xvn. letnik. V Gorici, ID. avgusta 190!). 33. številka. Izhaja vsaklčetrtek ou 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-f.i|o. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša » celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne ra celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije t> kron. Rokopise sprejema ,Narodna Tiskarna'* v Gorici, ulica Vet-lurini št. 9. ^aiovenatso.j _ , * •« . .. - , , l-x_ c3^.,-<ž£ Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeuiška ulica št. 1C. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: Ce se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. l.ukežič) v Gorici. Stranka dela. Stranka resnega, previdnega plodonosnega dela je naša 0 v e n s k a Ljudska Stranka, je edina izmed mnogih strank ljud- vu uže pokazala, da so ji sebični na-ni neznani ter da ji ni za osebno ;t in mast, in da ji je v resnici bla-ir ljudstva pri srcu. Ako pogledamo t voditelje naše stranke v mestu in na želi, vidimo, kako nesebično delujejo ljudski blagor. Na deželi vodijo našo rekoristno gospodarsko organizacijo sebični in požrtvovalni duhovni, ki, it taki — to je pribito — ne iščejo, bi zaslužili in se okoristili pri naših spodarskih napravah, marveč delajo isto n j, vodijo zavode brezplačno, ijo in vspodbujajo ljudstvo k varč-isli, treznosti in k poštenosti. To naši sprotniki dobro vedo, zato je njih ivni boj obrnjen proti naši rodoljubni hovščini. Izmišljajo se o nji vsakovrstne pake, da jih potem razbobnajo med et in da pokažejo: »Glejte jih, taki medtem ko sami sebe ne vidijo ter njim vse dovoljeno, tudi najuinaza-jša, špekulativna in izkoriščevalna de-nja. Z dežele nam dohajajo glasovi, liko sirot, sužnjev liberalnih, bogatih iških magnatov so naše gospodaril naprave rešile. S solzami v očeh ti reveži prišli iskat pomoči k našiin podarskim napravam, ki so v res- 1 takim zatiranim revežem v prvi vrsti namenjene. Pomagalo sc jim je iz tiranskih krempljev, Solze hvaležnosti so igrale v očeh revežev rešenih iz oderuških krempljev liberalnih brezsrčnežev. V bližnji goriški okolici je liberalno-agrarni magnat hotel te dni vreči na cesto revno.družino zaradi par sto kron, ki mu jih je bila dolžna. Maščevati se je hotel liberalni brezsrčnež nad revno družino zaradi neke ničarije. Revna družina se je zatekla k naši gospodarski napravi, katera ji je priskočila na pomoč ter jo otela krempljem agrarno-li-beralnega oderuha. To se je zgodilo te dni v bližnji goriški okolici. Koliko je takih slučajev, vedo najbolje voditelji naših gospodarskih zavodov na deželi In kdo vodi boj proti naši organizaciji? Tisti, ki so v živo prizadeti po njej, v prvi vrsti, kakor rečeno, vaški bogataši, katerim trgajo naši zavodi iz krempljev reveže-sužnje. Nadalje vodijo boj proti naši stranki razni krčmarji, ki izžemajo revno ljudstvo, ki se ne zna brzdati v pijači, mu dajo toliko piti, da ga omamijo, da revež postane pijanec, zaide v dolgove in krčmar le čaka komaj trenutka, da se vknjiži na njegovo nialo posestvo. Nesrečnež potem mora trobiti v rog njegovega upnika, sicer ga vrže na cesto. Nadalje delajo proti naši stranki vsi tisti ljudje zakmknjenega srca, ki jim je čut za moralno in vzgledno življenje ter pošteno obnašanje zamrl vsled izprijenosti, katerim je božja beseda far-ško farbanje, sv. zakramenti farška pre- Podoreharji. vest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov. (Dalje.) „Oh6, nova trafika! lino viržinko bi res rad“. Vstopil je. salutiral in začudil: Gostilna tudi ?“ „0 Janez, še poznala te ne bi“, ga pozdravila Skočirjeva Pepca, mlado le, živahnega temperamenta. Pojdi, no... viržinko mi daj. pa n vina...". „Vina? Imamo samo pivo", mu je vori'a med tem, ko je odpirala omaro dajala smodke. ,,Dobro. Bom pivo". Janez se je vsedel, prižgal viržinko ko mu je prinesla pivo, je nalil in • V sobo je prišel še ta in oni, pogodili so se o marsičem, nazadnje pa Sitarjev vstal in odšel. Iz Starega sela je Šel po bližnjici i že zeleneča polja in v četrt uri je Joma, kjer so ga sprejeli kakor >re vsprejeti le slovenska mati sina, kujočega se iz trpljenja_____ Na veliko soboto je bil Janez pri doreharjevih. Pripovedoval je Francetu, ki je ležal v postelji in vsako toliko časa votlo pokašljeval, vse podrobnosti iz vojaškega življenja. „Deset let bi bil raje vojak, kakor pa tako mlad bolehati in čakati na smrt". S težavo je izgovoril France te besede in zakašljal. »Saj ni tako luido", ga je tolažil Janez in Marica, ki je prišla tedaj slučajno v sobo in slišala bratove besede, mu je dajala tudi z ljubečimi besedami upanje v boljše čase. »Le tiho mi bodita z lepimi besedami. Ne pomagajo vse nič. Bolezni ne odženejo. Jaz pa vama že lahko govorim, da učakata dneve veselja...". Marica je pogledala vdano brata in odšla, Janez pa mu je stisnil roko hvaležnosti. ..Ljubezen je, ki zmaguje in vlada svet, ne denar", je vzdihnil France. In Janez mu je pritrdil. Tedaj pa so zunaj zadoneli velikonočni zvonovi in pesem vstajenja se je glasila veselo in zmagovalno v jasni pomladanski večer... (Dalje prihodnjič.) friganost in Dog — trebuh. Le poglejmo po deželi, ali ni tako. Sicer ti ljudje dvomljive vrednosti sami priznavajo, da naša stranka dela za ljudstvo, a vsaka najmanjša nerodnost v naših vrstah jih spravi na konja, da kažejo s prstom na nas. Seveda, naši pristaši bi morali biti po njih mnenju čisti kot angeli in vsaka najmanjša pega bi jih okužila z gnjilobo pregrehe; medtem ko se smejo oni obnašati kakor neumna živina, pa so vseeno vzor rodoljubov, poštenjakov, kot kristal čistih neomadeževanih delavcev za človeški blagor. — Taka je njih morala. — Stranka dela za ljudstvo je naša stranka. Prepletla je celo deželo z gospodarskimi in izobraževalnimi društvi, Prva skrbijo za varčnost, pridnost in gospodarsko povzdigo našega ljudstva, druga pa služijo izobrazbi ter pripravljajo zlasti našo mladino k cilju zrelih, izobraženih in s krščanskim prepričanjem prešinjenih mož. Temelj vsi naši organizaciji so krščanska načela. Ta načela so edina, ki zamorejo osrečiti ves človeški rod. Le oni, ki živi po teh načelih, ne bode nikdar delal krivice svojemu bližnjemu. Saj velevajo vendar ta načela ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe. Zato pa slovensko ljudstvo, oprimi se stranke, ki goji ta načela in obrni hrbet protivnikom teh načel, katerih imamo tudi med nami žal uže preveč. Obrni hrbet lib. agrarcem, ki te izvabljajo na kriva pota in ki ne iščejo pri tebi nič drugega nego to, da bi se s teboj okoristili. Na Brezje! Tisoči in tisoči katoliških Slovencev romajo vsako leto v slovenski Lurd k Mariji Pomočnici. Ni ga skoraj Slovenca, ki bi mu ta božja pot ne bila priljubljena, ki bi ne iskal na Brezjah večkrat v življenju tolažbe in pomoči nebeške Matere. Nanjo zaupa slovensko ljudstvo. Njej se hoče priporočiti tudi slovensko krščansko učiteljstvo, da ne omaga v težkih borbah sedanjega življenja. Na lanskem tako krasno uspelem shodu »Slomškove zveze" v Bohinjski Bistrici se je sprožila želja, naj bi bilo letošnje glavno zborovanje na Brezjah. Odbor se je o tem posvetoval ter je nasvetovanemu predlogu pritrdil. Naša velika skupščina bo torej na Brezjah v četrtek, dne 2. septembra. Odbor zatrdno pričakuje, da se udeleže zborovanja vse članice in člani naše zveze; poleg teh pa vabi tudi vse svoje prijatelje. Svobodno naj se pri- žijo tudi tisti, ki nam sicer niso nasprotni, pa imajo polno predsodkov, nabranih v nam sovražnih časopisih in v družbah, v katerih so prisiljeni živeti. Prijatelji, pridite in oglejte si naš zbor od blizu! Prepričali se boste, da ste v zmoti, da ste nas krivično presojali. Ne smemo prikrivati, da je še velik del slovenskega učiteljstva izven našega tabora; toda malo, malo jih je, ki bi se nas izogibali iz prepričanja, saj je znano, da se povečem vsi neslomškarji drže v rezervi »radi ljubega miru", iz komoditete, iz neminljivega strahu, ker nimajo poguma javno priznati, da niso liberalci. Učiteljstvo naj pomisli, da ogromna večina našega ljudstva obsoja vse one, ki se postavljajo v vrste nasprotnikov katoliških Slovencev, ki niso v krščanskem taboru. Organizacija naša je kremenita, saj je prišla na površje po ljutih bojih, saj ima neomajno podlago v katoliških načelih. »Slomškova zveza" je nastala v burnih časih tedaj, ko so hoteli ves učiteljski stan vpreči v liberalni jarem. Ali uprav z ustanovitvijo naše zveze smo hoteli pokazati vsej javnosti, da ne maramo sprejeti jarma duševnega nasilstva. Fj, kako je takrat zahrumelo! Iz vseh kotov so švigale strele in puščice, od zgoraj pa se je usipala nemilost ... In strli, zadušili bi nas bili tedaj, ko bi naša organizacija ne imela zaslombe pri našem ljudstvu. — Tisti viharni in gromoviti časi so — hvala Bogu — minili! Tudi za nas je prisi-jalo solnce prave svobode. Ko si je ljudstvo izvojevalo politično zmago, smo se okrepili tudi mi. Sedaj pa lahko brez strahu povemo, kaj smo, prosto lahko izražamo in povdarjamo svoja načela. In ko bomo na Brezjah zbrani, ko se bomo poklonili nebeški Materi Mariji, bo marsikomu prikipela iz srca topla zahvala, ker nam je dal Bog dovolj moči, da smo vztrajali toliko časa v težkih borbah, a prosili ga bomo tudi, da blagoslovi delo »Slomškove zveze" na korist našega stanu in našega naroda. Tovariši in tovarišice — brez strahu na plan! Dnevni red občnega zbora Slomškove zveze", k i b o dne 2. septembra ob 10. uri dopoldne na Brezjah v Gabrijelčiče vem salonu. 1. Poročilo odbora. 2. Predavanja. a) O poeziji v ljudski šoli in njenem estetiškem vplivu na učence. (Dr. Janko Bezjak, gimnazijski nam ravnatelj in šol. svetnik v Ljubljani.) b) O reformi deželnih šolskih zakonov. (Ivan Bregar, nadučitelj v Gornji Šiški.) c) liksperimentalna pedagogika. (Evgen Jarc, gimn. profesor in deželni odbornik v Ljubljani.) 3. Slučajnosti. Pred občnim zborom ob 9. uri bo za udeležence sv. maša v Marijinem svetišču. Petje bodo oskrbeli zborovalci. Skupen obed bo ob 1. uri popoldne v (iabrijelčičevi restavraciji, kjer bo na predvečer prijateljski sestanek onih udeležencev, ki pridejo 'iSa Brezje že prejšnji dan. Prenočišče bo lahko vsakdo dobil, ako se poprej prijavi tajniku S. z. nadučitelju I. Štruklju v Dobrepoljah. Dobrepolje, dne I. avgusta 1900. Ivan Štrukelj, t. č. tajnik. Fr. Jaklič. t. č. predsednik. Politični pregled. »Slovanska Enota". Slovanska l-nota je v svoji seji v torek po dveurnem posvetovanju sklenila. da 1. proti vladnemu sistemu slejko-prej vztraja na stališču najodločnejšega nasprststva in s sedanjim vladnim sistemom ne stopi v pogajanja. 2. Sklep glede taktike v nastopu zoper vlado si Slovanska Knota pridržuje do sklicanja državnega zbora. 3. Slovanska I:nota se udeleži konference Glabinskega. 4. Slovanska Knota zahteva, da se da jeseni deželnim zborom na razpolago zadostni čas za zasedanje. 5. Na predlog poslanca Choca Slovanska Enota najodločnejše obsoja ne-fuvfene persekucije, ki se vrše proti Slovanom na Nižjem Avstrijskem in od vlade najenergičnejše zahteva, da slovanske minoritete izdatno ščiti. Slovanska Enota je sklenila posve-tovatl se v eni prihodnjih sej glede vstopa Rusinov v Slovansko Enoto. Te pomembne seje Slovanske Enote se je udeležil rusinski poslanec Roman-Čuk. Parlamentarni položaj. V torek se je vršilo na Dunaju posvetovanje načelnikov parlamentarnih klubov in sicer na vabilo načelnika poljskega kluba. prof. Glabinskega. Tega posvetovanja so se udeležili vsi vab-Ijenci razun čeških radikalcev. Na tem posvetovanju pa ni prišlo do nikakega pozitivnega vspeha in to zaradi tega ne, ker so zastopniki »Slovanske Enote" izjavili, da »Slovanska Enota" ni storila nobenega sklepa ter da bodo Slovani tudi v prihodnjem zasedanju državnega zbora obstruirali ter da ne morejo zastopniki »Slovanske Enote" prevzeti nikakih obveznih obljub do sklicanja državnega zbora. Na predlog poslanca Stcimvenderja sc je sklenilo, delati na to, naj se pogajanja med vlado in strankami nadaljujejo, da se omogoči delovanje zbornice ter naj se o primernem času zopet skliče konferenca načelnikov klubov. Drobne politične vesti. V Barceloni je obsedno stanje odpravljeno. Spopadi med Srbi in Albanci so ponehali. - Turčija je dovolila prehod skozi Dardanele ruskima cesarskima jahtama »Standardu*" in »Stella Polare1'. Prehod bolgarskih ladij skozi Dardanele, ki je bil do sedaj dovoljen brez vsake pristojbine, bode odslej dovoljen le proti plačilu določenih pristojbin. — Splošni štrajk na Švedskem se je izjalovil. Največje zasluge pri tem imajo železničarji, ki so se izrekli proti štrajku. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e“: I’. n. gg. Ana Pičli 5 K, Amalija Bril 1 K, Alojzij Poljšak, Gabrije 1 K, Gatnik Anton, zidar Renče 1 K, Posojilnica in hranilnica Cerkno 20 K. Andrej Leban, Črniče 12 v. Marija Trampuš v Gorici 2 K. v nabiralnikih: tobakarna Petra Krebelj 2 K 10 v, v gostilni Antona Lasič 1 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L! Za ,A I oj zi j e v išče" je darovala »Posojilnica" Cerkno 20 K. Za »slovensko dijaško zvezo" so darovali: Dr. Janežič, prof. bogoslovja v Ljubljani 5 K; dijaki v knezoško-fijskem zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu 6 K 20 v; Alojzij Markež, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu 2 K; Avgust Mehle, dijak 20 v; Franc Tušar, abiturjent 2 K 20 v; Ignacij Leban, župnik v Batujah 3 K. Bog povrni! Pazite na volilne imenike! Vsak naš somišljenik naj gre gledat pravočasno, če je vpisan v volivnem imeniku on in njegovi znanci. Vsi na delo! Domače in razne vesti. Cesarjev rojstni dan. — Na predvečer cesarjevega rojstnega dneva je mestna godba igraje šla po glavnih mesta cestah. Na cesarjev rojstni dan pa so že ob 5. uri zjutraj naznanjali streli za našo državo važen dan. Ob 8. uri je bila sv. maša za vojaštvo v cerk\l sv. Ignacija. Ob 10. uri-pa je bila slovesna sv. maša za civilne in vojaške dostojanstvenike. Ob 12Vs uri je bil obed pri Nj. prevz. preč. g. knezonadškofu pri katerem je bilo 24 povabljencev dohovnov in voditeljev raznih uradov. Nj. prevz. g. knezonadškof. je držal govor na čast Nj. Veličanstva. Vsi javni uradi so imeli ta dan razobešene zastave. Volllci pozor! — Reklamacijski čas za deželnozborske vo-ii've poteka. Zato naj se požurijo naši somišljeniki, dq. pregledajo volilne imenike natanjko ler pravočasno ulože reklamacije in sicer proti vsem nepostavnoslim, katere opazijo. Ponekod ni bilo, kakor ču-jerno, običajno na javnem prostoru pred cerkvijo itd. razglašeno, da so volilni imeniki razloženi na vpogled, marveč se je dolični razglas nabil jednostavno na občinsko desko. Tako postopanje je nepostavno, in tudi proti temu naj se naši somišljeniki priložijo. Glede upisovanja vulilcev v volilne imenike za skupino kmetskih občin so imeli volilni imeniki zadnjih občinskih volitev služiti le kot pripomoček, niso pa nikakor merodajni za opravičenje jednega ali drugega, da bi smel ali pa da no bi smel bili vnešen v volilne imenike v skupini kmečkih občin za predstoječe deželnozborske volitve. -lij isljenikom! Dne 22. avgusta se visi slavnostna otvoritev našega »DIUŠTVEHEBD DOIT v MIRNU in okrožna telovadba goričkih „Orlov“. Ta dan priredi naše društvo veliko celodnevno SLAVNOST s sledečim vsporedom: Predpoldne: 1. Od 8. do 129. ure sprejem gostov pri mirenskem pokopališču ; nato odhod z godbo k 2. sv. maši, ki bo ob 9. uri na Gradu pri Mirnu; po sv. maši skupen odhod v »DRUŠTVENI DOM«. 3. Ob 10. uri slovesno blagoslovljenje „DOMA“. 4. Od \11.—12. ure mladeniški shod. Predavanja,: a) Fr. Kremžar : »Skrb za naraščaj«. b) Dr. L. Lenard : »Naša organizacija in proti- alkoholno vprašanje«. c) Fr. Terseglav: »Krščanska ideja — trdna vez naše organizacije«. Popoldne: 1. Točno ob 4. uri velika okrožna javna telovadba. 2. ob 5. uri manifestacijski shod. i Govora : a) Dr. Brecelj: »O naši društveni organizacij i«. b) Dr. Dermastija: »Zmagujoča krščanska ideja«. 3. Nastopi pevskih zborov. 4. Ljudska veselica z javno tombolo. Bratska društva se vabijo, da se vdeleže te slav-nosli z zastavami, pevskimi zbori, da bode ta slavnost otvoritve prvega »društvenega I)omaa na Goriškem tem lepše vspela. Ker se te slavnosti udeleži tudi predsedstvo zveze »Orlov« iz Ljubljane ter razne druge korporacije, naj tudi bralska društva in somišljeniki ne izostanejo. Posebno se obračamo do bralskih društev, naj pošljejo na to slavnost mladino, da se pri zborovanju in celi slavnosti navduši za naše ideje. Bodi ta prireditev tabor naše krščansko izobraževalne organizacije. 5 krščanskim pozdravom: Okrožje Orlov: A. V u k, predsednik. 1. P u h a r, načelnik. Kat. del. društvo v Mirnu: L. S p a c a p a n, predsednik. Opomba. — Bratska društva, ki se pripeljejo z državno železnico, prosimo, da blagovolijo priti z brzoviakom, ki pride v (iorico ob 7 uri 14 min. Ona s TržaSkega pa naj pridejo z južno železnico ob 7 uri in 15 min. Na obeh postajah bodo čakali došle goste tramvaji s konji, kateri bodo vozili naravnost v Miren. Popoldne pa od 1. ure naprej bodo čakali tramvaji v ulici Cipressi pred kavarno „I)ogana", od koder bodo vozili naravnost v Miren. V imenike za volitev poslancev c skupini kmečkih občin imajo vsi listi pravico biti vpisani, ki so ob hizpisu novib deželnozborskih volitev plačevali toliko davka, da bi imeli pravico po lom razmerja biti vpisani v volilne imenike za občinske volitve v prvem ali v drugem volilnem razredu, tudi če so bili pri zadnjih občinskih volitvah izpuščeni z volilnih imenikov. Vpogled v reklamacijski dobi 14 dni mora biti dovoljen vsak dan in ne le ob nekaterih dneh v tednu, katere določiti se je zljubilo temu ali onemu županstvu. Kot navadne uradne ure so morajo smatrali ure od 8. do 12. | n od 2. do 5. ali do 6. in (o vsak •I lan in ne le ob nekaterih dnevih. ^ Toliko našim somišljenikom v posl usnilo, in če jim hoče v tem po-| »ledu kako županstvo staviti ovire, j| )i'itožijo n«j se takoj pri pristoj- * lom okrajnem glavarstvu. Č Duhovske spremembe. — Veleč. | ;. Anton S o k, sedanji administrator v | M. Tribuši pojde za župnijskega ad-Ž ninistratorja v Jageršče; č. g. Josip K o s, 3 ;aplan v Cerknem za Župnijskega ad-| ninistratorja v Dol. Tribušo; č. g. Ivan t \ e n d a, drugi kaplan v Cerknem je | menovan za prvega kaplana ravnotam, 3| la njegovo mesto pride č. g. Josip ,'odopivec, kaplan v Črničah; č. g. '$l\lojz Majcen, novomašnik je nastavljen za kaplana v Črničah. 125-letnlci mašništva.— V torek je inulo 25 let, odkar sta darovala prvo \ mašo preč. gospoda Anton B e r-3t, dekan v Kanalu, in Miklavž o c i j a n č i 5, župnik v Ročah na Tol-inskem. Naše presrčne čestitke! 25-letnico svojega mašništva je •aznoval v pond. na slovesen način v ipni cerkvi sv. Roka profesor veronauka i tuk. višji gimnaziji, preč. g. Frančišek $|J e r i. ■3 »Svobodna Misel". — Ta proti-»rščanski list, kateri prihaja tudi na Go-»iSko v mnogih iztisih, je začel odkrito ■Siastopati proti naši sv. veri. Začel je Sklati propagando med ljudstvom za »zstop iz katoliške cerkve. Takemu listu »oj do skrajnosti! Rodoljubi, varujte po-•obno mladino pred kugo pohujšanja! Sjl Učitelji in sicer agrarno-liberalni -Sičitelji se pripravljajo, da se vržejo v !iM’olilni boj pri prihodnjih deželnozbor-3*kih volitvah z vso besnostjo. Agitirajo 3iied ljudstvom kar se da. Kak nameri “majo pri tem, smo uže večkrat pove-iali, kar sedaj še enkrat ponovimo, igrarno-liberalna stranka jim je oblju-lila, da jim po njih volji poviša plače, >a naj stane to kar hoče, le da jim po-nagajo te šmertane »klerikalce" pri olitvah poraziti. Ko so liberalni uči-elji stavili to zahtevo in rekli, da se norajo učitelji uvrstiti v uradniške pla-Hlne razrede od XI. do VIII., t. j. da >i dobivali 2300 K do 5400 K letne )lače — to je bilo na učiteljskem sestanku 7. septembra 1908 v Gorici, na taterega so povabili agrarno-libe-alne poslance — so agrarno libe-alni načelniki molčali k temu ter s tem iritrdili, da bi to tudi izpolnili. To bi »e moralo zgoditi pa le s povišanjem loklad na izravne davke. In ako bi se to es zgodilo, da' bi se plače učiteljem ako povišale, da bi dobivali učitelji etnih 2300 K do 5400 K. bi se mo-ale doklade na izravne davke povišati 300"/0- Kaj pomeni to, menda vsakdo ažurne! Na ramena našega kmeta, ki le tako komaj diše pod težo davkov in loklad, se ne sme vinarja več naložiti ■a šolstvo. To naj si zapomnijo agrarni iberalci! Kmetje pa naj premislijo, kam 3>i Jih zavedli liberalni učitelji, z agrarci !&ivd. Oskubli bi jih do golega! Edo Je zmagal v zadnji parlamentarni bitki. — Glasilo Bilinskega, »Die Zeit", je objavila članek, v katerem odkrito priznava, da so bile poražene vladne stranke in da je premagala obstrukcija. Kaj porečeta k temu Mrmolja in Jože Štrekelj ? Lojzetu Štreklju »Soča" kadi. Sedaj jaše L o j z e kobilice, katere ga morajo spraviti v deželni zbor. Liberalci so Štreklju prišili po nedolžnem zaslugo za podporo, katero so dobili učenci na Krasu za pokončevanje kobilic. Ne vemo, kaj si misli Lojze, ko to čita. Sakrabol-sko kisla limonada je to! „Soča" je pisala, da je Lojze dosegel 10.000 K podpore za to. Mi pa vemo, da je vlada potrosila za pokončevanje kobilic okoli 20.000 K. Kdo je izposloval še drugih 10.000 K? Na tem mestu povemo še enkrat, da je Lojze Štrekelj nedolžen pri tej podpori! Drugim gospodom in sicer strokovnjakom, ki imajo pri vladi večjo besedo kot Lojze, se Je zahvaliti za te vladne tisočake. Lojze naj bo le tih, sicer mu še enkrat zapojemo pesem o kobilicah. Splošnega avstrijskega katoliškega sboda menda ne bo, ker sc ga Slovenci in Čehi ne udeleže. Nameravajo začetkom novembra prirediti le nemški katoliški shod z istim sporedom. Na znanje se daje članom in članicam »Kat. del. društva" in društva »Skalnica“, da je zbirališče za odhod k nedeljski mirenski slavnosti ob 7. uri zjutraj v Scmeniški ulici št. 16. Razpis štipendija. — Začetkom šolskega leta 1909|10 se ima podeliti štipendij iz ustanove Blaža Riavec v letnem znesku 180 kron. K uživanju tega štipendija so poklicani učenci, ki obiskujejo kako ljudsko šolo ali gimnazijo in sicer najprej taki iz lahte po materi ustanovitelja in slednjič fantiči, kateri imajo domovno pravico v Ba-tujski ali Šenipaski fari. Uživanje štipendija traja do konca gimnazijskih študij. Tinska pokušnja na slov. dež. kmetijski šoli v Gorici. — Da spoznajo naši vinogradniki, kako se ima vino pripravljati, oziroma kakšno vino cenijo na severju, naročil je deželni odbor potom društva za varstvo avstrijskega vinarstva pri znamenitih tvrdkah zbirko nižeavstrijskih vin. Ta vina se bodo dajala našim vinogradnikom drugo nedeljo dne 22. avgusta ob 10. predpoldne na slov. dež. kmetijski šoli v Gorici (Tržaška cesta št. 43) brezplačno pokušati. Obenem se bodo pokušala tudi karakteristična domača vina. Pri pokušnji bo predaval ravnatelj Štrekelj o umnem kletarstvu. V Ogleju so pri prenovitbi bazilike našli dragocene mozaike. Izkopavanja se nadaljujejo. Vodi jih nadinženir Mahnič. Visoki gostje v Bohinju in na Bledu. — Na povratku iz Italije se je dne 7. t m. ustavila v Bohinju nadvoj-vodinja Marija Jožefa, mati bodočega prestolonaslednika, nadvojvode Karla Franca Jožefa. V nedeljo je prisostvovala sv. maši v cerkvici Sv. Janeza ob Jezeru. Vso mašo je klečala. Predminoli pondeljek seje podala s svojima sinovoma. Nj. ces. vis. Karolom in Maksom na Bled. Čeprav je potovala inkognito se je obisk na Bledu razvil v intimno, Ijubeznjivo slavlje. Pri obedu je svirala zdraviška godba primerne komade. Ob 5. uri so se visoki gostje odpeljali na jezero pozdravit ,.otoka milo cerkvico". Veliko gostov sc je nabralo v cerkvi ter molilo za blagor visokih gostov. Po dovršeni pobožnosti so si ogledali cerkev ter potem kupili v prodajalni nekaj spominkov. Mlajši sin, ki zna dobro češki, si je kupil knjižico »Bled nekdaj in sedaj". Pri vožnji od otoka do hotela je v naglici zbran cerkveni zbor prepeval , slovenskp narodne i ter umetne pesnii. ki so vidno ugajale. Bled je takoj, ko se je Vest o visokem pohodu raznesla, razobesil zastave v znak navdušenja in udanosti. Nj. ces. vis. so si tudi peš ogledali Bled ter so polni hvale o njega krasoti. Ob 9. uri zvečer so se visoki gostje odpeljali iz Lesec v Ljubljano, odkoder so odrinili v Postojno, ter si ogledali postonjsko jamo. Profosorji dr. Kušar, Franc Ko-matar in ravnatelj \Viesthalcr so dobili za leto 1909 10 dopust, da spišejo slovenske učne knjige. »Divjega lovca" v prizori v nedeljo 29. t. m. „Kat. izobraževalno društvo" v Vrhpolju pri Vipavi. Izseljevanje v Ameriko preko Trsta. L. 1908 se je izselilo v Ameriko preko Trsta 5908 oseb. To število je dosti majhno, ako se primerja s številom izseljencev v 1. 1906 in 1907.L. 1906 seje izselilo v Ameriko preko Trsta okoli 18.000 oseb, I. 1907 okoli 21.000. Največ izseljencev je bilo iz (ialicije in Dalmacije. L. 1908 pa se je vrnilo domov čez Trst okoli 20.000 izseljencev, kar jasno dokazuje, da je v Ameriki slabo. Iz Weiskirchna na Nižjeavstrijskem nam piše naš naročnik, da so te dni ubili delavca Ivana Zajca, doma s Kranjskega blizu Ljubljane, ki je delal pri gradnji neke železnice. Zaprli so radi tega več delavcev. Poboji se tam večkrat ponavljajo. V kratkem času je to uže tretja žrtev. Krivo je temu žganje, katerega delavci tam preveč pijejo in pa igra. — V omenjenih krajih kaže letina dobro. Mestne novice. m Umrl Je v ulici Aquileja v Gorici mnogoletni naš naročnik Franc Dol jak, čevljarski mojster, ki je zapustil udovo in 6 nedoraslih otrok. N. p. v. m. m Nesreča vsled neprevidnosti. V torek popoldne je prišel nekdo z Lo-čnika v trgovino s kolesi nahajajoča se nasproti gledališčne kavarne. Pred vrat-mi trgovine pa je pustil na tleh zavoj, v katerem se je nahajalo 6 kg smodnika. Slučajno so tam blizu popravljali neko kolo 18 letni Miserit. neki Zakrajšček in še en drugi deček. Imeli so opraviti s kosom razbeljenega železa, katero so hoteli pritakniti h kolesu. Nesreča pa je hotela, da je razbeljeno železo padlo na tla in se zatikalo k zavoju smodnika, vsled česar se je smodnik vžgal ter hudo opekel vse zgoraj omenjene. Posebno hudo ožgan je bil Miserit, katerega so prenesli v bolnišnico. Neprevidneža pa, ki je pustil smodnik pred vratini trgovine, spremili so na na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik. m 120 let staro platano na vogalu vojašnice na Travniku so izkopali. V sredini je bila trohla. Unel se je v laških listih prepir zaradi izrutja tega drevesa. Nekateri so jokali za drevesom, drugi pa opravičevali njega smrt! m Utonil Je v Soči in sicer v obližju mestnega konjederca 13-letni deček Viktor Pahor z Rafuta. Šel se je ob 3 urah popoludne kopat s svojimi tovariši, ki so ga sicer potegnili iz vode, ko je še dihal, pa je kmalu na to izdahnil svojo dušo. Iz goriške okolice. g Renče. — Iz zanesljivega vira vemo. da se napravi prav g o t o v o 1. I 9 1 0 prehod č r e z ž e-1 ez nič ni tir pri postaji Volčja-draga. Za ta prehod se je mnogo potrudil poslanec Fon ter konečno dosegel, da je ž e 1 e z n i č n o m i n i-sterstvo sklenilo napraviti železen most za pešce pri imenovani postaji. Regulacija hudournika Renca bo kmalu končana. Ne vemo pa, kako se bo sponesla ta naprava? Pasji kontumac je pri nas prav strog. Če dobi orožnik kako malo pst zunaj, takoj pride globa. Dovoli naj c. kr. okr. glavarstvo da vprašamo: 1. Zakaj ni v sosednih občinah tako strog kontumac, posebno v tistih, od koder so se menda stekli? Tako n, pr. občine na Krasu. 2. Zakaj smejo v Gorici in tudi v okolici psi z nagobčnikom ali celo brez tega ven, pri nas pa ne? 3. Zakaj se lovskim psom dovoli loviti brez nagobčnika in dovoli tudi, da smejo z nagobčnikom iti z gospodarjem ? Čemu lovcem ta privilegij ? Po slovenskih in tudi italijanskih listih se brez potrebe piše o zadnjem velikem dvadnevncin plesu v Renčah. Narodnim gromovnikom ni prav, ker so pri tem godli italijanski godci iz Gorice. Res Slovenija se mora jokati nad takim strašnim izdajstvom! Naša skromna sodba pa je, da je dvadnevno neumno zapravljanje in skakanje, je za narod moralno in gmotno škodljivo, naj že pri tem piskajo slovenski ali pa italijanski godci! Posestnik Štibilj iz Šturij začel je tu zraven mlina kopati temelj, da postavi ob Vipavi žago ali pilo. Kopal pa je menda na občinskem svetu, zato mu je županstvo delo ustavilo. Kako se bo ta preporna zadeva končala, se še ne ve! Nov križev pot je darovala naši cerkvi Marija vdova Cernitzova iz Trsta. Delo je izvršil slikar Zangrando iz Trsta. Blagi dobrotnici Bog stotero povrni ! Dne 8. t. m. se je tu slovesno ustanovila »Dekliška Marijina družba". Začetek je sicer majhen in skromen, pa upamo, da sčasoma družba naraste vkljub vsemu ubadanju in zaničevanju. g Šempas. — V nedeljo dne 15. avgusta so agrarci ustanavljali vinarsko zadrugo za Šempas in okolico. Iz Gorice je došel g. Skaza. V krčmi pri Jož. Humru se je sešlo precej ljudstva. Naš agrarni kandidat g. Fr. Špacapan je za predsednika zborovanju predlagal Jožefa Živec iz Vitovlje in Jožefa Uvala iz Vitovlje za tajnika. Že naprej izdam, da nobeden ni imel težkega dela. Goriški odposlanec je razlagal način ustanovitve zadruge. Navzoči možje so ga mirno poslušali, uines pa »molili svoj rožni venec", delali svoje opombe. Posestnik Anton Rijavec se je na to oglasil z opazko, da je ustanovitev še premalo pojasnjena. Šempaski župnan g. Krašan se je na to vzdignil in hotel govoriti o svojih žalostnih skušnjah o neki zadrugi, pa sosedje so ga utolažili, da je molčal. Predsednik in tajnik nista imela nadaljnega dela, ker možje so sc razšli, da g. predsedniku niti zaključiti ni bilo treba zborovanja. Agrarci toraj še na papirju niso ustanovili postave za lovitev volilcev za prihodnje deželnozborske volitve. Z levega brega Soče pri GoricL Dijak nam piše: Dva dijaka sta me obiskala. Bila sta elegantno oblečena. Zlati verižici sta se jima bliščali preko prsi. Petošolec privleče na dan »Svobodno Misel" ter me vpraša: »Ali poznaš ta list?" Odgovoril sem mu: »Da, že večkrat sem ga videl." Kaj pa pomeni »Svobodna Misel ?" Na to vprašanje mi ni znal odgovoriti. Nato sem mu rekel: »Če si drugega mišljenja kakor jaz. kaj obiskuješ kmečkega dijaka, ki se noče podvreči takim sleparjem, ki mislijo, da je človek prišel iz opice, katera je lezla dolgo časa po zemlji in pri tem zgubila rep. Dalje trdiš, da ni Boga. Dovolj mi je! Le pojdi torej v Afriko, ali v Ameriko, kjer živijo opice, in rogovili ž njimi vred po pragozdih, in ko zapaziš, da se kaka opica izpremeni v človeka, pridi nazaj in takoj pojdem s teboj, in videl bodem, kako Bog ustvarja človeka po svoji podobi." Nato sta odšla. Še isti dan sem izvedel od svojega prijatelja, da sta to ijva ,faliranj;; gimnazijca. Jstonij ta sta namreč iz 3ofe tri tedne (irciž skTC-pom šolskega leta. ker j« je j čakalo i !■ i | * i i 'i dober vspeli in 3 „fajfe“. Taki so liberalni in svobodomiselni študentje. Kar jim zatrobi kak liberalni frakar. pa verujejo, pri tem pa Solo zanemarjajo in se popolnoma pokvarijo. g Nesreča pri streljanju z možnarjl. V torek zvečer so v Kviškem streljali za slaviti predvečer cesarjevega rojstnega dneva. Kar razpoči možnar ter odnese IS letnemu Jakobu Rekarju popolnoma levo roko. Sedaj je v bolnici. Iz ajdovskega okraja. a Veselico priredi v nedeljo dne 22. t. m. „Slov. izobraževalno dr." Batuje-Selo z jako zanimivim vsporedom. Začetek ob 4. uri popoludne. a Vipavska železnica je imela meseca junija prometa: 14.900 oseb in 3800 kvintalov blaga. Dohodkov je bilo 15.000 K, čez 2000 K več kot ob istem času lanskega leta. a Iz Branice. — Danes smo zvedeli. da je c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani zaukazalo, da se ima vpisati g. kurata Smid-a v Uraniči v volivni zapisnik v občino Štjak. Torej gospodje v Štjaku, le počasi! Županstvo ni brez postav! Narekovalo jih Vam bo v prihodnje c. kr. glavarstvo ! Ne vganjajte, odgovorni možje, neumnosti! .Mislite, da ljudje, ki jih zastopate, nimajo razsodnosti in ne poznajo postavnih potov? Braničarji, zdramite se za svoje županstvo! Pomoči Vam ne manjka! Popotnik iz Štj aka. a Iz Štjaka za Branico. — Zadnja „Soča“ počastila je tudi naš shod. Zakaj ? Zat6, ker je bilo tako lepO! Vse polno mežnarjev, cela kompanija pevcev, oh, potem pa še toliko „nuncev“! To bčde našo gardo v oči! — Nazadnje, ko dopisnik ni nič več vedel zjecljati, pravilno govoriti tako ne zna, spravil se je umazanec, ki ima že toliko takih dopisov na vesti, na gospoda nunca braniškega, ki se pa piše „Šmid" ne „Šmit“. Čudno, svoji ljudje ne poznajo svojega »gospoda"!! Ne bom zagovarjal gospoda jaz priprosti pevec, ne našega in ne braniškega, znata že sama odgovoriti, če se jima bo zdelo vredno, na tak suh dopis; ali pa če ne poznata preveč dobro dopisuna iz preteklih časov!! Jaz Vam pa to-le povem, Vam do-pisun, ki ste bil prišel na božjo pot vohat, ne pa molit in Vam preveč spoštovani g. župan s svojimi očeti starešinami ! Res smo se dobro imeli v župnišču. Pa na čegave stroške ? Na Vaše že ne! Veste kaj! Ko ste prošnjo brani- škega gospoda nunca za volivno pravico tako hitro in odločno rešili, ostalo Vam je gotovo še dovolj časa vzeti našo pevsko zadevo v roke! Vidite, to je bilo nujno! Že toliko let pojemo, se trudimo z učenjem, prihajamo od daleč zvečer vsi vtrujeni k skušnjam in rečem lahko, da smo se toliko izurili, da se ne bojimo nikogar. Kedaj smo prejeli še od Vas, g. župan in očetje svetniki, kako plačilo ? Tolažite nas s tem, da pojemo v čast Božjo! Da res! In če nismo imeli tega pred očmi, kedaj smo že pustili! Pa Vi, g. župan, kaj pa Vi delate — zastonj, — v čast Božjo?! Lej ga no, Briganta! Pa bo že boljše pevci, bratje! Še par dni in gosp. županova strahovlada je pri koncu! O. župan, ali ni s 16. avgustom konec Vašega županovanja? Le hitro razpišite obojne volitve, da pomedemo Vas in pa Štreklja trtnika! Pa brez zamere! Pevec. Iz kanalskega okraja. ki Resnici na ljubo. — V zadnjem svojem listu ste priobčili pod naslovom »Pretep" notico. Vse je bilo tiskano in povedano, kot bi se bilo dogodilo v Levpi. Res je to: Tisto nedeljo je bil shod nad Avčami. Shod Mar. Dev. Sncžnice. V Levpi niti sv. maše ni bilo. Sv. maša za Levpo je bila nad Avčami. V Levpi ni bilo javnega plesa že dobrih šest let. Tiste nedelje je prišel neki kalski škripač najprvo v Zavrh. Pošteni krčmar Brezavšček ga je zapodil. Neduhar (harmonikar) se je napotil h Sv. Štefanu. Tukaj sta mu oba krčmarja, ki sta vseskozi poštena katoličana, duri pokazala. Siromak je moral par svojih jeremijad zagosti pod milim nebom. Da so ranjeni in zlobec, ki ga je napal, — sami Kalani — pili v eni naših krčem, — zato pa mi od Sv. Štefana pač ne moremo. Levpe z zidom zagraditi ne moremo. Pa v tisti krčmi dotičniki italijanski niso govorili. Kar se je potem zgodilo, zgodilo se je po poti v Kal. Bili so že čez Krajec, — torej pod Kal, — in tam so se skregali in stepli in pobodli. Zločinec se je sani oglasil pri žandarmih v Ročinju. A ti so ga obrnili v Čepovan, češ, da spada Kal pod Čepovan. Kedar bi naši res kaj zakrivili, porečemo sami: naša krivda. Tujih grehov pa ne maramo imeti na vesti.^ 1:d e n v imenu vseli. Iz tolminskega okraja. t Črna prst. — Tudi iz naše vasice naj pride v javnost par vrstic. Letos nas pogosto obiskuje burja, ki napravlja mnogo škode. Meseca maja je bila tako huda. da je drevesa ruvala, senike odkrivala ter strehe poškodovala. Nekateri posestniki so imeli do 100 K in še več škode. V tem mesecu pa nas je burja uže dvakrat obiskala. Mnogo krme nam je odnesla. Sadnega drevja je burja mnogo polomila in sadje otresla. Pa tudj zrelo žito nam je na tla vrgla iri ga zdrobila. Škode je innogo. Pomoči smo potrebni! Eden prizadetih. t Nesreča. — Pri gradnji ceste med Sv. Lucijo in Čepovanom je padel z gruščem naložen vozna 16-letnega delavca Jožefa Podgornika ter mu zlomil nogo. Zdravi se v tuk. bolnišnici. Iz kobariškega okraja. kd Iz Kreda. — Lep dan smo doživeli Krejci 16. VIII. Ustanovili smo si „Kat. slov. izobraž. društvo". Dasi so naši možje in fantje poleti v svetu, je bila udeležba vendar častna. Vsi so poslušali predavanje g. Kremžarja o izobrazbi. Hvala g. predavatelju! Članov je že sedaj 30 in prepričani smo, da narastejo tekom enega leta do stotine. K ustanovnemu shodu je poslalo pozdrav bratsko „Kat. slov. izobr. društvo" v Drežnici, ki že šteje 100 članov. Naši društveniki so si zapisali v srce besede, ki jih je povedal g. predavatelj. Med lažjo in resnico ni mogoča edinost, edinost more biti tam, kjer vladajo »Katoliška načela"! In po tem se bomo ravnali! kd Iz Kobarida. Dne 25. m. m. okoli 7. ure zvečer se je ustrelil prostak Gustinčič oddelka planincev. V teku dveh let je to že četrti slučaj samomora pri tem oddelku. Kaj je temu krivo?! Iz komenskega okraja. km Kanonična vizitaclja v komenskem dekanatu. — Nj. prevzvišenost naš kne-zonadškof dr. Frančišek Borgia Sedej bo delil sv. birmo v komenskem dekanatu po tem le vsporedu: Dne 28. avgusta zvečer prihod Nj. prevzvišenosti v Komen; dne 29. avgusta zjutraj delitev sv. birme v Komnu ; dne 30. avgusta zj. delitev sv. birme v Škrbini, popoludne v Lipi; dne 31. avgusta zj. delitev sv. birme na Vojščici, popoludne v Gorjan skem; dne I. septembra zjutraj sv. birma v Velikem Dolu, popoludne v Pliskovici ; dne 2. septembra zjutraj delitev sv. birme v Kobjeglavi, popoludne v (iabrovici; dne 3. sept. zjutraj posvetitev altarja v Pliskovici, popoludne vizi-tacija komenskih podružnic; dne 4. sept. delitev sv. birme v Štanjelu, popoludne odhod v Štjak; dne 5. sept. zjutraj delitev sv. birme v Štjaku, popoludne vi-zitacija štjaških podružnic in odhod v Branico; dne 6.sept.zj.delitev sv. birme v zgor. Branici, popoludne v Gabrijah in odhod v Šmarje; dne 7. sept. zj. delitev sv. birme v Šmarjah, popoludne vizita-cija v Dol. Branici in odhod v Rihcm-berk; dne 8. sept. zj. delitev sv. birme v Rihemberku, popoludne odhod v Dorn-berg; dne 9. sept. zj. delitev sv. birme v Dornbcrgu; dne 10. vizitacija rihem-berških podružnic. km Izpod Krasa. — (Ta, ta nas ovija!) Nam kmetom se slabo godi, zato nam je vsakdo dobrodošel, ki nam obeta, da nam hoče pomagati. S to obljubo je nastopil tudi naš tovariš kmet Mrmolja iz Vrtojbe. Ni čudo torej, da smo se ga posebno zveselili, ker smo mislili, da bo imel več sreče in več razuma za naše nadloge kakor gospodje dohtarji in profesorji. Ali naše upanje do njega se nam je jako ohladilo, ko smo zvedeli, da ni znal sam sebi gospodariti, da je obupal nad obdelovanjem zemlje, da je obesil poljedelstvo na klin, da se je izneveril našemu kmečkemu stanu, da je postal policaj, botegar, mešetar, časnikar in Bog ve še kaj. Pazljivo smo prebirali, kar je o njem pisala „Gorica" in »Primorski List". In ko smo zvedeli, da je agent tistega liberalnega Gabrščeka, je naše upanje zginilo, ker mu nič več ne zaupamo. Kako pa? Če nam že gospod Gabršček toliko let ne zna nič pomagati, kako nam bo njegov hlapec, ki mora tako delati in govoriti, kakor mu gospodar ukaže. Ne, ne, to je že preveč, tako očitno za norca nas ni še nikdo imel! Vedno ima na jeziku kmet, kmet, ali kako hoče nam drugim kmetom pomagati, ko ni mogel sam sebi, ko je bil še kmet? Ko zapusti duhovnik ali učitelj svoj stan, mu potem drugi duhovniki ali učitelji nič več ne zaupajo. In mi kmetje naj od takega kmečkega beguna pričakujemo še čudežev! O ne, ne! Saj bi se nam še naše krave smejale, ako bi vedele, da se damo od takega kmečkega dezerterja za nos voditi. Kogar ni tega sram, pa naj teka za njim, naj kupuje tudi njegov »Glas", saj ta je zdaj Mrmoljeva njiva. O, Mrmolja je zvita buča! V senci sedeti in z lahkim peresom po papirju praskati je seve lažje, kot s težkim orodjem trdo zemljo na pekočem solncu rahlati! Če bi Mrmolja zares hotel nam kmetom dobro, bi moral nas hoditi učit kmetovati in gospodariti, ob nedeljah in praznikih pa pisati svoj »Glas". Na shodih se pa od samih besedi noben kmet ne izredi. Zatorej kmetje, ki držite še kaj nase, ne dajte se brusiti od Mrmolje, ki nas kmete bolj zaničuje kot vsak dohtar, ker se je našemu stanu izneveril. — Kmet, kateremu poljsko delo ne smrdi. Loterijske številke. H. avgusta. Trst................ 31 84 63 73 86 Slike pokojnega prečastitega g. kurata Jožefa Goloba se dobe pri fotografu Jerkiču in pa v „Narodni — Tiskarni.* ===== Stev. 2288 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastanil II. četrtleta, 1.1. mesečo ajrila, maja in junija 1' začne v ponedeljek, G. septembra 1909 ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-rJeljke, od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Ob sredah in sobotah meseca septembra bodo v dražbeni dvorci na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V Gorici, 2. avgusta 1909. Od ravnateljstva zastavljalnice. Delavnica cerhuenHi posod in Mrhvenega orodja Fr. Leban Gorico, Magistratna ulico Sten. S. Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago ib razpoillja franka Odlikovana mizarska s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd Vsakovrstna dela za stavbe, VIKTOR TOFFOLI = (SORICA = Velika zaloga oljkinega olja iz naj ugodnejših krajev ____ ff Jedilno olje po 96 v. liter Jedilno fino K 1-04 Marsiglia . . . K 128 Istrsko „ ,, 1'20 IJombay . . . . „ 14 Corfa „ „ 120 Bari............. 1-tt Puglie „ •• 1'28 Lucca................ 160 Jesih vinski najCnejle . . . „ 2'" Milo in luii. Priporočam čč. duhovščini in cer kvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10. Priloga „Prim. Lisfu“ šL 33. z dne 19. avgusfa I90S> Novi deželni in volilni red. (Daljo.) IV. Kako sc vrši volitev poslancev. § 35. Vodstvo volilnega opravila vsake posamezne volilne skupine, ki se mora vršiti v navzočnosti volilnega komisarja, se izroči v vsakem volilnem kraju, oziroma na vsakem volišču, volilni komisiji, ki obstoji: 1. za vsako volilno skupino veleposestva iz štirih članov, katere izvolijo volilci in iz treh članov, katere imenuje predstojnik deželne politične oblasti; 2. za trgovsko in obrtno zbornico iz predsednika ali’ njegovega namestnika, katerega določi predsednik sam, iz 2 članov zbornice, katere izvole volilci in iz drugih dveh članov zbornice, katere imenuje volilni komisar; 3. za volitev poslancev mest, trgov, industrijskih krajev, kmetskih občin in splošnega volilnega razreda za vsak volilni kraj iz župana ali njegovega namestnika, ki ga določi župan, iz dveh članov, ki jih izvoli občinski zastop volilnega kraja izmed volilcev te občine in iz dveh članov, ki jih imenuje izmed volilcev te občine volilni komisar. Volitve v vse volilne komisije se izvrše z glasovnicami in je potrebna za veljavnost izvolitve relativna večina glasov. Ako ne pride zadostno število volilcev, potrebno v ustanovitev komisije, opravlja posle volilne komisije volilni komisar. Volilni komisar mora skrbeti za vzdrževanje reda in miru tekom volilnega opravila in da se izpolnjujejo določila volilnega reda. Ne sme dopuščati, da bi volilna komisija prestopila svoje področje. Ko se prične volilno opravilo, prepovedani so v volilnici nagovori na volilce. Volilnega komisarja določi za veleposestvo, za trgovsko in obrtno zbornico in za mesto goriško predstojnik deželne politične oblasti, za druge volilne kraje neposredno predstojna politična oblast prve inštance. Služba volilnega komisarja je — ne glede na predpise, veljavne za javne uradnike — častna služba, katero je dolžan prevzeti vsak, ki je v volilnem kraju volilec. Vsaki volilni komisiji se doda zapisnikar. § 36. Volilcem izdane izkaznice dajejo istim pravico do vstopa v volil-nico, in veljajo za poziv, da pride brez nadaljnega vabila volit tisti dan, ki je na njih zaznamovan in ob določeni uri. Razven članov volilne komisije imajo pristop v volilnico med urami, določenimi za volitev, le volilci, ki imajo izkaznice. § 37. Na dan volitve, ob določeni uri in v zbirališču, določenem za to, se začne volilno opravilo s tem, da se ustanovi volilna komisija ne glede na število prisotnih volilcev. Komisijski člani izvolijo predsednika izmed sebe po glasovnicah z relativno večino glasov; ako je število glasov enako, odloči žreb, katerega potegne volilni komisar. Ako se volilna komisija ne more osnovati, ker ni zakonitih pogojev, izvršuje posle komisije volilni komisar. Komisija prevzame imenike volilcev, glasovalne zaznamke in glasovnike. § 38. Predsednik komisije predoči zbranim volilcem vsebino §§ 21. in 22. volilnega reda gledč kvalifikacij, potrebnih za izvoljivost, razloži jim, kako se ima postopati pri volitvi in pri štetju glasov in jih pozove, naj oddajo svoje glasove po prostem prepričanju brez postranskih namenov in na način, ki ga smatrajo po najboljši vesti in vednosti najprimernejšim javnemu blagru. § 39. Ako pred začetkom volitve ugovarja kdo volilni pravici osebe, ki je navedena v volilnem imeniku in je prišla volit, ter meni, da je izgubila ista po sestavi imenika kvalifikacijo, odloči tozadevno volilna komisija takoj. Komisija sklepa v »u-označenih slučajih in v vseh drugih slučajih, ki jih navaja ta zakon, z relativno večino glasov brez ozira na število glasujočih. Predsednik volilne komisije odda svoj glas le, ako so glasovi enako razdeljeni in v tem slučaju je njegov glas odločilen. Vsaka odločba volilne komisije se mora vpisati v volilni zapisnik. Proti odločbam volilne komisije ni dopuščen utok. § 40. Voli se z glasovnicami. Na vsaki glasovnici se mora napisati toliko imen, kolikor poslancev ima voliti dotična skupina. § 41. Neposredno pred začetkom glasovanja se mora komisija prepričati, da je za vlaganje glasovnic določena posoda prazna. (Dalje pride.) Drobtinice. Statistika zločincev. — Neki francoski časnik je prinesel statistiko, po kateri odpada na 100.000 prebivalcev: v Italiji 8-12 morilcev, na Francoskem 1 '56, v Belgiji 178, v Avstriji 2'24, v Nemčiji Pil, na Angleškem 0-60, na Ogrskem 6*09, na Španskem 7'83, Italija je torej prva. Kako se pokonča podgane, priporočajo nekateri, naj sc razseka prav na drobno surovo meso in navadna čebula in oboje prav dobro zmeša. Na to naj se to zmes pocvre na masti ali maslu in nastavi tam, kamor zahajajo podgane. Čez nekaj dni, ko so se podgane privadile mesu, dene naj se med meso mesto navadne čebule na drobno razsekana morska čebula, ki se jo dobiva v mirodilnicah. Ta čebula je za podgane strup. Ker so se podgane privadile na prejšno hrano, žro tudi to, ker ne začutijo morske čebule in poginejo. Najstarejše društvo na svetu. — Prihodnji mesec slavi v Kotoru društvo „Bokeljska mornarica" ednajststoletnico svojega obstanka. Društvo se je ustanovilo 1. 809 povodom prenosa ostankov sv. Trifuna v Kotor, kjer se še sedaj v cerkvi istega imena nahajajo. To društvo ima nošo od takratnih časov ter je oboroženo. Na dan sv. Trifuna se priredi v Kotoru velika cerkvena slavnost, kateri prisostvuje „Bokeljska mornarica". Po cerkvenem slavlju pa plešejo društveniki tega društva na javnem trgu „Kolo“. Društvo je bilo neštetokrat odlikovano. Samomor v zrakoplovu. — Pariški zrakoplovec baron Fleury se je laljubil v neko meščanko. Ker je bil pa njegov oče proti zakonu s to meščanko, sta se dvignila oba v zrakoplovu v zrak in se v višini usmrtila. Zrakoplov z mrtvecama je padel na zemljo pri Beuronu v Bretaniji. ŽganJarlJ v Avstriji pač ni premalo. Našteli so jih 149.455 in plačujejo davka 2,280.000 K. Žganje prinaša skupno državi 90,332.000 K. Popilo se je žganja lani 97,600.000 litrov, 20,451.700 litrov več kakor leta 1879, ko se ga je popilo 77,148.300 litrov. Lani je prišlo na vsakega prebivalca naše državne polovice povprečno J*70 litra žganja. Žalostne številke I V Avstraliji imajo sedaj velikansko razvito živinorejo. In to vse od 7 goved, 20 ovac in 7 konj, ki jih je pripeljal seboj prvi guverner Phillipp. Število bolezni, katerim človek lahko zapade znaša nad 1000. Samo oko lahko zboli na 48 različnih boleznih. Kaj Je zanesljivo sredstvo proti kačjemu strupu? — Kakor edino gotovo sredstvo proti učinku kačjega pika se je tekom poskusov pokazal neki serum, ki se ga dobiva od s kačjim strupom večkrat cepljenih kuncev in morskih prešičev. Najboljšo možnost za pridobivanje tega seruma pa nujajo konji. V Berolinu se nahaja tvrdka, ki na ta način pripravlja serum ter ga v velikih množicah pošilja v Indijo, kjer so naj-strupenejše kače na svetu. Serum se najbolje vcepi v kožo trebuha ali lopatice; učinek je gotov, ako se serum vbrizga vsaj dve uri po piku. Bogat berač. — V Pittsburgu v Ameriki so zaprli nekega 80-letncga Louch-a, ker je dajal znamenja znorelosti. Pri preiskavi njegovega stanovanja so našli v papirju, zlatu in srebru lepo vsoto 625 tisoč kron. Tudi hranilne knjižice za znesek 125 tisoč kron so pri njemu našli. Ves ta denar si je baje nakupičil z beračenjem. Najden zaklad. — Pri Debnu grade most preko Visle. Pri kopanju temelja za mostnice je našel delavec Rosinski zaboj, napolnjen s cekini. Delavci so se za cekine stepli in jih končno razdelili med seboj. Stvar je prišla v javnost in oblast je uvedla preiskavo. Dognalo se je, da je bilo v zaboju 500 cekinov, od katerih je vsak vreden 18 mark. Za kratek čas. Kakor človek jč, tak je tudi, pravi neki pregovor. Nedavno sem videl, ko je naša dekla krožnik oblizala. Zdaj ne vem, ali je varčna, snažna ali požrešna. Km et pri brivcu. Brivec: „Ko-liko las naj ostrižem, očka ?“ Kmet: „No, za kakih 10 krajcarjev". Pač naravno. A.: »Povejte mi vendar, kaj delate, da ste tako debeli ?" — B.: „Nič!" Skrajna skopost. Skopuh: ,.Torej moram res umreti, gospod zdravnik?" — Zdravnik: „Ker že odločno zahtevate, vam moram, žal, to potrditi". — Skopuh: „Potem vas pa prosim, da ugasnete svečo, ker tudi v temi lahko umrem I" Novodošlo blago za NASTOPNO SEZONO se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami «2 a »lIS S m = j £5 2 o d m ‘c? ^ o a Si a >'/> c$ ^ b 25 — ._> © S 5 ® >6^3 c S O u 01 'O > ci — > tejd ti ■*-* CJ '»%■* * rt S > cEaSl _ 1oO >im S *- cd J; rt ® .M rt o 9 S 5 rt * 2 > ^ S: rt ® a O u a S stan. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. N3ročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Ženitvena ponudba. Udovec s 6 otroci, star 40 let, ima posestvo, krčmo in mlin, ne daleč od Idrije na Kranjskem, si išče gospodično ali udovo, staro 28—40 1. z nekoliko premoženjem. Blagovoli naj se odgovoriti do 15. t. m. z natančnim naslovom. Na odgovor, ki niina polnega podpisa se ne ozira. Naslov: T. A. 144, poste restante Idrija (Kranjsko). IM vsake velikosti iz najboljšega hrastovega lesa ima na prodaj „Sodarska zadruga v Tacnu, pošta Št. Vid nad Ljubljano44. Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno = delavnico. Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster ulica sv. Antona 12, GORICA. f i Smiooiž = urar c. kr. državne zeležnice = v GORICI, Gosposka ulica št. 25. flNfl ilKflR naslednica G. Likar V GORICI -- Semeika ulica štev. 10. Velika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelk Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd. Svete podobe. Tiskovine za duhovnije in županije. Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd. Pergamentna papir za zaoianje masla. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice Svetilke in okraski za veselice. Velika lzbera razgednic. Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.) Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo. Dobra pontreibn, vse po niiki ceni. r 4 L JVfaznanilo. »Centralna posojilnica rcglMtrovana zadruga » omejeno />avezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4‘j°0 (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 514°|0 (pot in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po (5°„ (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. T i Prosiva aahtovati listko! I Pl -d o5 U bo e3 a o a o h X u o M O Ph k Najvefija trgovina z železjem KONJEDIC & UJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. Cene nizke, nolidna postrežba! EllO krOHO nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Ji g1 o rr o p o i Prosiva aahtevati listke! S H stiskalnice so naše stiskalnice najnovejšega in izvr- stnega sestava so jjJuICUItJ 9 strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške b.izgalnice „Syphon!a“ 5b°0g Delujejo same. Posode za grozdje, sadje, plugi za vino, grade, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za seno; mlatilnice za vrsteno, mlatilnice za pšenic stltnlce za žilo, rezaln stroji za krmo in ročnimalni za žito, razni* velikosti s<’ še raznidrugi gospodarski stroji. — lz lelujejo m prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejie. iz borne, priznane in odlikovane ^ m Ph Mavfartll-ove in (lr. Nagrajeni v »neb državah z več ko liO« lil. Mji.uiuu\o 111 ui. lll»lmJ, grebrninil lu kotanjami. tvarnlee gospodai-sklh ln vinarskih strojev na Huntrovanl ceniki lu mnogobrojnl poli-Dunaja, II. Taborstrasse 71. vale v dokaz. ______ ■C Preorodaialci in zastopniki se iičejo povsodi, kjer še nismo zastopam , ga3BBc*aa ———■—■—^ 11 ■ % ---------- L © Slovenska manufaktunna trgovina« J) ........................................ GORICA — Raštelj 16 — GORICA priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstmga ===== oblačilnega blaga po najzmernejših cenah. — Postrežba ločna in solidna! S s? -------------- * Goriška zveza T® S gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri naknpii kmetijskih potre^din in pri prodaji ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32- Anton Potatzky v Gorici, na iredl Raitela hli. Stv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovalliče nlrnberikega in drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij. Potrebičtne za pisarne, kadilce In popotnike. NajbolJSe Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine ■a krojače in čevljarjo. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hita obrala ta vse letne Case. Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje. Majbotje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. & Lekarna Cristofoletti v Gorici % i Prave In edine žel. kapljlee i mamko av. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljio je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če bo jih dvakrat na dan po jedno žličico (Vantvena mamka) popije.— Okrepi ielodee, storč, da ngine v kratkem času omotica in H-votna linoti (mrtvost). Te kap. ljioe tudi atorč, da človek raje j* Cena steklenici 60 v!s. POZOR! Edini specijalist ■ optik I, Primožič Gorica na Kornu St. 13, priporoča svojo bogalo zalogo optičnih Eredmetov kakor: raznovrstna očala odisi niklasta ali zlata v vseh števikah. (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih c e n a h, — Cena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. Odlikovana pekarija ^ in gladčlčarna K. Draščik v Gorici na Kornu (v lastni hill) IzvrAuJe naročila vnakovrntnega peciva, torte, kolače za birmanoe In poroke, piuce itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoma ne ni. občinstvu. Cene Jako nizke. S : ♦ ♦ ♦ x ♦ JNfaznarcilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjamo, da smo prevzeli od n- Ant. Joretlfca mirodilnico in papirnico v tekališču Josipa Verdija, (tik sadnega tr£a.) Za ttinogobrojen obisk se toplo priporočamo Toroš-Drobnič & drug.