Golov- Razstavni prostor Ingrada je bila v lapidariju pokrajinskega muzeja deseta mednarodna jubilejna zlatarska razstava. Celjske jesenske sejemske priredit- cem še ena velika razstava — republiška o delu organizacij za tehnično kulturo ter o inventivni dejavnosti. Otvoritev Tehniškega centra Na slavnostni otvoritvi Tehniškega centra, dne 23. septembra katerimi je direktor Tehniškega letos, se je zbrala velika množica ljudi. Po kulturnem sporedu so bili na vrsti govorniki, med centra Jože Geršak, dipl. ing., podaril zasluge izvajalca — Ingrada pri kvalitetni in hitri gradnji zahtevnega objekta CELJE - CELJE - CELJE - CELJE Prvi koraki za nov samo prispevek Predsedstvo občinske konference SZDL v Celju ni imelo težkega dela, ko se je odločilo, da podpre pobudo za uvedbo akcije za nov samoprispevek v celjski občini. To podporo je najprej spremljalo spoznanje, da je prvi samoprispevek, ki poteče februarja prihodnje leto, več kot u-spel in da smo v občini tudi s temi sredstvi, ki so jih zbrali delovni ljudje in občani, dobili nekaj novih otroških vrtcev ter dve telovadnici in dva šolska prizidka. Sicer pa so tudi letošnje razprave o srednjeročnih programih krajevnih skupnosti potrdile, da brez nove solidarnosti, brez novega združevanja sredstev delovnih ljudi in občanov ne bo moč rešiti prenekaterih vprašanj šolstva, kulture, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstva in podobno. Na dlani je namreč ugotovitev, da je denarja za te potrebe na pod- ročju družbenih dejavnosti premalo. Namreč iz rednih proračunskih virov (tu ga sploh ni zaradi delitve splošne in skupne porabe) pa tudi v proračunih samoupravnih interesnih skupnosti. Zato ni naključje, da so zlasti krajevne skupnosti opozorile, da bo uvedba novega samoprispevka nujna, če nočemo v občini zaostati in če hočemo rešiti nekaj perečih problemov družbene aktivnosti. Akcija za uvedbo novega samoprispevka je torej stekla in ni več daleč čas, ko bodo o njej govorili delovni ljudje in občani v javni razpravi. Po prvem programu, naj bi bil referendum za nov samoprispevek v februarju prihodnjega leta. Do tedaj pa mora biti seveda znan in osvojen referendumski program in ne nazadnje odločitev, katere objekte bi gradili s sredstvi samoprsipevka. Modernizacija bolnišnice Svet občin celjskega območja je na svoji zadnji seji med drugim podprl pobudo o zbiranju sredstev za modernizacijo celjske bolnišnice. Gre za nekajletno akcijo, ki naj bi rešila predvsem tiste prostorske in podobne probleme v regijski bolnišnici v Celju, ki jih bolnik najbolj občuti. To je ureditev sob, postelj, zmanjšati njihovo števi- lo v sobah ter ureditev drugih problemov, ki so vezani na standard v bolnišnici, s tem pa tudi zboljšati počutje bolnega delovnega človeka ali občana. . Akcija zasluži vso pozornost, saj ima predvsem zaradi svojega namena čisti človekoljubni značaj. Tudi o njej bo tekla javna razprava. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooo SLIKE OD ZGORAJ NAVZDOL PRIKAZUJEJO: — Moderno poslopje novega Tehniškega centra — Otvoritveno svečanost — Lepo in sodobno opremljeno predavalnico — Notranjost prostorne telovadnice OOOOOOoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Želje se uresničujejo Do maja 1977: nova hala za ključavničarsko delavnico Pred dobrim letom smo na tem mestu pisali o načrtih investicijskega vlaganja v TOZD Proizvodni obrati. i I Rafko Funkl, direktor TOZD Proizvodni obrati Če smo takrat pisali o načrtih, lahko danes že ugotavljamo, da se del želja uresničuje. Pričeli smo namreč z gradnjo nove hale za ključavničarsko delavnico z aneksom. Pred dnevi je gradbena operativa TOZD Celje, kateri smo poverili gradnjo, zasadila »prvo lopato« na mestu, kjer ie stala stara lopa strojnega skladišča. Delo lepo napreduje in če bo vreme količkaj ugodno, bo objekt konec oktobra pod streho. Od tu dalje pa je odvisno predvsem od nas obrtni- kov, kdaj bo zgradba končana. Plan, ki se ga bomo vsekakor držali, predvideva končni rok izgradnje 1. maj 1977. Ob tem zapisu ni prezreti, da bo hala montažna, proizvod domače TOZD IGM Medlog. Tlorisne mere 50 x 17 in aneks 17 x 5 m Predračunska vrednost je 3,756.848 dinarjev. Nedvomno bodo novih delovnih prostorov najbolj veseli neposredni delavci — ključavničarji, saj bodo v primerjavi s prejšnjimi prostori dobili neprimerno boljše: prostornejše, svetlejše, zračne j še in bolj varne. Nič manj veseli ne bodo novih prostorov slikopleskarji, ki se bodo naslednje leto, to lahko danes z gotovostjo zapišemo, vselili v prenovljen slikarski obrat, za katerega so načrti že nared. Za pričetek del pa je seveda važno, da se čimprej preseli ključavničarski obrat, ker se bodo nato ti prostori uredili za sliko-pleskarje. Celotna obrtna dejavnost bi bila s temi prenovitvami Iružena na enem mestu, razen ;veda lesnih obratov, ki so se :po razvili na Gomilskem. S to novogradnjo in preuredijo bivšega ključavničarskega brata pa še v celoti ne bo vse rejeno. Povedati je treba, da so ili sedanji objekti, ki sluzijo za ostmczne obrate in delavnice a Lavi. grajeni po vojni in na itrico in jih je obseg del, nova Enologija ter večje kapacitete, kratka celoten razvoj obratov, e zdavnaj prerasel. Ob zadnjem pregledu obratov 3 nam inšnektorji zaradi neu-treznega skladišča za pline in orvn v vpnko »nozugali«. Z investicijskim nrogramom za leto 1976 so predvidena potrebna sredstva za preureditev skladišča, vendar še čakamo na načrte. Ključavničarji že nestrpno pričakujejo nove prostore V vsej kovinski dejavnosti u- tega skladišča prepotrebna in porabljamo vse več plina, zato nujna. menim, da je tudi preureditev Rafko Funkl Sedaj so v ključavničarski delavnici izredno slabi delovni pogoji Maks Cajšek. obrato-vodja ključavničarstva Na nove prostore za dejavnost stavbnega ključavničarstva smo čakali že vrsto let. V sedanji delavnici smo zelo utesnjeni, saj vanjo ni mogoče postaviti nobenega stroja več, čeprav bi nekatere nujno potrebovali (npr. škarje za rezanje pločevine, stroj za krivljenje). Usluge za to delo smo morali iskati v drugih podjetjih, celo pri zasebnikih. V novih prostorih bodo delovni pogoji neprimerno boljši, lažja bo tudi organizacija dela. Računamo, da bo efekt dela za cca 20 odstotkov višji. Vendar pa prostori sami niso dovolj, zato upamo, da bomo vzporedno z dograditvijo nove delavnice lahko nabavili tudi nekatere prepotrebne stroje in nam ne bo treba iskati uslug drugod. To pa pomeni tudi večjo produktivnost in boljši zaslužek. Vsi, ki delamo v ključavničarski delavnici, si močno želimo, da bi z novim koledarskim letom začeli delati že v novih prostorih in ob sodobnih strojih. Karlo Novak, obrato-vodja slikopleskarstva Delavci slikopleskarskega o-brata veliko pričakujemo od i preselitve v novo delavnico na Lavi. V sedanjem obratu je zaposlenih okrog 45 delavcev. Res je, da se delo odvija pretežno na j stavbah izven delavnice, toda, kljub temu opravimo v delavnici še mnogo dela in priprave. Tako pleskamo stavbno pohištvo v mnogo pretesni, nezračni in nekurjeni delavnici, kar je zlasti v zimskem času hudo. Ker nimamo primernega skladišča, je tudi material vskladi-j ščen kar v delavnici. Povečini je vnetljiv, vsled česar obstaja | nevarnost požara, pa tudi nepri-| dipravu je kar pri roki, ker ni v posebnem zaprtem prostoru. S preselitvijo v nove prostore r.a Lavi bo urejeno tudi glede j prehrane delavcev, odpadlo pa bo še veliko drugih nevšečnosti, zato resnično težko pričakujemo j že dolgo obljubljeno preselitev. Iz naših TOZD - Iz naših TOZD V gradnji 8 mostov Most v km 2+376 na dovodnem kanalu hidroelektrarne Srednja Drava 2 v fazi finalizacije, ki bo predvidoma končana v oktobru. Slika z gradbišča pri Ptuju (TOZD Slovenske Konjice) prikazuje izvajanje mostu v km 8+738 na odvodnem kanalu hidroelektrarne Srednja Drava 2. V ospredju armiran j e in opaže-vanje najvišjih stebrov (nad 20 m), v ozadju betoniranje prvega polja prekladne konstrukcije s pomočjo opažnega odra Hiin-nebeck. nih vozil, s čimer je zaokrožena zvezna zakonodaja na področju varnosti cestnega prometa. Zvezni predpisi, ki veljajo na vsem območju SFRJ, so vskla-jeni z mednarodnimi predpisi in so v tem smislu izčrpni in podrobni na področju prometnih pravil ter v obravnavanju motornih vozil in njihovih voznikov. Na ostalih področjih pa so dani temelji in načelne rešitve in je potrebna podrobnejša ureditev v republiških oziroma pokrajinskih zakonodajah. S tem je bila dana možnost republikam in pokrajinam, da posamezna področja uredijo tako, kot to najbolj ustreza njihovim specifičnim razmeram. lako je Slovenija izdala svoj republiški zakon o varnosti cestnega prometa in je v republiškem in občinskem merilu stekla akcija o seznanjanju čimšir-šega kroga prometnih udeleženčev s tem zakonom. Na pobudo komisije za vzgojo odraslih pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Celje, so bila v našem podjetju organizirana predavanja in razgovori v zvezi z zakonom o varnosti cestnega prometa. Da bi se tudi v organizacijah združenega dela obravnavalo in reševalo probleme v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, predvsem pa, da bi se delovalo na področju preventive in vzgoje, bo na pobudo iste komisije ustanovljena komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi v našem podjetju. Delo komisije je določeno s programom dela, ki ga v kratkem objavljamo: 1. Seznanjanje z zakonom o varnosti v cestnem prometu in z novostmi; zajamejo se vsi udeleženci v cestnem prometu, ki se vozijo na delo z lastnim prevoznim sredstvom. 2. V okviru preverjanja znanja iz varstva pri delu izvesti tudi testiranje iz poznavanja predpisov o varnosti v cestnem prometu in prometnih znakov za vse poklicne šoferje. 3. Pregled prometnih površin, postavljenih prometnih znakov in odvijanje prometa na prometnih površinah v: TOZD Proizvodni obrati in Mehanizacija na Lavi, TOZD Industrija gradbenega materiala v Ko se boš peljal v službo ali domov, te pot lahko pripelje v bolnišnico, če ne boš upošteval prometnih določil Medlogu, TOZD PO na Gomil-skem ter skladišče na Dečkovi. Izdaja predloga za ureditev prometa v teh obratih z roki odprave. 4. Obravnava prometnih nesreč, ki so se pripetile na poti na delo ali z dela v delovni organizaciji. Raziskava vzrokov. 5. Sestajanje komisije najmanj enkrat v treh mesecih, po potrebi pa tudi bolj pogosto. Na sestankih obravnavati stanja in problematiko o varnosti v (Naadljevanje na 8. strani) Montažna hala TES Senovo V Senovem gradimo halo po lastnem montažnem sistemu. Dvo-ladijski objekt je namenjen novi tovarni valovitega kartona in embalaže. Dimenzije proizvodnega objekta so 115,20 x 29,20 m ter višina do prečnih nosilcev 6,5 m. Del tlorisa pokriva dvoetažni aneks. Skupna površina proizvodne hale je 2783,50 m'-’, površina aneksa 526,70 m2, ostali prostori — energetski del pa 344,60 m . Montaža konstrukcije je potekala hitro in brez težav. Varnost v cestnem prometu Z ustavnimi rešitvami je razmejena pristojnost federacije in republik oziroma avtonomnih pokrajin tudi na področju varnosti cestnega prometa. Zvezni zakonodaji je prepuščeno, da določi temelje, ostala ureditev pa je v pristojnosti republik oziroma avtonomnih pokrajin. V skladu s to ustavno zasnovo so bili sprejeti Zakon o varnosti cestnega prometa in pod- zakonski predpisi — pravilnik o obrazcu vozniškega dovoljenja ter pravilnik o prometnih znakih in o znakih, ki jih udeležencem v cestnem prometu dajejo pooblaščene osebe; o registraciji motornih in priklopnih vozil, o napravah, o opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu in pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motor- ¥ mmz m * Letos na najvišji stopnici Na finalnem delu ŠIG '76 v Kranju je sodelovalo 15 podjetij s 320 udeleženci — Zmagal je Ingrad (325) pred Konstruktorjem (313) in Gradisom (310) — Zmagovalci v Šibenik. Letošnje tekmovanje gradbincev Slovenije se je odvijalo prvič po novem sistemu. Skupaj je tekmovalo 2862 delavcev iz 73 gradbenih delovnih organizacij. Na sedmih tekmovalnih področjih Slovenije sc je predtekmovanje odvijalo po posameznih panogah, nato so ;>rišle po štiri najboljše ekipe v finale, ki je bil tokrat v Kranju, hkrati s 40-obletnico stavk gradbenih in tekstilnih delavcev. 13. septembra 1976 je tako Ingrad postal že šlirinajstič zmagovalec ŠIG Slovenije. Za tekmovanje so se naše ekipe vestno pripravljale in dosegle izvrstne rezultate: Otvoritev ŠIG’76 v Kranju Odbojkarice neprekosljive Naša dekleta so bila v finalu razred zase. Tako kot že 11 lel zapored. Še preden se je pričela svečana otvoritev iger, so imele že dve zmagi v žepu. Tekmovanje v odbojki je bilo že zjutraj, takoj, ko smo prispeli v Kranj. »Naše« so najprej premagale »Pionirja «iz Novega mesta, nato še »Salonit« iz Anhovega. Popoldne pa so se »poigrale« z igralkami »Gradisa« in z lahkoto zmagale. Še postava: Metka Le- sjak, Irena Jager, Tončka Pečovnik, Ljuba Podbrežnik, Tanja Robida, Majda Tavčar, Marija Pšaker; vodja ekipe: Janko Žil-nik. Ii sna in Ljuba — sedmič zlati Za Ljubo Podbrežnik in Ireno Jager so zmage na ŠIG že rezervirane, saj sta že sedem let nepremagljivi v namiznem tenisu. Tudi letos, čeprav sta bili obe dlje časa odsotni na športnem polju. Vendar so jima kratke Ekipa Ingrada v povorki priprave in velika »zagrizenost« zadostovale za prvo mesto. V ekipo se je uspešno vključila tudi Valerija Prevoršek. Vodja ekipe: Jernej ing. Pelko. Kegljavke srebrne Naše tekmovalke, neprivajene na »plastično« kegljišče, so se izvrstno borile, vendar jim žal r.i uspel podvig, saj so iz predtekmovanja prinesle prevelik primanjkljaj. V Kranju so sicer podrle največ kegljev, vendar to za prvo mesto ni bilo dovolj (rezultati predtekmovanja in finala se seštevajo). Drugo mesto so osvojile: Krista Novak, Ivica Bezlaj, Metka Lesjak in Majda Tavčar. Ekipi je dajal napotke Dušan Vanovšek. Šahisti odlični Šah je panoga, v kateri so aktivno udeleženi le tekmovalci. Tu so gledalci le opazovalci. Nobenega bučnega bodrenja ni v šahovski dvorani. Šahistom je to odvzeto. Bojujejo se znasprot-niki na črnobelih poljih in s svojimi živci. Boljši zmagujejo. Potem lahko sprejemajo čestitke. »Naši« so jih zaslužili. Saj so Vodja šahovske ekipe Tomo Stu-dnička s pokalom prepričljivo zmagovali. Venda" se zmage niso veselili tako, koi prejšnja leta. Pogrešali so svo jega dolgoletnega vodjo, sedaj pokojnega Ivana ing. Cijana. Zdi se mi, da nam je manjkal vsem, saj smo se vsi po proglasitvi skupnega prvega mesta na večerni slovesnosti mirno razšli brez tistega navdušenja, ki nas je vedno prevejalo na takšnih zmagoslavjih. Prvo mesto v šahu so osvojili: Franc Brinovec, Milan Ojstrež, Tomo ing. Studnička, Zvonko Streicher, Vinko Marinški, Anton Hajnšek, Ivo Borovšak in Srečko Pišorn. Namizni tenis — moški Našim fantom se je po dveh letih spet uspelo prebiti med najboljše ekipe. Največ dela so opravili že v predtekmovanju v Mariboru, kjer so izločili lansko drugi ekipo IMP Ljubljana. V finalu so se izredno borili, kar priča tudi rezultat s prvakom »Gradisom« 3 : 5. Žal pa jim je zmanjkalo moči v odločilnih trenutkih. Pouda- čali z igralci, ki nastopajo v prvi republiški ligi, nekateri pa so že nastopali v zveznih tekmovanjih. Četrto mesto so dosegli: Marjan Vitanc, Božo Breznik, Alojz Prevoršek, Franci Ledin-šek. Z nasveti jim je pomagal Anatol ing. Sazonov, ki sicer zastopa barve Ingrada v ligaškem tekmovanju. Prikegljali prvo mesto Tekmovanje v kegljanju se je pričelo najkasneje. Po do takrat znanih rezultatih v ostalih panogah, smo na hitrico izračunali, da morajo kegljači zmagati, če hočemo osvojiti skupno prvo mesto. Zato je bilo na kegljišču vzdušje najbolj napeto, borba na stezah pa trda in vnemir-ljiva. Na tribuni navijanje in bodrenje za naše fante. Odločal je vsak met in zmagovalec je bil znan šele v zadnjem setu. Ingrad! Ingrad! Čestitke so deževale z vseh strani! Še postava: Edi Šunko, Jože Lipovšek, Ivan Ahtik, Dušan Vanovšek, Milan Lipovšek, Ivan Cizej, Dušan Lipovšek, Branko Orešnik, Stane Odbojkarice niso okusile grenkobe poraza riti velja, da so se v finalu sre- Turščak in Zlatko Radič. Točke za skupno zmago Panoga Doseženo mesto Sodelovalo T ,, ekip Točke odbojka — ženske 1 14 20 — moški 5 25 21 kegljanje — ženske 2 26 28 — moški 1 55 61 namizni tenis — ženske i 12 18 — moški 4 37 34 streljanje — ženske 7 20 14 — moški n 46 36 tnali nogomet 15 50 36 balinanje 15 28 14 šah 1 37 43 325 IZJAVE Berginc Franc, podpredsednik športnega društva: Letošnje 26. športne igre gradbincev in 2. proizvodno tekmovanje so zaključene. Nismo si nekako znali predstavlajti, kako bodo letos potekale, ker so bile organizirane po panogah. Sedaj, ko je tudi finalni del za nami, lahko ugotovimo, da so uspele. Večkratni udeleženci sc sicer pritožujejo, da so na družabnosti in medsebojnem spoznavanju izgubile. Z uspehi naših športnikov smo lahko zadovoljni, saj v nobeni športni panogi nismo bili slabi. Kot neuspeh lahko štejemo samo 5. mesto moške odbojkarske ekipe, saj smo jih dosedaj gledali v finalnih borbah. Skupno prvo mesto, ponovno osvojeno po enoletnem premoru, nam poleg radosti nalaga tudi obveznost, da vsi preko celega leta gojimo in negujemo vse oblike športne aktivnosti in rekreacije v podjetju. Manj zadovoljni pa smo lahko z doseženimi rezultati v proizvodnem tekmovanju. Ne upravičuje nas to, da se nekako ne pripravljamo dovolj na ta del srečanja gradbincev Slovenije. Lani, ko so bile igre prvič, smo imeli več uspeha. Gotovo imamo tako kvalitetne kvalificirane zidarje, tesarje, železokrivce in orodjarje, ki bi lahko posegli po prvih mestih. Najboljši letošnji rezultat je tretje mesto železokrivce v. Vsem športnikom in tekmovalcem proizvodnega tekmovanja, ki so kakorkoli doprinesli k našemu skupnemu uspehu, čestitamo. Zmagovalnim ekipam pa želimo mnogo uspeha na zveznih igrah v Šibeniku. Metka Lesjak: Letošnje priprave za finale v odbojki so potekale v želji, da osvojimo enajstič zaporedni naslov slovenskih prvakinj na gradbenih igrah. To nam je uspelo lažje, kot smo pričakovale. Metka Lesjak sprejema pokal za odbojkarice Naši šahisti so vztrajni borci, pa tudi elegantni v enotnih oblekah m i c&h |L. j 5 Bleščeča priznanja, ki so jih naši športniki in športnice osvojili v Kranju Ivan Paul, sekretar obč. odbora sindikata gradbenih delavcev Celje: Ingrad je na letošnjih 26. športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije ponovno potrdili svoj sloves s tem, ko je osvoji1 prvo mesto v športnem tekmovanju. Ta veliki športni uspeh je rezultat masovnega vključevanja delavcev v športno rekreacijo, kar je zasluga predvsem zelo požrtvovalnega vodstva sindikalnega športnega društva Ingrad, samoupravnih organov in DPO. Saj je masovna rekreacija eden izmed činiteljev, ki vpliva na večjo storilnost, večjo produktivnost pri delu in krepi naše zdravje, ki nam je nujno potrebno pri opravljanju vsakdanjih zahtevnih nalog. V imenu občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev iz Celja izrekam iskrene čestitke k doseženemu uspehu z željo, da bi se ti uspehi ponovili tudi na zveznih športnih igrah gradbenih delavcev v Šibeniku. Franc Vrbnjak: Kot vsako leto, tako tudi letos nisem izgubil zaupanja v naše športnike in športnice. Prvo mesto pomeni za naš kolektiv velik uspeh, saj je tudi področje športa pri nas tesno povezano z življenjem in delom članov kolektiva. V imenu organizacije ZKS Ingrad Celje iskrene čestitke vsem, ki so pripomogli, da je predstavnik Ingrada stopil na najvišjo stopnico. Dušan Vanovšek, vodja kegljaške ekipe: Kegljači smo se srečali z zelo močnimi ekipami, toda rahla prednost s predtekmovanja nam je zagotovila dobro uvrstitev v finalu. V finalu je bila borba zelo izenačena, predvsem s »Cementarno« Trbovlje, vendar ob dobri igri vseh kegljačev in močni moralni podpori ostalih športnikov, uspeh ni izostal. Kot vodja ekipe bi se zahvalil vsem kegljačem, ki so nastopili v Kranju, kakor tudi vsem, ki so omogočili, da smo se intenzivno pripravljali na finalna tekmovanja. Naša pripravljenost za naprej je še velika, zato pričakujemo, da nam bo še v nadalje dana možnost priprav m udejstvovanja v kegljaškem športu. Janko Žilnik: Mislim, da je osvojitev prvega mesta dokaz in priznanje celostne šporire dejavnosti v podjetju. Berta Honigman, dolgoletna članica kolektiva, je vseskozi aktivna tudi v športnem društvu »Ingrad«. Kako tudi ne, saj je bila v mladosti odlična atletinja in telovadka; svoj največji u-speh je dosegla kot zasavska prvakinja v višeboju. Prisostvovala je na vseh 26. športnih igrah gradbincev, nekaj časa kot keg-Ijačica, potem kot blagajnik; več let je bila vodja ženske ekipe v kegljanju, še vedno pa je član upravnega odbora športnega društva. V vseh teh letih si je nabrala ogromno izkušenj, v naj lepšem spominu pa so ji o-stale lanske zvezne ŠIG, ki so bile v Celju. Tudi ona je bila med organizatorji in po izjavah vseh prisotnih so bile te igre najbolje organizirane dosedaj. Posnetek je iz Kranja, kjer sta Berta Honigman in predsednik DS Boris Petan bodrila naše tekmovalce. II. Proizvodno tekmovanje Vzporedno s 26. ŠIG je bilo v Kranju tudi drugo proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije. Sodelovalo je deset delovnih organizacij v štirih panogah (zidarji, tesarji, železokrivci, odrar-ji). Ekipe Ingrada so tekmovale v treh panogah in v skupni u-vrstitvi dosegle sedmo mesto. Še najboljša sta bila železokrivca Štefan Turščak in Mustafa Hadžič, ki sta bila tretja, zidarja Alojz Žlaus in Jože Komerički sta bila peta, odrarja Jože Ježek in Šukrija Mulič pa osma. Organizator proizvodnega tekmovanja je bilo SGP »Tehnika« iz Škofje Loke, največ uspeha pa so dosegli delavci iz SGP »Gro-suplja«. Vili Šuster Vlil. ŠIC Jugoslavije Možnosti izobraževanja ob delu Na zveznem tekmovanju gradbenih delavcev, ki je bilo od 30. 9. do 2. 10. v Šibeniku, je ekipa Slovenije osvojila drugo mesto, le eno točko za Srbijo. Ekipa Slovenije je v Šibeniku osvojila največ pokalov V skupni uvrstitvi se niso upoštevale točke v ženski odbojki, ker sta sodelovali le dve ekipi. Zato zmaga Ingradovih odbojkaric žal ni bila kronana v skupnem uspehu. Ostale slovenske ekipe so dosegle naslednje uvrstitve: šahisti in kegljači »Ingrada« so bili izvrstni in so premočno osvojili prvo mesto; zmagovalci so bili tudi namiz-notenisači »Gradisa« in strelci »Konstrukcije«; drugo mesto so dosegli odbojkarji »Salonita«, četrte so bile strelke »Stavbarja« in naše igralke namiznega tenisa, peti pa so bili nogometaši »Cementarne« Trbovlje. . , , , , . Med posamezniki je Dušan Vanovšek prejel srebrno kolajno v 8 končni vrstni red: 1. Srbija (47), 2. Slovenija (46), 3. BiH (36), 4. Hrvatska (35), 5. Makedonija (18) in 6. Črna gora (8). Prihodnje zvezne ŠIG bodo v Zrenjaninu. Kegljači Ingrada so med gradbinci najboljši tudi v Jugoslaviji (Nadaljevanje s 5. strani) VARNOST V CESTNEM PRO METU cestnem prometu, dogovoriti se za akcije, organizirane ali določene s strani občinske komisije in za posamezne naloge članov. 6. Objavljanje člankov in akcij v našem glasilu. 7 Organizacija predavanj in predvajanja filmov o varnosti v cestnem prometu za delavce v TOZD. Tako so storjeni prvi koraki, da tudi v naši 'delovni organizaciji pripomoremo k vsasplošnim naporom za vranost v cestnem prometu ih to predvsem na področju preventive in vzgoje. Hubert ing. Golner Na celjski delavski univerzi so v preteklem šolskem letu pomagali pri izobraževanju ob delu že več kot tri tisoč delavcem. Število tistih, ki se na novo ali pa tudi dodatno izobražujejo, nenehno raste. Vse več delavcev čuti, da jim dosedanje znanje ni dovolj. Veliko si jih želi tudi boljši kos kruha. Na kraju, tudi napredovanja ni brez šol. Ta utrip na delavski univerzi Celje dobro poznajo. Zato so organizirali toliko različnih izobraževalnih oblik in šol, da skoraj vsak, ki želi nadaljne usposabljanje, najde nekaj zase. Veliko možnosti bo tudi v prihajajočem šolskem letu. Poglejmo le nekatere. Srednješolsko izobrazbo si lahko zaposleni delavci pridobe kar na šestih različnih srednjih šolah, ki jih drugače ni v Celju. To so: prometno tehniška šola, lesno-tehniška šola, tekstilno tehniška šola, kovinarska in elek-tro delovodska šola in dvoletna administrativna šola. Izbira j c resnično velika. Zapisati mora- mo še, da so učni rezultati zelo dobri. Delavska univerza Celje je tudi organizator izrednega študija visokih šol, ki so združene v Mariborski univerzi. Tako opravlja tekoče delo za Visoko ekonom-sko-komercialno šolo, za Visoko šolo za organizacijo dela Kranj in Višjo pravno šolo. Izredno koristno je tudi, da na celjski delavski univerzi organizirajo številne tečaje, ki jih marsikje upoštevajo za notranjo kvalifikacijo. Med takšne tečaje lahko štejemo naslednje: za kurjače centralnih kurjav, za skladiščnike, za voznike viličarjev, za strojepisje, za tehniško risanje in še nekatere. Zelo koristni so tudi jezikovni tečaji, ki so dobro obiskani. Poučujejo kar pet različnih jezikov. Letos bodo pričeli tudi z jezikovnimi tečaji za predšolsko in šolsko mladino. SKRITI OBJEKTIV SAMO ŠE TOLE VAM MORAM POVEDATI... Seznam jubilantov Objavljamo jubilante, ki letos slavijo 30, 25, 20, 15 in 10 let neprekinjenega dela v OZD »Ingrad« Celje. Prosimo, da seznam skrbno pregledate in morebitne pripombe sporočite kadrovski službi podjetje najkasneje v 15 dneh po objavi. 30 let: Borinc Alojz, v. d. direktor TOZD Družbeni standard; Hajnšek Karl, zidar iz Žalca; Slemenšek Alojz, tesar iz Proizvodnih obratov. 25 let: Belehar Katica, čistilka v Delavskem naselju; Čepin Jožefa, čistilka v Delavskem naselju; Draganovič Rešid, zidar v Medlogu; Emeršič Ivan, inštruktor učencev v Skupnih Službah; Esih Franc, strojnik v Medlogu; Knez Alojz, gradbeni delavec v Šentjurju; Petedin Vili, delovodja v Celju; Peteciin Bariča, kuharica v Menzi; Vočanec Ivan, delovodja v Šentjurju; Zbiljski Ludvik, delovodja v Žalcu; Puinger-šek Franc, tesar v Šentjurju; Brežnik Martin, zidar iz Celja. 20 let: Bohnec Jurij, buldožerist v Mehanizaciji; Debeljak Leopold, tesar v Žalcu; Drvoderič Florijan, stavbni ključavničar v Proizvodnih o-bratih; Gajšek Rudolf, delovodja v Laškem; Krulc Franc, zidar v Žalcu; Lipovšek Ciril, varilec v Mehanizaciji; Požlep Ruža, vodja knjiigov. osebnih dohodkov v Skupnih službah; Podgoršek Anica, knjigovodja v Skupnih službah; Strouhal Edvard, mizar v Proizvodnih obratih; Zorko Mijo, skladiščnik v Mehanizaciji; Zubak Ivan, betoner v Medlogu, Zupanc Ivan, stavbni ključavničar v Proizvodnih obratih; Bovha Vinko, zidar v Celju; Pintar Edvard, zidar v Šentjurju; Videnšek Franc, tesar v Celju; Karner Franc, gradbeni tehnik v Skupnih službah; Vaupotič Jože, strojnik v Medlogu; Šmarčan Martin, tesar v Žalcu. 15 let: Colarič Milan, inženir organizacije dela v Mehanizaciji; Črepinšek Silva, računovodja v Skupnih službah; Gorjanc Ignac, stavbni ključavničar v Proizvodnih obratih; Horvat Janez, strojnik v Medlogu; Hrženjak Anton, strojnik v Laškem; Homer Ivan, telefonist v Skupnih službah; Jambriško Ivan, delovodja v Medlogu; Jan Franc, mizar v Proizvodnih obratih; Jan Marija, ekonomski tehnik v Skupnih službah; Jevšinek Marija, ekonomski tehnik v Ljubljani; Klančnik Jožica, čistilka v Slovenskih Konjicah; Koščak Franjo, zidar v Laškem; Kožuh Terezija, kuharica v Ljubljani; Kregar Adolf, lesni tehnik v Proizvodnih obratih; Križnik Martin, strojnik v Medlogu; Kfljič Peter, strojnik v Ljubljani; Kučer Nevenka, ekonomski tehnik v Skupnih službah; Lučič Ivan, železokrivec v Laškem; Lesjak Anton, nabavljač v Mehanizaciji; Maček Dragotin, tesar v Medlogu; Matič Josip, slikopleskar v Proizvodnih obratih; Obrez Martin, šofer v Mehanizaciji; Oset Angela itn Oselt Marija, čisitlki v Delavskem naselju; Polšak Janko, šofer v Mehanizaciji; Simon Tomo, delovodja v Celju; Sovine Marija, dipl. gradb. inženir v Projektivnem biroju; Stermečki Martin, šofer v Mehanizaciji; Šmarčan Ivan, šofer v Mehanizaciji; Špehar Josip, zidar v Ljubljani; Šumak Josip, slikopleskar v Proizvodnih obratih; Turk Štefan (1937), zidar v Celju; Vračevič Pero, zidar v Ljubljani; Vrbnjak Vinko, zidar v Celju; Debeljak Ivan, zidar v Celju; Mihevc Rihard, slikopleskar v Proizvodnih obratih; Škrinjar Josip; slikopleskar v Proizvodnih o-bratih; Javornik Emil, zidar v Šentjurju; Šuster Vlili, gradbeni tehnik v Skupnih službah; Žlavs Alojz, zidar v Žalcu; Katič Milan, zidar v Celju. V stanovanjski soseski na Otoku je za lastnike avtomobilov poskrbljeno z udobnimi garažami Kadrovske spremembe V mesecu avgustu smo imeli naslednje kadrovske spremembe: Pridobili smo nove sodelavce: Ulčnik Milena, ekonomski tehnik — tajnica in Voh Aleksander, gradbeni tehnik — pripravnik v Slov. Konjicah; Operčkal Viljem, čuvaj v Medlogu, Grofelnik Željko, stavbni klepar K, Hladen Marjan, K monter centralne kurjave, Žerjav Frančiška, čistilka, Djurič Ibrahim, K plastičar in Kokanovič Branivoje, K plastičar — vsi v proizvodnih obratih; Djokič Bogdana, čistilka v Laškem, Šneberger Anton, pom. skladiščnik in Beg Štefan PU strojnik, sta sc po opravljeni poklicni rehabilitaciji ponovno zaposlila v Celju; Krušič Darko, gradbeni teh-nik-pripravnik, Petrovič Mira, čistilka in Pintar Milena, ekonomski tehnik v Skupnih službah. Iz JLA so se vrnili: Milutinovič Sekula, NK delavec v Celju; Videnšek Konrad, PK ključavničar v Proizvodnih obratih; Romih Branko, K zidar v Laškem; Pejanovič Borislav, PK tesar v Šentjurju; Djukič Boro, PK tesar v Slov. Konjicah, Kruleč Jože, K zidar v Žalcu. Naraščaj v družini so dobili: Ravenski Andrija in Mujdžič Šefik iz Šentjurja: Hoti Hazir iz Celja; Klarič Marko in Klarič Frano iz Laškega, Hrašar Ivan iz Žalca; Jahič Šal ko iz Medloga. Na novo življenjsko pot so stopili: Avdič Abaz iz Medloga, Radovac Marko iz Laškega, Mandal Kadro iz Celje in Kotnik Anton iz Slovenskih Konjic. V JLA je odšel: 10 let: Bevc Ana, čistilka; Cigrovski Alojz, zidar; Dogdič Nesib, tesar; Gaši Selim, zidar; Hankušič Huso, zidar; Hukič Omer, gradbeni delavec; Janjič Milenko, zidar, Langeršek Edvard, tesar in Leutarevič Juraj, tesar, vsi iz Celja. Blagovič Vjekoslav, tesar; Cepuš Peter, zidar; Deželak Janez, tesar; Mraz Edvard, tesar; Stres Alojz, zidar; Šmerc Vladislav, delovodja in Videc Jože, zidar, vsi iz Laškega. Jovič Simo, zidar; Majer Alojz, zidar in Horvat Josip, zidar, vsii iz Šentjurja. Ajdnik Ivan, zidar; Bornšek Ivan, zidar in Majšler Miha, tesar, vsi iz Slovenskih Konjic. Marinovič Stojan, tesar jz Žalca. Bajrič Ahmet, zidar; Karajte Aziz, zidar; Lepan Mato, gradbeni delavec in Petan Boris, gradbeni tehnik, vsi iz Ljubljane. Mihajlovič Milorad, betoner; Roudi Jože, železokrivec; Sečki Franjo, železokrivec in Kronovšek Miha, gradbeni tehnik, vsi zi Med- Polajžer Ivan, elektroinštalater; Trifunovič Novica, elektroinštala-ter; Mihevc Ivan, mizar; Raljovec Ivan, mizar; Zaleznik Anton, mizar; Brežnik Franc, slikopleskar; Sentočnik Rajko, silkoplesar in Zebcc Mirko, slikopleskar, vsi iz Proizvodnih obratov. Podsedenšek Alojzija, gradbeni tehnik in Strašek Adolf, elektro tehnik iz Projektivnega biroja. Pavič Ivanka, kuharica iz Menze. Godler Zlatka, ekonomski tehnik; Studnička Tomo, gradbeni inženir in Urankar Alojz, gradbeni tehnik, vsi iz Skupnih služb. Škoflek Bernard, strojnik iz Mehanizacije ter Mesarič Štefan, skladiščnik iz Laškega. Gradinovič Zuhdija, PK tesar iz Slovenskih Konjic. Na lastno željo je delovno razmerje prenehalo: Gazvoda Mariji, referentu za socialno delo iz skupnih služb. Upokojeni so bili: Mumlek Ivan, rojen 18. 6. 1916, K zidar v Žalcu. V podjetju je bil zaposlen od 10. 5. 1952 ali polnih 24 let. Strabič Josip, rojen 29. 6. 1911, PU gradb. delavec v Celju. V podjetju je bil zaposlen od 22. 7. 1953, to je polnih 23 let. Oba sta bila starostno upokojena z 31. 8. 1976. Košanski Franjo, rojen 19. 10. 1930, PU pleskar, je bil 24. 8. 1976 invalidsko upokojen. V podjetju je bil zaposlen 15 let. Na lastno željo je v poskusni dobi prenehalo delo: Sperlič Zoranu, NK delavcu iz Medloga in Rodeš Stanku, K tesarju iz Slovenskih Konjic. Samovoljno so odšli: Bogatin Zvonko, NK delavec in Konjvuci Aslan, NK delavec iz Slovenskih Konjic; Djordjič Dušan, PU tesar, Smiljič Milan, PK tesar Žagar Franc, K zidar, Topalovič Ivan, PK delavec, Moravac Veljko K zidar in Posilovič Franjo, K zidar, vsi iz Laškega; Hotovic Zih-nija, PK delavec iz Medloga; Šumak Jože, K pleskar iz Proizvodnih obratov. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o Q U o o - o o o 8 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o c a o o o o o o o o o o tna rad GLAS MLADIH o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o <) () o o o o o o o o () o o o o o o o o o o ooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooo Drobne, a pomembne od vsepovsod... Dne 16. 9. 1976 je bila volilna in delovna konferenca OK ZSMS Celje, ki so se je udeležili tudi naši delegati. Na konferenci so opozorili na smernice za delo mladine v Celju na vseh nivojih. Dana je bila zahteva po tesnejšem sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, kritična o-cena delovanja OK ZSMS Celje in njenih organov ter pobuda za organiziranje mladine v tistih organizacijah združenega dela ter ustanovah, kjer to do danes ni bilo uspešno. Delegati so se izrekli tudi za sodelovanje pri zaposlovanju invalidne mladine. - * — Predsedstvo koordinacijske konference ZSMS GIP Ingrad Celje je na svoji prvi seji dne 23. 9. 1976 razpravljalo tudi o stališčih, ki so bila sprejeta na razširjeni seji političnega aktiva dne 17. septembra o delovanju, vlogi in organiziranosti SOZD Giposs. S sprejetimi stališči se v celoti strinjamo in še enkrat ostro obsojamo izjavo in očitke tov. Dereanija (GIP Obnova Ljubljana) v Gipossovem vestniku, ki so neutemeljeni, neodgovorni in neresnični in bomo v omenje- ni časopis poslali ustrezen zagovor in pojasnilo. Zadolžitve, usmerjenost in področja dela ostanejo tudi po volilni konferenci ZSMS GIP Ingrad enaki kot dosedaj. Treba bo le aktivirati čim večji krog mladih, saj je timsko delo zlato pravilo današnjih dni. Zadolžitve naj bodo poimenske in jasne, realizacijo vseh sklepov pa je treba sproti kontrolirati. Vsako neresnost pri delu in neizvrševa-nje nalog, bomo obravnavali kot kršitve dolžnosti, saj sprejemanje funkcij ne sme biti le na papirju ali kot gola formalnost o-ziroma potreba brez poznejše aktivnosti in delavnosti. - * - V okviru našega podjetja bomo ustanovili mladinski pevski zbor, saj smo v anketi, ki smo jo izpeljali na začetku letošnjega leta, ugotovili, da interesentov ne manjka. Zbor bi deloval v okviru dramske sekcije in še popestril že tako uspešno kul-turno-zabavno dejavnost. Prijave zbira Jožica Ocvirk, ki je tudi zadolžena za prvo srečanje vseh interesentov. Dani Kerkoš MLADINSKA KONFERENCA IZVOLILI SMO NOVO VODSTVO ZSMS GIP INGRAD Mladi iz vseh 00 ZSMS GIP Ingrad smo se 9. septembra zbrali na volilni konferenci, ki so se je udeležili tudi vodilni člani našega kolektiva in združenega podjetja GIPOSS, OK ZSMS Celje, predstavniki Nivoja in Vzgojno varstvenega zavoda Anice Černejeve. Ocenili smo naše delo za preteklo obdobje. Kritično smo ugotovili, da smo mladi še vse premalo prodorni, da včasih prelahko gledamo na probleme, ki se tičejo in prizadenejo tudi nas. Negativnost našega dela se je odražala predvsem v naslednjem: — neaktivnosti posameznih članov, — nekatere osnovne organiazcije niso bile sposobne izvajati svojih nalog, — člani (mladinci) ZK so bili premalo agilni, — negativno delo referentov osnovnih organizacij za posamezna področja dela. Navsezadnje pa ne moremo našega dela le kritizirati. Povedati je treba, da smo v razvoju našega mladinskega dela napravili velik korak naprej. Naše delo se je predvsem odražalo na športnem in kulturnem področju, izdajati smo začeli »Glas mladih« kot prilogo GLASILU podjetja, aktivno smo se vključili v stabilizacijski program naše OZD kakor tudi v razpravo o osnutku zakona o združenem delu, organizirali smo razna predavanja na temo marksizma in gospodarjenja, udeležili smo se delovnih akcij v republiškem in zveznem merilu itd. Vse to kaže na razvoj našega vsebinskega dela, ki ga moramo v nadalje krepiti in še bolj razvijati. Na konferenci smo sprejeli nekaj važnejših sklepov: L Aktiv mladih komunistov si mora zastaviti v svoj program dela kot eno poglavitnih nalog — usposabljanje članov za delo v 00 ZSMS. 2. Ukreniti moramo vse potrebno za usposabljanje delegatov, ki morajo svojo funkcijo dosledno izvrševati. 3. Priloga »Glas mladih« mora v GLASILU redno izhajati in njen obseg moramo še povečati. 4. Skrbeti je za politično in idejno izobraževanje mladih. V ta namen je treba takoj pristopiti k organizaciji tovrstnih predavanj. 5. Povezati je delo med domsko skupnostjo v delavskem naselju, koord. konferenco in ostalimi OO po TOZD. 6. Večjo pozornost je posvetiti sprejemanju novih članov v ZK. 7. Naša stalna dolžnost je obnavljati spomine na NOB. V ta namen moramo organizirati čim več pohodov po partizanskih poteh in se tako natančneje spoznati z našo zgodovino. 8. Večjo pozornost moramo/posvetiti delu na področju inovacij, kjer morajo prav mladi dati največji prispevek. Zavzemali se bomo za čim hitrejšo in dosledno izvršitev teh sklepov. Preiti moramo na novo obliko dela, s tem da zajamemo čim večje število mladincev, preiti moramo na večjo množičnost. Na konferenci smo izvolili tudi novo vodstvo ZSMS GIP Ingrad: Predsednik: Dani Kerkoš, DS SS, sekretar: Arčan Bogomir, TOZD Mehanizacija, blagajnik: Pšaker Marija, DS SS člani: Crnkovič Veljko', TOZD IGM, Dragič Radislav, TOZD Celje, Kračun Zdenka TOZD Šentjur, Kračun Štefka, TOZD IGM, Verdel Miran TOZD IGM, Ocvirk Jožica DS SS, Savič Rajko, sekretar aktiva mladih komunistov, Marš Viktor TOZD PO, Ramšak Franc TOZD PO. Poleg teh sestavljajo koordinacijski svet še predsedniki vseh osnovnih organizacij ZSMS GIP INGRAD. Dani Kerkoš se je za zaupanje funkcije predsednika ZSMS GIP Ingrad zahvalil z obljubo, da bo nadaljeval delo uspešno in skušal ubrati najboljšo pot, da bo Ingradova mladina še nadalje zavzemala vidno mesto. Zaveda se, da je bilo težko zaorati ledino izpred dveh let, in da je odgovornost, ki jo je prevzel tem večja. Ob koncu je vso polivalo mladinskemu delu v Ingradu izrazil še predsednik OK ZSMS Celje, tov. Franci Pusar. Vsi mladinci OZD Ingrad se ob tej priliki zahvaljujemo tovarišu Ramšaku, dosedanjemu predsedniku za njegovo nesebično delo v naši mladinski organizaciji ter zagotavljamo, da bomo v bodoče sadove našega dela še obogatili. Jožica Ocvirk Vključevanje mladine v delovno akcijo v Posočju Občane Posočja je pred nekaj tedni ponovno prizadel potres in vse tisto, kar je bilo po prvem potresu postavljeno, je danes ponovno uničeno in porušeno. Glede na to, da je mladina borec za našo lepšo prihodnost in vedno v prvih vrstr.h kot organizator in izvajalec, se tudi tokrat z vso vnemo vključujemo v solidarnostno pomoč v Posočju. Na zadnji seji predsedstva koor. konference ZSMS GIP Ingrad smo sprejeli sklep, da pri- speva vsak mladinec oziroma član ZSMS 10,00 din kot pomoč prizadetim občanom Posočja. Denar bodo zbrali blagajniki po osnovnih organizacijah in nakazali na poseben žiro račun. Drugi sklep pa je bil, da v o-kviru našega podjetja organiziramo mladinsko brigado, ki se bo v sodelovanju z OK ZSMS Celje udeležila dvodnevne udarniške delovne akcije v Posočju 16. in 17. 10. 1976. Formirali smo komisijo, ki je v stalnem stiku z obč. konferenco ZSMS Tolmin in štabom za odpravo posledic potresa in ki bo uredila vse potrebno tudi znotraj podjetja, da bo akcija v celoti uspela. Udeležilo se je bo 40 mladincev, tako da bodo vsako TOZD zastopali 4 mladinci — prostovoljci. Komandir bo Bogo Arčan, sekretar koor konf. ZSMS Ingrad Celje. Dani Kerkoš Teden domačega filma V dneh od 19. do 25. novembra letos bo v Celju teden domačega filma. Ta prireditev nam je že znana, saj je v našem mestu že četrto leto. V tednu domačega filma bodo v vseh treh kinematografih, kinu Union, kinu Metropol in kinu Dom, vrteli same domače filme in to kar po tri predstave dnevno. leden domačega filma vm, Prireditelja sta Novi tednik in Radio Celje s sodelavci: Celjskim kinopodjetjem, Viba filmom, Društvom slovenskih filmskih delavcev in revijo Stop ter sopokrovitelji. V kinu UNION bodo prikazani sami premierski filmi. Pokroviteljstvo nad posameznimi filmi so prevzele celjske delovne organizacije. Predstave premierskih filmov se bodo vrstile takole: 19. 11. IDEALIST, pokrovitelj Tkanina Celje. 20. 11. VLAK V SNEGU, pokrovitelj Izletnik Celje. 21. 11. ŠTIRI DNI DO SMRTI, pokrovitelj Gradis Celje. 22. 11. BELE TRAVE, pokrovitelj Zavarovalnica Sava. 23. 11. ČUVAJ PLAŽE V ZIMSKEM ČASU, pokrovitelj Ljubljanska banka. 24. 11. DEKLIŠKI MOST, pokrovitelj Ingrad Celje. 25. 11. VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER, pokrovitelj Tehno-mercator Celje. V kinu METROPOL bodo na temo samoupravljanja v jugoslovanskem filmu predvajali: 19. 11. POZNATE PAVLA PLEŠO 20. 11. VESELICA 21. 11. VZKIPELO MESTO 22. 11. VAROVANEC 23. 11. PROTEST 24. 11. IZ OČI V OČI 25. 11. PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUSI Pokroviteljstvo sta prevzela Železarna Štore in Kovinotehna Celje. V kinu DOM bo spored otroških filmov in filmov na temo NOB: 19. 11. ORLI ZGODAJ LETIJO IN KOZARA 20. 11. SREČNO KEKEC in DESANT NA DRVAR 21. II. IZBOR RISANK in SIGNALI NAD MESTOM 22. II. VOLK SAMOTAR in BOMBAŠA 23. II. SEDMI KONTINENT in NE OBRAČAJ SE SINKO 24. 11. KALA in KO SLIŠIŠ ZVONOVE 25. 11. SINJI GALEB in VRHOVI ZELENGORE. Pokrovitelja teh filmov sta Cinkarna Celje in Toper Celje. Predstave prvo navedenih filmov bodo ob 16, uri drugo navedenih pa ob 18. in 20. uri. Pii premierskih filmih bodo že po običaju skušali zagotoviti udeležbo glavnih ustvarjalcev, sicer pa bodo večerne predstave letos ob 19,30 (pol ure prej), da bi tako omogočili večjo udeležbo obiskovalcem iz okoliških krajev. Franjo Čevnik otroke (otroci razvezanih staršev, otroci, rojeni izven zakonske zveze) in izdati odločbo o novo ugotovljeni višini preživnine. Na podlagi izdane odločbe je možna sodna izvršba. Po tem zakonskem določilu, bo skupnost socialnega skrbstva Celje preko svoje strokovne službe (Centra za socialno delo) v letu 1977 uskladila sedanje preživnine v višini povečanih živ-ljenskih stroškov v letu 1976. Da bi delo strokovne službe v zvezi s to nalogo potekalo čimhi-treje in nemoteno, kar je tudi v korist otrok, prosimo starše s stalnim prebivališčem v občini Celje, pri katerih otroci živijo, da se osebno zglasijo na Centru za socialno delo Celje, Gregorčičeva 6/II. Center bo sprejemal vloge od 3. novembra 1976 dalje, vsak ponedeljek od 8. do 15. ure, ter vsako sredo od 8. do 17. ure. Prijeten popoldan na Gomilskem Delavci sindikalne organizacije delovne skupnosti skupnih služb in Temeljne organizacije Projektiva smo imeli prejšnji mesec (10. septembra) ob naših obratih na Gomilskem rekreacijsko tovariško srečanje. Na prostorih okrog obratov se je zvrstilo več medsebojnih športnih merjenj med posamezniki, kakor tudi med moštvi sindikalnih organizacij. Naj navedem nekaj športnih panog in družabnih iger, v katerih smo se pomerili: nogomet, tek po travni stezi, metanje krogi je, streljanje z zračno puško, vlečenje vrvi, balinanje, hoja v vrečah itd. V številnih športnih možnostih se je lahko vsak udeleženec izkazal najprimeneje svojim sposobnostim. Mislim, da ni bilo niti enega, ki ne bi vsaj v eni panogi preizkusil svojih moči in sposobnosti. Prepričan sem, da ni bilo udeleženca, ki si ne bi želel takega srečanja še ponoviti. Za skrbno pripravo celotnega programa nadvse prijetnega srečanja se velja zahvaliti na tem mestu predsednici sindikalne podružnice skupnih služb Lei CMAK in ji dati priznanje za njen trud okrog organizacije tega srečanja. Prav tako se zahvaljujemo za lep sprejem in pripravo igrišč delavcem obratov na Gomilskem. Franjo Čevnik Lea Čmak je med najbolj prizadevnimi predsedniki osnovnih organizacij sindikata v Ingradu oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Izkušnje so ime, ki ga vsakdo daje svojim zmotam O. Wilde Seminar za dopisnike gla sila Ingrad V želji, da bi bilo čimveč bralcev našega glasila tudi dopisnikov, bomo še v tem letu organizirali seminar, ki bi trajal okrog 16 ur. Poklicni novinarji iz Celja bodo s praktičnimi primeri prikazali, kako se posamezna novica, vest, obvestilo itd. najlažje, a za bralca najuspešnejše napiše. Seminarja naj bi se udeležili vsi referenti, ki so zadolženi v temeljnih organizacijah za izobraževanje pri osnovni organizaciji sindikata. Poleg njih pa vabimo tudi druge, da se za seminar prijavijo v izobraževalnem oddelku podjetja. Pričakujemo, da bomo na ta način pridobili nove sodelavce in s tem še izboljšali naše glasilo. Franjo Čevnik Obvestilo o usklajevanju preživnin za otroke Po novem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmeri j h, je pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva dolžan vsako leto na podlagi uradno u-gotovijenega podatka o povečanju življenjskih stroškov opravili uskladitev vseh preživnin za Najhujši sovražniki so laskači Tacit Lažni prijatelj je kot senca, ki nas spremlja, dokler sije sonce C. Dossi Cvetovi prihodnosti leže v semenih sedanjosti Kitajska modrost oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi moje ljube mame KATARINE NOVAK se iskreno zahvaljujem članom kolektiva TOZD Proizvodnih obratov in TOZD Mehanizacija za sočustvovanje in izraženo sožalje, za poklonjeno cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej. Martina Bartol Nagradna križanka CilMIC moiu* MM^A-za poh KN6KA bEPO v »ANICI PRITOK DONAVE V R.OMU-NI3I nstiN-j <4ER. HENM IKRA- VžC UM1R.1E most, VDA- NOST vyxAi »U2U VX)»L>a R« •£en«i »evcti 6 LAS PA6LO NERODA TOIE i.- ipaS KPRUrr ^>vC,A SPANDA Ki RA S TARi.0 TAS-Tof. NIK Mesto v HRVAŠKI KRVAV ec. KAMNIK, mvobt MORSKA (UDA U1U6V1ANA V SARA - ?gyo MAAlb. TOVARNA ORANJE POPOTNIK OfEKA VRAN Pogan gora NAD K.0»k- RU)OM ZJbov. f*. IM6 FRANC. pišoč VR.TG- N7e KO NEC PSOLI-TVe VZHOD. NErAtljA VEtNlK NASE- kaho meso 3UA6 ROfttl- NtK STRUJA IZID ŽREBANJA Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prispelo 26 rešitev. Žreb je izbral: 1. nagrado 50.— din prejme Marjan Kotnik, GO Šentjur 2. nagrado 30.— din prejme Milena Dolcr, Mehanizacija 3. nagrado 20.— din prejme Cen-ka Balek, Mehanizacija Nagrade lahko dvignete v blagajni podjetja. Rešitev križanke iz št. 8/76: MONTREAL, OBJESTNOST, TC, RINA, OAZA, OKORNOST, LOS, KRAS, IRENA, TRS, MIMA, IM-PORT, PANTOGRAF, R, INA, SNET, OG, ADJUTANT, CA, DESNICA, SEL, ARTA, STO Rešitve za nagradno križanko v tej številki pošljite do 30. oktobra 1976 na uredništvo glasila. Planinci Ingrada so bili letos zelo aktivni. Po spomladanskem izletu na Golico, so se poleti povzpeli na Km (posnetek ob Krnskem jezeru), jeseni pa na Peco (spodnji posnetek) (J>&£ku£ite &e na&me^ali OBRAČUN PREPOZNO — Zakaj ste pretepali sodelavca? — le vse leto mi pravi, da sem nilski konj. — Kako to, da ste se šele sedaj spomnili na obračun? — Včeraj sem bil v živalskem vrtu... NAPAČNA VRATA Sredi noči nekdo razbija po vratih. »Kdo pa je?« vpaša stanovalec. »Hiša gori!« »Zakaj pa budite mene? Saj nisem gasilec!« — Je pri vas zaposlen Ivo Bumber? Jaz sem namreč njegova teta in bi rada govorila z njim. — Zal ste prepozni, tovarišica. Včeraj je prosil za dopust, ker je šel na vaš pogreb ... VPRAŠANJA — Mamica, zakaj očka nima las? — Zato, ker je tako pameten in učen. — Zakaj pa jih imaš ti toliko?