NEKAJ GRADIVA O NARODNOOSVOBODILNI BORBI
NA GORENJSKEM V LETIH 1941 IN 1942
• • Slooenski poročevalec maja 1941, št. 1
Jesenice. Zaprtili je cela Mrsta Slovencev: izobražencev in delavcev, med njimi
dr. Stanovnik, dr. Stempihar, dr. Potočnik itd. V Begiinijah, kjer zbirajo aretirance
iz raidovljišlkega okraja, je že okoli 500 Slovencev. Nelkatere so odpeljali v Celovec...
Talko divjajo nem.šiki iimperialisti nad našim slovenskim Ijudsitvom. Zapirajo
vse iji progaaijajo, kar je zavednega. Dosilej so izaiprli nad 5.000 Slovencev. Zapirajo
70-letne starčke, zapirajo nillade fante in dekleta, zaipirajo matere z nepreskrbljenimi
otroki. (Divjanje narodno-socialističnih okupatorjev.)
Na ozemlju, ki ga je okupirala Nemčija (Gorenjska in Štajerska), so se nean.ški
iiniperialisti spravili pred\^em na slovenski jezik . ..
Slovensike učitelje zapirajo in odpuščajo. Prihajajo že nemški učitelji iz Nemčije.
Slovensikih šol ne ibo več.
Tnjdi na slovensike knjige so se spravili nemški oikupatorji. Po nekaieirih krajih
že plenijo knjige in celo silovensike miolitvonilke jemljejo kmečkim ženicam. (Slovenski
jezik hočejo zatreii.)
Poleg tega, da so zaprti skoraj vsi predstavniki slovenske inteligence, učitelji,
odvetniki, zdravniki, duhovniki itd., trpe preganjainje tudi slovenski delaivci.
Jesenice: Tudi delavskim izastopnikom nenuški okupatorji niso prizanesli. Hišne
preiskave se vrše vse \'prelk. Z itzigovorom, da iščejo orožje, .poberejo tudi hraino,
'ki jo najdejo. Po lrgo\Tinah so rekvirirali blago in živež, iplačevali z niČMrednimi
l)oni, drugo pa so popisali in trgovine zaprli. Trgovci ne smejo ničesar prodajati,
dokler ne bodo uvedene karte. V tovarni KID dela samo 180 delavcev, drugi pa
deflaijo pri tunelu slkozi Podrošco. Delavcem sicer obljubnjejo po 1 marko na uro,
v resnici pa so jim dali samo nekak predujem po 1.000 din brez obračuna.
I^asce: Tovarna verig obratuje, ravnatelj Hieg, klerikalni prvak in prcdstavniik
klerikalnega kapitala, je taikoj po prihodu okupatorjev naipovedal znižanje plač za
25 %. Popustiti pa je moral na odpor delavstva; odtrgal je samo družinske do'klade,
za katere pa se delavst'vo še bori im si jih ne da vzeti.
Kranj: Rekvizicije in preisikavc, kakor povsod na Gorenjskem. Nekatere so tudi
zaprli. Tekstilne tovarne obratujejo slal>o, ker tudi okupatorji nimajo surovin.
Tovarna za gumijeve izdelke obratuije po tri dni na ieden in še takrat po 6 ur na
dan. Plače niso povišane, čeprav se je vse silno podražilo. Razumljivo, da raste
nezadovoljstvo.
iKamnik: Tovarne obratujejo v omejenem obsegu. Plače so izviSali kljub zvenečim
obljubam samo za 50 ipar na uro. Blagovni ipromet z Ljubljano Je popolnoma zaprt.
Okjupatorji rekvirirajo na debelo. Grozi siplošmo pomanjkanje. Mnogi brezposelni
delajo na cestah in dobe IK) 4'.50diiu ua uro, kar je pri današnji draginji manj, kakor
najslabša plača v Jugoslaviji.
Tacen: Tudi pri nas so začeli z aretacijami delovnih ljudi. Tovarna obratuje.
Nemci obljubljajo »urediti« mezde, toda delavci se bojijo, da bodo izpolnili obljube:
tedaj bi namreč dobili niižje mezde. Nemški žandarji pobirajo radioaparate, da ne
bi vedeli, kaj se igodi po svetu. Popisovati so začeli mlada dekleta, ki jib bodo
jMJslali v Nemčijo na delo. Ljudje so zelo v slkrbeh. ker se govori, da so Nemci
pošiljali mlade Poljakinje vojakom na fronto. (Kako se godi delavcem na Gorenjskem.)
Da je nacionalisitični rozini oblast kapitalisitov, banžkirjev in veleposestnikov,
d<jkazujejo tudi poslednji primeri novopostavljenih županov . ..
27
v škof ji Loki: župan Markgraff, industrijalec v Kranju, ki je obenem solastnik
Intclksa, tekstilne industrijske družbe z o. z. v KraiKJu...
Na Jesenicah je bil imenovan za župana Luckmaiin, direktor K I D . . . (\ouopostaoljerii
župani na .štajerskem in Gorenjskem.)
Slovenski poročevalec 11. julija 1941, št. 8
... Tudi na Gorenjskem in Štajerskem, kjer nemški nasilnik izseljuje slovenski
živelj in ga podi z rodne grude, so slovenski možje in fantje že spoznali,
da je pot v gozdove in gore, neizprosen boj s tujimi osvajalci in njihovimi agenti,
edini odgovor in edino sredstvo za dosego končnega cilja: poraza Hitlerja ter
osvoboditve in združitve vsega slovenskega naroda. (V globokem nemškem zaledju.)
Tisoči štajerskih in gorenjsikih Slovencev so se pred 'PTeganjainji zatekli v hribe,
preskrbljeni z živežem iin orožjem. Prvič v zirodovini se ustvarja partizanska ljudska
armada slovenskega naroda. (Odhod v gore.)
PRVE SABOTAZNE
AKCIJE GORENJSKIH
PARTIZANOV.
(Slika po objavi
:Bori'(:-.) reviji
Nemški otknpatorji na Gorenjskem nimajo več poguma, da bi se mnogo oddaljevali
od cest in večjih naselbin. (Strah nemških okupatorjev.)
Preden so šli y go>re. so kmetje v Poljanski dolini napadli gesta'povsko postajo
in si prilastili orožje. (Tako je prav.)
Slovenski poročevalec 25. julija 1941, št. 9
... V Tacnu je bil smrtnonevarno ranjen bivši jugoslovanski žandar, sedaj
gestapovsiki agent...
Pasivna rezistenca po tovarnah zavzema vse širši razmah.
V Kamniiku so ponoči preslikaili nem-Ske napise s slovenskimi ter posliikali zido've
in naipisne deske z znaki srpa in kladiva. Drugi dan so nemški okupatorji sklicali
shoid ter pretili z ropresaJijami, Shod so ves čas motili množični medklici . ..
Iz strahu pred odhodom dovemskih liju<li v hribe so nemški okupatorji na Gorenjiskem
izačasno ustavili preseljevanje. Zato pa so sedaj začeli prisilno mobilizirati
Slovence iza delo v Nemčiji. Ljudski odpor raste. Vsaiko množično nasilje fašističnih
okupatorjev bo znova pognalo Slovence v gore in hribe . . . (Odpor slovenskega naroda.)
Slovenski poročevalec 16. avgusta 1941, št. 12
... Sabotaža v fabrikah, v prometu, v uradih, na vojaških napravah je zajela
vse kraje Slovenije in se vedno bolj š i r i . ..
V Zasipu pri Gorjah je razdrta eleikitrarna.
Pri Žirovnici je razbit železnišlki most.
V Jeseniški kotlini sta bila ubita dva gestapovca.
V Žirovnici je bil ubit fašistični komisar Horovvitz (bivši upravnik veleposestva
Eger) . ..
28
Partizani so izpraznili vajaiško skladišče hrane pri Podnartu . . . (Borba slovenskega
naroda.)
Na Jelovici se je dne 7. avguista vršila bitka med partizansko četo in dvema
četama nemške vojsike. Nemci so poslali v boj 400 mož. oljoroženih do zob. Na razpolago
so imeli -težke strojnice in dva gorska iopa. Partizanska četa, ki je štela 60
borcev, jili je sprejela z ognjem, dve uri odbijala njiiiov napad ter jim prizadejala
izgube. Po prvih podatkih je padlo 10 nemških vojakov. Pred sovražno premočjo
se je partizanska četa umaknila. V boju je ipadel en partizan. (Komunike poveljstva
slovenskih partizanskih čet.)
Slovenski poročevalec 23. avgusta 1941, št. 14
V bitki na Jelovici dne 8. avgusta je padel na tovari.š Alojz Zvan, ziidar iz
Gorij ipri Bledu.
V bojih na Možaiklji dne 1. avgusta sta padla naša tovariša kovinarja Vilktor
Arzenšek iz Celja in Ferdo Koren iz Javornilka. (Osmrtnica na 1. strani.)
Na Lokah v Tuliinjski dolini je bil ubit iznani izdajalec Pičmoh.
Med Črnučami iin Trzinom je bil ustreljen konfident-gestapovec Majhenič Lojze,
ki je denunciral mnogo vaščanov.
V Vevčah je bil ustreljen bivši jugoslovanski orožnik, sedanji italijaaisfki ovaduh
Sušniik.
V stanovanje nekega izdaijalca in provokaterja v Radomljah je bila vržena
bomba, ki je uničila njegovo ženo, prav tako denunciantiko. (Ubiti denuncianti.)
V Mengšu je bil ustreljen inemiški orožnik, ki se je zvečer sprehajal z domačim
dekletom brez časti in brez narodnega ponosa.
V noči od 5. na 4. avgust je bil v bližini Stahovic nad Kamnikom ustredjen
višji oficir Gestapa.
V Moravčah je bila naipadena nemšika orožniška postaja. Rezultat: 4 nemški
orožniki mrtvi, dva težko ranjena.
V Ikamnišikem srezii so partizani z dobrim uspehom napadli več vojaških avtomobilov.
Natančnejše poročilo sledi.
V Pavlovčab nad Kaminikom sta bila ipri iskanju partizanov ustreljena dva
nemška orožnika.
Naipad, ki so ga poskusili izvršiti gestaipovci, policaji, orožniki in vojaštvo na
partizane v mora^Skili hribih, se je koničal tako, da so Nemci izgubili enega
mrtvega in enega iežko ranjenega. Partizani so se umaknili brez lastnih izgub.
O bitki na Jelovici smo naknadno izvedeli, da so Nemci izgtibiili 30 mrtvih
m itežko ranjenih. En partizan je padel, drugi je bil ranjen. (Uničevanje žive sovražnikove
sile.)
V noči od 2t. na 28. julij so bile v okolici Kamnika daleč okrog razdrte vse
teleforaslke in brzojavne z\eze.
iPrav tako so bile razdrte v okolici Domžal brzojavne in telefonske naprave.
Tudi v okolici Kranja so bile uničene telefonske in brzojavne vezi.
V Tacnu je bil uničen 12. avgusta vojaški avto, ki so ga uporabljalli za napeljavanje
vojaških telefonskih linij. (Razdrte telefonske in brzojavne zveze.)
Na cesti, ki vodi preko Gornjega grada ina Štajersko, je bil v bližini Gornjega
grada v .noči od 2". na 28. julij vržen v zrak manjši betonski most. Na itreh mestih
je bila ista cesta razstreljena, na številnih drugih mestih ipa zatrpana s podrtimi
drevesi.
V Duplici so v isti noči partizani vdrli v skladišče tovarne Remec, iizvlekli
iz skladišča več sodov bencina, ga prepeljali na znatni leseni most Radonge-Duplica
ter nato most zažgali. Kolikor ni mostu uničil ogenij, so ga porušili partizani, ki so
prežagali nosilne tramove.
Razdrt je bil dnigi leseni most preko Bistrice na cesti Radonge-Homec. Uničen
je bil še neki drugi most preko Bistric-e v okolici Domžal.
Cesta Kranj—^Kamnik je bila v bližini Mengša na nekaj mestih zatrpana s
podrtimi drevesi.
V isti noči je bila cesta Dob—Moravče—Litija na nekaj mestih zatrpana.
V Mostah pri Javornilku je bil razstreljen betonski most.
Železniška proga v odse'ku Trzin—Domžale je bila v noči od 27. na 28. julij
razdrta. . . . (Uničeni mostovi, razdrte in poškodovane proge in ceste.)
29
v začetku avgusta ije bil v Crnučali ipožgan kozolec na ^posestvu kmct^ VaVp<jtiča
Janeza, ki so ga bili okupatorji preselili in mu kmetijo zaplenili. V kozolcu
so imeli okupatorji spravljeno reikvirirano žito.
Na župnijskem posestvu v Vodicah, ki so ga zaplenili okupatorji in kamor se
je hotel vseliti neki rajhovski pritepenee, so zgoreli kozolci z žitom.
Prav tako so zgoreli kozolci v Mostah pri Kamniku. (Požigi rekviriranega žita.)
Slovenski poročevalec 30. avgusta 1941. -it. 13
Ubiti denuncianti: Bled 1, Kropa 1, Tržič 2. Ganioljne 1, Smlednik 1, Ljubno
nad Otočami 1.
Celotini rezultat borbe proti denunciantom in nentškLm policijskim valptom na
Gorenjskem: Doslej je bilo na Gorenjskem uničenih vsega 12 denunciantov ter
• ifo gestatpovcev, nemških orožnikov in policistov. ...
V Tacnu je bil zažgan nera-iki kamion. . . . (Borba slovenskega naroda.)
CANKARJEV BATALJON
je 18. novfmljra 1941
zažgal in porušil most
v Pratprotneiii. (Original
v Miizejm narodne
osvoboditve LRS
v Ljubljani.)
Slovenski poročevalec 1941, št. 17
Ubiti denuncianti:
V Gorjah Florijan Ulčar, v Domžalah kovač Johann Wuitte, v Koroški Beli
carinski iiraidinik Ivan Horvat (iibit 4. septembra), v Lescah Gabrijel Zupam, čuvaj
v tovanni verig (ubit 4. septembra). Smrt denunciantom!
Akcije na Goronjsken):
V Duplici so aintifašisti zažgali tovarno Remec Co., ki je izdelovala smuči za
nemško armado. Tovarna je pogorela do tal.
V kokrški dolini je pogorela Gorjainova ž^iga, ker so ipreselili njenega lastnika.
— V Tržiču so ipartizaini uničili električno centralo. — V kamniškem okraju so pobili
več nemških vojaikov ter jiim zaplenili orožje. Točnejšc njoročilo sledi. (Borba slovenskega
naroda.)
Slovenski poročevalec L oktobra 1941, št. 19
V dneh od 22. do 28.septembra so se vršili težji l>oji med okupatorskimi četami
in partizanskimi oddelki. Okiipatopji so poskusili uničiti nekaij važnejših partizanskih
ipostojank. Povsod so fašisti utirpeli težike zgitbe. . . . V bitki pri Moravčah je padlo
22 Nemcev. Ncmš;ke izgube v bitiki na Jelovici, na Rašici in pri Kamniku znašajo
več ko 60 ubitih iin 150 ranjenih. Partizani so izgubili na Jelovici 2 tovariša, na
Rašici sta bila 2 la'že ranjena,'pri Kamniku eden teže ranjen. V teh bojih so partizani
pokazali izredno taktično spretnost, prisotnost duha in heroizem pravili narodnih
jimakov. Posebne omendic je vredijio lilatiiMikrvno nastopanje moravsko-domžalske
čete. ki je na dobro iz/braineni poiložaju 'dve uiri kljubovala pritisikn številčno dvajjsetkrat
niočncjšciga sovražnika. Del čete je nato spretno izve>;lel svoj napad v sovražnikov
bok. kar je prisililo fašiste k umiikii. (Komunike Poveljstva slovenskih narodno
osvobodilnih partizanskih čet.)
30 .
Na predlog Poveljstva slovenskih narodno osvobodilnih ipartizaiiskih čet je
Izvršili <Kll>or SNOO izrekel pohvalo kaimniškemu bataljonu in njegovemu komandantu
za hrabra partizanska dejanja in za spretno partizansko taktiko. Delegacija
Izvršnega odbora je v znak odlikovanja izročila bataljonu slovensko zastavo kot
dar celotne Osvobodilne fronte slovenskega naroda in rdečo zastavo kot dar Centralnega
odbora Komunistične partije Slovenije. (OdlikoDanje kamniškega bataljona.)
Slovenski poročevalec 24. oktobra 1941, št. 22
. . . V bojih na Pokljuki konec ipretekloga meseca so padli naši tovariši partizani
Afidrcj Prešeren iz Dobrave. Slavko Oman iz Javornika in Janez Tavčar iz Jesenic.
. . . (Borba slovenskega naroda.)
.Slovenski poročevalec IT. decembra 1941, št. 30
Za 1. december so partizani na Gorenjskem justificirali 9 denunciamtor v raznih
kraljih in na i.sti dan. Deseti demiiuiant je težko ranjen. Padli so: posestniki Kočar
in Pozina iz Dobrave pri Otočah in Debeljak Valentin iz Lipnice; gostilničar Benedičič
rz Pševega pri Kranju; delavec Bajželj Franc iz Stražišča pri Kranju; lovski mojster
Zeme Maks iz Cirčič pri Kranju; kmet Bernard iz Selc nad Škof jo Loko; kmet Potisek.
ki je izidal bivališče partizanov nad Skofjo Lx>ko in zakrivil smrt šestih partizanov.
En denunciant je padel v Poljanski dolini, teže ranjen pa je Pozina mlajši
iz Dobrave.
Proslava 1. decembra je tudi na Gorenjskem dosegla dostojno stopnjo. Proglasi
Izvršnega odbora OF so bili v vseh večjih krajih razdeljeni med najširše množice.
Manifestacija med 7. in 8. uro je ibila slkoraj stoodstotna, zlasti pa je uspela v Kranju
in Tržiču na veliko začudenje in tudi strah Nemcev.
V zadnjem času so partizani na več mestih re'kviraili živež (živino, prašiče,
moko, slanino, mast, salame), nametijen nenišikim vojakom oziroma fronti in zaplenjeno
lastnino izseljenih Gorenjcev. V Skoji Lxjki so rekvirirali nad 500 volnenih
jopic in več sto parov volnenih nogavic in rokavic, last bivše jugoslovanske vojske.
Vse akcije, zlasti pa prvodecembrsika, so napiravile na veliko večino našega
prebivalstva na Gorenjskem naijiljoljši vtis. Ljudje zaihtevajo, naj bi bilo izvršenih
še več akcij. Iz viseh dogodkov so Gorenjci spoznali, da jim le ostra borba proti
okupatorjem zagotavlja obstanek na domači zerrulji. Povsod prevladuje prepričanje,
da so jih le akcije partizanov in nekatera sa'botažna dejanja rešila izseljevanja
v mesecu septembru. Predobro je ljudem iznano, da je i)ilo izseiljevanje doslej najhujše
v spodnjem Posavju (Sevnica, Brežice), (kjer so bili Ljudje popolnoma mirni
in ni bilo nobenih akcij. Ljudje že davno ne verujejo več Nemcem, ki podlo
lažejo, da je izseiljevanje in streljanje kazen za notranje nemire. Vsi vedo, da je
bik) v novembru ustreljenih v Begiinijah 15 Slovencev in to v času, ko se ves mesec
ni izvršila niti ena akcija. Spoznanje, da Nemci pripravljajo slovenskemu življu
pogin, vizbuja v v.seh najhujše sovrašitvo do okupatorjev, na široko pa odpira vrata
aktivistom OF. Partizane povsod pričakitjejo z odprtimi lokami kot največje
narodne junake.
Nezadovoljstvo med nemškimi vojaki in žandarmerijo raste. Največji je strah
pred vzhodno fronto, ki ga Se povečuje veliko število pripeljanih ranjencev in
njihove izpovedi. Samomori ^med onimi, ki dobivajo .pozive za fronto, se nadaljujejo
(Tržič, Skofja Loka). Med 150 možmi posadke ob Bohinjskem jezeru je bilo v zadnjem
času 11 samomorov. Tri samomorilce je komandant hotel vreči na cesto, jih naprtiiti
domačinom in izvajati represalije. Vojaki, sami starejši možakarji najrazličnejših
podjarmljenih narodov-, so se temu uprli. V Škofji Loki je že nekaj vojakov pobegnilo
z nočne straže in se preobleklo •\' civilne oblake. Vedno večje število vojakov
se trudi priti v stike s civilnim iprebivalstvom, predvsem zaradi civilnih oblek,
pripravljeni pa so dajati tudi različne informacije.
Mnogi več ne verujejo v zmago. Kljub temu je nevarnost izseljevanja vedno
več-ja (n.ipr. pretekli teden Zgornja. Spodnja in Srednja Dobrava ipri Otočah).
O tem tudi pričajo izjave posameznih Nemcev, višjih fiuikcionarjev: Izseljevamje se
lx) vršilo, ker je v' načrtu: tudi če iiie bomo zmagali, na Gorenjsikom bomo ostali,
ker je to naša zemlja; v 6 tednih bo vsa Gorenjska izseljena, ali ipa se bomo selili mi.
— Vse to priča, da hočejo olkupatorji v zadnjem hipu dati Gorenjski čim bolj
, nemški značaj. Veliko nemSkih družin, raznih uslužbencev, se je neopaženo naselilo
v icli krajih. (Z Gorenjske.)
31
Slovenski poročevalec 2". decembra 1941, št. 31
V gorenjskem narodnem uporu sta padla slavne in junaške smrti slovenska
partizana Bizjak Jože in Saksina Jože. . . . (Osmrtnica na 1. strani.)
Naša slovenska Gorenjska je dala siignal za poostritev oborožene borbe proti
fašističnim zatiralcem. . ..
Slovenci, ki ste sposobni za oiboroženo borbo — gorenjski narodni upor vas
kliče med partizane! . . . (Slooetici!)
9. XII. Spopad z nemšiko četo 46 mož. Nemci imajo dva mrtva in mnogo ranjenih.
Bojišče zapuste v paničnem begu. Partizani brez izguJj.
10. XII. Spoipad z nemlko patruljo, ki po kratkem boju zbeži. Nemške izigube
niso točno UIgoto^•ljene. Partizani brez iagub.
12. XII. Spopad z močnimi nemšikimi ičetami. Pairtizani uporabljajo taktiko
zased. Po 14 minutnem boju razbijejo Nemce. Na bojišču ostane 46 mrtvih Nemcev,
med njimi trije majorji in štirje stotniki. Partizani imajo dva mrtva in štiri ranijene.
Partizani zaplenijo pomemibno količino orožja, mimicije, sanitetnega materiala in
PARTIZAN' JAKA
BERNARD je s svojo četo
CaakaTJevega ibataljaaa
12. decembra 1941 pri vasi
Rovte na hlegašJii ccwti
napadel nemško kolono
In pobil 46 policistom',
7 pa težko ranil. (Original
v Muzeju naro-diue
osvoboditve LRS
v Ljubljani.)
vojaških potrebščin. Nemškemu ranjencu, ki se je vdal. predočijo partizani smisel
slovenske narodne osvobodilne borbe. Nemški vojak se strinja in izjavi, da ni oiddal
nobenega strela. Partizani preglledajo njegovo puSko in ugotovijo, da je govoril
resnico. Nudijo mu prvo zdravniško pomoč. (Proe faze gorenjskih bojeo.)
Med Medvotlami. Škofjo Lx>ko in Zirmi čistijo partizani teren. Prično se boji
oikrog Bohinja. Akcije dobro uspevajo. Morala odlična. Vrši so mobilizacija. Okupatorji
koncentrirajo čete proti Jesenicam, Podkorenu, Mojstrani. (Prvi dnevi pred
.sedanjimi boji.)
Slovenski poročevalec 30. decembra 1941, št. 32
Slovenske narodnoosvobodiilme čete na Gorenjslkem drže položaje. Z italijanske
strani jih napadajo nemški oddelki. Partizani vrše izpade. PaTtizan.5ika četa je
prodrla do Jesenic, kjer je likvidirala orožniško postaijo. Z drznim vdorom v sodnijsko
jetnišnico so v Škofji Loki partizani, preoblečeni v nemške uniforme, osvobodili
32 političnih jetnikov. Izvršni odbor OF je Cankarjevo četo za hrabro in spretno
likvidacijo elitnih gestapovsikih kolon, ki so 6 mesecev vršile grozodejstva na Gorenjskem,
odlikoval s slovenslko partizansko zastavo. . . . (Slovenska bojišča.)
32
Slovenski poročevalec 1. januarja 1942, št. 1
Med 24. in 25. decembrom so narodnoosvobodilne partizanske čete na Gorenjskem
uničile šest mostov, da onemogočijo Nemcem prehode. Dne 25. decembra
zjuitraj so partizani I>osta^^li ob glavni cesti .pri Poljanah več zased, obstreljevali
nemške ,i>ostojanke pri Poljanah in napadali ves vojaški promet na cesti. Nemci so
odgovarjali s težkimi strojnicami oklopnih avtomobiilov, s topovi in s tromblonskimi
erauatami. Pairtizani so Nemcem uničili nekaj oklopnih avtomobilov. Šte\ilo nemških
mrt^^cev in ranjencev ni ugotovljeno. Istega d,ne so Nemci napadali s Cmega
vriia. Partizani so imeli pri lem naslednje izignibe: 1 mrtvega iin štiri ranjene.
Nemške izgube tega dne znašajo 62 mrtvih in ranjenih. Dne 26. decembra je vladalo
zatišje. Dne 27. decembra so Nemci znova najpadli in poskusili s petih strani obkolit'
partizansike postojanke. Ogorčena bitka je trajala štiri ure. Štirje partizani so padli,
dva sta bila ranjena. Nemcev je padlo 40. Partizani so zaplenili večjo količino
orožja in municije ter odbili vse nemške napade. . ..
Na vsem Gorenjslkem je bila na sveti večer ena sama javna polno&nica. Vršila
se !Je v podružnici sv. Miklavža nad Selcami. Ceilkev je bila nabito polna. Na kom
ie prepeval stare silovenske božične pesmi partizanski pevsiki zbor. Duhovniku so
pri maši ravno tako stregli partizani. Ta dogodek je odjeknil po vsem Gorenjskem.
(Poročila s slovenskih bojišč.)
Slovenski poročevalec 18. januarja 1942, št. 3
Partizains'ke čete drže položaije. Od 6. do 10. januarja je trajala ogorčena bitka
pod Jelovico. Nemci so imeli hude izgube. (Poročilo z Gorenjske.)
Slovenski poročevalec 24. januarja 1942, št. 4
Proti partizanom, iki so v Selški dolini branili silovenske rojake pred nameravano
nasilno iprcsojitvijo. so Nemci mobilizirali ogromno število vojakov in gestapovcev
ter so navlekli tudi prec0j topov na postojanke iproti Dražg<*šam. Kiljiub ogromni
premoči. Nemci niso pTOti partizanom ne le nič opravili, temveč so imeli sami velike
izgube v mrtvih in ranjenih. V besnem divjaštvu so nato požigali vas Dražigoše,
v kolikor je niso že prej s topovi porušili, in so pobili prebivalstvo, tudi žene in
otroke. Po tem slavnem dejaiuju se je nemiški oficir ijavno v družbi izrazil takole:
»Nas Nemce bo na Goronjslkom hudič vzel. Bdlje je na vzhodni fronti kot tu, kjer
nisi varen pred nobenim grmom in drevesom. To so vražji strelci, ti partizani,
od katerih bi se morali učiti vojskovati. Njih poveljnik ne zasluži smrti, temveč
(povišanje v generala.« — Ta oficir je nato pripovedoval: »Sli smo po poti navkreber.
Nenadoma se pojavi pred nami bela postava na smučeh, brez palic z brzostrelno
puško v roki. V hipu je sprožil in zadel mojega spremljevalca v glavo, drugega v
trebuh. Vrgel sem se na tla in ležali ikot mrtev v snegu več ur. Patrrola, ki je odšla
daleč pred aiami, ije bila ^sokošena od nekega drugega smučarja, ki je privoeil v
divjem smuku po strmini, s kristjanijo ostro .zaustavil in oddal s tako naglico in
preciznostjo vrsto strelov na patrolo, da so f>opadali vsi razen enega moža. Ti partizani
niso kmetje in rokodelci, temveč izbrani strelci, pred katerimi imam kot vojalk
respckt in občudovanje.« (Poročila s slovenskih bojišč. Kaj pravijo Nemci na
Gorenjskem.)
Slovenski poročevalec 31. januarja 1942, št. 5
Ko so Nemci zvedeli, da se v Dražgošah nahajajo oddelki partizanov, so poslali
proti nijini več kot tisoč vojakov, baterijo 15 cm itopov in večje število manjših topov.
Utaborili so se v vasi Rudno pod Dražgošami in ^začeli vas obstrelje\ati s toi>ovi.
Kmetje so se poskrili po kleteh, partizani pa so zavzeli položaje na pol>očju pod
vasjo. Po topovski predpriipravi so šli Nemci, med katerimi je bilo tudi mnogo
Madžarov, v naskok, toida partizajni so jih sprejeli z ognijean iz strojnic. Borbe so
trajalo tri dni in Nemci so imeli nad tri sto mrtvih ter veliko število ranjenih.
Partizanov je padilo pet. Nemci niso mogli partizanom do živega. Šele ko je kmet
Pogačnk. vulgo Resman iz Jamniika, pripeljal za Judeževih 200 RM Nemce partizanom
iza hrbet po poti, ki so jo poznali s.amo domačini, so se partizani umaknili.
Gustav Eger, predstavnik Gestapa, posestnik v Železnikih iin lastnik trgovine žebljev
v Ljubljani, je poslal sporočilo vaščanom Dražgoš, naj ne beže iz vasi, da se ne
bo nikomur nič zalega zgodilo. Toda, ko so Nemci prišli v vas, so se najprej najedli
in napili. nato pa so izvršili ipokolj. Pobiili so večje število žena in otrok, požgali
hiše in pometali trupla v ogenj. Najbolj zverinsko so se obnašali Madžari.
33
Eger ]e zdaj v Ljubljani, kjer se čuti ijolj varnega. Zadnje časa postavljajo
Nemci za komisarje Slovenec, ker partizani .pobijejo vse komisarje. (Podrubitosti iz
bitke pri Dražgošah.J
Slovenski poročevalec 8. februarja 1942, ši. 6
25. decembra 1941 napad na Hotavlje pri Poljainah in nad Črnim vrhom. Nemci
imajo 104 mrtve in ranjene. Do 2". decembra tri dni l>orl>e. Te borbe so se vršile
na Pasji ravani in nad Črnim vrhom, na Kovskem in na Valtarskem vrhu. XatQ
smo naredili umik iz Poljanske doline v Selško preko Mohorja v Dražgoše. Mi smo
imeli v vseh teh borbah osem mrtvih in 7 ranjenih. Mrtvi so: Mlakar Janko, partijec
in skojevski aktivist iz Šenčurja, Maček Franc. Pušavec Miha. Ručigaj Božo, Koruza
Jože, Dolenc Vinko, .Subic Ivan in eden neugotovljeni borec iz Poljanske doline.
Po borbi v Poljanski dolini, to je 27. decembra 1941 zvečer, smo krenili na
3\'. Mohor. Tam smo priipravili akcijo na konzum na Dobravi. Zarplenili smo okoli
5000 kg živil in večjo količino špecerijskega blaga in enega ikonja. Korezum je' bil
nemški. Isti dan smo organizirali zasedo na cesti v Selški dolini v Soteski, ki pa-ni
imela uspeha zaradi 'prepoznega prihoda naših čet oziroma prezgodnjega prihoda
Nemcev. Isti dan podniiiniranije železniške proge pri Besnici. ki zaradi slabega
raizstreliva ni uspelo. 51. decembra 1941 zjutraj smo se preselili v Dražgoše.
MKU BORIVCJ ZA DRAZGOSK,
prve iU\i januarja I94i. so Nemci zažgali va^-z*zažigalniiiiii'
gruiialaml. {Original v Nluzejii naionnc
t»svi>ba(litvt LRS v Ljul>ljaiii.)
Od 1. do 9. januarja 1942 smo uredili naše taborišče, postavili smo zasede
v obrambo uaiše postojanke. Imeli smo z ozirom iia novo dospele partizane dne\no
vojaške in ipolitične tečaije. Od 9. januarja do vključno 11. januarja 1942 zvečer je
trajal napad in borba proti Nemcem, ki so napadli s pehoto in artclerijo. Nem§ke
čete so prišle iZ Krope preko Jamnilka iproti Dražgošam. iz Selc preko Sevnice in
Cešnjioe iproti Rudnem in Novaku. Nemške sile smo cenili na približno 2000 do'
5000 mož. Del njiliovili sil je prispel tudi iz Sfajersike.
9. januarja 1942 je pričela boj artelerija, okoli 15. ure je pa ipričela pehota boj
proti nam. Bila je na vseh odscikih z vfclilkimi izgubaimi odbita. Mi tega dne nismo |
imeli nobenih žrtev. Nomiško vojaštvo, 'ki je (prispelo iz Krope, se je po prvem
spopadu z nami panično umaknilo v hišo na Lajšali in ni hotelo več na lM>jišče.
Vsi poizkusi poveljnikov in grožnje s pištolami, da bi vojake ponovno pripravilina
spopad, se niso posrečili. Ta skupina je štela-okrog 200 mož. Nemška sikupina,
ki je prišla iž Selc proti Dražgošam,. se je po dv<xlnevnem boju proti nam sjprla in
uprla ter se- medsebojno streljala s pištolaimi. V tej zmešnjavi je nanje streljala
njihova artelerija, nakar so se v neredu umalkinili, Nemci so obdržali postojanke le
v dolini in okoli Novaka.
34 • •
9 iuiniurja i9-i2 je nemška skupina zažgala nekemu bajtarju hišo. Delali so
f idi po vaseh preiskave, grozili ljudem in jim ptrkradli hrano ter perilo. Nemška
kupina. ki je bila pri Novaiku. je streljala na skupino 5 otrok, ki so šli po drva.
f>o sedaj smo odbili vse naipade. Nemci imajo okoli 60 mrtvih in ranjenih, mi nobenih
žrtev. .Morala naših je dobra, enako zdravje. Tudi Tašč'ani se v splošnem
dobro drže.
9. in 10. januarja 1942 sta zgoreli dve hiši in dva Ideva od zažigalnih granat.
o in 10. januarja 1942 trajajo boji ves dan od jutra do večera. Nemce cenimo na
2000 mož. streljajo tudi z artilerijo IcaMbra 5.5 cm, 4,6 cm, 8 in 12. s torpedo granatami
in rušilnimi ter zažigalnimi bombami. Zažgali so v vasi Dražgoše še dve hiši in
dva hleva.
10. januarja 1942 ni bilo pehotnih napadov na naše postojanke, pač pa se je ta
dan stopnjeval artelerijslki ogenj. Začel se je okoli 13. ure in trajal do 18. ure.
10. do 11. januarja 1942 smo poslali manjši odred partizanov v zasedo proti
Cešnjici. da napade Nemce v dolini v bok. artelerijo in avtomobile. Toda naša zaseda
ni uspela, ker so bili Nemci povsod po bližnjih gričih in poteh na terenu. Naši
skupni je uspelo le. da je uničila njihovo bojno telefonsko mrežo.
11. januarja 1942 se je pričel proti nam od ipol devete ure dalje koncentrični
naipad artolerije in pehote z velikimi silami.
Imena naših padlih junakov:
Zaje Ivan. Krmelj Malks. Dolinar Maks, Božič Gregor, Zakelj Vinko, Kovačič
Janez. Kežan Maks. Padli 11. januarja 1942 v Dražgošah.
Henrik Biček, Radovan Danko, Mlaikar Kari. Fister Miha, Tome Edvard. Zelja
Ciril. Kovačič Janez, Gračak. Jereb Jaka, Oman Stanko, Koikalj Jernej. Šnbic Milko.
Padli 13. januarja 1942 na !Mošenjski planini.
Zaje, Mlaikar in Fister so biLi člani. Božič pa kandidat KPS. (Izvleček iz mesečnega
poročila Gorenjskega štaba slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet
in oddelkov Narodne zaščite.)
Slovenski poročevalec /3. aprila 1942, št. 15
V zvezi s formiranljem pairtizausikih gmipnih odredov se postavlja:
1. u) Za ikomandanta 1. grupe odredov dosedanjega ikomandaJita odreda tovariša
Jožeta Ciorenjca. za njegovega namestmika tov. Viktonja Ločana, komandanta čete;
b) za političnega ikomisarja 1. grupe odredov tov. Gregorija Požarja. dosedanjega
polit. koni. odreda. . . . (Naredba Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet.
položaj 4. april 1942, št. 211. Komandant: Peter Strugar. Politkom,: Jernej Posavec.)
Slovenski poročevalec 2. junija 1942, št. 22
... Na CJoronjskem vrše čete I. grupe odredov slovenskili partizanskih čet
neprestane akcije. Kamniška četa je 10. niaija odbila hud napad Nemc«v. pri katerem
je bilo ubitih 80 do 100 Nemcev, med njimi so 4 oficirji iiu eden vodilnih gestapovcev
iz Kamnika. . . . (Poročilo na 2. strani.)
Slovenski poročevalec 24. junija 1942, št. 25
Štab 1. grupe odredov pod poveljstvom komandanta Jožeta Gorenjca in politkomisarja
Gregorja Požarja poroča med drugim:
V aprilu in maju smo vršili v glavnem manjše akcije diverzantskega karaikterja
in čiščeinje terena denunciantov. ki .so nanesli toliko škode slovenskemu ljudstvu
sploh, [partizanom pa še posebej. V tem razdobju je I. bataljon Gorenjskega odreda
pobil okoli 10 Nemcev in več ranil, zaplenil nekaj orožja ter municije in likvidiral
več deiuinciantov. med njimi Luckmanua Karla, župana lui Jesenicali. Crneta Ivana
in Potokarja iz Gorij. Jakla Andireja iz Koroške Bele. Naš dntgi bataljon je v tem
času pobil okoli 20 Nemcev in jih približno ravno toliko ranil, razbil 2 nemška
avtomobila, liikvidiral več denunciantov an izdajalcev, med njimi Martelaka Rudija
iz Škofje Loke. Marijo in Alojzija Kokalja iz Gorenje vasi. Denivšarja Stanislava iz
Poljan. B izoviičarja Franca in Ivano iz Zadobja. Frlica Jakoba, očeta in sina Košmerlj.
Med nbitimii Nemci so tudi nekateri višji funkcionarji Gestapo in nemške okupatorske
nprave na Gorenjskem. Neka .patrola II. bataljona je vdrla ponoči v samo Škofjo
Loiko. Kamniški ibataljon je v tem času zadal Nemcem iizgube za okoli 130 ubitih in
ranjenih, izvršil je več sabotažnih dejanj, med drugim je v eni sami noči med
3« • 35
Kamnikom in Kozjakom razrušil tri lesene in en zidan most, izvršil napad na žandarmerijSko
postajo v Vačah pri Litiji, zažgal nemški propagandistični avtomobil v
Tuhinjslki dolini ter likvidiral več denunciantov in izdajalcev, med njimi Grošlja
Franca iz Kostanja, Jamnikarja Ivana iz Senožet pri Litiji. ]\liho Vavpotiča iz
Kamnika, Klemon Lucijo in Heleno Kenčič iz Gradišča, Franca Šuštarja iz Starih sel.
Več čet še ni dalo svojega .podrobnega jjoročila. (Iz poročila naših itaboo.)
Slovenski poročevalec T. avgusta 1942, št. 31
Partizanske čete na Gorenjskem z uspehom čistijo slovensko zemljo nemških
g^estapovcev in slovenskih lizdajalcev. Justificiran je bil v zadnjem času vodja
izdajalcev v Poljanski dolini Perko Franc, ko je ravno bil na begu pred partizani.
Dne 16. julija ije 1. četa L bataljona Gorenjskih odredov pri Ziro\Tiici obkolila in
razorožila 3 zasede Wehrmannischaft ter jih odvedla s seboj. 1. četa IL bataljona je
justificirala 9 izdajalcev, v Kropi uničila nemški propagandni avtomobil.
P.\RTIZ.\N" HENRIK BICEK
je s svajim bratom in s soborci ter z dvema mitra-
Ijezoma tri dni odbijal Nemce, ki so napadali Draž-
Sošc in jim prizadejal velilve izgube. (Fotografijo iz
|}omlatli l'^42 hrani Miizej narodne osvoboditve LRS
v Ljubljani.)
Partizani kokrškoga odreda so napadli orožniško postajo. V dveh spopadih so
imeli Nemci iprdko 20 mrtvih, naši so izgubili 1 tovariša. (Poročila s slovenskih
bojišč. Gorenjska.)
I. anpiusla. 1942.
Velika večina ljudstva dostojno in z visoko narodno zavestjo prenaša težke čase
in nezaslišani teror nem.škega fašizma. Med ljudstvom je velika povezanost, medsebojnega
političnega sovraštva skorajda ni več. Za tri četrtine ljudi lahko rečemo,
da so kristalno čisti. Ostali .so taki, ki Az strahu podlegajo in izjavljajo: »Saj se
moram ukloniti nasilju, če si hočem ohraniti življenje. Ko bo konec vojne, bomo pa
tako vsi za Jugoslavijo ali za Rusijo.« Prav majhen odstotek je tistih, ki naravnost
služijo Nemcem, prevzemajo funkcije v raznih društvih in organizacijah. Še manjši
pa je odstotek navadnih ovaduhov in izdajalcev. Talk je dejanski položaj.
Na strani Osvobodilne fronte je vse ljudstvo, ki se v polni meri zaveda časa
in je pripravljeno žrtvovati življenje za slovensko svobodo. Bodočnost s.lo\enskega
naroda vidi samo v tesni povezanosti z Rusijo.
Belogardisti pri nas nimajo nobenega vpliva. Sicer so skušali začeti s podtalnim
delom, raztrosili so nekaj letakov in hoteli v nekaterih občinah organizirati svoje
kadre, toda nikjer jim ni aispelo. Ljudstvo obsoja delo belogardistov v Ljubljani in
stoji na stališču, da v teh težkih časih in tudi v bodočnosti ne sme biti več strankarstva,
marveč skupno delo za občo korist.
36
Ljudstvo se zaveda, da cerkev v bodoče ne sme biti več politična Iribuna, da
sme služiti političnim namenom. Na Gorenjskem je ostalo le nekaj starejših
slovenskih duhovnikov. Prispeli pa so tudi nemški katoliški duhovniki, ki imajo po
žuronijah od časa do časa maše in molitve. Pridig v grlavnem nimajo, če pa jih imajo,
co brez politične tendence. S svojo skromnostjo delajo na ljudi prej dober kot
Sredi februarja so Slovencem pobrali vse radijske aparate. Toda glas o dogodkih
po svetu vendarle prodre med slovensko ljudstvo na Gorenjskem. Ljudstvo zelo
^jjjsoja našo vlado v Londonu, zlasti pa njen slovenski del. Ljudje pravijo: »Koliko
koristnejšega bi lahko oz/nanili svetu o borbi in delu Slovencev! Namesto tega roti
Kuhar žene in dekleta k molitvam, zraven pa sestavlja program za bodoče volitve,
preračunan na novo goljufanje ljudstva. Naš narod doživlja taka grozodejstva, da
bi moral biti ves svet o njih ipoučen!« Tudi škofa Rozmana silno obsojajo, ker kot
najvišji dušni pastir ni za slovensiki narod storil ničesar. Ljudstvo si želi nove
duhovščine, ki bo varovala verska načela in ne bo z vero samo kupčevala.
Silno so se ljudstvu zamerili Angleži s svojo pasivnostjo. Ljudem se zdi za
malo. da krvavi samo bratski ruski narod, povsod dru,god med zavezniki pa samo
oklevanje in .oh« in jah«! Ljudje vidijo v Angležih samo premetene trgovce, ki se
bodo pa to pot ušteli.
Od zasedbe do zdaj je bilo na Gorenjskem ustreljenih okrog 3000 talcev. Skozi
Begunje je šlo 7000 ljudi, Jsi so bili deloma ustreljeni, deloma pa so jih od_pelja]i
v taborišča na Koroško, v Gornjo Šlczijo in v Niirnberg. Najhujše je taborišče
Dachau. Od tod se bo malokdo vrnil. V Beguiijah je zaprtih povprečno po 600 do
800 ljudi, od tega 120 žensk. Izseljenih je bilo z Gorenjskega okrog 20.000 Slovencev.
Trpinčenje v Begunjah je grozno. Ljudi zapirajo v takozvane bunkerje«, kjer
ijh ipo več ur nepretrgoma pretepajo z žilovko. Ljudje, Jci prihajajo od tam, so živi
mrtveci. Pri tem bičanju je bilo mnogo smrtnih primerov.
Ljudje na Gorenjs'kem se drže z nadčloveškim heroizmom. Delavec, ki je prestal
vse grozote .>bunkerjav<, je izjavil: »Najsrečnejši človek na svetu sem: ni(kogar
nisem izdal!«
Ko so neki ženi odpeljali moža, mu je dejala: »Ce boš koga iizdal, se ne vrni
več ni.ti pred moje oči niti pred oči najinih otrok!« Po težkem mučeniju je bil mož
ustreljen.
Nekomu drugemu delavcu so dali na izbiro vstop v Gestapo ali smrt. Imel je
dvanajst ur časa za premislek. Odločil se je za smrt in drugi dan je bil ustreljen
pri Žirovnici, kjer so padli talci zaradi uničenja železniškega mostu.
Vsi ti primeri horoizma slovensikega človeka bodo živeli v Ijudstvn vekomaj.
Vse. kar sem napisal, je čista resnica. Ljudstvo zatipa v partizanske čete, vidi
v njih svojo čaSit in slavo, v OF slovenskega naroda pa svojega naijzanesljivejšega
vodnika v srečnejšo bodočnost. (Slovensko ljudstvo na Gorenjskem, ne kloni in ne
bo klonilo. Dopis z Gorenjskega.)
Meseca januarja so ipo otbčinah prevzeli nemški Ortsgnippenleiterji organizacijo
NSDAP. Pridobili so le ničvredne tipe, iki za denar vohunijo in izdajajo. Tem
vohunom obljubljajo dobre službe in spreijem v SS oddelke.
Uvedli so tudi nekakšno brambovistvo, tako imenovano Wehrmann8chaften,
ki bi se ga morali udeleževati vsi moški od 18. do 50. leta. Med tednom in v nedeljah
imajo po več ur ekserciranja. Po Gorenjskem se tega »bram'bovstva^< udeležuje
kvečjemu 20*/o obveznikov. Pred dobnim mesecem so obiskali večje kraje na Gorenjsikeni
višji funkcionarji NSDAP in zahtevali, naj se prijavijo prostovoljci za varnostno
službo pri žandarmeriji. Na to ni bilo nobenega odziva. Potem so zahtevali,
naj ljudje vstopijo v .SA oddelke. Ko se tnidi temu ni nihče odz\al, so skušali rekrutirati
za SS,. toda tudi to zastonj. Temu so sledile grožnje dn zmerjanje, pa vse ni
nič pomagalo. Zdaj so Wehrmannschaften razpustili in po'zivajo vse moške do
50. leta. naj vstopijo v SA oddelke. Najnovejši odloki pričajo, ikam je vise to merilo.
Vse železniške postajne načelnike so premestili na KoTOŠko. V kratkem pa obetajo
tudi vsem ostalim slovenskim uradnikom.
Delavstvo in mladino pošiljajo na delo na Koroško. Arbeitsamt jih določi in
morajo iti. Mnogo jih dela na meji pri postavljanju žičnih ovir, pod katere vojaštvo
polaga mine. Pri prehodu meje je bilo zategadelj že več smrtnih primerov. Ker gre
delo počasi, so bile najprej pozvane vise občine, naij da vsaika po 40 ljudi na razpolago.
Potem so se vršili nabori in so bili seveda vsi potrjeni. Nekateri so že odšli
na delo, drugi bodo p<yklicani 3. avgusta. Za delo dobe hrano in stanovanje v
37
barakah ali po kmetijah. Dacviia mezda je le 1 RM, za <>l)ralx) lastne obleke pa ^i'
dnevno po 1 R^[. Žične ovire grade tudi po Koroškem in po Tirolskem in bo torej
z njimi prepletena vsa meja proti zavezniški Italiji. Menda Nemci slutijo, kakšne
načrte ima italijanska hijena nasiproti svojim setlanjim zaveznikom.
Silno važen je (Mllok, objavljen v zadnjem uradnem listu: Notranji niinistej iu
Gauleiter imata pravico vjjoklicati vse moške na Gorenjsikeni za Notdieust. kar je
enakovredno z vojno SIUŽIK). Se važnejša je odredba, natisujena v isti številki iiradrOGLED
X.\ DEI,
I'OZGAMH I)R.\ZGOS.
{Orig:inal v Muzeju ,
narodue osvoboditve LRS H
v L j 11 b tj K u i.) \
nega lista, ki se glasi: Oberikomando der Wehrmacht, notranji minister in Gauleiter
imajo pravico reknitirati vse moške po Gorenjskem za vojaško SIUŽIK). Ta odredba
je ibiia podpisana i« iadana 10. julija i942. (Slovenske fante na Gorenjskem looe za
vzhodno fronfo.)
Slovensko poročevalec 24. avgusia 1942, št >4
Nedavno je bilo v Begunjah ustreljenili 125 slovenskih mož in fantov. Temu
zločinu krvoločne fašistične zveri je služilo za povod dvoje sabotažnih dejanj v
Hrušiici in Dupljah ter uboj enega izmed barbarskih mučiteljev slovenskega ljudstva
na Gorenjskem, nekega majorja SS ofklelkov. . . . (Nemška zver dioja po Gorenjskem.)
1. bataljon. 1. četa: 16. junija napad na Wehrmannschaft na Črnivcu. Padel !
Nemec in 6 wehrmannšaftovcev. Plen: 1 piiškomitraljoz. 2 avtomatični pištoli. >
navadne pištole, 7 liomlb, 740 nabojev, 14 <xlej. 7 nahrbtnikov. Lastne izgiube: 1 tovariš.
28. junija likvidiran denunciant Stražar Jože, ki je priznal vsa izdajstva. 50. junija
na cesti Konoplje—Krašnja podrtih 9 iljrzojavinih drogov. 1. julija likvidiran denunciant
Ignac Burjan iiz Krašnje, podrtih 5 i)rzoja\Tiih drogov, obstreljen en nemškutar
in ubita njegova spremljevalca.
2. četa: 1. julija na cesti iz Tuhinja proti Štajerski porušili most na Kozjaku.
Nato ije bil zaustavljen avtobus, rekviirirana dva ^šotora in ena ročna lekarna, nakar
je bil avtobus uničen. Isti večer je bil ubit žandarmerijski komandir iz Smartnega,
ki se je peljal na motorju. Plen: puška, pištola in dve uri. 4. julija likvidiran
izdajalec Kramar Avgust iz Črne in Pere Florijan. 5. julija imičena 2 policijska
avtomobila. 5 Nemci tibiti. več ranjenih, 'ki so se z ostalimi razbežali v g-ozd.
Avtomobila uničena. Plen: 2 brzostrelni puški. 1 avtomatska puška, 5 pištole, 2 fotoaparata
ter albumi s slikami vseh. ki jiili od lansikega leta ni doma.
11. bataljon, l.četa: 23. junija likvidiran denunciant Perko Ferdinand iz Podbrezij.
ki je imel v načrtn izdati še 150 ljudi in pobegniti v Nemčijo. V Podbrezjah
likvidiran denunciant Tulgo Fržovarjev. 26. junija likvidiran izdajalec Meglic iz
Sv. Ane. 29. junija napade 15 mož v ljubeljski kotlini bivak, pripravljen za nemško
vojsko; 2 stražarja razorožena, bivak pa požgan. Gasilci, ki so se pripeljali v dveh
avtomobilih, so bili jKugnani v beg. Ker ni prišla nemška patrulja, se partizani
umaknejo. 1. julija požge četa juost čez ljubeljsko cesto pri Sv. Ani in veliko
Bornovo žago.
38
2. čfta: 50. junija zapre kokrško cesto s skalami in zase^kanii ter minira dva
mostova. Ustavi delo v Slavčevem kamnolomu, razbije stroje in požge nafto. 4. julija
četa ix)novno zapre kokrško cesto med Zgornjo in .Spodnjo Kokro. Grofu sta zaplenjeni
dve pištoLi, i lovsika karabitika in municija. Napad na avto: en Nemec ubit.
dril?i pobegnil, avto zažgan. Nato se je pripeljalo vojaštvo. Četa je razbila en motor,
pobila 10 Nemcev, več pa ranila. Nato so se nemški vojaki, ki niso vedeli drug za
drugega, začeli med seboj streljati, pri čemer je hilo okrog 50 mrtvih in ranjonih.
5. četa: 2. julija likvidiran deniinciant Rozman Jurij iz Ločina, la.stnina požgana.
Poljanski bataljon: v noči od 22. na 25. julij j€ 1. četa tega bataljona iztirila
tovorni vlaik med Sv. Joštoni in Podnartom. Iztirjenih je bilo 26 vagonov. Več
vagonov je bilo živeža, ki se je ves raztresel, več novih avtomobilov, ki so se razbili,
nekaj cistern itd.
V l'oljansko dolino so Nemci vrgli 2 do 5000 vojakov. Sovražnik operira dajies
na enem sektorju, jutri na drugem, toda .povsod ga naSi partizani nenehoma napadajo,
(Iz poročila Kokrškega odreda Slovenske naradne partizanske vojske. Komandant:
Jože Gorenjec. Politkomisar: Gregor Požar.)
Slovenski poročevalec 5. septembra 1942, št. 75
Kakor v Ljubljanski pokrajini italijanski fašisti, taio tudi na Gorenjskem
nemška fašistična beštija divja toliko bolj, kolikor ibolj sluti, da se ji bližajo zadnji
dnevi. Samo v času od 29. julija do 2. avgusta so na Gorenjskem postrelili 165 talcev.
Med ustreljenimi Slovenci so bili tudi taki, ki so jih komaj pripeljali v Beigunje
in sploh še niso bili zaslišani, kaior tudi ljudje, ki jim po večmesečnem zasliševanju
ni bilo mogoče dokazati nobeine kriv^de.
Nemci so v zadnjem času požgali vas Bistrico PKKI Podbrežjem, zlasti dosti pa
so trpele hribovsike vasi ob Lukovici in Moravčah. Tam so nemški razbojniki požgali
5 vasi, moške so postrelili in sežgali, nekatere še napol žive. Okoli 500 žena in otrok
so odpeljali v St. Vid. od koder bodo transportirani v nemška taborišča. V Škofovih
zavodih v Št. Vidu je stalno do 800 oseb, ki čaikajo, da jih bodo odpeljali. Ker nimajo
niti časa niti pravice vzeti s seboj obleko, odhajajo le slabo oblečeni.
Nemške zveri iščejo najmanjši povod, da bi se znesli nad slovenskim ljudstvom.
Himmlerjev načrt o iztrebljenju slovensikega življa hočejo izvesti še preden jim bo
zadan odločilni udarec na vzlhodnem bojišču. Slovenci se v silobraiLU zateikajo k
samoobrambi. Vsi količkaj izavedni možje in fantje se združujejo v partizanske
oddelke in se organizirano bore proti tujim zatiralcem prelepe Gorenjske. Samo
ljudi, ki ne znajo ceniti smotrnega in organiziranega boja, včasih pravični srd nad
nemškim barbarstvom zavede v dejanja, katerih jKimen za obči naroflnoosvoibodilni
boj nikakor ne more odtehtati številnih žrtev, ki ijih zahtevajo fašistične represalije.
Tako je Nemcem kot povod za masakriranje 165 Slovencev služilo nekaj posamičnih
nai)adov na posamične nemške vojake.
Med Nemci in vojaštvom narašča demoraliizacija; nihče več ne misli na zmago,
vsi pa se Ijoje zime. Velike skrbi jim delajo zračni napadi sovjetskega in angle-škega
letalstva. Tudi s prehrano je zmerom slabše. Večja mesta že dobesedno stradajo.
Pozfirav fleil Hitler« je zlasti v Avstiriji postal tako osovraižen, da v večini hotelov
in trgovin nanj sploh ne odgovanjajo več.
Spričo vse \ečjega preganjanja se na Gorenjskem vedno <bolj širi partizajiska
akcija. Na Jelovici je prišlo do hudih bojev med partiizani in Nemci. Čeprav so
Nemci partizane s pomočjo nekega Judeža iznenadili. ,so imeli v teh iMjjih vendarle
neprimerno večje izgube kakor partizani. Samo oficirjev in podoficirjev je padlo 48.
pokopali so jih v Kranju. Ostale vojalke pa kar nekje v bližani boji.šča,
Slovensiko ljudstvo na Gorenjskem s svojo prirojeno žilavostjo vztraja in čaka
dneva, ko se bo pod udarci zmagovite Rdeče armade in narodnoosvobodilnih odredov
zrušila Hitlerjeva Nemčija in bodo Slovenci ikončno zedinjeni in osvobojeni v Zediiijeui
Sloveniji. (Boj in trpljenje slovenskega ljudstva na Gorenjskem. Dopis iz
Gorenjskega.)
Slovenski poročevalec 14. septembra 1942, št,- 36 .
Tu operirajo Nemci s silo 6 do 8,000 mož. Vsa ta ogromna moč. pa ne more
zadržati gorenjskih partizanov, da ne bi dan za dnem napadali nemških sil.
39
Partizani izpod Jelovice so s svojim vdorom na Jesenice, za Nemce tako važen
industrijsiki kraj. dokazali, da so za slovenske partizane še tako močne straže preslabe,
da slovenskih partizanov ne zadrže nobene še tako visoke žične ovire. Vdrli so na
Jesenice, iz bolnišnice pobrali ves material in se brez izgidj umaknili. Nemci so
doživeli hud poraz 5. avgusta pod Gabr.ško goro v Poljanski dolini. Partizani so v
manjših akcijah pobili še 50 Nemcev in 49 izdajalskih Judežev. (Poročila s sloDenskih
bojišč. Gorenjska.)
Slovenski poročevalec 29. septembra 1942, it. 38
Pri nas so partizani vsak dan na delu. Kakor veste, Slovenci na Gorenijskem
ne smemo uporabljati jajc in sadja, ki ga pridelamo, marveč moramo vse oddati
Nemcem. Zato si ipač lahko predstavljate, s kakšno nejevoljo obiramo sadje in kako
smo sprejeli novico, da se je 9. septembra pri Lescah cel vlak z jajci in sadjem
zvrnil v Savo.
Niti jagode in borovnice ni.so za nas, marveč vozijo Nemci v hrib otroke, da
jih nabirajo za naše tlačiteljc. Tako so tudi v petek 1). septembra vlekli otroke v
smori Pokljuke s tremi 'kamioni v gozd. Medtem ko so otroci nabirali jagode, so se
pojavili partizani, polili kamione z bencinom in jih zažgali, tako da so popolnoma
zgoreli. Čeprav je morala mladina peš domov, je vendar vsak čutil: tudi to 'je za
našo zmago, tudi to je prispevek k naši svobodi!
V nedeljo 15. septembra se je zrušil pri Nomnju tovorni vlak v Savo, takoj
naslednji dan pa je železniška ipostaja v Žirovnici pogorela do tal.
Nemško vojaštvo na Gorenjskem je sestavljeno iz samih neizvežbanih ljudi,
ki flsomaj znajo držati puško v rokah in se tresejo pred vsa:kim strelom .. .
Vsi smo polni upanja in vere. da bo vsega kmalu konec iji da !x)mo zatirdno
zmagali mi, ki smo danes izatirani in se znamo iboriti s puško v roki proti osvajalcu
za našo resnično svobodo. (Gorenjski partizani preprečujejo nemško ropanje. Dopis
z Gorenjskega.)
Lz poročila poveljstva gorenjskih partizanov za mesec avgust posnemamo: 5.
avigusta je sovražnik na ovadbo organiziral večji mapad na sektorju Blegaš, kjer sta
bili 1. im 5. četa Poljanskega bataljona. Napad so Nemci ijzvedli načrtno in napravili
tri obroče. Sovražnik je izgubil okrog 50 mož, naši borci so se prebili skozi obroč
in pri tem izgubili 14 ljudi. Izgube smo nadolknadili z inovimd prostovoljci, ki so se
prijavili v Poljansfki bataljon.
V Poljanski dolini je sovražnik napadel s 5 do 4.000 možmi. V Gabrški gori so
Nemci ustrelili 10 svojih vojaikov, ker niso hoteli v napad.
11. avgusta je sovražnik napadel Jelo\nco. Napadel je s 5 do 6.000 možmi in si
postavil za smoter popolno uiničen,je partizanov v tem odseku. Postavil je zasede drugo,
poleg druge. Položaji partizanov so bili izdani, toda naš oddelek je izrabil načrt
napada, ki ga ije mašel pri ubitem sovražniku, in se iprebil skozi zasede. Na mestu
preboja je sovražnik izgubil okrog 50 mož. V bojih na Jelovici pa vsega skupaj
do 60 mož. Padle so Nemci pričeli pokopavati kar na ibojišču, potem ko so zažgali
njihove oblefke.
V zvezi z ofenzivo ijMoti Jelovici so Nemci izdali na Jesenicah lepalke o popolnem
uničenju partizanov in z ogromnimi številkami zaseženega plena. Prvotni lepak,
ki so se mu ljudje smejali, so čez uro zamenjali z novim, kjer so številke dosti
sikromnejše.
Veliko aktivnost razvija tudi kokr.ški partizanski odred. Poročilo sledi.
17. avgusta so partizani iz Poljanskega bataljona ustrelili 'komisarja Franca
Benedika iz Selc nad Škofjo Loko, ki je bil glavni steber Gestapo in bele garde v
Selški dolini.
Poizikuse organiziranja bele garde, ki jih podvzamejo ne'kateri konuimpiirani
veljaki bivše JRZ, partizani v kali zatirajo in pri tem uživajo priznanje vsega prebivalstva.
V kranjski in blejski okolici je bilo pobitih 9 denunciantov in organizatorjev
državljanske vojne, med njimi prosluili Umnik iz Šenčurja pri Kranju. f.S7onenski
partizani o boju z okupatorji in belo gardo. Gorenjska.)
Slovenski poročevalec 11. oktobra 1942, št. 19
Partizani so izvršili napad na dbcinski urad v Dobu pri Domžalah in ga zažgali.
V zvezi z aneksijo Gorenjske in mobilizacijo za vizhodno fronto so se začeli po več
krajih kme&ki nemiri. Najostrejši je bil nastop kmetov v vasi Godešič pri Skofji Loki,
40
rojstni vasi judeiiburškega junaka Hafnerja. Tam so Nemci morali nastopiti s silo
jj, so ustrelili enega izmed kmečkih voditeljev. (Dejavnost slooeiiskih partizanskih
odredoD. Ciorenjska.)
Slovenski poročevalec oktobra 1942, posebna izdaja
... Vzporedno z italijansko ofenzivo je potekala nemška ofenziva na Gorenjskem
in Štajerskem, katere se je udeleževalo okrog 20.000 Nemcev. V sovražnikovi
ofeJizivi proti slovenski narodni vojski je odkrito opravljala svoj izdajalski posel
bela garda, ki je sovražniku kazala pota, po katerih naj prodira, domove, ki naj jih
nož^e, in .Slovence, ki naj jih ix>mori.
Namen nemško-italijanske ofenzive proti slovenski narodni vojski je bil, uničiti
slovensko partizansko gibanje. Ta namen je sovražniku v c-eloti izpodletel.
. . . Sovražnikove izgube v nemški ofenzivi presegajo 50O mrtvih in ranjenih,
slovenske izgube pa Zina.šajo okrog 60 padlili. ranjenih in pogrešanih...
BUNKER
NA BLEGAiSU,
kj« se jo v julijski
hajki 1942 v ogorčeni
borbi do zadnjega naboja
branila četa partizanov
in se nato brez
:zgmb -umaknila. (Original
v Muzeju narodne
osvoboditve LRS
v Ljubljani)
Partizanske čete na Gorenjskem in Štajerskem so kombinirale srdite spopade
s spretno manevrsko iin izmitkalno taktiko... (Vojno poročilo Glavnega štaba Slovenskih
narodnoosvobodilnih partizanskih čet. Na položaju, dne 3. oktobra 1942.
Komandant: Jernej Posavec. Politični komisar: Peter Kalan.)
Dne 3. VIII. je sovražnik organiziral večji napad na sektorju Blegaš, kjer sta
stali 2. in 5. četa Poljanskega bataljona. Napad je bil izvršen načrtno, tako da so
Nemci napravili tri obroče okrog obeh čet. 2 četi in enemu vodu druge grupe, ki se
je trenutno nahajal pri 2. četi, se je posrečilo v zadnjem trenutku izogniti se obroču
ter se začasno umakniti preko italijansike meje. 3. četa je sprejela borbo. V boju je
sovražnik izgubil 30 mož, medtem ko so partizanske izgube znašale 14 do 16 mož.
Napad na Blegaš je trajal 3 dni.
Ko se je umaknila 2. četa v Italijo, jo je prebivalstvo z navdušemijem sprejelo.
Četa je izvršila nekaj manjših akcij, nakar se je vrnila.
Dne 11. VIII. je sovražnik organizirano najpadel Jelovico s 5 do 6.OO0 možmi.
Partizanska iglavnina je bila po]X)lnoma obkoljena in se je odločila, da se prebije.
Naši so jurišali na sovražnikove položaje in jih prebili. Sovražnik je na tem mestu
izgubil 30 mož. V celoti je sovražnik izgubil 50 do 60 mož. Partizanske izgube
znašajo 13 mož.
2S. VIII. je bila izvršena akcija v Kropi. V tej akciji smo zaplenili v tovarni,
na občimi in na pošti 9.600 RM, 2 rotacijska stroja, 1 ciklostil, 5 pisalnih strojev,
2 računsika stroja, 200kg papirja. V tovarni so bili delno poškodovani vsi stroji.
50. VIII. je bila izvršena akcija v Podnartu. Partizani so požgali novi most čez
Savo, uničili na železniški postaji vise telefonske in telegrafske naprave, uničili prometno
pisarno ter razbili glavne dele na dveh lokomotivah. (Borba I. grupe odredov.}
41
Slooenski poročevalec 24. oktobra 1942, it. 4t iii
Slooenshi poročeoalec. Gorenjska izdaja. 19. uooenibra 1942. -št. 44
Dne 9. septembra 1942 je junaško padel v boju proti nemškim fašističnim
tolpam na Gorenjskem tov. Jože Gregorčič, komandant I. grupe odredov slovenskih
partizanskih čet in eden prvih in najzaslužnejših pionirjev pri g^raditvi naSe partizanske
\ojske.
Tov. Jože Gregorčič (s partizanskim imenom Jože Gorenjec) je hi! kot kovinarski
delavec na Jesenicaii že od mladih let eden najaktivnejših bojevnikov za
pravice delovnega ljudstva. Kot takega so ga preganjale že jugoslovanske reakcionarne
oblasti. V začetku 19>T. leta je odšel kot prostovoljec v špansko republikansko
vojsko, ki se je iborila proti fašističnim iinperialistom, ter si s svojim junaštvom in
<lr[igimi vojaškimi vrlinami ipridobil čin oficirja španske republikanske vojske. Koso
nemški okupatorji zasedli slovensko Gorenjsko, je Jože Gregorčič na čelu jeseniških
kovinarjev vodil v najgloblji ilegalnosti boj proti fašističnim razljojnikoin
na Gorenjskem. Kakor hitro pa je Izvršni odbor Osvobodilne fronte izdal poziv za
vstopanje v partizanske čete. je bil tov. Jože Gregorčič med prvimi, ki se je odzval.
2e v juliju 1941. leta je vzpostavil prvo partizansko četo na Gorenjskem in postal
njen komandir, dokler ni ta četa narasla v bataljon, v odred, v grupo odredov.
Skupaj z gorenjskinii partizanskimi četami je rasel tudi tov. Jože Gregorčič v enega
najodločnejših in najsposobnejših komandantov slovenskih partizanskih čet. V aprilu
t. 1. je bil imeiiovaji za komandanta I. grupe odredov. Poverjeno mu veliko odgovornost
je vršil s častjo in uspehom.
S smrtjo lov. Jožeta Gregorčiča je slovenska partizanska vojska utrprfa težak,
udarec. Toda delo, v katerega je tov. Gregorčič vložil vse svoje siie, ne l>o zastalo.
Z uspehom in slavo ga 1KX1O gradili dalje tisti številni komandanti, komandirji in
partizani, ki jih je vzgajal tov. Jože Gregorčič in jih učil ljubiti svoj narod in svol)
odo bolj kakor svoje življenje. Mlad je padel naš tov. Jože, toda s svojim mladim
življenjem je oplajal sile, ki nosijo slovenskemu narodu zmago.
In zato ime tov. Jožeta Gregorčiča, legendarnega partizanskega komandanta na
Gorenjskem, nikoli ne bo izbrisano iz spomina slo^ienskega Ijtidstva. Slava tovarišu
Jožetu Gregorčiču! Naj živi slovenska partizanska vojska, ki je dala slovenskemu
narodu take junake, kakor je bil Jože Gregorčič. (Komunike Glavnega pooeljsiva
Slovenskih partizanskih čet. Na položaju. 20. oktobra 1942. Za Glaono poDeljsioo
Slovenskih partizanskih čet: Politkomisar: Peter Kalan s. r. Komandant: Jernej
Posavec s. r.)
Slovenski poročevalec 4. novembra 1942, it. 42
... Na Gorenjskem in Štajerskem razvijajo naše čete močno divenzantsko delavnost.
Na več mestih je uničena iproga. napadeni in unič^^ni so trije vlaki na
Corenjskem .. . (Z naših bojišč. 10. X. 1942.)
Slovenski poročevalec 14. novembra 1942, it. 4~
. . . Na Gorenjskem so bili odbiti večji nemški napadi. Uničena sta liila dva
vlaka na progi Kranj—Jesenice in Jesenice—Bohinjska Bistrica... (2 naših bojišč.
5. novembra 1942.)
Slooenaki poročevalec. Gorenjska izdaja. 26. novembra 1942. št. 45
V mesecu .novembru so gorenjski partizani izvršili več učinkovitih akcij proti
sovražniku. Med dntgim so 11. novembra na cesti Selca-Zelezniki napadli limuzin«
iii motorno kolo. ki sta spremljala avtobus. Pri tem je bilo ubitih 3. ranjena pa dva
nemška policista.
9. novembra je bila med Cešnjico in Zelerzniki razorožcna vaška straža. Zaplenjenih
je bilo 16 pitšk ter več slo kosov miinicije.
5. novembra je tovariš Bine, niitraljezec 1. čete Poljartskega bataljona, sam
napadel sovražno postojanko v Ckirenji vasi. Ubil je 6 okupatorjev.
20. novembra je partizanska patrulja napadla nem.ško zasedo na Stinpnem -f
v .Selški dolini. Pri tem je bilo rainjenih in ubitih več okupatorskih policistov.
Izvršenih je bilo še več uspešnih napadov, o katerih bomo še poročali.
Pri zasledovanju izdajalske bande. ki se klati po naših vaseh ter gozdovih, so
naše patrulje ^0. oktobra težko ranile partizanskega dezerterja in nevarnega izdajalca
42
Mih« Perica. 13. novomibra je patrulja v si>opa(lii z več člani te hancie na Jelovici
enejra ubila ler več ranila. 22. noveuibra je bil ubit in razorožen član iste bandc
Franc- Janina iz Koritnega pri Bleclu.
Slovensko prebivalstvo opozarjamo, da ne naseda tej bandi. ki pod krinko slovenskih
partizanov straiši ter ropa po naših vaseh. .Sleherni Slovenec je dolžan, da
po s\ojih najboljših močeh pomajja partizanskim oblastem pri zasledo\anju in uničevanju
te izdajalske bande.
V tem času je bilo izvršenih tudi več ilspešnih sabotažnili akcij. iVIed drugim
bil iztirjen tovorni vlak Tia progi Bohinjska Bistrica—Bled. Vanj se je zaletel zjutraj
še osebni vlak. Povzročena je bila velika materialna škoda ter je bilo ranjenih
več tujih civilov. Iztirjen je Ijil tudi tovorni vlak Skofja Loka—Kranj. Na mnogih
mestih je bila uničena telefonska napeljava ter poškodovanih več mostov.
V tem času je ibilo justificLran/ih več deniinciantov. Med drugimi: Martina Tonejca
iz Gorij pri Bledu, partizanskega dezerterja in izdajalca Vinka Justina ter
izdajalca Janeza Jereta iz Podbrezij. Imena drugih justificiranih izdajalcev ter
ostriženih deklet, ki so se vlačile z okupatorji, bomo še objavili. (Poročilo štaba
I. grupe odredov slovenskih partizanskih čet o akcijah izvršenih v mesecu novembru.)
Slovenski poročevalec 2. decembra 1942, št. 44
... Na Gorenjskem in Koroškem so čete I. grupe slovenskih, partizajiskili odredov
izvršile več uspešnih napadalnih akcij. . . . (S slovenskih bojišč.)
Slovenski poročevalec. Gorenjska izdaja, 31. decembra 1942, št. 47
V času od 26. julija do 28. novembra 194*2 je izvršil I. Kamniški bataljon
naslednje akcije:
V devetih spopadih je ubil 31 in ranil 16 okupatorjevih vojakov, policajev in
žandarjev. Pri tem so bile zaplenjene: 3 brzostrelne puške, en puškomitraljez, 5 pušk
z nekaj municije, 9 pištol in 3 bomllie.
Likvidiranih je bilo 31 vohunov in narodnih izdajalcev.
y vaseli Mengeš, Dob. Ihan, Vi/r, Podgorica, Tiihinje je bilo zaplenjeno: en parni
stroj. 8 pisalnih strojev. 3 radio aparati, nekaj papirja, odej. povojev in vate ter
2.733 RM. V vaseh Podgorica in Tnhinje sta bili tmičeni oziroma zažgani občini,
na pošti v Dobu pa so ibile uničene vse naiprave.
V vaseli Špitalič. Cešnjice pri Motniku, Cirkuse (občina Zg. Tuliiiij). Snivik
(<)bčina Šmartno), Hrib (občina Dolsko), Markovo, Nožice in drugod je bilo izvršenih
9 rekvizicij dn prehranjevalnih akcij pri naroclnih izdajalcih. (Akcije L kamniškega
bataljona.)
OPOMB.\
-•^p slabega pol letu nas loči in že Itoiuo praznovali desetletnico uspešno zaključenega narodnooisvoitocjilnega
b(»ja slovenskt^ga ljudstva proti naci fašistični aigre.siji in rovnhicionarnega obračuna
z doniačiniii izdajalci. Toda kljub lemu. da je poleg številniih dokumentov tudi spomin ljudi na vse
dogodke od UiStano\Tlcga sestanka Osvobodilne fronte in njenega (loziva k boju dalje pa do končne
zmage še popolnoma svež, do danes še nismo dobili kake večje in izčrpne ainalize ali pregleda razvoja
narodnoosvobodilne borbe. To kaže, da gradivo za takšno študijo niti še n.i zbrano niti ni zrelo 7.11
dokončno obdelavo, kar je ob razsežnosti in množici akcij, ki so l>orbo izpolnjevale, popolnoma razumljivo,
frav zaradi tega je tembolj podrobno, da se k razi.skovanju itega najbolj dramaličn^^ga lin
veličastnega obdobja slovenske narodne zgodovine ne pristopa samo liz širšega, splošnega republiškega
gledišča, temveč da se obdela poleg Hega in morda celo preti tem razvoj in obseg partizanskih akcij
na pnsamezndh zaključenih teritorijih. "Vse to bi lahko odlično islužilo kot najbolje zbran-o gradivo za
splošni pregled narodnoo-STobodiilne borbe v .Sloveniji.
Takšen je tudi namen tukaj zbranih podatkov. Naijprej sera se sicer skušal omejiiti na gradivo,
ki se nana.ša samo na najožje območje .škofje Loke ter Poljanske in Selške doline in k njim spadajočega
ozendja. Toda zaradi tt«ine povezanosti začetnega obdobja partizanskih akcij na vsem GoTenjskem
v letih 1041 in 1942. bi bila takšna ločitev preveč prisiljena, največkrat pa sploh težko izvedljiva. 7ato
sem iz poročil in člankov ileglalnega Slovenskega poročevalca za omenjeni čas izbral vse ono, kar zadeva
hoi ]iroti okupat-orju lo.stran nesmiselne mtlje med Gorenjsko na eni strani ter takozvano Ljubljansko
pokrajino in Primorsko na drugi strani. Na tak način zbrani podatki pa predistavljajo seve<la samo
manjši del gradiva za proučevanje širine in vsebine narodnoosvobodilnega gibanja, na tem tenitoriju
v navedenem oJulobju.
Gradivo sem črpal iz 34 številk osjednje izdaje Slovenskega poročevalca za leto 1941 in iz
5T številk za Ifito 1942 ter iz 4 števiilk gorenjske izdaje zta leto 1942, ki so se ohranile v Narodni in
nniverziitetni knjižnici in v Muzeju narodne osvoboditve LRS v Ljubljani. Ohranjeni so sledeči izvodi;
.Slovenski poročevalec /941: št. t. maja. št. 2, fi. junija, št. 5. !>. jtindja, št. 4, 22. junija, št. 5. 25. junija,
št. 6, 28. junija, št. 7, 4. julija, št. 8, 11. julija, št. 9, 2i. julija, št. 10. 2. aftgnsta, št. t i , 9. avgusta,
43
št. 12, 16. avgusta, št. 13, 17. a^gu^rta, št. 14, 23. avgusta, št. 15, 50. avgusta, št. 16, 6. septembra, St. K
fbiez datuma), št. 18, 20. septembra, št. 17-18 (dT&jna številka s ponovljenim tekočim štetjem), 20. septojiibra,
št. 19, 2"^. septembra, šf. 19 (ponovljeno štetje*, 1. oktobra, .št. 20, H. oktobra, Št. 21, 17. oktobra,
št. 22, 24. oktobra, št. 23. I. novembra, št. 24, 8. novembra, št. 25, 15. novembra, št. 26, 22. novembra,
Kt. 27, 29. novembra št. 28, 5. decembra, yt. 29, 9. decembra, št. 50, 15. decembra (z dvema prilogama),
št. 31, 25. decembra, št. 52, 50. decembra.
Slovenski poročeoalec 1942: št. 1, 6. januarja, ši. 2, 11. januarja, Št. 3, 18. januarja, £t. 4-, 24. januarja,
št. 5, 51. januarja, št. 6, 8. februarja, št. 7, 14. februarja. Št. 8, 21. februaTip, št. 9, 2. marca, št. 10, 9. marca,
šl. \\, 17. marca, št. 12, 25. marca. št. 15, 51. marca št. 14. 6. aprila, št. 14 (ponovljeno štetje, pravilno; 15K
13. aprila, št. 16, 21. aprila, št. 17, 28. ap^Hila, št. IS, 5, maja, it. 19, 12. maja, št. 20, 19. maja, posebna
izdaja, 6. juliju, št. 27, 9. julija, št. 28, 14. julija, št. 29. 20. julija, .št. 50, 26. julija, ši. 51. 5. avgustu,
šl. 25, 9. junija, po^^bna izdiaja (brez datuma), št. 24, 19. jimrja, št. 25, 24. junija, Šit. 26, 1. julija, posebna
izdaja, 20. maja, posebna izdaj^a (tiskana, brez datuma: 22. maja), št. 31, 26. maja. št. 22, 2. junijn,
št- 52, 10. avgusta, št. 55, 17. avgusta, št. 54, 24. avgusta, posebna izdlaja, 25. avguata, št. 55, 5. septembra,
št. 56, 14. septembra, št. 57, 21. septembra, št. 38, 29. septembia, posebna izdaja, (začetek) oktobra, št. 59,
U. oktobra, št. 40, 15. oktobra, št. 41, 24. oktobra. Št. 42, 4. novembra, posebna izdaija, 9. novembra,
št. 45, 14- novembra, posebna izdaja, (po 10.) novembru, posebna izdaja (tiskana), (po 10.) novembru,
št. 44, 2. decembra, posebna izdaja, (po 5.) decembru, št, 45 (^ponovljeno štetje, pravilno: 45), 10. decembru,
št. 45 (ponovljeno štetje, pravilno; 46), 12. decembra, posebna izdaja (tiskana), (po 15.) decembru.
Slovenski poročevalec 1942, gorenjska izdaja: št. 44, 19. novembra, št. 45, 26. novembra, št. 46,
8. decembra, št. 47, 51. decembra.
Objavljeno besedilo je ponatismjeno točno po originalu; popravljene so samo nekatere večje sjovnične
in stilistične napake. Ce je tekst izpuščen, je to o/ftačeno s •tremi piikamvi, v oklepaju za poročilom pa
je maveden odgovarjajoči naslov.
Branko Berčič
44